POŠTNINA PLAČANA ▼ GOTOVINI O M LETNA PRILOGA 5 knjig PRVA KNJIGA PRILOŽENA ___ ' I : V... o > < ca v o a. O a O 5 < z >u O O o M > o > h— lO Z O O a. tO O O o o < z < Q£ t— t/5 3 Vnuk visoške gospe dr. Franje Tavčarje ve SVOJE OBLEKE OHRANITE VEDNO KOT NOVE, AKO JIH PUSTITE KEMIČNO ČISTITI ALI BARVATI V TOVARNI J O S. R E I C H IZVRŠITEV V 24 URAH. POLJANSKI NASIP 4-6 novi modeli elegantnih oblek ♦ DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16 Telefon 32-33 Telefon 32-33 ING-J-inflUEN AftU-SBOJNIk mmm LJUELJPNO KIJIVIkSIMI UUCP 21II* MT^V TV | ^ TL T T ¥ J* Ogromna izbira ročnih del vseh vrst in naj» JJjVjLilN 1 XV raZ'iČne'Si material Predtiskarija, entlanje in vezanje / Montiranje blazin, torbic i. dr. Ljubljana, Kongresni trg Št. 7 Solidno blago! ustan.,86o. Točna postrežba! Najmodernejši in neprekosljiv stroj je šivalni stroj „HAID & NEU" ki ima sledeče prednosti: Šiva naprej in nazaj, ima preprosto pripravo za vezenje in krpanje. Teče tiho s krogličnim sistemom. Brezplačen pouk na domu ali v tečajih. Garancija 30 let! Prodaja se tudi na zelo ugodne in dolgoročne obroke, tako da si more ta stroj nabaviti tudi oni, ki ima skromne dohodke. Zahtevajte brezplačne prospekte in cenike! »CENTRA" trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. LJUBLJANA Masarykova cesta palača Vzajemne zavarovalnice (pri kolodvoru). Telefon štev. 23-83. m kuhinje. T« x»»U«k *»0<»ti*}e,4« t*4eWv*KW padlng, krem, ali 5 Ht« SiSs#rf» prijet« vanMifev Vttbint trt« »vito firf«ntstni« £ J strok? 4obrc rtttiSfe. (nadomestek za jajca) | od "Dr, Cruia. in Dr, Oetk«rfa itadomešža meč m shajati« »str fn ibarvo jate: »inm konica tega praSJi* vsebuje moč ker*« enega. rumenjaki kakor luili Mt enega heluke. •t koristne <■: pati }«s(Si jn peciva, ijssebuo omeltiam,; jik u« r t Krp.«««, «nw- i. Matem f« krhkemu tm* itd. nakar se lepo obiiko in i« lahko prebavi«*«.. Dr. Oetker-jev PHIPONOČil VKUHAVANIE za gospodinjo. Vsebina fega zavojčka uporabljena po enostranskem navodilu, da S kg vksM-nesra $»<3ja. želele, Bmrraslade, sadnega sokovk. kumaram in sliSnema stalaost $a zabrani njih kvatieaie po »lesnobi l«r:kisa«Ja. Dr. Oetkerjevi šartlji kakor tudi pudingi, kreme in drugi izdelki se dobe v vseh trgovinah. vanilfnov sladkor Oetker-jev pecilni prašek je najbojšf! Zakonito zaščiten pod imenom Rada bi bila mlada in lepa (Nadaljevanje.) Vaje, s katerimi dosežeš gracioznost. Nekaj kratkih telovadnih vaj precej pripomore do miline telesa. Zlekni se, stopi na prste, kolikor visoko moreš, in dvigni roke. Nato sedi, ne da bi se kam naslonila, v klečni položaj. V gracioznem loku dvigni ponovno roke in upogni hrbet, kolikor moreš nazaj. Poinovi to vajo trikrat zjutraj in trikrat zvečer in kaj hitro boš dosegla precejšnjo gibčnost, ki jo bo spremljala gracioznost kretenj. Prav dobra je tudi tale vaja: Stopi na prste, opri roke v bok, dvigni nogo z navzdol obrnjenimi prsti in jo hkrati upogni v kolenu, nato pa močno brcni naprej. Nato postavi nogo zopet na tla in ponovi to vajo z vsako nogo trikrat. Potem postavi nogo z iztegnjenimi prsti na tla in kroži z njo. Vse te vaje ohranijo telesu pravilno obliko in so važno poglavje za tistega, ki si hoče ohraniti lepoto in mladost. Pogostokrat vidimo ženske, ki jih moramo po njih letih prištevati k najmlajšim, pa so že izgubile vso milino in ljubkost, če so jo sploh kdaj imele. Ali je potem čudno, če prične družba takšne ženske prezgodaj prištevati k starejšim letnikom? Izgovor, da ne utegnejo paziti še na svoje kretnje, ne drži. Za dosego zavedne ljubkosti ni treba posebnega časa. Treba je pač nekaj volje in ljubka in mila boš hodila skozi življenje. Če nimaš drugega dela kakor samo negovati svojo zunanjost, potem ni prav nobena umetnost, če ostaneš mlada in lepa. Umetnost se prične šele tedaj, kadar kljub izvrševanju svojega poklica ne zanemariš svoje zunanjosti. Pri uporabi zavedne miline ne pretiravaj! Vedenje, ki mu manjka prirodnost, ne bo nikdar napravilo dobrega vtiska. Tu moraš sama presoditi, dokod smeš in kdaj moraš prenehati. Kadar pride milina in ljubkost v meso in kri, ti tudi noben ples ne bo pretežak. Ni treba, da bi vsakdo moral znati plesati, škodovalo pa še ni nikomur. Ne gre vedno samo za veselje do plesa: včasih ti prinese v družbi velike prednosti, če znaš plesati. In ljubkost v kretnjah in držanju ti pripomore, da se vsakega plesa prav naglo priučiš. Kakor hitro pričneš paziti nase in na svoje kretnje, boš tudi opažala nelepo kretanje drugih ljudi. Pet minut za gospodinjo. «Ne utegnem!j pravi gospodinja, kadar ji kdo govori, kaj naj stori, da ostane lepa. Roko na srce: Mar nima vsak človek pet minut časa zase? Tista, ki ne more dobiti petih minut, pozna umetnosij življenja tako slabo, da zanjo niso napisane te vrstice in da zanjo ne veljajo zakoni o večni lepoti. Razumne ženske pa si bodo vedno znale najti pet minut časa. Zjutraj: negovanje obraza s kremo in otiračo: eno minuto. Otiranje z mrzlo vodo ni dovolj, kajti na vsak način se moraš umiti in okopati. Zvečer: negovanje obraza s kremo in otiračo: pol minute. Zjutraj: krtačenje obrvi, omaščanje in krtačenje vek: pol minute. Opoldne po končanem delu: negovanje rok s palčico in limono: pol minute. Zjutraj: vaja na tleh s sklenjenimi rokami in s petami skupaj: eno minuto. Zvečer: ista vaja: pol minute. Zjutraj: masiranje nog: pol minute. Popoldne, ko se preoblečeš: vaje v ljubkem kre-tanju: pol minute. To je v celoti pet minut, ki jih mora vsaka ženska žrtvovati negovanju svoje zunanjosti. V sili si jih prihrani pri drugem delu. Prav kmalu ne boš mogla več pogrešati tega negovanja, prav tako, kalcor ne moreš pogrešati telesne snage. Seveda moraš od časa do časa delati tudi ostale popisane vaje, vedno bolj in bolj paziti nase in veselje nad oživelo lepoto, lepo poltjo, svežo, rožnato kožo te bo pripravilo hitro do tega, da boš posvečala negovanju svoje lepote prav rada dovolj časa. S tem prav gotovo ne tratiš svojega dragocenega časa. Samo razdteliti si ga moraš znati in hitro te bo minil ves strah pred bližajočo se starostjo'. Kajti kaj je lepšega, kakor če žariš v zrelih letih, bogatih z izkušnjami, v mladostni lepoti. Gospodinja zjutraj. Rajši ko da stopiš zjutraj zaspana, površno oblečena, nepočesana pred svojega moža, rajši se mu ogni. Mož hitreje pozabi na slab zajtrk kakor na zanemarjeno in razmrščeno ženo. Sevedai je ob vseh dnevnih skrbeh včasih težko paziti še nase in na svojoi zunanjost. Ampak skrbi ne bodo prav nič večje, če neguješ svojo zunanjost, in kadar jih bo konec, ti bo žal, dia si zanemarila svojo zunanjost morda v toliki meri, da se ti lepota nikdar več ne povrne. Američanke, ki jih hvalijo poznavalci evropskim ženskam radi kot vzor ženske lepote, tudi niso vedno že po naravi lepe. Toda česar jim ni dala priroda, to si pribore v trdem boju s svojim telesom — in Američanke se borijo toliko časa, dokler ne dosežejo svojega namena. Pri tem ne smemo pozabiti dejstva, da so ženske, ki so si svojo lepoto pridobile z vztrajno energijo, po navadi tudi po svojem bistvu bolj mile in umerjene. Ne dajo se tako hitro zapeljati h grdim in trdosrčnim besedam, znajo tudi molčati in popuščati. In to je pot k uspehu v zakonu in v poklicu — pa tudi v družbi. Ženske, ki so videti lepe in zdrave in znajo molčati, so svojim možem veliko več pomagale pri njih karieri ko najrazumnejše žene, ki se niso znale brzdati. Vse slavne lepotice so bile bujne — pa vendar graciozne. Na ženske, ki na vse kriplje streme za vitkostjo, bo gotovo pomirljivo vplivalo dejstvo, da predstavnice lepote, katerih eksotične dražesti nam opisujejo ustna in pisana poročila, nikakor niso bile preveč vitke. Alfonsa Plessis, ena najlepših francoskih igralk, je bila dokaj bujna. Cecilija Sorel, Rejane sta bili prav tako lepo zaokroženih udov. Madame de Pompadour in Madame Dubarry sta bili tako lepo okrogli, da bi jih danes že imeli za debeli. In vendar so bile te ženske nedosegljivi vzori ženske miline in ljubkosti, katerih gracioznost, kretanje in eleganco so proučevali predstavitelji najvišjega plemstva tedanjega časa. Telo se je v toku stoletij vedno prilagajalo vsakokratni modi. Linija sedanjosti je posledica sproščene telesnosti Amerike. Toda že se polagoma menja okus in že se zahteva «bujnovitka» linija. Kar pa bo ostalo neminljivo in večno, to je lepota. V Vašo korist in za Večkrat že me je v življenju zanesla pot kam, kjer vladata beda in obup. Ob takih prilikah sem videla, kako malo je reven človek poučen o najprimitivnejših higienskih vprašanjih in kako malo se ceni človeško zdravje. Strašne slike zanemarjenosti pa sem videla po hišah, kjer je prihajalo na svet novo življenje. Za trpeče porodnice v revni leseni bajti ne skrbi nihče. Na umazanem otepu slame, pokrita z vrečami, se zvija reva v porodnih krčih. Otrok te bede pa nosi že ob rojstvu pečat bolezni na svojem čelu. Pa ne samo v borni koči, temveč tudi po boljših kmetiških, delavskih in meščanskih hišah največkrat prav nič ne poskrbe, da bi bilo za porod in za novega človeka pripravljeno, kar je za zdravje nujno potrebno. Le malokatera žena je poučena, kaj je njena dolžnost do otroka, ki ga pričakuje. Marsikatera se ne zaveda, da ji utegne rodni otrok nekoč očitati: «Ti si kriva moje bolezni!» Ni torej čuda, da je umrljivost otrok razmeroma velika. Tudi naša dekleta, bodoče matere, ne vedo, kaj je potrebno za nego otroka. Prirojena sramežljivost jim brani, da bi se dale poučiti o vsem, kar mora odraslo dekle vedeti. Matere zdravje VaŠih otrok zopet ne dobe pravih besed, da bi hčeram razložile, kakšen je razvoj otroka d materinem telesu. Vse to me je napotilo, da sem priporočila založbi «Žena in dom», da izda knjigo, ki bo v korist ljudskemu zdravju. Moja želja je, da omogočim nabavo zdravniške knjige najrevnejši slovenski ženi. Zdravje je največja dragocenost. To spoznamo šele takrat, kadar ležimo v bolniški postelji. Za zdravje pa moramo skrbeti že sedaj, ko smo se zdravi. Ta namen ima naša knjiga. Želim le, da bi se čitateljice ravnale po nasvetih, ki so napisani v tej knjigi. Vas pa prosim, da sodite, ali je založba storila svojo dolžnost, ko je izdala knjigo za tako nizko ceno. Mirno lahko rečem, da bo Vaša sodba ugodna. Zato Vas prosim, draga čitateljica, da upoštevate koristi, ki Vam jih nudi založba in se <Ženi in domu» oddolžite na ta način, da po-kažete to knjigo svojim znankam. Priporočite jim, da si naroče knjige in «Ženo in dom». Vsaka Vam bo hvaležna. Iskreno želim, da bi bila ta knjiga luč za Vaše zdravje in za zdravje Vaših otrok. Rija PodkrarskoDa_ Draga č i Večina naših naročnic je naročila vseh pet knjig, ki jih izda naša založba. Prva knjiga: «Po s tanek otroka in njegov r az -v o j» je pravkar izšla in Vam jo prilagamo. To je prvi del zdravniške knjige, ki jo je spisala sloveča zdravnica dr. Ana Fischer-Diickelman-nova in ki je celota zase. Prosimo Vas, stopite s to knjigo v najbližjo knjigarno in jo primerjajte z nemškim izvirnikom «Die Frau a Is Hausarztin» («Das Kind»). V knjigarni Vam bodo povedali, da stane nemška knjiga 380 Din, ista knjiga, ki izide v slovenskem jeziku v petih delih po šest dinarjev in štirideset par, pa bo veljala samo 32 Din. To knjigo izdamo za tako nizko ceno zaradi tega, ker hočemo s preizkušenimi nasveti pomagati slovenskim ženam. Presodite sami, ali je priložena knjiga Vam in Vašim dragim v korist. Ne iščemo pohval, želimo samo to, da dobi to knjigo tudi Vaša prijateljica in znanka. Dvakrat smo pregledali, ali je knjiga priložena vsem tistim, ki so plačale naročnino za vseh pet knjig v znesku Din 3?'