'Primorski Št. 42 (15.486) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7795600_ GORtCA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM CISALP1NA GESTIONL d/'Ii/D BANCA di CREDITO Dl TRIESTE dLIKd tržaška kreditna banka Statistični podatek o ravni inflacijske krivulje v letošnjem januarju bo gotovo Se nekaj časa v ospredju komentarjev, pa ne toliko zaradi razmeroma ugodnega Istatovega kazalca (5,5 odstotka), kolikor zaradi novega načina, po katerem je bila inflacijska stopnja izmerjena. Napovedovalci ekonomskih trendov so že pred časom opozorili na možnost odstopanj zaradi sprememb v sestavinah tako imenovane draginjske košarice, zaradi katerih tudi ni mogoča primerjava med inflacijo v lanskem decembru in letošnjem januarju, sam Istat pa je svoje podatke pospremil z opozorilom, da bo lahko do odstopanj prihajalo Se vse leto. Toda pustimo tehniko ob strani, saj desetinka več ali manj pravzaprav ne spreminja dejstva, da ima Italija grozljivo visoko inflacijo. Stopnja, po kateri raste, je že dolgo dvakrat tolikšna kot je povprečje med članicami Evropske unije, sicer pa jo v krogu petnajsterice prekaša samo hitro razvijajoča se Grčija. Ceno te inflacije plačujemo z visokimi obrestnimi stopnjami, z vse težjim davčnim pritiskom in s slanimi javnofinančnimi manevri, s katerimi mora vlada polniti državno blagajno. (Da ne govorimo o eroziji kupne moči dohodkov družin, ki so poglavje zase.) Ekonomisti so izračunali, da bi znižanje uradne obrestne mere za en sam odstotek omogočilo državi prihraniti 18 tisoč milijard lir, torej kar soliden mane-verček, ki ga zdaj porabi za plačilo obresti na svoj dolg. Toda centralna banka o pocenitvi denarja trenutno noče niti slišati in ni dvoma, da je odločena počakati na novo, povolilno vlado, preden se bo - kljub ustreznim ekonomskim okoliščinam - odločila za tak ukrep. Pa smo spet pri politiki, tistem okolju, katerega zdravje usodno vpliva na gospodarstvo. Ni težko napovedati, da se bo nestabilnost, ki to okolje najbolj onesnažuje, nadaljevala do pozne pomladi, vendar žal ni nobenega zagotovila, da se bo po volitvah obrnilo na bolje. To pa pomeni, da trajnejše odjuge na trgih in izboljšanja javnofinančnih gibanj na kratek rok ni mogoče pričakovati. Toda, ali jo je sploh kdo pričakoval? j500 lir ČETRTEK, 22. FEBRUARJA 1996 I Inflacijska stopnja padla januarja na 5,5 odstotka RIM, MILAN - Istatov podatek, da je tendenčna letna inflacijska stopnja v januarju padla na 5,5 odstotka (decembra je znašala 5,8%), je spravila v zadrego vse raziskovalne zavode, ki napovedujejo ekonomska gibanja, saj se inflacija v začetku leta navadno zmerno zviša. Toda upoštevati je treba, da je Istat po navodilu Evropske unije z novim letom spremenil računsko osnovo za merjenje inflacije, zato tudi ni objavil mesečne variacije v primerjavi z lanskim januarjem. Podatek je kljub temu naletel na v glavnem pozitivne komentarje in na ugoden odziv na trgih, ki pa se bodo najbrž že danes spet prepustili negativnim vplivom političnega dogajanja. Na 9. strani I Proces proti Berlusconiju I tudi med volilno kampanjo MILAN - Proces proti Silviu Berlusconiju in drugim obtožencem zaradi podkupnin finančnim stražnikom, ki so pregledovali račune nekaterih Fi-ninvestovih družb, se bo nadaljeval tudi med volilno kampanjo. Sodišče je namreč zavrnilo zahtevo branilca gen. Cerciella odv. Taormine po prekinitvi sodne obravnave, sprejelo pa je neka- tere druge zahteve branilcev, med drugim tudi zahtevo po vključitvi bivšega milanskega tožilca Antonia Di Pietra v seznam prič. Prav tako je sodišče sklenilo, da ne dovoli razširitve obravnave še na nekatere druge domnevne nepravilnosti Fininvesta, kot na primer na ustanovitev družb v tujini in na tekoče račune v tujih bankah. Na 2. strani NEW HAMPSHIRE / NA PRIMARNIH VOLITVAH ZA PREDSEDNIŠKEGA KANDIDATA REPUBLIKANSKE STRANKE Konsenralivec Buchanan presenetljivo pred Doteom Med demokrati pa je Clinton edini kandidat MANCHESTER (New Hampshire, ZDA) - Konservativni komentator Pat Buchanan je na veliko presenečenje slavil zmago na predhodnih strankarskih volitvah v New Hamsphiru. Največji favorit, voditelj republikanske večine v senatu, Bob Dole je bil z enim odstotkom zaostanka drugi, tesno za njim pa se je uvrstil nekdanji guverner zvezne države Tennessee Lamar Alexander. Založniški mogotec Steve Forbes se je uvrstil na četrto mesto in kljub velikemu zaostanku za tremi tekmeci ne namerava izstopiti iz bitke za republikansko predsedniško