—. Vsaka pomota z naše strani je torej izključena. Če knjige s to številko niste tate lj i c a! prejeli, se je knjiga izgubila na pošti ali pa niste o pravem času poravnali naročnine za knjige in list. Če knjige niste prejeli, Vas prosimo: 1.) da vprašate na pošti in pismonošo, kje je ostala Vaša knjiga; 2.) da ugotovite, ali ste naročnino plačali in kdaj ste znesek Din 37-— nakazali; 3.) da nakažete, če še niste poslali naročnine, še danes Din 38•— (za odpravo Din T—). Položnica je bila priložena sedmi številki. K a -dar prejmemo Din 3 8•—, Vam pošljemo prvo knjigo, seveda če nam dotlej z al o ga ne poide. Zato hitite, da ne zamudite! Če se prijavi še nekaj tisoč novih naročnic, bomo dali prvo knjigo januarja meseca še enkrat natisniti. Druga knjiga: « Z a pridne r o k e» izide prve dni oktobra. Že danes povemo, da bo imela knjiga nad 120 slik raznih vzorcev ročnih del. Kakor vidite, se zvesto držimo načela: «Vi za nas, mi za vas». Priporočamo Vam, da knjigo dobro shranite, ker Vam bo koristila tudi še v kesnejših letih. Založba. VASE NAGRADE Naročnicam, ki nam pomagajo pridobivati novih na« ročnic, se hočemo oddolžiti za njih trud in ljubeznivost, ki jo izkazujejo listu, z nagradami Iskreno želimo, da nam pomagajo pri pridobivanju novih naročnic vse naše čitateljice. Tiste, ki nam pridobe novih naročnic, si lahko same izberejo nagrade po svojem okusu. Prosimo, da nam vsaka čitateljica pridobi vsaj po dve novi na« ročnici. To ni težko, ker je list dober, kar nam dokazu« jejo številne pohvale z vseh strani. Naročnina je tako malenkostna, da jo zmore tudi revno dekle. «2ena in dom» zasluži, da se ji pridobi čim več novih naročnic. Nagrade so tele: I. tiste, ki pridobe 50 novih naročnic, dobe: namizno garnituro: prt in šest servijet, ali pa: fino zapestno damsko uro, ali pa: gramofon; II. tiste, ki pridobe 20 novih naročnic, dobe: športno garnituro (sveater, dokolenke, obujke in rokavice), ali pa: garnituro zajemalk z obešalnikom, ali pa: namizno svetiljko, ali pa: eleganten damski dežnik, ali pa: fino usnjeno torbico, ali pa: garnituro iz porcelana za čaj ali kavo, ali pa: 12 finih robcev; III. tiste, ki pridobe 10 novih naročnic, dobe: vazo iz medi za cvetice, ali pa: kombinežo iz svilenega trikoja, ali pa: sveater za šport, ali pa: elegantno damsko torbico, ali pa: steklenico (200 gramov) najfinejše kolinske vode, ali pa: šest finih robcev; IV. tiste, ki pridobe 5 novih naročnic, dobe: Weekend kovčeg (31 cm X 23 cm), ali pa: damsko torbico, ali pa: pulover, ali pa: svilene hlače, ali pa: fine svilene nogavice, ali pa: vazo za cvetice, ali pa: razpršilec s kolinsko vodo; V. tiste, ki pridobe 2 novi naročnici, dobe: razpršilec s kolinsko vodo, ali pa: vazo za cvetice; Takole nabiralno poio si narišite na list papirja. VI. tudi tiste, ki pridobe 1 novo naročnico, . dobe primerno nagrado. Kakor smo rekli, si lahko vsaka naročnica darilo sama izbere. Treba je le, da pridobi nekaj znank in prijateljic, ki podpišejo naročilo v zadnjem razpredelku prijavnice. Izpolnjena prijavnica naj se pošlje upravi: «Žena in dom», Ljubljana, Dalmatinova ulica 10/1. Da olajšamo pridobivanje novih naročnic tudi med tistimi, ki težko plačajo naenkrat vseletno naročnino, plačajo lahko nove naročnice naročnino za leto 1932. v treh mesečnih obrokih, in sicer 20 Din do 2. oktobra t. L, 20 Din do 2. novembra 1.1., 30 Din do 5. decembra 1.1. ali pa naenkrat za vse leto 68 Din. Vse nove naročnice dobe januarsko številko s prilogo vred že 17. decembra t. 1. Ko bo uprava prejela prijavnice, bo poslala nabirate« ljicam primerno število položnic, ki jih bodo one raz« delile (po tri položnice) nanovo prijavljenim naročnicam. Ko bo naročnina novih naročnic plačana za vse leto, dobe nabiralke zgoraj določeno nagrado pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Vsaka nabiralka naj že v prijavnem listu navede, ka* tero nagrado naj ji pošljemo. Poudarjamo, da je veliko število naročnic v korist listu, ker le veliko število čitateljic omogoči, da se revija stalno izboljšuje in izpopolnjuje. Izjavljamo na tem mestu, da ne bomo pozabili tistih naših prijateljic, ki nam pomagajo pri listu s pridobivanjem novih naročnic in z dobrimi nasveti. Vsako posamezno čitateljico lepo prosimo, da si vzame naše besede k srcu in da izkuša pridobiti za prihodnje leto vsaj dve novi čitateljici. Hvaležni ji bomo zato. UPRAVI REVIJE „ŽENA N DOM" LJUBLJANA Dalmatinova ulica Glede na Vaš razpis v deveti številki Vam pošiljam .....:.......... naslovov, na katere pošljite 15. decembra prvo številko. Ko bo naročnina vplačana, mi pošljite nagrado ..........................................................................................................-...................... Zap. štev. Ime nove naročnice Bivališče Cesta Hiš. štev. Zadnja pošta Podpisana naročam revijo „Žena in dom" za leto 1932. in bom plačala naročnino do 10. decembra 1931 (podpis): 1. 2. 3. Razločen podpis nabiralke; Bivališče:......... Zadnja pošta: Letnik II. V Ljubljani, dne 1. septembra 1931. Stev. 9 Gustav Strniša: Spoznanje Pisatelj Mrva udari s pestjo po mizi, da se zamaje tintnik in izpljune kapljo črnila: «Vem! Čutim! Žro me! Prekesno spoznavam!» Z obema rokama se zgrabi za bolečo glavo. Takoj nato se pa ozre na stensko uro, se požene kvišku in zleti skozi vrata. Vstopi gospodinja, majhna, drobna starka z dolgim mesnatim nosom, ki ga teže roženi naočniki. Caplja po sobi in mrmra: «Kako čuden postaja! Podedoval je pol milijona. Znorel bo. Bil je najboljši človek. Zdaj bo pa zblanelb Medtem Mrva že sedi v taksiju in ukaže vozniku, naj ga odpelje k Teranovim. Gospa Teranova je velika, tolsta, domišljava ženska. Nje mož je trgovec, ki je obogatel med vojno. Hčerki sta ljubki blondinki in prijetni družabnici. Komaj pisatelj vstopi, že ga sprejme glasen smeh. Takoj sta obe hčerki pri njem. Mora h klavirju, kjer mlajša Elvira zaigra, on in Meta pa zapojeta. Petje prekinejo. Mrva govori in zabava na vse strani. Stresa iz rokava izvirne domislice, se smeje lastnim dovtipom, deklamira in oponaša razne važne osebnosti. Ploskajo mu. On se smehlja. Le včasi mu zamrači čelo hipna senca, ki pa takoj izgine. Ko ostane Elvira sama pri klavirju, se ji približa. De je ji kar odkrito: «Gospodična Elvira! Očarali ste me. Ljubim vas!» Dekle se zahahlja: «Gospod Mrva! Vi ste pravi ptič! Kako se znate šaliti! Še l jubezen vam ni sveta!» Izpreleti ga čudno čuvstvo praznote. Pokloni se z veselim dovtipom na ustih. Naslednji trenutek se približa mladi trgovec Skala, ki je v Elviro zaljubljen. Prav ta večer praznujeta zaroko, česar pisatelj niti ne sluti. Pri večerji vstane stari Teran in nazdravi niovozaročencema. Mrvo izpreleti. Pred tedni je bilo slično z Meto. Nihče ni smatral, da Mrva resno snubi. Ploskali so mu. On je pa trosil dovtipe in se prisiljeno krohotal. Njegova namišljena ljubica se je pa zaročila z drugim. In zdaj sedi med vso družbo sam. Mahoma začuti, da je zapuščen kakor še nikoli. Vse plava v veselju in zadovoljstvu. Tudi on se smeje, pije in trga iz sebe domislice, rojene v notranjosti, ki se mu dozdevajo kakor zasmehovanje lastne bolečine. Dolgo sede. Pozno zabava družbo gospod Mrva in naposled odhaja z bolno in prazno glavo. «Kmalu na svidenje! Na poroko morate priti! Potem postanete naš stalni gost!» čebljata zaročenca. Hiti domov. Vse je prazno, vse brezpomembno ! «S.ebe sem dajal in žrli so me! Trgal sem iz notranjosti. Ti ljudje so uživali in se režali na moj račun! Ali mi je kdo vračal? Nihče! Nihče! Njihova jedača in pijača sta tako prazni! Saj je duša ostala lačna! Duša bi rada hrane! Vse je razdala. Ničesar nima!» Sam s seboj besediči in leta po sobi. Nekaj zapraska na vrata. «Pes, mo j Kastorb Odpre. V sobo plane foksterier in mu prijazno mahlja z repom. Pogladi ga in mu pokaže pod stol. Pes molče leže. Pisatelj pa nadaljuje svoje misli: «Zdaj, ko je prišel pes, sem se spet spomnil nanjo, ki mi ga je darovala, na Marijo. Kakšna je bila? Kaj je zahtevala od mene? Ničesar, niti ljubezni neb odmeva v njem. Sama me je pa ljubila globoko, požrtvovalno! Drug je lazil za njo. Obetal ji je razkoš je in srečo, pa je ljubila mene, siromaka! Tedaj nisem slutil, da bom bogat. Zdaj sem denar-nik, pa se je ne spomnim! Srečna je bila, če sem sedel poleg nje! Od blaženstva so ji žarele oči, če je videla na mojem obrazu smehljaj zadovoljnosti in ljubezni. In potem najino dete? Starši so jo zapodili. Ostala je sama. S šivanjem se preživlja in bedi pri stroju noč in dan! Ve, da sem bogat, pa me ne nadleguje. Ponosna je in trpeča, prava svetnica ljubezni b Spozna, da ne bo mogel spati. Bliža se jutro. Megleno vstaja in se komaj vidno sivo začrta na oknu. Priveze psa na vrvico in hiti na izprehod. Počasi koraka po zapuščeni aleji. Zelenje poganja, a v mračnem ozračju je mrtvo in dolgočasno. Megla je gosta, da bi jo lahko rezal z nožem. Preda se svojim mislim. Počasi se vrača domov. Vodi ga pes. Ko se trenutno vzdrami iz zamišljenosti, niti ne ve, kod hodi. Megla je vedno gostejša. Spet se zamisli. Pes obstane. Mrva hoče odkleniti vrata. Čuti, da so že odklen jena. Stopi v vežo in se začuden ustavi. Pes ga je pri vedel v Marijino stanovanje. Izreki Ninon Ta slavna krasotica se je odlikovala ne samo po nenavadni telesni lepoti, temveč tudi po svoji srčni plemenitosti. Tudi poslednja leta svojega življenja je ljubila in bila ljubljena. Umrla je v 85. letu, ne da bi starost škodovala oboji njeni lepoti. * Kako so ženske nesrečne. Možje jih mučijo, ljubčki zaničujejo in večkrat ne spoštujejo. Od vseh strani jih opazujejo in venomer jeze, da so stalno v strahu in sramoti, a brez opore, brez pomoči. Na stotine imajo oboževalcev, pa niti enega resničnega prijatelja. Mar se bomo čudili, če so čudne, trmaste in če se hlinijo? * Lepota brez miline je trnek brez vabe. * Gube bi se morele delati prej na peti kakor v obličju. a Stokrat več razuma je treba za ljubezen kakor pa za vojskovanje. * Vez začenja tam, kjer se ljubezen konča. * Vsak večer zahvaljujem Boga za svoj razum in slednje jutro ga prosim, da bi me obvaroval srčnega sanjarstva. * Zakon pomeni za ljubezen to, kar dim za plamen. * Včasi je mogoče odpustiti nezvestobo, izdaje pa nikoli. * Ženska, ki posluša prilizovalca, se je pripravljena vdati kakor oblegana mesto, ki si želi parlamentarcev. * Pravljice imajo zmeraj več čara za mladino kakor zgodovina. Iz tega razloga je ljudem ljubša ljubezen kakor zakon. * Ljubezen je igra, pri kateri so medakti najdaljši. * Ženske bi si morale ohraniti svoje poštenje tudi v trenutkih, ko ga imajo izgubiti. * Zvesta žival ni pozabila svoje nekdanje, dobre gospodinje. Mrva hoče na cesto. Odpro se kuhinjska vrata. Pred njim stoji ona trudna, žalostna, neprespana, a lepša ko kdaj poprej! Bolečina jo je naredila mikavnejšo in ljubkejšo. Njena marmorna bledota privlačuje. Ko ga spozna, stopi za korak nazaj. V njem vse zakipi. Spoznanje, ki ga je preganjalo, je zdaj mahoma zavzelo jasen izraz. Ve, da je tu doma, da je samo ta ženska n jegova izvoljenka. «Marija, odpusti!» Že mu leži v objemu. Okoli nog jima pa pleše pes in prijazno mahlja s svojim vitkim repom. de Lenclosove Ljubezen je dvoboj, v katerem ženska vselej zmaga. * Srečni zaljubljeci so tisti, ki se ljubijo, ne da bi to pripovedovali. * Ljubezen je igra, ki nas utruja, ali h kateri se vedno vračamo. Ljubezen je na svetu enim v srečo, drugim v nesrečo. j. Kaj je smešnejše kakor varan mož, ki še ženski veruje. Vedno sem svojim ljubljencem prisegala, da jih bom večno ljubila; ali meni pomeni večnost četrt ure. Domišljavi ljubčki so nadležnejši kakor muhe. * Opazila sem, da moški še bolj lažejo kakor ženske. * Ženska je skrivnost, ki jo malokateri moški razume. * So izjemoma duše, ki umejo same najti razloge v ljubezni zato, da bi še bolj ljubile. * Ljubeče ženske so vselej izgubljena bitja. * Nič ni smešnejše kakor ženska, ki joka za izgubljenim ljubljencem. Mala ničemumica z glavnikom in zrcalom. Ivo Peruzzi: OBISK PRI VISOSKI GOSPE Avto lahkotno clrsi po živem raju najbolj slovenskega in naši zemlji najbližjega Slovenca-velikana: pokojnega dr. Ivana Tavčarja. V poletnem solncu se greje ponosna cerkev-gradič svetega Volnika s svojima bleščečima stolpoma, ki skrbno čuvata poljansko dolino, vklenjeno v zeleno bukovo kraljestvo Starega in Mladega vrha, temnoresneiga Blegoša in ljubega soseda Kopriv,nika. Prijazne vasice švigajo mimo kot gruče belih golobov, in tam pori hladnimi sencami jelš se vije preko bujnih trat Točilnica, bistra mladostna prijateljica velikega ribiča, rajnega visoškega gospoda. Vse nas je objel občutek spoštovanja polnega spomina. Tudi vedno veseli gospe Utvi, šegavo dovtipni pesnici in prijateljici visoške gospe, je pošla beseda. Gospa Tli ja je molče zrla skozi okno, kjer je nekoč vzdolž svojih vodnih lovišč korakal eden izmed naj zveste j-ših slovenskih sinov v svojem zgodovinskem slamniku in oratarsko lagodni opravi. Izpod tega ne-opredeljivega pokrivala brez gornjega dela so strmeli v jasno poljansko nebo uporno-ponosni gosti lasje Emila Leona in tod je s svojim zvenečim glasom s Poljanci modro razpravljal o letini ter v nlemalo zadrego spravljal nerodno-mlade nove čuvarje lovišč, ki ga niso spoznali. No, on jim je znal kakor nihče z gosto in plastično besedo dopovedati, da je doma z Visokega, kjer ie našla nod samozavestno streho srednjeveškega Izidorja Khallana svoj hram njegova kraljevsko visoka ljubezen do grude, a tudi njegova zapovedujoča čud poljanskega rodiu. Avto se je bližal cilju, a gospodična Ksenija je zaman z očmi iskala v temnozeleni les zagrnieno (bivališče visoške gospe in še boli zaman v strmini skrito Kosimovo hišo v Poljanah, kier je nekoč z glasno besedo oznanil svoj prihod na ta svet poznejši avtor «Cvetja v jeseni». čudovitega šopka naše zeml je. Nehote pa nam ie oživel obraz preganjane Luce in njenega moža, doživljali smo živo risane fantovske pretepe in mislili na skrivnostno voino blagajno visoškega gradu. V spomin se nam je vzbudila romantika poljanskih potokov, svežina kipe-čih, zdravih deklet, ostrina besede njegovih mož in zapela je struna ljubeče, drhteče mladosti. Že je za nami tesna in dolga cesta in že drsi avto čez nekam ozki, nekdaj pokriti most, ki vodi preko Sore k domačiji Tavčarjevih. Na prvi po- gled razodeva ta bivši lovski gradič brižinskih škofov, da so tod domova li nekdaj mogočni duhovni gospodje. Pa manj domovanju je služilo v tistih časih to staro poslopje. Vase je zaklepalo pestro kroniko tragedij, a tudi bakanalij zabave željne oblastne gospode. Ta s svetniškimi podobami po risana vrata so zapirala za sebo j glasne pivske družbe in rajajoče cerkvene veljake. Skozi dve sto let pa je tod rasel in umiral z elementarno tragiko po Ivanu Tavčarju oživljeni rod Khallanov. V hladni senci kostanjev nas je že pričakovala visoška gospa Franja. Odkar jo poznam — in mislim, da je to toliko življenja, kolikor ise ga morem v spominu globoko nazaj zavedati — mi je njena imponujoča pojava vzbujala vedno občutke nedeljenega spoštovanja, a brezskrbna gotovost njenega nastopa tudi možnost resnično demokratičnega razgovora. Skoroda dekliška vedrina njenega vedno smehljajočega se lepega lica, demokratična svoboda govora in plemeniti ton čiste besede razodeva vodilno družabno damo. Pa najsi je gospa Fran ja od vsakdanjega razgovora s preprostim kmetičem na Visokem do najslovesnejših situacij na kral 'evem dvoru spoznavala vse naše družabno okolie. kamor jo vedno iznova silijo prilike in obiski neštevibrih prijateljev, nikdar ni visoška gospa videti utrujena, vselej ji je dobrodošel odkrit človek, a tudi robat original ali šegavo iznajdliiva prijateljica. Mislim, da te prijazne oči prodirajo v globino duše, a njene zamolčane sodbe o liudeh, ki prodro le semintja v šegavo, njej lastno označevanje, so io ohranili na edinstvenem mestu, ki ga uživa v življenju in giban ju našega ženstva in slovenske narodne javnosti. Gospa visoška je porazno preprosta in ta nad-kriljujoča lastnost razodeva resnično duševno bogato osebnost, a tudi srčno dobro ženo, ki proži svoje srce in roke bednemu in ponižanemu so-bratu. Tz teh hipnih misli, mudečih se okoli naše gospe, ki je s poljubom pozdravila svojo prijate-1 iico Utvo in prisrčno sprejela vso družbico, sem bil prebujen, ozrši se po intimnem okolju visoške prirode. Že nas je vodila gospa Franja mimo «tistih stezic», kakor nazivi je ob parobku gozda na desno pod hribom vijočo se pot. Te stezice so Slika na naslovni strani nam predstavlja vnuka gospe dr. Franje Tavčarjeve. Zgornja leva slika nam kaže refektorij — obednico, desna pa vežo na Visokem. menda njeni samotni izprehodi tedaj, ko ji od-jekajo v duši spomini na veliko, edino in resnično svojo življenjsko ljubezen. Ta ljubezen leži pokojno v visoškem mavzoleju ob vznožju poljanskih hribov v svetem zatišju molčečih smrek, ki strumno stražijo visoškega gospoda v nevzdramnem spanju. A vendar še iznad spoko-jišča govori kamen o nezlomljivem optimizmu velikega pokojnika, še drami potnika, ki se tod Visoko, najljubše domovališče gospe dr. Franje Tavčarjeve. drilka in njegova pospeševateljica. Njene dobrine so bile tudi dobrine moža, njegove borbe in stiske njena skrb in briga. V tej skupnosti je razumljiva blagodat Tavčarjevega rodu, v tej edinosti se očita samoniklo petčlansko nasledstvo in v tem dejstvu leže viri njunih uspehov in nezlomljive odpornosti proti navalu nasprotnikov. Duševno in telesno lepa, zdrava in edina dvojica ustavi, -silna vera v našo bodočnost in še nam govore besede v kamnu, da tukaj počiva borben mož, ki je dvignil v svojo življenjsko maksimo delavnost in poštenje. Zato se ni bal smrti in odgovora. Zato mu je spanje mirno. Evo besede v kamnu: «Eno je glavno: Naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kot večm drevo, kateremu korenine nikdar na usahnejo! Tesni so vselej občutki do zadržanih solz svojega bližnjega. Zavedali smo se, koliko solza je padlo na tem kraju iz oči žene, ki je tudi preko visoškega groba združena z možem v trdno skupnost, kakršne nisem videl ne prej ne slej na rbiskih in romanjih. Zapišem te besede, saj so ključ do svete tajne Tavčarjevega zakona. Gospa Fran ja je. bila pokojnikova žena. svetovalka, ve- ( '.Visoška gospa dr. Franja Tavčarjeva z znpkom dvorne dame. Visoški mavzolej, kjer počiva visoški gospod, Slovenec-velikan dr. Ivan Tavčar. V senci pod vi-soškimi kostanji. Za mizo sede od leve proti desni filozof ka in poznana ilustratorka Ksenija Prunkova, Ufva-Mila Prunkova, visoška gospa Franja dr. Tavčirjeva, urednica Rija Pod-krajškova, naš šofer in pisatelj Ivo Peruzzi. Tavčarjeva je• bila zgled slovenskega zakona. Te misli so me spremljale tja do našega slovesa od gostoljubne visoške gospe. Ko smo se vrnili pod kostanje k ljubeznivemu prigrizku, sem občutil vso družabno domačnost gospe Franje. A šele ko greš, se zavedaš, da ti je s šegavo duhovitostjo orisala nekaj originalnih gostov svoje hiše, po odhodu šele spoznaš iz slučajne besede njen, v bistvu neodjenljivi rod in spoznaš, koliko vsestranskega truda in požrtvovalnosti za javnost obseza njeno bogato življenje. Ogled gradil je zaeno ogled njenih spominov. Od svoje babice, matere in nje same kot mojstrice ročnih del izdelane stvari te spomi- njajo na častitljivo preteklost. Iz starih slik te gleda mlada krasotica Fani in preko starinske spalnice iz leta 1774. — počivališča odličnih svetskih in cerkvenih dostojanstvenikov-gostov, skozi stari refektorij z mavčevimi reliefi po stenah — te pelje njena najljubša pot v spominsko sobo velikega Ivana, kjer ga je gospa v poslednjih časih neumorno stregla, bodrila in ž njim trpela. Tod je njeno svetišče in njena opora za nadaljnjo pot. In res je, kar pravi pesnik, da po vsem tem domu še hodi, dela in spominja nase molčeča senca pokojnikova. Tu vidimo okno, kjer je gledal svojo ljubo dolino, tam je njegova postelja, kjer je ponosno izdihnil. Vsa soba je kot Starinska spalnica iz leta 1774. Visoški muzej. veliki družinski muzej. V njem pa je nagrmadeno razkošno spoštovanje naroda in še žive tod neusahljive priče njegovega dela in njegove moči. Čeprav je bil pokojni dr. Tavčar za časa življenja tuj blesteči besedi in je kot naravnost-mož le redkokdaj na ven odprl svoje srce, eno ostane: sijajni pojavi njegove osebnosti se zanamci niso mogli odtegniti. Cospa Franja je neutrudljiva. Tudi njeno javno delo je tod nakopičeno, od narodno-pro-budnili časov dalje preko tihega upora našega ženstva v vojnih letih in njenega graditeljskega dela po vojni. Po vsej pravici sem spoznal iz neštetih fotografij, posvetil in poklonil vse ogromne napore slovenske žene za osamosvojitev naše nacije. Pokojni dr. Tavčar ni posebno ljubil živinorejske panoge gospodarstva. A hudomušno mu je svojčas gospa Franja za god poklonila najmoder-neje urejen — svinjak. Smeje nam je razlagala vesele dni za časa bivanje nadbiskupa dr. Anteja Bauerja iz Zagreba, ribiča z neznansko srečo. V očeh imam še ogromno bakreno ponev v kuhinji, v kateri so priredili velikanskega sulca — žrtev nadškofovskega lovskega blagra. Z ocilin-dranimi gospodi pa se gospa Franja ne vozi rada. Nekoč pred vojno so pred kočijo z iskrimi belci nekje na Gorenjskem v pobožnem spoštovanju poklekovale kmetiške ženice, ko se je z rajnim soprogom peljala skozi vas. Njen umljivi smeh pa so ji verne ženske silno v zlo štele, saj so domnevale, da se je pripeljal sam gospod kne-zoškof... In človek se po skušnjah navzame principov. Čas mineva na Visokem neusmiljeno hitro. Že je pal somrak na dolino, le preluknjani sv. Florijan na bližnjem skednju je blestel v zahajajočem solncu. Nahodili, nagledali smo se: za nekaj uric je bilo vtisov skoraj preveč. St^ri urbarji in listine kličejo semkaj zgodovinarja, tihi zasloni in pokojni večeri poeta, a šumna lovska družba se tu lahko do sitega latinsko nabesediči. Povsod pa se čuti blagodejna navzočnost gospe Franje. Sedemo. Naš incognito vodeči šofer trdno zasede svoje mesto, da mu njegovo pokorno vozilo lahno zdrkne na pot. Prisrčno slovo. Že je za nami pozdravljajoča nas gospa visoška v črni čipkasti toileti. Še vedno se ji smehlja prijazno lice, ki je znalo skriti vse svoje tuge. Svojo roko, ki je le dajala in spravljala nesložne v slovenski javnosti, polni majhne zavisti in osebnih ambicij, to svojo roko nam proži v slovo. Veselo drči avto proti žirovski strani, na grajskem mostu se še v duhu pokrižamo, a že smo srečno na onem bregu ... Gospa Franja je vsem vnela dobro voljo. Voditeljica našega ženstva, podpornica dijaštva in mati mladine seje ljubezen. In ljubezen bo žela od vseh, ki jo poznajo .... Visoška gospa in njen pokojni soprog dr. Ivan Tavčar. Z e n e n a m o r i s c u Letos je pet sto let, odkar je kmetiško dekle iz Dom® remija, ki je postala pod imenom Devica orleanska ne« smrtna, zgorela na grmadi. Odtistihdob je veliko žena, Jeanette d'Arc (Devica orleanska). krivih in nedolžnih, kraljic in zastrupljevalk, mladih kurtizan in pobožnih stark, šlo nevarno pot, ki vodi na morišče. - . . V srednjem veku pa vse do polovice novega veka je bilo na grmadi sežganih na tisoče in tisoče žensk, ki so jih imeli za čarovnice. Marsikateri vladar se je odkrižal svoje žene, ko se je je bil naveličal, na ta način, da jo je izročil rablju. Izmed osmih zakonskih žena angles škega kralja Henrika VIII. je končala druga, tretja in peta na morišču. Prva žrtev je bila nežna Ana Bolen, potem Jeana Seymur, ki mu je bila malo prej rodila sina, in nazadnje Katarina Hovard. V gradu Foteringe je padla po devetnajstletnem suženjstvu tudi glava lepe Marije Stuart. Okoli glav vseh teh žena se vije venec mučeništva. In prav takšen mučeniški venec se vije okrog glav tistih žena, ki so jih vrgli za časa strašne vlade francoske revolucije na grmado. Nesrečna kras ljica Marija Antoinetta, princesa Lambal in še veliko drugih znanih aristokratk, ki so dostojanstveno in hladno umirale pod udarci noža na giljotini, so nam do* kazale, da tudi žene lahko gledajo smrti v oči. Med temi ženami se zlasti odlikujejo tri, dasi so si bile čisto različne po svojem značaju. Grofica Dubary, nezakonska hči neke kuharice, kraljeva metresa in naj* lepša žena svojega časa, je morala umreti prav zato, ker j* bila tako lepa, da jo je vse zavidalo, in ker ji narod, iz čigar srede je potekla, nikakor ni mogel odpustiti, da se je tako hitro povzpela do slave. Charlotta Corday, ta deklica iz Caena, ki je prišla v Pariz samo zato, da bi ubila Marata, ki ga je imela za trinoga in krvoločnega povzročitelja vseh ubojstev, je umrla za ideal svobode, ki sta ga krvnika Robespiere in Marat oskrunila. Charlotta Corday je umrla za idejo, zato jo smatrajo za prvo ženo — politično ubijalko no* vega veka. Madame Roland, žena žirondističnega ministra, je mo< rala umreti, ker je bila premodra, ker je bila političarka in duša politične stranke, ki je poizkušala ustvariti na razvalinah stare kraljevine nov svet. Ona je bila genialna žena, a njeno znano pismo na kralja, ki je rodilo upor junija meseca 1792, priča, da je bila tudi Zelo bistro« umna političarka. S tem je končana doba žena mučenic in se pričenja doba žena hudodelk. Dasi se pojavljajo ženske v novej« šein času v precejšnjem številu in precej vidno v