kandidaturo. Zmagovalec p redhodnega glasovanja v New Hamsphiru je zelo pogosto - ne pa tudi praviloma - kandidat, ki se na novembrskih volitvah pomeri z demokratskim predsedniškim kandidatom. Volitev v demokratski stranki ni bilo, ker je Bill Clinton edini kandidat in. ga podpira demokratska stranka v celoti. Na 3. strani ITALIJA / VOLITVE Procesija obiskov pri Lambertu Dlniju RIM - Dolga vrsta političnih predstavnikov vseh strank in zavezništev je včeraj obiskala predsednika vlade Lamberta Dinija. Vse je gnala ista želja: pritegniti Dinija na svojo volilno stran ali pa ga vsaj prepričati, naj se ne opredeli za nasprotno. Prodiju, Veltroniju, Segniju, Boselliju, Letti, Segniju, Maccanicu in drugim pa je predsednik vlade menda dal isti odgovor: ničesar še ni odločil, vsekakor pa bo v kratkem - morda že jutri ali pojutrišnjem - razkril svoje namere. Berlusconi pa je na Dinija naslovil pravi ultimat: če je resen človek, ne pa transformist in oportunist, se za nobeno ceno ne sme družiti z Oljko. V levem centru so še vedno v teku razgovori za morebitni volilni sporazum s Severno ligo in s SKP. Slednja je za soboto napovedala protestno demonstracijo v Rimu. Na 2. strani Pust je za letos vzel slovo, veselih »žalovanj« pa ni manjkalo nikjer V Boljuncu so ga poslali po stari vaški navadi v višave z vesoljsko ladjico, na Kontovelu so ga zažgali in njegove ostanke potopili v mrzli kontovelski mlaki. Zažgali so ga tudi v Miljah in številnih drugih vaseh tržaške okolice. Tako smo se torej bolj ali manj glasno poslovili od letošnjega pusta, pri Čemer ni manjkalo vesele »žalosti«. Včerajšnji dan je pomenil konec pustnih prireditev tudi na Goriškem. V Doberdobu se je kljub mrazu precejšnja množica domačinov in obiskovalcev poslovila od strica Lovre-ta, ki je umrl za svinjsko rdečico. Na 6. in 8. strani Veteranu Marcu Girardelliju zlata kolajna v kombinaciji SIERRA NEVADA -Veteran belega zasluženo osvojil zlato kolajno v kom-cirkusa in eden izmed najboljših binaciji pred Norvežanom Kjusom in smučarjev vseh časov Marc Girardelli Avstrijcem Maderjem. Odličen peti je (na sliki) je včeraj na svetovnem prven- bil Slovenec Mitja Krme. stvu v španski Sierri Nevadi povsem Na 16. strani Zasedanje o Jadranskem koridorju in visoki hitrosti TRST - Združenje Dialoghi Euro-pei, ki mu predseduje poslanec Gior-gio Rossetti, je včeraj predstavilo zasedanje »Jadranski koridor in visoka hitrost: Furlanija Julijska krajina v čeze-vropskem omrežju prometnic«; zasedanje, ki se bo odvijalo pod pokroviteljstvom tržaške Trgovinske zbornice, bo 1. marca. Združenje je tudi predstavilo program delovanja za letošnje leto, ki predvideva tudi možnost odprtja novih sedežev združenja v Sloveniji in na Hrvaškem. Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku Duchi d5Aosta v nevarnosti Ker Inps in ministrstvo za delo preozko tolmačita predpise, se je družba Magesta odpovedala nakupu hotela, zato je podpredsednik deželne vlade potoval v Rim. Stran 5 Glas gasilcev segel do Rima Danes naj bi stavkali zaradi težkih delovnih razmer, vendar so protest preklicali, ker jih je vlada pozvala na sestanek. Ce ta ne bo rodil sadov, bo stavka v torek. Stran 5 Koreograf Bejart v Trstu. Svetovno znani francoski koreograf Maurice Bejart se je včeraj predstavil tržaški javnosti. Zvečer pa je bila v dvorani Tripcovich njegova na novo zasnovana plesna predstava Ce que Lamom me dit. Stran 10 Columbia z Italijanoma Danes bo vesoljski trajekt Columbia ponesel v orbito italijanski satelit na vrvici TSS, ki ga bosta spremljala italijanska astronavta. Stran 11 RIM / VOLILNA KAMPANJA MILAN / FININVESTOVE PODKUPNINE AGENTOM FINANČNE STRAŽE Zdaj vsi dvorijo Lambertu Diniju Predsednik vlade bo v kratkem sporoči oli namerava kandidirati in na čigavi listi Proces proti Berlusconiju se bo nadaljeval Zavrnjena zahteva po prekinitvi med volilno kampanjo RIM - Kaj bo storil Lamberto Dini? Ali bo kandidiral na prihodnjih volitvah? In Ce bo, na Čigavi listi? Ta vprašanja so bila v ospredju včerajšnjega mrzličnega dneva sedanje začetne faze volilne kampanje. Dejansko se je včeraj v uradu predsednika vlade v Palači Chigi vila pravcata procesija. Najprej sta ga obiskala najvišja voditelja Oljke, Romano Prodi in VValter Veltroni, potem bivši referendumski lider Mario Segni in tajnik SI (bivših socialistov) Enrico Boselli, nato je bil na vrsti Berlusconijev najožji sodelavec Gianni Letta, končno pa je imel Dini še polurni pogovor z Antoniom