krimi* nalistiki, je vendar število usmrčenih žensk prav majhno. Pri ženskah se očituje kriminalnost precej drugače ka* kor pri moških. Ženske ubijajo večinoma v afektu, če pa katera zagreši ubojstvo zavestno, pokaže po navadi neverjetno veliko najhladnokrvnejše rafiniranosti. Greta Bayer, županska hči, je ubila svojega zaročenca, nekega inženjerja, in je ponaredila njegovo oporoko, da bi se dokopala do njegovega imetja. Med plesom mu je zavezala z robcem oči in mu rekla, naj odpre usta, da ga bo iznenadila, potem ga je pa hladnokrvno iz naj« večje bližine ustrelila s samokresom. Natanko je pre» udarila vse, vendar jo je zgrabila roka pravice in je bila obsojena na smrt. Pogostokrat se zgodi, da žena ubije svojega moža. Tako je Angležinja Edita Tomson v sporazumu s svo« jim ljubimcem usmrtila svojega moža. Bila je usmrčena v Londonu leta 1923. Književnica Lujiza Besarabo je Grofica Dubary v svojem 40. letu. Favo/itka kralja Lju* de vit a »X V. (Obglavljena dne 6. decembra 1793 v svojem 50. letu.) Otok v Jonskem morju, kjer žive moderne Amaconke. tudi spravila svojega moža s sveta. Ta uboj je vzbudil svoj čas veliko senzacijo. Na pariškem severnem kolo« dvoru je izročila nosaču kovčeg in mu naročila, naj ga odpošlje. Kovčeg je bil zelo težak, iz njega pa je udarjal sumljiv duh, tako da se je celo nosaču zdelo sumljivo. Odprl je kovčeg in zagledal v njem truplo moža gospe Besarabove, ki je že razpadalo. Gospo Besarabovo so takoj prijeli in je priznala, da je usmrtila svojega moža. Svoje hudodelstvo je obžalovala na morišču v Parizu Marija Stuart pod giljotino (dne 8. februarja 1587). Ženski robinzonski otok na naši obali v Jadranskem morju Nedaleč od grške obale v Jonskem morju je otoček Barani. Ves otok ni nič večji od večjega otočka na kakšni reki. Tako velik je, da ga lahko obhodiš v poldrugi uri, če dobro stopiš. Sam krš, kamorkoli se ozreš, in le tu pa tam je nekaj rodovitne zemlje. Na njem je celo majhen gaj samih smokev in palm. Otoček je čisto osamljen v oceanu. Ladje se ga ogibajo zaradi skritih podvodnih pečin, ki so okoli njega, samo tam« patam se mu približa kakšna ribarska ladjica, da lahko ribiči na kopnem posuše svoje velike mreže. Tu na tem samotnem otoku se je letos poleti uta« borilo dva in šestdeset gospodičen iz boljših hiš. Navelis čale so se bile burnega, bučnega mestnega življenja, polnega flirta, mode in jazza, pa so se zmenile, da se s privoljenjem svojih roditeljev umaknejo na ta osam; ljeni otok. Ker so jim moški že na vso moč presedali, jih seveda niti na skrivnem niso vzele s seboj. Matere so se izpočetka malo upirale temu nomad* skemu življenju, pa so navsezadnje le odnehale. Mame in papani so si tako precej prihranili, saj jim ta čas Kraljica Marija Antoinetta na svoji poslednji poti. (Obglavljena je bila dne 16. oktobra 1793.) leta 1922. Američanka Ruta Shniderjeva, ki je bila usmr» čena na električnem stolu leta 1928., je tudi v sporaz* umu s svojim ljubimcem ubila svojega moža, književ* nika Alberta Shniderja. Madžarska zastrupljevalka, ob* činska babica Kardoszeva, je dajala strup kmeticami in jih učila, kako je treba z njim ravnati, da spravijo svoje može s tega sveta. Ker je babica tudi sama zastrupila svojega moža in svojega rodnega sina, so jo letos spo* mladi obesili. Vsaka žena ni tako hladnokrvna, kakor je bila dvaindvajsetletna Irena Schroderjeva iz Pensil* vanije, ki je v družbi s svojim ljubimcem ubila nekega stražnika in zagrešila več hudodelstev. Ko so ji prečitali smrtno sodbo, je rekla, da hoče pokazati svetu, kako zna ženska umirati. In to je tudi pokazala. Prej ta večer, preden je bila usmrčena, je zahtevala, da ji prineso šalji* vih listov, in se je z velikim zadovoljstvom smejala smcšnicam. Ko so jo drugo jutro prebudili in jo pozvali, da gre do električnega stola, se je pražnje oblekla in našminkala. S smehljajem na ustih je sedla na električni stol, in njeno bledo lice se je smehljalo še potem, ko- so se ji poteze na obrazu že raztegnile od smrtne borbe. Jutrnji raport amaconk. ni bilo treba kupovati ne toalet ne klobukov, tudi jim ni bilo treba hoditi s svojimi hčerkami h kinemato« grafskim in gledališkim premieram in na različne tek« me, in to je vendar že precej čedna vsotica. Vsega tega ženske robinzonke ondi ne potrebujejo-. One same ku« hajo, pečejo, perejo in pospravljajo svoje preprosto zgrajene kolibice, ki so si jih s svojimi rokami same postavile. Res je težko dobiti dva in šestdeset boljših gospodičen, ki bi bile pripravljene delati vse to. Vsaka izmed njih se je zavezala, da ostane na otoku najmanj pol leta. To je vzbudilo veliko senzacijo, vzdignilo je pa tudi nekaj prahu. Toda kje pa ni opravljivcev in spletkar« jev? Tudi posmehovanja in zbadljivk je bilo precej na njih račun. Nekateri so rekli: čez dva tedna jih že ne bo več tam. Toda odkar so odšle, je minilo že več mesecev, in koloniji one so vse sreCne in ne mislijo še na vrnitev, Razume se, da se je hotel pri njih ustaviti že marsikateri no« vinar. Toda nihče ni mogel do njih. Amaconke ne puste nobenega tujega človeka blizu, zlasti pa ne ma« rajo o moških nič slišati. Vsak mesec pripluje tja majhen parnik. Prinese jim živil in vsega, kar potrebujejo za gospodinjstvo. Ama« conke se tudi niso odpovedale pridobitvam sodobne tehnike. One imajo svoj mali motorni čoln in moto* cikel, na katerem glavarica kolonije pregleduje svojo državico. Posodo imajo iz navadnega aluminija, ku« hajo pa na samovarih. Elektrike nimajo, zato pa imajo dobre petrolejke in karbidne svetiljke. Nedavno pa jih je neka francoska novinarka le pre« prosila, da so jo sprejele v svojo družbo. Izpočetka niso hotele o njej nič slišati, šele ko jih je začela re« porterka s solzami v očeh prositi, naj jo sprejmo, ker bi se sicer morala usmrtiti, češ, da so jo zapodili do« mači od hiše, ker je ljubila nekega mladeniča, so gla« sovale in jo sprejele. — Ampak pri nas je treba delati, je rekla glavarica. — Bodite brez skrbi, jaz se ne plašim dela, je od« govorila novinarka. —■ Cel mali raj so si napravile, je pripovedovala, ko se je vrnila, zares, človek kar strmi, kako lepo so si one vse uredile. — Kaj pa ste videli tam posebnega? so vpraševali radovedni roditelji, ki prav poredkoma dobivajo pisma od svojih hčerk. — Ukvarjajo se s kuhanjem in vrtnarstvom, po ves dan so na solncu in v mili naravi. Goje šport, gimna« stiiko in plavanje. Tudi živali rede. Imajo dve kravi in 1 nekaj koz, ki dajejo dovolj mleka za vseh dva in šest« ' deset. Tudi perutnino goje. Ali s to je bil križ. Ne« katere so hotele jesti živalsko meso, toda nobene ni bilo, ki bi hotela zaklati žival. Nazadnje so morale žre« bati, in glavarica je strogo odredila, da bo tista, ki bo izžrebana, morala storiti svojo dolžnost, pa je le ni mogla pripraviti do tega, ker tudi sama ni mogla pre« rezati nedolžnemu in nebogljenemu piščetu vratu. Ker nobena ni mogla tega dela opraviti, so se odločile, da se odpovedo svežemu mesu in da se zadovolje s kon« servami in ribo, ki so jo laže ubile in razparale kakor simpatično živalco, ki so jo same odgojile. — In kdo jih varuje? —■ Njih ni treba varovati. Branijo se same. Sicer pa imajo lepega velikega psa, da jim ni treba boljšega in zvestejšega čuvaja. Nekoč so jih hoteli neki mlade* niči malo preplašiti in so se naredili, kakor bi hoteli katero ugrabiti. Pes je začel lajati, že ko je oddaleč zagledal čolne. Na njegovo opozorilo so prihitele pres bivalke, dobro oborožene z motikami in lopatami. Dva in šestdeset športnic z dobrimi motikami je nevaren sovražnik, in mladeniči so jih pošteno dobili. Sabinke so ugrabili, teh pa niso mogli. S temi amaconkami je živela tudi neka Beograjčanka, ki ji je življenje na tem otoku tako ugajalo, da je zbrala četo mladih beograjskih deklic, ki so bile pripravljene preživeti z njo dva meseca na nekem otoku Jadranskega morja. Kateri otok je to? Med mnogimi otoki na našem Jadranu je tudi otoček Olib. Zastonj ga boste iskali na manjših zemljevidih, imajo ga pa večje in natančnejše karte. Leži v Malem Kvarneru, severnozapadno od otoka Visa. Ta mali otoček, ki je dolg okoli 9 km, ima lepo plažo Slatico, ki bi si jo poželelo marsikatero morsko kopališče. Letos je bilo na tem otočku gotovo prav ži< vahno, če so res šle te mlade deklice tja. Tudi one so sklenile, da moški ne smejo na otok in da bo vsaka članica izključena iz družbe, če bo imela tudi najmanjšo zvezo z moškimi iz mesta ali pa z izletniki, ki bi pri* hajali na otok. Sklenile so tudi one, da bodo same ku» Mara Mohorčičeva : Pogled na morsko gladino z otoka Oliba v Jadranskem morju. hale, seveda tako, da se bodo vrstile, same postiljale, kopale, cepile drva in opravljala vsa dela, ki so v zvezi z gospodinjstvom. Že lansko leto je bilo na naši obali nekaj ženskih kolonij, ta pa je bržkone po svoji ureditvi prekosila celo one amaconke. Na Veliki Ve n e d i g e r in Veliki K I e k (Nadaljevanje.) Udirala sva se ponekod do pasu, a zavest, da je nekdo, čeprav mogoče že včeraj, liodil tod, naju je oba spravila v dobro voljo. Ko se nama ni bilo treba več izogibati razpokam v ledu in stopati previdno preko ledenih mostičkov, sva se požurila, da naju ne bi zalotila noč. Neprijetna je bila pač misel, da ne greva po načrtu v Neue Prager Hiitte, temveč da sva morala v Kiirsinger Hiitte. Računala sva, kako bo treba vso to višino 1100 m in vse te stopinje drugi dan še enkrat premeriti in da bova morala drugo jutro še enkrat preko Vel. Venedigerja v Neue Prager Hiitte. Zadovoljna pa vendar, da bova po takem dnevu in taki «poti» prišla sploh v kočo, sva hitela in niti na uro niti na kompas nisva gledala več. Bil je že mrak, ko sva si pred kočo otresala sneg. Tako mimogrede sem se ozrla še na napisno tablo: «Neue Prager Hiitte, 2805 m». Prečitala sem še enkrat na glas, da sem mogla verjeti tudi ušesom, česar očem kar nisem mogla. « Vraga, Neue Prager Hiitte*, je začudeno ponovil Peter. Koliko presenečenja in veselja je bilo v teh treh besedah. Nič manj presenečeni od naju dveh pa niso bili tudi v koči, zlasti ko sva jim povedala, odkod sva prišla. Videti je bilo, da bi naju najrajši ozmerjali, pa so samo obzirno hvalili najine angelčke varuhe. Večerja v topli jedilnici med prijaznimi turisti je bil epilog tega hudega dne. Preden smo šli spat, smo šli še pogledat ven, kakšno vreme je. Še so padale redke snežinke, sicer je pa po divjem dnevu nastopil miren večer. Ko sem se ob treh zjutraj prebudila, je sijala luna; prav taka luna, kakršno sva si izbrala že doma za najin dopust. Poklicala sem Petra: cDobro jutroi, pa da veš, tudi lepo bob Peter je še napol v snu dvignil glavo in pogledal proti oknu. «Dobro» — se kar naenkrat odreže, potem pa pristavi nekoliko1 previdne je: «greva na Venediger, saj imava dovolj časa!i Sledilo je običajno računanje, in ob pol petih sva bila že zunaj koče. Kako bi mogla prespati tako jutro. Od prostrane snežne planjave se je odražala kristalno čista modrina neba. Zarja je s širokim pasom obrobljala obzorje in polagoma izginjala v rožnih odtenkih više in više proti nebu. Ugašale so zadnje zvezde. Večji družbi turistov sva pustila prvenstvo v novo zapadlem snegu, in prav prijetna je bila hoja v dobro izhojeni gazi za njimi. Kako sva sploh mogla prejšnji večer po tej poti, ki je zaradi razpok tako nevarna, priti v kočo. Žal pa, da so ituristi pred nama kmalu krenili na levo. Zaman sva iskala sledove najinih stopinj prejšnjega dne, ker jih je sveži sneg popolnoma zabrisal. Razgled, eden najlepših, kar sem jih doživela, naju je tako prevzel, da nisva čutila skelečega mraza. Na jugu so se svetili od jutrnjega solnca ožarjeni Dolomiti, na zapadu pa je stal mogočni Watzmann, kakor bi hotel reči: «Ne glejta naprej, ali mar nisem jaz dovolj lep?j Pa sva vendar poškilila preko njega na obe lepi Drei Herren- in Drei Sprachen-Spitze in še dalje na Bernino. Morda sva videla tudi Ortler, Monte Roso, saj se je videlo v neskončnost. Na vzhodu je bil Vel. Klek, solnce ga je ravno obsijalo, na jugovzhodu sva pa iskala Triglav, pa ga iz morja vrhov uisva mogla najti. Vzdramila sem se šele potem, ko me je prav pošteno skelelo za nohti, in ker se tudi Petru ni godilo dosti boljše, sva jo ubrala zopet kar navzdol. Ob četrt na enajst sva odšla iz Neue Prager Hiitte čez Kesselkopfscharte na