Maccanicom. O poteku vseh teh pogovorov dejansko ni vesti, saj so bili vsi Dinije- vi sogovorniki po srečanju v palači Chigi bolj skopi z izjavami. Kaže pa, da ni predsednik vlade dal nobenega dokončnega odgovora glede svoje morebitne kandidature, ampak si je vzel 48 ur Časa za dokončno odločitev. Po srečanju z Dinijem je Prodi radovednim novinarjem povedal samo, da je bil pogovor prisrčen in koristen. Segni pa je povedal, da je Dini j a povabil, naj bo nosilec in simbol centra, ki naj bo neodvisen tako od desnice kot od levega centra. Drugi niso dali izjav, paC pa je o morebitni Dinijevi kandidaturi na dolgo spregovoril Silvio Berlusconi, ki je v radijskem intervjuju spomnil, kako je prav on predlagal Dini j a za pred- sednika vlade. Odtod njegovo prepričanje, da Dini ne bo kandidiral skupaj z Oljko. »Dobro vem,« je z dokajšnjo dozo nesramnosti dejal, »da sta v modi transfor-mizem in oportinizem, menim pa, da to ne velja za Dinija, za katerega verjamem, da je resen človek.« Tudi Romano Prodi je imel včeraj daljši radijski intervju, v katerem je predvsem govoril o odnosih s SKP. Oljka pripravlja vladni program, je dejal, in bo v primem zmage vladala sama, se pravi, da bodo v vlado vstopile samo tiste stranke, ki so sestavni del Oljke. S SKP so možni volilni dogovori, ne bomo pa skupaj v vladi, je zagotovil voditelj Oljke. Da SKP he namerava vstopiti v vlado v prime- ru zmage Oljke, je včeraj potrdil tudi sam tajnik SKP Fausto Bertinotti, za katerega ima morebitni volilni sporazum z Oljko dva cilja: poraziti desnico in vplivati na vladni program. PaC pa je bil Bertinotti zelo kritičen do morebitne Di-nijeve kandidature na strani Oljke. Prav v soboto bo SKP riredila v Rimu protestno manifestacijo, na kateri bo postavila na zatožno klop gospodarsko politiko ne samo Berlusconijeve, ampak tudi Dinijeve vlade. Prav tako SKP nasprotuje volilnemu sporazumu med Oljko in Severno ligo. Ce se bo to zgodilo, je napovedal Bertinotti, bo v volilnih okrožjih, kjer bodo kandidirali predstavniki Bossijevega gibanja, tudi SKP predstavila svoje kandidate. MILAN - Proces proti Silviu Berlusconiju in drugim obtožencem zaradi podkupnin agentom Finančne straže se bo nadaljeval. Sodni zbor, ki mu predseduje sodnik Carlo Crivelli, je namreč včeraj do dolgem posvetovanju sklenil zavrniti zahtevo po prekinitvi procesa med volilno kampanjo, kot je zahteval odvetnik Carlo Taor-mina, ki na procesu brani generala Cerciella. PaC pa je sodišCe sprejelo nekatere druge zahteve branilcev: med drugim je sklenilo, da je treba sodno obravnavo strogo omejiti na epizode, ki so predmet obtožnice, se pravi na račune treh Fininvestovih družb ter na lastništvo Telepiu, medtem ko vse druge sporne dejavnosti Finin-vesta, kot na primer prodaja nogometaša Lenti-nija, ustanovitev družb v tujini ter tekoči raCuni v tujih bankah, ne bodo smeli biti predmet procesa. Prav tako je sodišCe sprejelo zahtevo odv. Taormine, naj bi med priče uvrstili tudi bivšega milanskega tožilca Antonia Di Pietra, ki naj bi pričal o pritiskih, ki naj bi jih bil izvajal na nekatere agente finančne straže, ko jih je zaslišal v zaporu v Peschieri na Gardskem jezeru. Zaradi teh pritiskov je bil sicer Di Pietro že prijavljen sodišču in tudi že oproščen, vendar sodišCe v obsodbi ni izključilo, da je do pritiskov res prišlo, čeprav je razsodilo, da vsekakor ni šlo za kazniva dejanja. Odvetniki obrambe so bili dokaj zadovoljni s sklepom sodišča, pa tudi sam Fininvest je objavil zmagoslavno noto, v kateri ugotavlja, da je propadel poskus, da bi postavili na zatožno klop ves Berlusconijev televizijski koncern. Glede zavrnitve zahteve po odložitvi procesa pa je odv. Taormina izrazil prepričanje, da bo sodišCe samo našlo naCin, kako obravnavo prekiniti vsaj v obdobju, ko bo volilna kampanja v najbolj vroči fazi. Proces se je tako že včeraj nadaljeval z zaslišanjem nekaterih prič, ki so obtožene na sorodnih procesih in ki so se včeraj poslužile pravice, da ne odgovorijo na vprašanja. SodišCe bo spet zasedalo 5. marca. Sodnemu zboru na procesu zaradi podkupnin agentom Finančne straže predseduje Carlo Crivelli (foto AP) HbRESCIA / AFERA O MILANSKI SODNI PALAči|n Danes bodo zaslišali Di Pietra Zavrnjena zahteva, da bi mu sodili po skrajšanem postopku BRESCIA - Danes dopoldne bodo v okvira afere o opremi z računalniki milanske sodne palaCe po vsej verjetnosti zaslišali bivšega sodnika Antonia Di Pietra, ki ga dolžijo izsiljevanja (na račun bivšega ministra RemaGasparija) in zlorabe uradnega položaja (v korist družbe Isi). Na včerajšnji uvodni obravnavi so namreč zavrnili zahtevo Di Pietrovega branilca, da bi bivšemu sodniku sodili po skrajšanem postopku. Tožilca Fabio Salomone in Silvio Bonfigli, ki sta si v prejšnjih dneh pridržala pravico, da bi dala pristanek, sta vCeraj izrekla negativno mnenje. Zato je javni tožilec Silvio Bonfigli na včerajšnji obravnavi prebral poročilo, nakar so obravnavo preložili na današnji dan. Antonio Di Pietro, ki je vCeraj zjutraj prišel v sodno palačo precej sproščen, nad zavrnitvijo zahteve po skrajšanem postopku ni bil zadovoljen, vendar pa ni dal nikakršne izjave. Po približno dvournem branju tožilčevega poročila se je Di Pietro posvetoval s svojim branilcem, nakar je zapustil sodišče in se ni dal prepričati, da bi kakšno rekel. Prav tako ni komentiral odločitve milanskega sodišča, da ga zasliši kot pričo na procesu proti Berlusconiju. Danes popoldne bo predvidoma sklepe predhodne preiskave podal sodnik Roberto Spano. Sodnik Spano pa je včeraj na začetku uvodne obravnave zavrnil zahtevo javnih tožilcev Fabia Salamo-neja in Silvia Bonfiglija, da bi obravnavo proti Antoniu Di Pietra združili s predhodno obravnavo nekega dragega primera, ki bo prišel v obravnavo šestega marca. NOVICE Bivšemu senatorju KD Patriarci zaplenili imovine za 15 milijard lir NEAPELJ - Agenti neapeljskega letečega oddelka so včeraj zaplenili bivšemu demokristjanskemu senatorju Francescu Petrarci razne imovine, katerih vrednost se suče okrog 15 milijard lir. Petrarca je bil v zadnjih letih že večkrat aretiran v okviru preiskav o odnosih med politiko in kamoro. Po mnenju sodnikov naj bi bile imovine sad protizakonitih poslov bivšega senatorja, ki naj bi bil že dolga leta vezan na klan Carmineja Alfierija. Bivši tajnik PSDI Vizzini obsojen MILAN - Bivši vsedržavni tajnik PSDI Carlo Vizzini je bil včeraj obsojen na 10 mesecev zapora in na 6 milijonov lir globe v okviru zadnjega dela procesa Eni-mont. Sodniki so Vizzinija priznali za krivega zaradi ; y protizakonitega finansiranja lastne stranke. Pozor na prostitutke VIDEM - Nevsakdanji cestni znak na gornji sliki se je pojavil na neki cesti v videmski pokrajini. Kot poroča agencija AP, so znak menda postavili prebivalci bližnjih naselij, ki jih moti vse večja prisotnost albanskih prostitutk, (telefoto AP) RIM / STUDIJA CARITASA O PRISELJENCIH Največ iz bivše Jugoslavije Vseh tujcev je skoraj milijon - Večinoma iščejo zaposlitev RIM - V Italiji je število tujih državljanov lani naraslo za novih 68.713 enot (7,44 odstotka), tako da jih je bilo v začetku letošnjega leta skupno 991.419: iz držav v razvoju in iz vzhodne Evrope jih je 725.822 (73, 21%), iz držav Evropske unije 164.003 (16,45%), iz dragih razvitih držav 101.594 (10,25%). Podatki izhajajo iz študije, ki jo je pripravila Caritas Diocesana in ki so jo predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so še povedali, da je v obdobju 1991-1995 skupno število tujega prebivalstva naraslo za 14, 88% (poprečni letni porast v razvitih državah je bil 7, 77%). Največ je prebivalcev iz bivše Jugoslavije (100.674), ki so prehiteli Maročane in so takole porazdeljeni: 51.973 bivša in sedanja Jugoslavija (Srbija in Crna gora), 18.944 Hrvaška, 15.426 Makedonija, 10.224 Bosna in Hercegovina, 4.107 Slovenija. Albancev je več kot 30 tisoč, Romunov in Poljakov več kot 20 tisoč. Kljub demografski eksploziji v Afriki, se je število priseljencev, iz tamkajšnjih držav le malenkostno povečalo (med 1 in 3 odstotki) iz Maroka, Nigerije, Alžirije) ali je celo nazadovalo (Tunizija, Senegal, Gana). Največ je Maročanov (94.2137), katerim sledijo Tunizijci (40.454), več kot 20 tisoč je Senegalcev in Egipčanov. Glavni razlog, ki je vse te ljudi pripeljal v Italijo, je iskanje zaposlitve: skupno je zaposlitev našlo 57,28 odstotka (518.395 je odvisnih delavcev, 38.341 neodvisnih, 11.145 pa je takih, ki imajo dovoljenje iz profesionalnih razlogov). Politično zatočišče so dali je 10.3250sebam (po vsem svetu jih je okrog 30 milijonov). V obdobju 1994-1995 je število tujcev upadlo v Piemontu in Liguriji, v drugih deželah na Severu je naraslo (za okrog 3-4 odstotke v Emiliji-Romagni in Furlaniji-Julijski krajini, za več kot 10 odstotkov v Lombardiji, Venetu in Dolini Aosta). Rekorden porast so zabeležili na Tridentinskem-Južnem Tirolskem (več kot 20 odst.). Upadlo pa je ali je ostalo nespremenjeno število prekrškov, medtem ko je naraslo število