Vieltragenkees proti Habach-scharte, kamor sva prav za prav zašla. Kraj je bil tako lep, da sva se kar ustavila na zeleni terasi pod ledenikom. Škoda se nama je zdelo iti kar mimo tega lepega planinskega kotička sredi alpske panorame. Ker je bila tudi ura že dvanajst, sva na najlepšem solncu postavila kuharček in pripravila kosilo. Vse bi še šlo, ko bi le Peter liotel enkrat reči: 3+1=2, ker je pa tudi tu trdil, da je 3 -j- i = 4, sva morala oprtati nahrbtnike že ob eni uri, če sva hotela priti ob petih na cilj. Ubrala sva jo po krasno izpeljani, deloma višinski, deloma pobocni poti po St. Poltener West-hdhenwegu in naprej do St. Polmer Hiitte, 2555 m, na i' eibertauern. Večeriio se je že. Ovinek se je vrstil za ovinkom, koče pa še vedno ni bilo. «Samo še 15 minut*, je bilo napisano na križišču, •dians Hochrenner* je popravil na 30 minut. Midva sva pa prišla tako nekako v kompromisnem času. Oskrbnika koče v St. Poltner Hiitte sva našla prejšnji večer, ko sva prišla z Venedigerja, v Meue Prager Hiitte. Takoj naju je spoznal in bil zelo ljubezniv, čeprav sva hodila brez vodnika. «Ach die Jungen*, je pozdravil. Vsi turisti v koči so pa že vedeli, v kakšnem vremenu sva prišla z Venedigerja. Oskrbniku sva morala biti zares všeč, ker je naju zgodaj prišel budit, češ da ve, da sva dobra turista, da pa je pot preko St. Poltner Westhdhenwega le nekoliko težja za orientiranje in da naj greva rajši z nekim gospodom, ki ima vodnika. Prav lepo sva se mu zahvalila iu nekaj časa res hodila za njima. Ker je bila pa pot zledeneia in je bilo treba vmes nekaj skal tudi preplezati, je imel vodnik s turistom precej posla. Zato sva ju pustila zadaj. Zelo lepa je ta višinska pot, pa oskrbnik je imel vendar prav, ko naju je opozoril, da ui to kar navadna promenada. Na desni se je odmika! ves bel in ves bleščeč v solncu Vel. Venediger, na levi pa nama je bil vedno bliže Vel. Klek. Pot drži ob Weiiibiichlu na Hocligasser ob Sivem, Črnem in Zelenem jezeru. Že na Tabarlceesu sva nataknila dereze. Rabila sva jih posebno na grebenih od Amer-thalerscharte proti Landeckkopfu. Na Rabensteinu, kjer smo se srečali z edino skupino turistov ta dan, sva skuhala čaj. Peter se je spotoma kaj rad povzpel na ta ali oni vrh ob poti. Tako med drugimi na Stubacher Sonn-blick, odkoder je prinesel siromak velik rog na čelu. Na Granat Spitze, 3085 m, je pa zvabil tudi mene. Na vrhu sva našla nekaj konca in šivank. Bog ve, kdo je to tam pozabil, prišle so pa tudi nama prav. Dan je bil tako lep, da si lepšega pač želeti nisva mogla. Solnce je grelo z vso prijetnostjo svojih višinskih žarkov. Čudovit je bil razgled na bližnji skupini Vel. Venedigerja in Vel. Kleka. V daljavi so se dvigali kakor kristali čisti in bleščeči vrhovi severnih apeninskih alp na eni, na drugi strani pa vrhovi južnih Dolomitov. Pod Granat Spitze se je lesketal v solncu največji v tej supini Sonnblickkees. Še niže pod visoko črno steno, ki pada kakor odlomljena do čistih valov Be- lega jezera, stoji prijazna Rudolf sli iitte, 2242 m, od katere naju je ločil samo Sonnblickkees. Na vrhu Granat Spitze sva čemela na solncu več ko eno uro in najrajši bi sploh ne šla doli. Lepi Sonnblickkees naju je pa na nadaljnji poti nekoliko izplačal. Solnce je stopilo sneg in hodila sva po strašni brozgi. Kar zagledam, da se plaz snega udira pod Petrom. Stopil je bil najbrž na rob ozke ledene razpoke, ki je bila na vrhu pokrita s snegom, in se počasi pogrezal. Tedaj sem mu vrgla še svoj cepin in s počasnim odskokom kakor z bradle se je dvignil. Malo na to naju je pa ta lepi Sonnblickkees celo pošteno speljal na led. Ker sva bila že tako blizu koče in bi naju pri prehodu preko> skal vrv samo ovirala, jo je nosil Peter zvito na nahrbtniku, derez pa v mokrem snegu tudi nisva mogla rabiti. Toda kar naenkrat sva stala sredi zledenelega strmega sne-žišča, pod nama so pa zijale ledene razpoke. «Peter,» se oglasim, cjaz si ne upam naprej, cepin skoro nič ne prime in čevlji tudi ne. Ali mi moreš dati vrv?» «Ah, kako naj ti jo dam,* je precej ostro zamrmral, ko je stal par korakov pred menoj in, se še zasukati ni mogel. Vrnil se je pa vendar, ne da bi se obrnil, ko je v največji opasnosti zasekal v led dva centimetra široke stopinje. Prav vesela sva bila, ko je zaškripal zopet prod pod čevlji. Rudoifshutte ima zares lepo lego. Belo jezero ob njej je kakor brušen dragulj pod visokimi temuimi stenami. iN a tisoče valčkov je podil razigrani lahni vetrc od brega pa zopet nazaj k bregu, na desno in ua levo, naprej in nazaj. Koča je bila polna turistov. Kuhinja je bila kakor sušilnica za čevlje in nogavice. Čevlje sva tudi midva oddala, nogavice sva pa iz previdnosti, da bi se kam ue zamešale, obesila skozi okno v spalnici. Veter je je bil pa tako močan in jih je čez noč tako posušil, da jih nisva nikoli več videla. Rana ura, zlata ura. Solnce naju je pozdravilo že ob šestih zjutraj na stezi čez Kalser Tauern in Erdige Eck. Pot je padala vedno niže do Dorfersee in še naprej do Dorierklamma. Po dolgem času sva zagledala zopet prve borovce^ macesne in še niže tudi pastirske koče. Raztresene so kakor naše po zelenih pašnikih. Prijetno se menjavajo trate in gozdički, od vseh strani pa žubori voda, tu v prodnih strugah hudournikov, tam v penečih slapovih. Iznad temnih gozdov pa gledajo skalnati vrhovi, še više in še dalje pa mogočni ledeniki. Srečavala sva Tirolke. Peter je dobil piko nanje, in kakor se je zdelo, tudi one nanj, ker se je marsikatera ozrla. Pa saj ni čudno, saj Peter je res čeden fant. S tirolskim slamnikom na glavi, z oprtnim košem na hrbtu, v širokem, svetlomodrem svilenem predpasniku so hodile planšarice na planino. Opirale so se na dolge gorske palice, na katerih je pritrjen bič. V vasi Spotling, ki leži na koncu Dorferklamma, sva se obrnila zopet navzgor po lepo izpeljani stezici. Že precej visoko sva počivala. Medtem ko je brnel kuharček, sva se umila in pripravila k obedu. Malo-kje je kosilo tako dobro kakor v gorah. Kaj vse je bilo na jedilnem listu! Najboljše pa, in sicer za de-sert, sijajna porcija židane volje in nebeškega solnca. Ob žlobudranju studenčkov in potočkov sva jo nato hitro ubirala po pobočni promenadi čez Teischnitz-kees na Studlhiitte, 2803 m. (Konec prihodnjič.) mm M. Mohorčič: O turških ženah V Turčiji se je začelo žensko gibanje še le po balkanski vojni, prav posebno živahno pa se je razvilo šele po svetovni vojni. Šele zadnjih dvajset let so začeli ustanavljati v Turčiji ženska društva, ženske liste, ženske šole in analfabetske tečaje. Žene so dobile tudi dlostop v javne službe. Ne smemo prezreti, rla so nekatere inteligentne žene v Turčiji poizkušale že prej delovati po vzorcu ženskega gibanja evropskih žen. Vendar je bil pravi začetnik tega gibanja prav za prav moški. Turški narod, ogrožen od zunaj in znotraj, je prišel v boju za svojo eksistenco do novega spoznanja, da potrebuje vsakega posameznika, tako moškega kakor ženo, in da potrebuje prav tako ženo, ki je mati in vzgojiteljica otrok, kakor družico možu ali pa samostojno delavko. Turška žena je bila osvobojena, ker so jo potrebovali. Zanjo je bilo isto, biti patriotična in dobro vzgojena, kakor biti emancipirana. Vse zmede, politične in osebne, je prestalo žensko gibanje v Turčiji hitreje kakor v mnogih drugih deželah, ker je šlo z narodnim gibanjem roko v roki. Ako so se torej moški eksponi-rali v dobi Mladbturkov za osvobojen je žen, tega niso storili iz idealizma, marveč iz politične preudarnosti. Evropeiziranje Turčije je zahtevalo, da sodeluje žena tudi v javnem življenju in da podpira s svojim delovanjem reformatorsko delo Mladoturkov. Turško javno mnenje je pa smatralo seveda žensko gibanje za skrajno revolucionarno in bogoskrunsko. Žene same so ostale v tem boju pasivne, niso se pridružile političnim strankam, niš« pa tudi snovale svojih strank. Kjer se je pa to vendar zgodilo, je bil uspeh malenkosten. Vedno iznova so morali moški pomagati ženam do njih pravic. Kakor v začetku osvo--bodilnega gibanja, tako tudi danes nalete reformatorji na največje odpore ravno pri ženah, ki jih hočejo osvoboditi. Zavest, da je materinstvo edina vsebina ženskega življenja, je v Turkinji tako globoko ukoreninjena, da mora pred njo stopiti v ozadje vse drugo. Turkinja je pač po. tradiciji, po nagnjenju in po vplivu klime čutnejša in zato bolj odvisna od moža kakor žene severnih dežel. Ker pa Turkinja svoje naravne ženskosti ne more prikrivati, obvaruje s tem svojo emancipacijo pred ekstremi. Aktivno žensko gibanje se je pojavilo samo v večjih mestih Turčije, kjer delujejo sedaj že v velikem številu žene pisateljice, pesnice (Halide Edib), voditeljice in učiteljice ženskih šol (Nakie) in zdravnice (Safiee Ali). V manjših krajih po deželi ni opaziti posebnih uspehov, moško gospodarstvo še vedno prevladuje. Ali dejstvo, da se vedno večje število ženske mladine posveča študijam, daje upanje, da se bo slika v teku prihodnjih let iz-premenila. Orientalka nima zadosti smisla za nove ideje, zato jo je težko pridobiti za popolno emancipacijo, a še manj za aktivno in produktivno sodelovanje. Značilno za potek razvoja pa je stališče turškega podeželskega prebivalstva v zadnjih letih, ko je žena v teoriji deležna skoraj popolne enakopravnosti. Dijakinje provincialnih mest se še sedaj po večini proti-vijo posluževati se svojih pravic enakopravnosti. To je pač vpliv stoletnega terorja moške nadvlade, ki se ne da kar čez noč preživeti. Treba je poudariti, da ne gre za nadvlado posameznega moža nad ženo, ampak za nadvlada celokupne moške družbe. Posamezni možje so bili že od nekdaj svojim ženam bolj podložni kakor one njim. Turkinja iz sultanovega harema, ki jo je sultan poročil s svojim protežirancem, je stala navadno zelo visoko- nad svojim možem in se mu zato ni pokoravala. Navedli bi lahko dosti zgledov, saj soi tudi v orientu živeli in še žive kakor drugod tako zvani «copatarji». Torej ne posamezniki, ampak ves družabni sistem je bil preračunjen na to, da je žena ostala sužnja. Zaroka in poroka v otroški dobi je izključevala vsako samostojno izbero zakonskega druga. Zakrivanje obraza in haremi so preprečevali, da ni žena prišla v moško družbo. Smoter življenja žene je bila skrb za potomstvo. Šele žena mati, prav za prav mati dečka, si je bila vsaj nekoliko v svesti, da ne bo zavržena. Zanimivo je tudi, da nezakonska mati in nje otrok nimata glede imena tistih neprijetnosti kakor v zapadnih državah. Islamski vzhod namreč ne pozna priimkov (družinskih imen). Tudi nagovor je za poročene in neporočene žene enak. Orient je torej na to stran naprednejši od Evrope. Sedanji civilni zakon cCode civil ture. Constantinople* priznava turški ženi zelo ugodno pravno stališče. V zakonu ji določa častno mesto ob možu, ureja razmere žene pri dediščinah in ji daje pravico nastopati za pričo na sodišču. Priznava ji tudi volilno pravico v občinske odbore. Moderni potopisi in opisi Turčije poročajo o oprostitvi in napredku turških žen in o velikih izgledih za razvoj in zaposlenje njenih zmožnosti. Priznati se pa mora, da je emancipacija našla turško ženo iz nižjih slojev premalo pripravljeno, saj je'bila poprej v Turčiji izobrazba silno zanemarjena. Tako se je znašla osvobojena turška žena brez pajčolana tako nenadoma in brez notranjega razvoja na cesti, v baru in v družbi moškega sveta. Pravijo, da pomiluje vsakdo, ki je vidlel carigrajska policijska poročila in protokole zadnjih let, turške žene, da jih je našla prostost tako nepripravljene. Milly Dandolo Mednarodno založništvo v Turinu je lani razpisalo natečaj za mladinski roman. Dospelo je 98 rokopisov. Pomalem so jih izločali, da so ostali še štirje. Končno se je prisodila nagrada 10.000 lir spisu z naslovom: Cuori in camino, kije nosil geslo Izabela d'Este: «Nec spe nec metu» (ne iz upa ne iz straha). Razsodniki so uganili, da delo prekaša vse druge zasnutke po pesniškem duhu in čudovito čistem slogu. V ovitku so našli ime: Milly Dandolo. V inozemstvu mlada pisateljica doslej še ni zaslovela, doma pa je že precej znana. Po rodu je Bene-čanka, toda s celine. Do svojega 16. leta je bivala v starem podeželskem mestecu Castelfrancu, tako je ostala v stiku s cvetočo poljano. V zadnjem romanu pravi: «Kdor je živel svoja prva leta na deželi, za vselej ohrani v svoji duši vonjavo materine dušice in rožmarina.