izgonov (7.417, torej 1.278 več). Po podatkih Inpsa pa je bilo 31. decembra lani registriranih samo 201.295 tujcev od skupnih 827.816. Inps je izračunal, da kar 72 odstotkov priseljencev iz držav, ki ne pripadajo Evropski uniji, nima zagotovljenega pokojninskega zavarovanja. RIM / ZAKON O OZONU »Blilz« aktivistov Greenpeacea pred poslansko zbornico RIM - Aktivisti naravovarstvene organizacije Greenpeace so včeraj priredili pred palačo poslanske zbornice pravi »blitz«: dva med njimi sta splezala na drogova razsvetljave prav pred vhodom v palačo Montecitorio in razobesila velik transparent z napisom »Rešimo ozon, rešimo zakon«. Prav včeraj je morala namreč poslanska zbornica odobriti nov zakon o ozonu, ki bi po oceni naravovarstvenikov znatno poslabšal obstoječega, ki je bil odobren leta 1993. Transparent je nekaj minut kasneje policija snela in zaplenila. (Telefoto AP) tisuk republikancev v desno koristi predvsem Clintonu VVASHINGTON - Konzervativni komentator Pat Buchanan, ki je znan predvsem po svojem radikalnem nasprotovanju ameriškim trgovinskim sporazumom in zagrizenem zagovarjanju omejitve priseljevanja v ZDA, je zmagovalec predhodnih republikanskih volitev v New Hampshiru. Buchanan je najresnejšega tekmeca in zmagovalca strankarskega glasovanja v Iowi in voditelja republikanske večine v senatu Boba Dola premagal za dober odstotek, tretje mesto pa je s spoštljivim odstotkom glasov zasedel zmernež iz republikanskih vrst Lamar Alexander. Četrto mesto je zasedel premožni založnik Steve For-bes. Nekdanji guverner Tennesseeja je po presenetljivem rezultatu strankarskega glasovanja v New Hampshiru Dola pozval, naj se umakne iz predsedniške bitke in mu dopusti dokončen obračun z Bu-chananom, ki ob Alexan-dru predstavlja nasprotni pol republikanske stranke. Edini zmagovalec je Clinton Dole se na pozive tekmeca ni odzval in je zatrdil, da v predsedniški bitki ostaja do konca, čeprav pri tem ni mogel skriti razočaranja, da je zmerno konservativno in tradicionalno sporočilo izkušenega washingtonskega mačka preglasil Buchananov Mic po gospodarsM osamitvi in zaščiti ZDA. Republikanski tekmeci bodo svoje moči že ta konec tedna pomerili v Arizoni. New Hampshire IZIDI Izidi primarnih volitev v New Hampshireu: Lamar ALEXANDER Patrick BUCHANAN 23% Bob DOLE — 27% 26% BobDORNAN 0% Steve FORBES Alan KEVES 12% Richard LUGAR ■ Morry TAVLOR Največji zmagovalec New Hampshira je nedvomno predsednik Clinton, M se 3% 5% - 1% za drugi mandat v Beli hiši poteguje brez tekmecev iz vrst demokratske stranke. Njegovo kandidaturo so letos podprli vsi demokratsM delegati, dobil pa je več kot 90 odstotkov glasov. Za strankarske volitve v amerišM zvezni državi New Hampshire - M je sicer kljub dejstvu, da šteje manj kot pol odstotka ameriškega prebivalstva, znana po pragmatičnosti in prožnosti - sta dobrih 40 let veljali dve pravili. Prvo pravilo, M ga je leta 1992 prelomil prav Clin- ton, je bilo, da ni še nihče, M je izgubil na teh volitvah, postal predsednik. Drugo pravilo je bilo, da so te volitve pokopale favorite - celo tedanje predsednike kot denimo Harryja Trumana ali Lyndona Johnsona - in da so pogosto na površje priplavali kandidati iz ozadja kot denimo Eugene McCarthy ali George McGovem. New Hampshire je država, M je v preteMih letih doživela hitro rast in spremembe, toda v številnih točkah je ostala miselnost prebivalstva povsem nespremenjena. Njeno gospodarstvo je v preteklih petnajstih letih preživelo ciMično izmenjavanje gospodarske rasti in padcev. Mline in tovarne obutve so zamenjali trgovski centri in visoka tehnologija, M jo je v državo privabilo dejstvo, da v njej ni državnega davka na dobiček. Pred Šti- rimi leti je bilo gospodarstvo, M je preživelo strahoten padec vrednosti nepremičnin, v resnih škripcih. Stopnja nezaposlenosti je znašala kar osem odstotkov, a se je danes spustila na 3, 6 odstotka. Središče nasprotnikov zveznih inštitucij Tudi ostali kazalci življenjskega standarda danes kažejo bolje in država je na zadnjih mestih na lestvici nasilnih zločinov in nosečnosti med najstnicami. Toda gospodarsM kazalci ne odsevajo v izjavah prebivalcev, M so enotni z drugimi Američani v »tarnanju« o gospodarski in socialni nezanesljivosti, nizkih plačah in nezanesljivih delovnih mestih. Med letošnjimi predhodnimi vohtvami so jih zato najbolj razveselile Bucha-nanove vojne napovedi tuji konkurenci, nasmeh pa jim je privabil tudi sleherni napad na zvezne inštitucije, M jih predsedniški kandidati po vrsti smešijo in označujejo kot največje krivce za domnevno gospodarsko krizo. Skrajna desnica je v New Hampshiru še vedno zelo močna, kar se kaže tudi v izredni priljubljenosti guvernerja Stevea Merilla, ki je eden največjih Bu-chananovih privržencev. Za ohranjanje desnice je zelo pomemben največji časnik Manchester Union Leader, ki ga izdaja Nackey Loeb. Pomen časnika je z leti sicer splahnel zaradi vdora kabelskih televizijskih mrež in pomena časnikov iz bližnjega Bostona, a je še vedno vir informacij za Številne konzervativce. Religiozna desnica pa ni niti približno tako močna kot denimo v Iowi, M je še vedno steber tradicije naj starejše ameriške stranke. Zborovanja »Bog in stranka«, ki ga je organizirala lokalna veja krščanske koalicije, se je udeležilo borih 400 oseb, čeprav so se je udeležili skoraj vsi kandidati. Udeleženci zborovanja pa so nedvomno prišli poslušat Buchanana, saj so z ovacijami pozdravili njegovo napoved moralne prenove dežele; ostali kandidati so bili deležni le vljudnega aplavza. Republikanska kampanja je bila tudi v New Hampshiru v znamenju nizkih udarcev in blatenja nasprotnikov, konstruktivni programi pa so bili povsem zanemarjeni. Kako do volitev niško kandidaturo: 20. februar: Strankarske volitve v New Hampshireu, ki so bile nadaljevanje volitev v Louisiani in Iowi, so med republikanskimi kandidati napravile prvo selekcijo. V manjši meri bodo to nalogo nadaljevale volitve v Delavvaru, Arizoni in obeh Dakotah v prihodnjih tednih. 2. marec: Južna Karolina bo pokazala pravo moč religioznih konzervativcev, M jih se za zdaj prevzel Buchanan. 5. marec: Volitve v devetih državah -največ na en sam dan - bodo odločale o 12 odstotkih delegatov. Najpomembnejše države so Georgia, Massachusetts, Minnesota, Maryland, Connecticut in Kolorado. 7. marec: New York naj bi kot tretja največja država s svojo zapleteno volilno zakonodajo in pomenom senatorja Ala D'Amata ter njegove politične mašinerije dokončno postavil na vrh senatorja Do-lea, se posebno, če bo Forbes do tedaj ostal v ozadju in če Buchanan ne bo v vrhu v vseh državah. 12. marec: »Super torek«. Več kot 17 odstotkov delegatov bodo izbrali v Teksasu in na Floridi, drugi in četrti največji državi, ter v Tennesseeju, Ohlahomi, Mississippiju in Oregonu. To bo Mjučna preizkušnja za Alexandra, M je bil nekoč guverner Tennesseeja. 19. marec: Industrijsko osrčje države bo v Illinoisu, Ohiu, Michiganu in Wi- sconsinu določilo skoraj 12 odstotkov delegatov. Novembra bodo te države Mjučne v Clintonovem boju za ohranitev prestola. Tokrat bodo volitve pokazale do katere meje je Buchananov »gospodarsM nacionalizem« in izolacionizem sprejemljiv za plave ovratnike; na drugi strani pa stoji Dole, M ima za seboj široko državno politično mašinerijo - Wa-shington, M ga Buchanan označuje za največje zlo. 26. marec: Na zahodu bodo Kalifornija, Nevada in VVashington določili skoraj 11 odstotkov delegatov. Nedavne raziskave javnega mnenja so pokazale, da je v teh Majih Buchanan trdno na drugem mestu za Doleom. Do tedaj bodo zadeve že precej bolj jasne in volilci bodo zagotovo izbirali med manj kandidati, saj bodo številni odpadli po poti. Nemara bo do tedaj že dokončno znana tudi vsoda republikanske kandidature, a bodo Mjub temu nadaljevali z igro še dva meseca. Druge zanimive države: 23. aprila Pennsylvania, 7. maja Indiana in Severna Karolina, 4. junija veliM finale z volitvami v New Jerseyu, Alabami, Novem Meksiku in Montani. 12.-15. avgust: Republikanska konvencija v San Diegu, Kalifornija. 26.-29. avgust: DemoMatiCna konvencija v Chicagu, Illinois. Čeprav Clinton nima protikandidatov, bo stranka izpeljala celotne strankarske volitve in izvolila 4.295 kandidatov za konvencijo. 5.november: Volitve. Zasuk v desno Predhodne volitve za republikansko predsedniško nominacijo v New Hampshiru so zadale nov udarec washingtonskemu veteranu Bobu Dolu in hkrati izničile pri- da bi VVashington »potegnil« celo iz nekaterih agencij OZN. Dole in Lamar Alexan- . Z zmago konservativnega komentatorja Pata Buchanana, zaradi katerega je človek na predsedniško kandidaturo se najmanj nekaj tednov napeto in ogorčeno, čeprav avgusta v San Diegu, kjer bodo republikanci dokončno izbrali Clintonovega tekmeca, ne gre pričakovati podobnega presenečenja kot v New Hampshiru. Dejstvo, da je Buchananu na tem po- končne zmage. Glasnik ponižanega in razžaljenega ameriškega srednjega razreda, ki je svojo politično retoriko brusil kot pisec