* Najprej se je poskušala v verzih, potlej objavila roman «Sin mojih bolečin* (1921), s katerim se je na mah pridružila najboljšim mladim talentom sodobne Italije. Iž novelistične zbirke «11 dolore degli altri* (Tuja bolest) je značilna povest «11 Salotto*. Njen slog spominja Francozinje Colette. Kritik Diego Valeri pa je razbral v njem «beneški» značaj. Iz Mažuraničevega «Lišča»: Berač In ne uvedi nas v izkušnjavol Očenaš. Prejšnje čase sem puščal po navadi vrata odprta, kadar sem šel z doma. Neki dan se vrnem domov in srečam na stopnicah bes rača. Bil je star in slaboten. Tresel se je od mraza. «Gospod,» mi reče starec z drhtečim glasom, «vaša soba je odprta — bil sem v sobi — na mizi sem videl uro — lačen sem! — Zakaj puščate vrata odprta?» Razumel sem ga. Starčeve oči so se čudno iskrile. Kako naj popišem tisto, kar je v tem pogledu trepetalo? Sicer se mi je pa morda takrat samo tako zdelo.--— Hm! Berač! Dal sem mu vbogajme. V sobi ni nič izginilo. Od tega dne zaklepam vrata. Tvrdka The Rex Co. v Ljubljani je ob priliki svoje 251etniee darovala našim naročnicam pisalni stroj «Erika». Pri žrebanju je dobila ta pisalni stroj naročnica gospa FranjaiForte iz Trbovelj, katere sliko prinašamo in ki se tvrdki za darilo lepo zahvaljuje. Iz dežele večnega solnca • a.a*.Štetji ■aaa ■ aa-aa .«%. -J" •!..!■' « • - ■ « m ht^J-ič trs" V"." ' ...... lK:sii.'i?-y .ss"X"s:« isti«! s«sf% % : ■:. ss ss :..... ■ "{.•{•^-•■»•V« ». i1«!«;;! * - , ■ i.M ■ mm .aaaaaa. ■•■■■•a Štirje lepi vzorci za mrežanje, ki se pa lahko uporabijo tudi za kvačkanje. Mreža ni ali kvačkani iz tankega kvačkanca se tudi lahko uporabijo za okrasitev damskega perila, četverooglati pa za prtiče pod kozarce ali male skodelice. -».-a . -.s.: tat i >aar aaaa.!. ... 5 aaaaa] •■■■•■■■■•■■■■•■•■••■•■■•■■•■•■i■■■■■■• - .......... aaaaaa.a..... ■ ■■■•>■■■■■ - «« ...aaaaaa aaaaa _________ ::. .":::.!::• ■ -sk « :::.%: s r „s. : !!!!. • « !' !!!!! '! • ai. .....-.aaaaaaa .. ..... .. . . - aa. . • .».-.:■•»» ..... ':JITV.j;7J. ažaaa '"a ~.a" * ' aaaa! aaaaa.aaaa ai. a. aa Sa.aa.- aaaaaaa. • •■.* «.. a .«••»-, aaa. a aaa ..... »•_»• .-ti''-.•-Iaa -r .-. ... • aa.r-BB i:-;; • " aa_ .....,'aaaa : .aaa aaa« aa... ....aaaf.a H:~aa «•» »'i; : • "••■!■•• itaiii .aaa a..a :-.». ... aaa... .... aaa ,•■*!>■•• a.. ... aaa'" aaaa aai ; i- ...» a Bega--■?!•;:: aaa HiT BBi .. .aaa • ■ •: f... . a..i: v- •!• Bae"- aai .... ■' :... : a.. aaaT ::!fci1-:: aaa ' aaa. ■■■•aa ■■• •■(■ aa.a>!f. aaa . ..aaa. aaaa.aaa a .•:■. :.» aaa aa ..a..... ;.: mm s.a "" a.V-a S«;^. :::::..;••.: ::•:..:■:: :.*•:..::::: a-—' a ...-. aaaaa a .-a ... . . aa.a a . ■ a.-, aaa* .. a., a a-.-aia ... a.... ■ a-a.a Saa. • ...aa a. aaa. ..aaaaaa.. ai aaa a.aaaa *a .a a. .. ...a.,:"- a- -a aaaaa aaaa: .a aa . «« ..... aa.a ;.!a a"', a - ---- ... ;a, a m a.a a ■ •: ... a •• i,!«« a aaa .. a .... ..aaaaaa:..... ____ . a.*.a.a...1...... aaa... ....aaaa — — — — — — — — —-------■■— — » — — — — — — — — , aa a..a.............iaaaaaaaaaaa.aa 'aaaaa-' a T.ff?.. ............a«aaaaaaaaaaaa......aaaaaaa aaaaaa.-^.aaaaaaaaaaaaaaa aa ..aaaa..a ■ aaaaaa ■■>■■■■■• • )! a aaaaaaaa ........ • :... • t : a;. aaaa. .......aa f-ps&r.,-; a •••• aa aa- : : aaaaaaaaaa - -aa aa. ; aa aaaaaa a - aaaaaa :-.•;•.• v: _a . a i a a a li v !■ s. %• v .s itiSfcMfejrfKfei^M a a . a a " •aaBia-i'^v-"ai'' a ' ...a..B':=i;rj:ij;^T aaaa: ; i "r -a.a ': ; * a« :aaaa • aaaaa aaaa.: aaa aa a aaaa a aaaaaaaa . .. , ' m. . aaaaa aaaaaj.a.a. aa T:.'?«!.--;"-.- . S.-: : aa aaa aa :.-! • aaaa a- ;•>•?;,-JU;;;: : _aa ^Maa a aaa . aaaaa aaa• ji . .--a' ■ -. ... ......B. ■* ■ . . .. : .. ......... - ..a ..aaa aaaa. aaa aaaaaaa...aaaaaa -------- i.aa " St a.a ---- aa ■■ . a. -!■■• .aa aaai • aaaa- aaa J: i aa a. a.a.. a. a a- ; - . ..aa a - aa^ . aa a ...a. a a aa-. ■■ a. ■ aa a..a>a* aa aa a.a - aaa Ba.j a aa aa a.a a aaaa- • :< a. »a aaa aa a.aa. - aa.. a.a : . m m m m. aaa aaaaa.a' a aaaa aaa a, aaa:: aaaau aa ... . a. ..- j.: .a a»f aa ...a a aa a a.aa.a - : aaaaa-- aaaa a ::■• a a a aa aa aaa aaaaaaa aaaaa...... .............. aa.a :. aaaaaa ....... .. •aaaaadaai aaaKftiaa a''aaaaa aaaaaaa« aa aa aaa...... a... aa.a.aaaaaaaa ---aaaaa«■««■««»«■ aaaa.aas aa a . . . ____ a....aa...aaaa....... „aa aaaaaaaa - ^ . - -ap aa i,ar- a aaaaa : - aaaaaaaa— ■ e i- aa - aa.:. «aa...aaaa . aaaaaa* |aaaa . ~ aaaa ... ^eiaaa a -a laata • ■■•aaaaaa 'H.~»a-- ••■■■■•-• T.. •• - -iaa -aaaa -aa ".S' ■aaaaa-laaaaaaa ■ aa *-Sa..-. .«. aa ••aaaaaaa aaa- u.v: .-aaa • ■ 'aaa •■•- a •aaaa- - - aaaa .--aa aa - ■ ai ..v» aaaaaa aa aa aaaaia . .-■---a- .aaa a a -_.aai5- a--a aa aa --aa -a a aa- aa: aa-aaa iS- I- -a •-..•. - a aa i aaS aa a -. aa a aa .•■■"•» a a a •• ■ -aaa - aaa- ••- a Prtiček, napravljen v tehniki poantle. Za izdelavo se rabi ozek kleklan platnen trak, ploščnata vrvica in biserna prejica. Vzorec se nariše na močan platnen papir. Po oblikah se naudarijo trakci in vrvica. Pri cvetnih listih se prazni prostoT izšije z raznovrstnimi vbodi. Oblike pa se zvežejo med seboj z zankami in pajki kakor pri rišeljeju. Ko je vzorec izšit, se poberejo naudarki in odstrani papir od motiva. aaa aaa aa . aaaaaaaa aaaaaaaa--. aaa aaaa.aaaa aaaa.aaaa aaa aaaaaa. aaaaa - a a : aaaaa .aaaaaa aa aaaaa aaaaaa" a aa - -aaaaaa aafaa aa aaaaa!! ■ , aa!" aaaa aaaa aaai a aaaaaaa aaaaaaa Ma aaa ■••'■ _ —-in. aa aaaa aa a a aa - aaaa a. aai '!! "a!I" i! a!a aaa aa aaaa •; aaa~ "' - a aa aaa aaa aa • ..: __.«■) "...aaaaaa aa aa _ aa aa aaaaa^aa^ »aaaaaaaa DELO ZA VAŠO HČERKO Ciklama. Preprost, a okusen motiv, ki se lahko uporabi za okrasitev blazine, senčnika, prta in tekača. Na belem platnu se lahko izšije z belo, črno ali drugobarvno prejico, na barvastem tudi s črno prejico ali pa s prejico v temnejšem tonu kakor je platno. Vzorec je risan za rišelje, lahko pa se porabi tudi za pločato vezenino. « Izberite in napravite Nekaj posebno lepih vzorcev za namizne prte, prtiče in tekače. Vzorci so risani za rišelje ter za polno in luknjičasto vezenino. Lepi so taki prti iz platna, bodisi debelega ali tenkega, najlepši pa iz platnenega batista. Okrogla blazina, vezena z raznobarvno volno na juti. OllllllBBIBIltVfillIIBlKEBBGatIll5e&MiSIItlSBIBIiBIIIIIBIi(illlltlll0IIltltll>itlllllllllllllftlllllllllllllllllllltlllltlllIlllinnillllliilltltlIII>2f~ ■ ooeoccoo 4.0 oo o oo ^ C goooo oo cooco Qoo o o o o o ^oc c o O- oooGoeoooooocooooao: «• 00090000 oooo oooo oooooooo* OIIBBIIBlltBBBKlllUUIlBIBBIBBlIBBBIilBllIIBIBIIIIIIIBIIIBllBIIIBiBBIBliBBBBBBB6IlBIBBVBB9BBBBIIIUIIIB(llBBBBBBIBBIBBBB91IBIBBllllBIIBBBBBflBII^< vvv vvv v .....w . •-A-......A.....A- AAA M.A AAA "mm/ Kadar ni miza pogrnjena s prtom, se pri serviranju položi pod vsak krožnik majhen prtič, okrašen z ažurjem ali preprosto vezenino. Taki prtiči so seveda najlepši beli, uporabljajo se pa tudi barvasti. Prinašamo dva lepa preprosta vzorca za vezenje, ki se lahko uporabita za prtiče ali pa za veliki namizni prt. mm m > 9 9 9 9 9 <9 99090999<*999900090009999 099090999999 00900990 ZA VAŠ DOM V zadnjem času, ko ima že skoraj vsako stanovanje kopalnico, so tradicionalni umivalniki z lepimi lavorji in vrči izginili iz spalnic. Vendar pa se toaletnega kota, kakršnega vidimo na sliki, ka j radi poslužujemo. Nujno pa je potreben v stanovanju brez kopalnice. Na naši sliki vidimo na steni pritrjeno zrcalo, pod njim stekleno polico za steklenice, kozarce in druge toaletne drobnarije. Na vsaki strani zrcala je na zidu pritrjen svečnik. Umivalnik iz porcelana je vdelan v zid, prav tako tudi pipi za vodo. V stanovanjih, kjer imajo plin, rabijo lahko tudi toplo vodo. Prostor pod umivalnikom je zastrt z zaveso iz platna s širokim barvastim robom in barvasto aplikacijo. Pred umivalnikom pa je preproga iz linoleja. Že dalje časa so v modi tridelne omare. Taka omara je prav lep kos pohištva, ki pa pride do prave veljave le v večji sobi. Narejene so tako, da se pri prenašanju lahko razdero v posamezne kose, nato pa zopet zlože. V taki omari je dosti prostora. Navadno je urejena tako, d'a se v srednji, najvišji del', obešajo obleke in plašči; v spodnji predal pa se spravljajo drobnarije in potrebščine za šivanje. En stranski del je za perilo, drugi pa za klobuke in čevlje. Sicer si pa to uredi vsakdo po svojem okusu. Moderna spalnica za srednje sloje. Izdelek tvrdke Javor, Ljubljana-Logatec. * Kot v družinski sobi, tako zvani «Living room*. Ko sem gledala to sliko, sem se nehote spomnila na letošnjo maskerado z devizo: «Vse okroglo*. In kakor vidite, so okrogli motivi, kombinirani z oglatimi, prav čedni tudi za v družinsko sobo. GOSPODINJSTVO D. P.: Kako postrežem svojim gostom (Nadaljevanje.) Dan poprej. Dan pred pojedino ne smemo izgubiti nobene minute po nepotrebnem. 2e dopoldne pospravimo sobo, v ka« teri bo pojedina, popoldne pa pripravljamo jedila, ki lahko brez škode počakajo do drugega dne. Juho na piu mer skuhamo tako, da jo potem samo še začinimo in prevremo. Pečenko, tkd jo imamo že nekaj dni v kvaši, vzamemo iz nje, jo posušimo, preslaninimo, zavijemo v pomaščen papir in shranimo; posolimo jo pa šele takrat, ko jo denemo v pekača, sicer postane rdeča. Tudi perut« nino zakoljemo dan poprej, jo osnažimo, pripravimo za peko in malo posolimo. Potem skuhamo še kompot in pripravimo mrzla jedila. Ta dan pregledamo, obrišemo in osnažimo tudi srebr« nino, porcelan in drugo posodje, ki ga bomo potrebovali na dan pojedine. Nazadnje pospravimo in počistimo še kuhinjo, da nam gre drugi dan delo gladko od rok. Dan pojedine. Najbolje je, če gospodinja že zjutraj pripravi sobo in mizo, da se potem lahko nemoteno posveti kuhinji. Najprej pogrnemo mizo, ki mora stati trdno in ne sme biti premajhna. Pod prt denemo lahko kos volne« nega blaga, da je manj ropota. Najlepši prti in prtički za pojedino so iz belega: damasta z lepim vzorcem ter gladkim in ravnim robom. Barvast prt pogrnemo le te« daj, kadar serviramo kavo ali čaj, pisan prt je pa pri« meren le za verando ali vrt. Za vsakega gosta odmerimo za mizo dovolj prostora, da se lahko neovirano giblje. Pretesno odmerjeni prostor kvari dobro voljo gostov in ovira serviranje. Razdalja med sredino enega in drugega krožnika naj bo 80 cm. Rob krožnika naj sega do roba mize. Na desno stran krožnika denemo nož z ostrino proti krožniku in žlico, na levo stran pa vilice. Zgoraj za krožnik položimo desertni nož, žličko za kompot in kozarec za vino ali pivo. Na krožnik položimo ali posta« vimo prtiček, ki ne sme biti preveč poskrobljen in iz« likan, da ne drsi s kolen. Okrasitev mize je posebna umetnost, za katero je treba imeti dober okus in originalne domisleke. Vse ostalo namizno posodje in orodje, ki ga bomo potrebovali šele kesneje, postavimo na kredenco ali pa na posebno mizico. Ko se vse to pripravlja v sobi, tudi v kuhinji ni časa za posedanje. Vse, kar se ni dalo napraviti prej ta dan, je treba narediti zdaj. Sočivje osnažimo in skuhamo tako, da ga potem samo še pogrejemo in začinimo. Vse te priprave, ki so tu povedane le z nekaj bese« dami, vzamejo gospodinji ure in ure. Nakit iz pravih in ponarejenih biserov je letos posebno moderen. Ni je pa skoro snovi iz katere bi se ne dal izdelovati, kajti moda predpisuje k vsaki obleki primeren nakit. Toda vsak nakit, najsi bo pristen ali pa ponarejen, je treba čistiti in negovati. Marsikatera naročnica gotovo ne zna pravilno ravnati z nakitom zato podajamo tukaj nekaj nasvetov. Pravi biseri se čistijo v gosti milnici, kateri se prida malo sirovega mleka. Tudi umetni biseri se čistijo v milnici. Za milnico se mora vzeti fino milo v luskah. Steklene perle se čistijo v mlačni, zelo razredčeni milnici. Če milnica sama ne učinkuje, se ji doda nekoliko amonijaka. Toda v tem primeru se morajo čistiti per.e zelo previdno. Razni nakit iz slonove kosti, ki postane sčasoma rumenkast se čisti z mehko ščetko, namočeno v terpentinovem olju. Po či ščenju je treba vložiti vsak posamezni kos v čisti terpentin, nato pa posušiti na solncu. Tako očiščeni predmeti iz slonove kosti dobe zopet prvotno barvo in lesk. Zlati predmeti se čistijo v milnici, kateri je primešano nekoliko čistega alkohola. Toda najboljše sredstvo za čiščenje zlata je tako zvani pariški karmin. Karmin se