govorov predsednika Nbcona, nam- gnejo vrniti kot bumerang, Se posebno zato, ker jim čedalje bolj odkrito ploskajo desničarski skrajneži. Prav zaradi tega napačnega sporočila, ki ga Ameriki posreduje Buchanan, in zaradi dejstva, da je Dole prestar za enakovreden boj s Clintonom in mu poleg tega s slogani, kot je »Rad imam Ameriko«, očitno zmanjkuje plodnih idej, se na prihodnjih glasovanjih (strankarski) volilci, ki bodo morda vendarle spregledali resnost Buchananovih namer, utegnejo zateči k zmernejšemu republikancu - Lamarju Alexandru. Ta je morda bolj primeren Buchananov nasprotnik v republikanskih vr- gova zmaga v New Hampshiru dovolj zgovoren kazalec nagiba Amerike v desno. Z zmagovitim vstopom v soj predvolilne luči se namreč Buchananu obetajo težki dnevi, so’' nanove ideologije. Pat Buchanan namreč lahko zmaguje le toliko časa, dokler se »zmerni« republikanci ne odločijo med Dolom in Alesandrom. Pri tem ne gre spre- nulih mesecih predvolilne kampanje so se namreč prepogosto pojavili očitki in zametki afer, povezani z Buchananovim odkritim nasprotovanjem splavu in njegovimi slogani proti ženskam, Zidom in manjšinam, v nekaterih volilnih taborih - vsaj v Dolovem in Alexandrovem - pa nedvomno pripravljajo tudi analize posledic Bucha-nanovega nasprotovanja ameriškim go. darskim sporazumom (NAFTA, GAT Clintona. Bob Dole se bo v boju z Buchana-nom v prihodnjih tednih najverjetneje oprl predvsem na to prednost, hkrati pa bo strankarskim kolegom vztrajno ponavljal nesprejemljivost Buchananovega »novega be, ki so steb osrednjega dela republikanske stranke. New Hampshire je podčrtal dejstvo, da republikanska stranka ostaja razdeljena in da se more'- * ------*----- rejanja in i lotiti preurejanja stranke. Barbara Surk Kandidati republikanske stranke Bob Dole, 72 Kansaški senator od leta 1968. Lani je postal vodja večine v senatu (pri nas bi bil predsednik poslanske skupine). Tretjič v boju za Belo hišo. Leta 1976 je kandidiral kot Fordov kandidat za podpredsednika. Leta 1988 ga je na strankarsHh volitvah premagal George Bush. Ni posebno dober govorec. Čeprav ga štejejo med ortodoksne republikance, je uspešen tudi v sMepanju kompromisov. Pat Buchanan, 57 Pisal je govore predsednikoma Nixonu in Reaganu, zdaj radijsM in televizijsM komentator. Drugič se poteguje za republikansko kandidaturo: leta 1992 je izgubil dvoboj z Bushom, a je zbral vec kot dvajset odstotkov glasov in imel odmeven govor na strankarsM konvenciji. SMajni religiozni konservativec, M napoveduje moralno prenovo dežele. Zavzema se za izolacionizem in »gospodarsM nacionalizem«. Lamar Alexander, 55 Guverner Tennesseeja v letih 1979-1987. Državni sekretar za vzgojo v letih 1991-1993. Značilnosti kampanje: igranje klavirja in rdeča karirasta srajca. Soliden govorec, a brez karizme. Do volitev v Iowi ni vzbudil večje pozornosti s svojimi napadi (»od zunaj«) na VVashington. Zagovarja stališče, da bi morale zvezne države dobiti vec pristojnosti . Trdi, da je edini, M lahko premaga Clintona. Steve Forbes, 48 Poslovnež. Prvič se poteguje za kakšno javno funkcijo. Ni dober govorec. Stroške za predvolilno kampanjo, ki je najdražja med vsemi kandidati, poMiva popolnoma sam. Zagovarja gospodarsko politiko, M se bo osredotočila na spodbujanje povpraševanja. Napoveduje uvedbo enotne 17-odst. davčne stopnje, ceš da bo to vzpodbudilo gospodarsko rast. GLOSA Vdovci Jugoslavije in »Evroslavija« Jože Pirjevec Prejšnji teden sem bil kar na dveh kongresih. Najprej sem se udeležil srečanja, ki so ga organizirali v Vili Vigoni nedaleč od švicarske meje na temo italijansko-nemških odnosov v zadnjih treh desetletjih. Spregovoril sem o politiki rimske in bonske vlade do jugoslovanske krize v času slovenske osamosvojitve in po njej, pri čemer sem v prvi vrsti poudaril ustvarjalno vlogo, ki jo je odigrala Nemčija v drugi polovici leta 1991. Težišče pogovora seveda ni bilo na tem vprašanju, temveč predvsem na obdobju pred nemško združitvijo, ko je obstajala poleg Zvezne republike tudi Demokratična republika, ki se je skušala na vsak način uveljaviti v zahodni Evropi kot avtonomen osebek. V tem smislu je začela že zgodaj z aktivno kulturno politiko, ustanovila je v Rimu center za intelektualno elito, poimenovan po Thomasu Mannu, vabila v goste odlične italijanske osebnosti in si med njimi pridobila marsikatero simpatijo. V diskusiji na to temo se je nekdo od udeležencev vprašal, kako je mogoče, da vsi ti imenitni ljudje niso opazili