natre na košček jelenje kože, s katero se potem oprezno drgnejo predmeti iz pravega ali nepravega zlata. Pozlačeni predmeti se čistijo z boraksom, raztopljenim v vodi. Morska goba se namoči v raztopini in se z njo oprezno drgnejo predmeti. Nato se predmeti operejo v čisti vodi in obrišejo z laneno krpo. Posebno oprezno je treba čistiti reči, ki so le tenko pozlačene. Ne smejo se brisati s cunjo, ampak se mokre vržejo v otrobe. Tudi zlate verižice je treba na vsako toliko časa oprati v milnici, kateri se primeša nekaj kapljic amonijaka. Najbolj enostavno se očisti verižica, če se nalije milnica v majhno steklenico in vrže vanjo verižica, nakar se potresa steklenica. Nato se opere verižica v čisti vodi in dobro posuši. msss«- Zapestnice, ki so umazane od potu, se najlepše očistijo v zmesi negašenega apna in amonijaka. Posebno pazljivo je treba čistiti zlate zapestnice, uhane in prstane, ki imajo vdelane dragulje. Jeailni list za teden ani (Meščanska kuhinja.) Ponedeljek, obed: ječmenčkova juha, mesene klo* base s kislim zeljem in krompirjevim pirejein, ja* bolčna pita. Večerja: vampi s parmezanom. Torek, obed: paradižnikova juha z rižem, telečji jezik v omaki, garniran s širokimi rezanci, kompot. Večerja: jurčki s polento, radič. Sreda, obed: na goveji juhi jetrni cmoki, govedina, garnirana s krompirjevim pirejem, dušenim kore* njem, stročjim fižolom v omaki in sirovimi para* dižniki, sirove palačinke. Večerja: tirolski cmoki, solata. Četrtek, obed: na kostni juhi vranični ponvičnik, ocvrte rezine, nadevane z možgani, garnirane s špi* načo ali mangoldom, dvobarvni zdrobov narastek z razredčeno marelično marmelado. Večerja: omelete z gnjatjo, solata. Petek, obed: grahova juha z ocvrtimi žemljevimi rezanci, melancani s posajenimi jajci, ali: kuhana riba z majonezo, jabolčni zavitek. Večerja: češpljevi cmoki z maslom in drobtinami, češpljev kompot. Sobota, obed: na goveji juhi riž s sladkim zeljem (tržaška minestra), govedina, garnirana s praženim krompirjem, sladkim zeljem in paradižnikovo omako, jabolčna pena. Večerja: pljučka v omaki in krompirjevi žličniki. Nedelja, obed: na juhi ocvrt grah, špinačni narastek, garniran s perutninskim hašejem, pečeno pišče, raz* lične solate, orehovi krapki z limonovim ledom. Večerja: grahov pire s prekajeno kuhano svinjino. Recepti k jedilniku (Količina računjena za štiri do pet oseb.) Telečji jezik v omaki. Telečji jezik dobro operem in skuham v slanem kropu, v katerega denem vse zelenjave kakor v govejo juho, to je korenino peteršilja, zeleno, korenje, por, košček kolerabice, list sladkega zelja, soli in popra. Ko je jezik toliko mehak, da se da lupiti, ga vzamem na desko in vročega takoj olupim, ker se koža težko olupi, če je shlajen. Ko je olupljen, ga pustim, da se ohladi, ohlajenega pretaknem na gosto s prekajeno slanino, nato pa zrežem na en centimeter široke poševne rezine. V kožici segrejem mast, denem vanjo pol žlice moke, pol žlice drobno zrezane čebule in peteršilja in strok zmečkanega česna. Ko moka in čebula zarumenita, zalijem s skodelico juhe, v kateri sem kuhala jezik, do« dam pol žlice paradižnikove konserve in eno osnaženo, drobno zrezano slano sardelo in pokuham, da postane omaka gladka, nakar vložim vanjo na rezine zrezani je* zik, pokrijem in dušim na zmernem ognju, dokler ne ser* virami. Krop, v katerem sem kuhala jezik, porabim za paradižnikovo juho. Jurčki s polento. Pol kilograma lepih, trdih jurčkov osnažim, zrežem na tenke lističe, jih operem v mrzli vodi in odcedim. V kožici segrejem tri do štiri žlice finega olja, vržem vanjo eno žlico drobno zrezane čebule, eno žlico drobno zrezanega peteršilja in dva stroka zmečkanega česna. Ko začne čebula nekoliko rumeneti, stresem v koizico jurčke, jih osolim in po-popram ter dušim pokrito na zmernem ognju pol ure. Nazadnje dodam pol žlice paradižnikove konserve, raz* redčene z juho, in dušim še nekaj minut, preden ser* viram. Vranični ponvičnik. 5 dkg presnega masla ali masti vmešam v skledi z dvema rumenjakoma. Ko je dobro vmešano, dodam dve obstrgani.v mleku razmočeni, ožeti in pretlačeni žemlji, 10 dkg nastrgane vranice, sneg od dveh beljakov in eno žlico moke. To zmes namažem za prst na debelo v namazano kožico ali pekačo in spečem. Ko je pečeno, zrežem na kocke in stresem tik pred ser« viranjem v precejeno juho. Ocvrte rezine z možgani. Telečje možgane blanširam (pomočim v penovki v vrelo juho ali krop), odstranim kožico in jih sesekljam, nato pa prepražim na masti ali presnem maslu s peteršiljem in čebulo, osolim in po* popram, potem pa pustim na robu štedilnika do nadaljnje uporabe. Od dan ali dva dni starega belega kruha na* režem tenke rezine, ki naj se drže na eni strani po dve in dve skupaj. Skorjo obrežem, vmes pa namažem pripravljene možgane (za vsako osebo po dve rezini). V četrt litru mleka stepem na globokem krožniku en rumenjak, pomočim vanj nadevane rezine in jih pola* gam na plitev krožnik. K beljaku ubijem in stepem še dve jajci, pomočim še v to rezine in jih na masti ocvrem. Serviram jih po juhi s špinačo. Namesto z možgani se nadevajo rezine lahko tudi z zmleto gnjatjo. Jabolčna pena. V kožici spenim 4 dkg presnega masla in zarumenim v njem 5 dkg sladkorne sipe, dodam eno žlico marelične marmelade in 6 majhnih olupljenih, na krhlje zrezanih kislih jabolk. Dušim jih toliko časa, da se razkuhajo. Nato jih zložim v ognjavarno skledo in pokrijem s trdim snegom od dveh beljakov, med kate* rega med stepanjem primešam eno žlico sladkorne moke. Vrh snega potresem eno žlico debelo zrezanih olupljenih mandeljnov, potem pa postavim v pečico za toliko časa, da sneg porumeni. Perutninski hašč. Piščančevo drobovje sesekljam in prepražim na presnem maslu z drobno sesekljano čebulo in peteršiljem. Osolim in popopram, dodam prav malo moke in zalijem z nekaj žlicami juhe, da je gostljato. S tem namažem ocvrte rezine od stare žemlje in jih na* ložim v vencu okrog špinačnega pudinga. Da dobim več zmesi, primešam k drobovju, ko je že prepraženo, en ru* menjak ali telečje možgane ali pa nekoliko nastrgane go* veje vranice. To dvoje denem v ponev hkrati z drobovjem in prepražim. Orehove tortice. V skledi vmešam 7 dkg presnega masla, tri rumenjake in 15 dkg sladkorja s sokom od pol limone in nastrgane limonove olupke. K temu primešam 8 dkg zmletih orehov, dve žlici črne močne kave, dva decilitra mrzlega mleka, 12 dkg presejane moke, med katero zmešam pol zavitka pecilnega praška, in sneg od treh beljakov. Zmes namažem na dobro namazano in z belim papirjem podloženo pekačo za prst na debelo in spečem. Pečeno zvrnem na desko, odstranim papir in pustim, da se nekoliko ohladi. Nato izrežem s krapovim obodcem okrogle krapke, namažem vsakega drugega z gosto marelično marmelado, namazanega pokrijem z drugim praznim krapkom in postavim zopet na pekačo, podloženo z belim papirjem. Ko so krapki narejeni, jih oblijem z limonovim ledom, pritisnem v sredino vsakega polovico orehovega jedrca in porinem pekačo za nekaj minut v pečico, da se led strdi. Za Vaše otroke Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru. Stev, 124/30. M ar i bor,dne 28.X.1930. P. n. Dr. Wander d.d. Zagreb. čast nam je sporočati ,da smo uporabljali Vaš preparat Ovomaltin .katerega ste prispevali za našo dečjo počitniško napravo __ Počitniški dom kraljice Marije" pri Sv.Martinu na Pohorju,ter imeli pri deci prav ugoden uspeh. Dečki , ki so uživali Ovomaltin so pridobili v enem mesecu povprečno 950 gr na teži,med tem ko so ostaLi dečki pridobili povprečno le 153 gramov. Deklice,ki so uživale Ovomaltin so pridobile v enem mesecu še več in sicer povprečno 1413 gr.dočim so ostale deklice pridobile povprečno po 870 gramov. Izdajanja Ovomaltina se je vršilo po določilih in nadzorstvu Zdravstvenega doma v Mariboru,kateri Vam zamore naše podatke potrditi. Lepe uspehe Vašega sredst va smo povdarili tudi v tukajšnih 1 ist ih, katere Vam obenem prilagamo. Najuludneje se Vam zahvaljujemo za izkazano naklonjenost ter se Vam isti v nadalje priporočamo. Za odbor : t.č. predsednica. t.i. tajnik.' Štejemo si v dolžnost, da v interesu staršev in učiteljev razglasimo to priznanje, ki najbolje priča, da je Ovomaltine za zdravje res dragocen izdelek. Na zahtevo pošljemo brezplačno vzorec-Dobiva se povsod: mala škatla Din 16-—. Dr. A. WAN DER, d. d. Zagreb. Limonov led ali glazura. V primerno kožico (najboljša je majhna emajlirana ponev z ročem) stresem 15 dkg sladkorne moke, prilijem nekaj žlic vroče vode, da se sladkor napoji, in precejeni sok od pol limone. To mešam na ognju toliko časa, da se segreje in postane gladko, a zavreti ne sme. S tem oblijem tortice, ki jih imam pri* pravljene na pekači. Pogovori o služkinjah «K'tera gospodinj govoriti kaj ne ve, ta deklo hval' al' toži* bi lahko parodirala Prešerna. Tako hvaležen tema je to. Kakor bi otvoril varnostno zaklopko, tako hitro zapiska vsaka, kadar se zasuče pogovor na to. Je pač križ s služkinjami. Jaz pravim takole: Povsod imam avtoriteto — le pri služkinji ne I Z njo ravnam kakor s sirovim jajcem! Kadar je ona slabe volje — smo vsi slabe volja, kadar je ona dobre volje — smo tudi mi vsi veseli. Večkrat se mi zdi, da božam leva, tigra ali pa strupeno kačo, nalašč tiščim oči skupaj, da nič ne vidim, si mašim ušesa, da nič ne slišim — bojim se stereotipnega odgovora, ki ga dobim z matematično natančnostjo na vsak ukor: «Saj lahko grem!» Glejte, predrage gospe, tega se pa jaz silno bojim! Da bi vsakih 14 dni študirala napake drugih služkinj, se ne izplača, zato mi je glavno, da je poštena in dobra z otroki, naj ima potem drugih napak, kolikor jih hoče, vse te napake ne odtehtajo teh dveh dobrih lastnosti! Kako dobro de, če veš, kaj smeš in kaj ne smeš s poslom, kadar poznaš njegove lastnosti. Jaz na pr. ne bom pošiljala Mete po mleko ali za drugimi komisijami, ker vem, da je ne bo izlepa nazaj, ko pa tako rada malo poklepeta. Jaz ji tega ne zamerim, pač pa ji dajem malo priložnosti za to. Zadovoljna sem z njo, ker je bila še vsaka slabša od nje — rajši zatisnem eno ali obe očesi, ker vem, da mi kave, ki mi jo prinese, ne meša s prstom, ampak z žličko, in da si svojih nog ne umiva v skledi za pomivanje posode, ampak v svojem lavoiru. Upam, da mi nikoli ne bo zabrusila, kakor je storila nekoč takale podeželska cvetka znani gospej po kosilu, ko je bilo treba pomiti posodo: «Za seboj sem že pomila. Vsak naj pomije sam za seboj, je najmanj delab (Konec.) Morda si se bila namenila v mestu mnogo zaslužiti, da pomoreš staršem ali sorodnikom rešiti dom dolgov. Tudi takih primerov je mnogo. Plemenitost tvoje namere sama te bo dvigala in vzpodbujala pri tvojem delu. Marsikatero nadarjeno kinetiško dekle si je naredilo veliko premoženje v mestu. Nekatera so se posvetila trgovini. Koliko velikih trgovskih podjetij vodijo žene, ki so v svoji mladosti živele pod kmetiško streho. Mlekarne, gostilne, različne prodajalne, vse to lahko samostojno vodi krepka žena in si tako preskrbi lepo in udobno starost. Slej ali prej najde primernega in podjetnega moža, s katerim se združita tako v družinskem kakor tudi v poslovnem življenju, pa je ustvarjena zavidljiva eksistenca. Najraznovrst-nejše so možnosti, ki jih imajo pridna in poštena de- kleta v mestu za svoj razvoj. Seveda pa zijajo povsod ob poštenih potih tudi brezna pokvarjenosti in nepoštenja, v katerih, žal, tudi toliko deklet najde svoj obstoj ali neobstoj. Rekla sem že, da je mesto kakor velikanski stroj. Mogočno vesoljno kolesje se vrti in pomaga ljudem k uspehom ali pa jih stare pod seboj, ker niso bili dosti trdni in sposobni življenja. Zatorej, ljuba kme-tiška dekleta, pazite ob vsakem svojem koraku na prežeče prepade, ki hlepe po vašem telesu kakor tudi po vaši duši. Vztrajna, poštena in stanovitna ostanite tako svojim nazorom, kakor tudi svojim ciljem in sreča se vam bo smejala, kamorkoli boste krenila v življenju. Vsaka je tvoriteljica svoje lastne sreče, s tem pre-resničnim geslom naj sklenemo to rubriko, da dobimo zopet prostora za druge reči, ki jih prav tako potrebujete v življenju. Saj je namen našega lista, da pomaga svojim zvestim naročnicam pri njih dejanju in nehanju. porekla, da ga bodo lahko zaradi «greha» staršev vsi ljudje tembolj prezirali in zaničevali? Mi moramo skrbeti za to, da se reku: «krivda staršev pade na otroke* izpodbije in izpodkoplje verjetnost obstoja, do katerega nima popolnoma nobene, niti božje niti človeške pravice. Saj ljudi same cerkve še celo od cizvirnega greha* opraščajo in perejo... Vendar dokler bodo med nami še ljudje, najsi bodo to možje ali žene, ki bodo takih misli, kakor je ta mož in «oče», tako dolgo ne bomo mogli ustvariti niti med ljudmi istega spola človeške, prave človeške enakopravnosti, kaj šele vsega drugega, in bomo tičali Se naprej v črnih zakonih srednjega veka. Ta mož bi spadal morda tja doli v Berane, ne pa med nas, ki, ako nič drugega, vsaj realno mislimo. Kaj mu svetujem? Ako smem, bi mu rekel: Izprašajte si najprej vest in uredite pravično v sebi svoje razmerje do ženinega otroka, ki si ga sicer niste že- CIKORIIA OKUSNA IN ZDRAVA J E KOLINSKA KAVA leli, a morate — ker je pač tu — z njim vsekakor raeu-niti. Kadar bo to v Vas samih in Vaši duši ali srcu povsem pravilno urejeno, da boste lahko rekli: «V tej zadevi imam mirno in čisto vest*, bo vse ostalo rešeno samo od sebe. Dvignite se tako visoko in pokažite se celega človeka! Z lepimi pozdravi Vam, ga. urednica, pa ostajam V Ljubljani, dne 8. julija 1931. Cv. * » Pravilna vzgoja. Moj sinček, star dve leti, je togotne narave. Ako česa ne dobi, se dere toliko časa, da doseže svoj namen. Pred nekaj dnevi se mi je pa vrgel na tla in je cepetal z nogami in rokami ter kričal, da nam je šlo vsem skozi ušesa. Ujezila sem se in mu naložila na njegovo ^blazinico* konec hrbta nekaj gorkih. Sedaj pa je bil ogenj v strehi! Moj mož skupno s taščo sta kričala, da je to brezsrčnost, sirovost, nepravilna metoda dobre vzgoje in drugo. Kratkomalo, v družini sem pravi «bav-bav» in nihče ne govori z menoj, kakor da sem pravi razbojnik. Moram pa reči, da je postal otrok čudovito hitro miren, in imam občutek, da je bila moja lekcija pravilna. Zato prosim, povejte mi, ali ima mož prav, ko trdi, da sem okrutna in da tepež ni prava vzgoja, in ali ve druge drugače ravnate s svojeglavimi otroki. Mlada mati. Alimenti. V kratkem bi se lahko poročila s fantom, ki je priden in varčen, nima pa velikih dohodkov. Pred petimi leti (preden je spoznal mene), je imel razmerje s poročeno ženo, katere mož je že sedem let v Franciji. Z ■ njo ima štiri leta starega otroka. Ali ima ta žena pravico zahtevati od mojega fanta, da ji plačuje za otroka preskrbovalnino? Nesrečno dekle. Telovadba. Pred osmimi leti, preden sem se poročila, sem bila vaditeljica pri našem «Sokolu». Sedia j, ko sem se pričela debeliti, bi pa zopet rada telovadila. Mož pa mi brani, češ, da se mora žena posvetiti domu, možu in otrokom ter da mi telovadba prav gotovo ne bo zmanjšala teže. Rada bi vedela, ali je katera naših naročnic s telovadbo shujšala, J. Ž. Mačeha. Moj oče se je eno leto po smrti moje matere poročil z našo! kuharico. Zdaj zahteva od mene, da izkazujem mačehi otroško spoštovanje. Njo pa že prej, ko je živela mama, nisem mogla trpeti. Stara sem 21 let in še študiram. Do doktorata mi je treba še dve leti. Toliko časa pa ne zdržim doma. Očeta imam rada, vendar se ne morem hliniti proti svoji drugi materi. Svetujte mi, kaj naj storim. Študentka P. D. Ločitev zakona. Moja žena je vložila tožbo za ločitev zakona zaradi moje zakonske nezvestobe. Ker sem kriv, bo seveda sodišče ženi ugodilo. Imava pa dve hčerki, stari 7 in 12 let. Visim z vsem srcem na teh dveh otrocih. Ločitev od otrok bo zame najhujša kazen. Kolikor poznam svojo ženo, ki je vzgojena v strogem moralnem duhu, vem, da ne bo popustila in da bo z otrokoma odšla v drug kraj! Ker izlepa nič ne dosežem, bi rad po pravni poti dosegel vsaj to, da mi žena prepusti enega otroka. Z odvetnikom sem o stvari govoril, vendar bi rad vedel, če kdo izmed čitateljev pozna podoben primer. Nesrečen oče. * Kako odpravim rast dlak? Dan za dnevom dobivamo vprašanja, kako se odpravijo nepotrebne dlačice. Ker ne moremo vsaki posebej odgovoriti, odgovarjamo vsem skupaj. Ako so dlačice svetle, je najbolje da se puste v miru, ker vendar ne kazijo obraza. Ako so dlačice preveč vidne, temne, jih morate obledevati z vodikovim prekisom (superoxyd). Poizkusite tudi masirati kožo s toaletnim plovcem (Bims-stein). Pazite pa, da se koža pri tem preveč ne raz-draži. Ako so dlačice trši in daljši lasci, kocinice, lahko uporabljate tudi kemična sredstva (posebno dober je depilator Beiersdorf), ki se dobe v vsaki drogeriji. Vendar pa uspeh ni trajen. Stalen uspeh ima samo odprava lasne buške z elektriko (elektroliza oziroma elektro-koagulacija). Električni postopek se more uporabiti skoro po vsem obrazu, samo nad zgornjo ustnico ni priporočljiv. Seveda mora to izvršiti samo zdravnik ali zdravnica. * Ostala vprašanja in odgovore objavimo prihodnjič. Službe iščejo: Mlada samostojna šivilja. Gria tudi za hišno. (718). Trgovska sotrudnica. Prevzame tudi belo vezenje v delo. (719). Dekle, staro 18 let, s tremi meščanskimi razredi gre za učenko v modno ali manufakturno trgovino. (720). Strojna vezilja išče dela na dom. (721.) Potočnikova Truda Koroška povest. Češko spisala Gabriela Preissova. Prevedel Ivan Podgornik. (Nadaljevanje.) Globoko je vzdihnila in zopet nadaljevala: «Moj mož do smrti ni izvedel, kje je dobil Mirko denar, zakaj v svojem materinskem strahu sem mu to prikrivala. In to me včasi greni, to imam na vesti še za njegovim grobom. Revež je živel v trdni veri, da si Mirko pomaga sam s poučevanjem, zato je večkrat dejal: ,Naj se le peha in trudi, ga bo vsaj malo minila tista njegova mogočnost'. Tisti čas pa se je vnela ta strašna vojska. Mirko, ki takrat še ni nastopil svojega prostovoljskega leta, je prišel nenadoma domov, rekoč: ,Dobil sem poziv, a še častnik nisem, to me najbolj jezi.' Oče je vztrepetal in ga jel tolažiti: ,Vesel bodi, tako lahko prideš v kakšno šolo, in preden te izvežbajo, bo vojne konec, nerad bi te videl v kakšnem polku, ki odhaja na bojišče.' «Jaz pa spet ne morem tako dolgo čakati,» se je oglasil sin, «če sem že vojak, hočem biti vojak, kakor se pritiče.» «Bodi pameten!» je dejal oče mirno. «Za koga se pa češ bojevati in umirati, za koga le? Srbi so naši bratje in Rus kakor da je naš oče. Ogniti bi se moral vsakemu bratovskemu klanju.^ «Kaj bi zdaj s sentimentalnimi razlagami!» je sin stresel z glavo. «Jaz sem bil vedno zoper vsako vojskovanje, ali če že moram iti, se nikakor nečem ogniti svojim dolžnostim, zakaj vsaka strahopetnost se mi gabi, naj se že potem vrnem živ ali pa padem,» In tako sta se z očetom! .zopet sporekla. Moj mož mu je venomer prigovarjal, naj bi kot pravnik poizkusil priti h kakemu uradu, da pojde tudi on sam kam prosit. Ali mladenič se je njegovi boječnosti samo rogal, se na- penjal, oblečen v posebno vojaško uniformo, pred ogledalom kakor struna in se ogledoval, kakor bi bil sam vase zaljubljen. Kazal ni nobenega strahu ne kesa in ni upošteval ne očetovih naukov ne mojih prošnja, naj si čuva življenje in zdravje, kakor bi hotel dreviti smrti lahkomiselno v naročje ... Tako je odšel z doma skoraj vesel, zamahal mi je še z roko in robcem za slovo, in ko sem gledala za njim, ko je odhajal, mi je smrt sedla na srce in zgrudila sem se na tla. Pozneje, ko se je vojna še bol j razvnela, me zla slutnja ne podnevi ne ponoči ni zapustila. Mirka so štiri mesece vežbali, potem pa poslali v Galicijo, odkoder pa ni bilo ne glasa ne glasnika o njem. Neki dan pa smo dobili od njega sporočilo, da leži v bolnici, da je bil takoj, ko se je vnela bitka, ranjen v rebra in pljuča. Tedaj sva se odpravila oba z možem na daljno pot in tam sta se po dolgem času oče in sin zopet poljubila, dasi nista veliko besed izpregovorila. Največ je govorila strežnica in zatrjevala, da bo Mirko še okreval. Tudi res ni bil videti slab, tako da sva se z možem, ko sva se vračala domov, še tolažila, da se je s to rano odkupil za vso vojno in da bo imel mir, ko ga pošljejo domov. Čez deset tednov se je sin res vrnil, ali zdaj smo se ga šele ustrašili. Bila ga je sama kost in koža, oči so mu bile velike in prazne, kakor bi ne imele nikomur na svetu nič povedati. Bilo je spomladi, dnevi so bili lepi in topli. Sin je rad posedal ob odprtem oknu in gledal na cvetoče jablane. Neki dan sem tako sedela na klopici blizu njegovega okna. Trebila sem špinačo in očakovala, ali se Mirko morda 351 Zastonj dobite knjižico o prehrani otroka. Sporočite naslov tvrdki Paracelsus Zagreb 3. Ne čakajte zadnjega dneva, kajti v damski konfekciji A. Paulin, Ljubljana, Kongresni trg št. 5 imate že pripravljeno krasno izbiro najnovejših damskih plaščev in vseh novosti v blagu za plašče, kostume in obleke, v krznu in modelih. oglasi, da kaj potrebuje. Tedaj sem videla, da je oče stopil k Mirku, in slišala pogovor, ki je bil kakor pogovor dobrega sina z očetom. «Dobro sem vas razumel, oče,» sem slišala sina, «resnično je, kar ste vedno govorili! Čital sem nekoč knjigo, dramo ,Svitanje', ki jo je pred dvajsetimi leti spisal belgijski pesnik Verhaeren ... Visoka pesem je to, pesem bratovskega miru med vsemi narodi, ki sem Zdravilišče Rogaška Slatina (jugoslovanske Karlove Vari) 228 m nad morjem. Sezona I. V. do 30. IX. Indikacije: za bolezni v želodcu in v črevih, za bolezni na jetrih in žolču, za bolezni na ledvicah in v mehurju, za krvne bolezni, za sladkorno bolezen in nevralgijo. Zdravilni pomočkii naravni mineralni vrelci „Tempel", „Styria", „D o na t" z glavnimi rudninskimi sestavinami magnezija, natrija, kalcija, kalija itd. spadajo v skupino alkalično-salinskih zemeljskih vrelcev, izmed katerih je Donat najmočnejša znana mineralna voda. Kopeli: ogljikove, kiselinske, omoiične, slane, parne kopeli in kopeli z vročim zrakom, električne, zračne in solnčne kopeli. Terapije: moderna hidto-, elektro- in mehano-terapija. Zdravilna gimnastika v Zanderjevi dvorani. Inhalatorij. Zdravljenje z mlekom, siratko in kefirjem. Zdravljenje na terenu. Dietetična prehrana. Cene zmerne. Za čas pred sezono in po sezoni (1. V. do 15. VI. in 1. IX. do 30. IX.) posebni popusti. Ugodna železniška zveza Ljubljana—Zidani most— Grobelno—Rogaška Slatina. Med sezono na vse strani ugodne avtobusne zveze. Informacije daje in mineralno vodo razpošilja ravnateljstvo zdravilišča. POLETI SAMO KOCKOVNI PREMOG! Sortiran od 30 — 60 mm, skoro brez prahu, pran in za Din 30'— pri toni cenejši kot kosovec Napravite poskus pri DOM. ČEBIN, premog, drva, koks LJUBLJANA, Wolfova ulica l/II. Tel. 20-56. jaz vanj veroval z vso svojo dušo in z vsemi svojimi mislimi. Saj sem bil prepričan, da prevpije v ognjeni preizkušnji izzvane vojne ogromni in zmagoviti duh novih nazorov povelje starih signalov, ki bi pozivali k boju in bratovskemu klanju, in da ta novi duh prinese občo spravo med vojaki vseh držav. Kaj se je v tem odločilnem trenutku z menoj zgodilo, dobro veste, oče .. . Samega sebe sem slepil in se na povelje zagnal s tako lahkoto v boj kakor v ples ... Moja mladostna vihravost in lahkomiselnost mi je menda tako zmedla glavo. A še hujše je bilo to, da je pesnik, moj učitelj, pred vesoljnim svetom priznal, da se je kruto zmotil... V resnici pa ni mogel napadeni nesrečni Belgiji noben tribun Heremien nič novega oznaniti, pesnik sam je oblekel navzlic svojim letom vojaško uniformo, opasal meč in pohitel, da z vso svojo gorečo strastjo brani to svojo nesrečno, napadeno domovino proti Prusakom. Našel pa ni v taboru napadalcev nobenega svojih učencev, nobenega stotnika Hordaina, ki bi bil nosil v svojih prsih instinkte bratovske ravno-pravnosti in »sprave ... (Nadaljevanje prih.) REVMATIZMA TRGANJA GLAVOBOLA ŽIVČNIH BOLEČIN se rešite naglo, ako uporabljate francosko žganje: Radion vinski cvet JELEVAT0R' Ako ga ne dobite v svoji lekarni ali drogeriji, tedaj pišite edino pooblaščenemu proizvajatelju ,PIRETRIN' D. D. ZAGREB Branimirova ulica 43 ki Vam pošlje po povzetju 5 malih steklenic za 50 Din. Naročnina za list s krojno prilogo je za vse leto Din 68-—, za pol leta Din 35-—, za četrt leta Din 18'—. Za Ameriko in inozemstvo dolarja 2—. Posamezna številka stane Din 5-—, krojna priloga Din 2—. Izhaja vsakega 1. r mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Erna Podgornikova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Prule 11. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). Kll£E|E vseh vrši- -por fc>l