diktatorskega režima, ki so ga Ulbricht in njegovi nasledniki uresničevali v DDR, kako to, da nihče ni vedel za koncentracijska taborišča, kot je bilo tisto pri Budyšinu. Kolega iz Dresdena je v odgovor spomnil na "selektivno sprejemanje resničnosti”, češ da so marsikateri levičarji v imenu skupnega antifašizma enostavno spregledali negativne strani vzhodnonemškega režima. Na njegovo razmišljanje sem sp spomnil nekaj dni pozneje na kongresu, ki ga je organizirala bolonjska univerza v srednjeveškem mestecu Berti-noro sredi gričevite Ro-magne. Srečanja, posvečenega Balkanu in njegovim tragedijam, se je udeležilo precejšnje število bolj ali manj podkovanih "izvedencev”, med katerimi ni manjkalo kolegov, ki bi jih poimenoval "vdovci Jugoslavije”. Ti ljudje se preprosto ne morejo potolažiti zaradi njenega izginotja, za katero dolžijo predvsem Slovence, obenem pa so pripravljeni povsem zamižati nad agresivnim nacionalizmom Srbov. V svoji zagledanosti v titoistični socializem pozabljajo na diktaturo starega režima, na njegov militarizem in njegovo nezmožnost reševati medetične interesne konflikte, če ne na avtoritaren način. Pri tem je zanimivo, da se v svojem odklonilnem odnosu do Slovencev, ki jim očitajo, da so z osamosvojitveno akcijo prispevali h krepitvi Nemčije v evropskem prostoru, povsem strinjajo z nekaterimi predstavniki italijanskega esta-blishmenta. V tem smislu je zanimiv termin, ki se je pojavil v zadnji številki revije "Limes”, tam kjer je zapisano, da je treba težiti k oblikovanju Evroslavije, kajti samo tako bo mogoče pomagati balkanskim narodom iz težav, v katerih so. Ko sem vprašal direktorja "Limesa”, kaj misli s to čudno skovanko, ki je dejal, da je treba države bivše Jugoslavije približati Evropi v procesu, ki naj poteka na paralelen način, kajti samo tako bo mogoče preprečiti, da s svojimi zdrahami ne bodo okužile celega kontinenta. Začudil sem se, češ, kaj ima Slovenija opraviti z bošnjaško-hr-vaško-srbskim sporom, in se pozanimal, ali naj bi po njegovem tudi ona spadala v Evrosla-vijo. Odgovoril je seveda pritrdilno, saj že njene razprtije zaradi meje s Hrvaško kažejo, da ni dosti drugačna od južnih sosed. Na to ugotovitev nisem reagiral, čeprav se nisem mogel otresti občutka, da hočejo intelektualci, ki se zbirajo okoli "Limesa”, strpati Slovenijo v Evroslavijo zaradi vse drugačnih pomislekov in strahov. Morda jih je najbolje izrazil bivši italijanski ambasador v Beogradu Wal-ter Maccotta, ko je pred leti zapisal v listu "Messaggero Veneto”, da je hipoteza o ponovnem vstajenju Tretjega rajha sicer absurdna, da pa z druge strani le ne gre spregledati okrepitve nemškega vpliva na Alpah in na Jadranu. TRST / ZASEDANJE STUDIJSKEGA CENTRA "DIALOGHI EUROPEI" FJK v čezevropskem omrežju prometnic Zasedanje bo 1. marca v konferenčni dvorani JZ Včerajšnja tiskovna konferenca predstavnikov združenja Dialoghi Europei (f. KROMA) TRST - Združenje za ekonomske in socialne študije » dialoghiEuropei« se je predstavilo pred dobrim pol letom in s svojimi pobudami že prodrlo v širšo javnost; cilj združenja je v tem, da s širšo razpravo med političnimi, gospodarskimi in družbenimi silami »pomaga« Evropski zvezi pri tistih izbirah, ki zadevajo Furlanijo Julijsko krajino. Predstavniki združenja -predsednik Giorgio Ros-setti, podpredsednik Enzo Torelli ter člana Giorgio Negrelli in Luigi Bianchi-so zato na včerajšnji tiskovni konferenci orisali letošnji program delovanja, ki se bo začelo 1. marca z zasedanjem pod naslovom »Visoka hitrost in Jadranski koridor: Furlanija Julijska krajina v če-zevropskih povezavah«; zasedanje bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5/a, odprl pa ga bo predsednik tržaške Trgovinske zbornice Adalberto Do-naggio. Uvodno poročilo bo podal poslanec Giorgio Rossetti, v razpravi pa bodo sodelovali župan Ric-cardo Illy, podpredsednik evropskega parlamenta Renzo Imbeni, podpredsednik deželnega sveta FJK Cristiano Degano, predsednika tržaške in beneške pristaniške ustanove Michele Lacalamita in Claudio Boniciolli, rektor Tržaške univerze Gia-como Bomiso in bivši poročevalec v evropskem parlamentu o Jadranskem koridorju Cesare De Pic-coli, zasedanje pa bo ob 19. uri sklenil deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi. Eden glavnih ciljev združenja je poleg raziskovalnega dela prav gotovo evropska integracija, zaradi česar bo svojo dejavnost po možnostih razvilo v obmejnem pasu; v načrtu ima odprtje decentraliziranih sedežev v Sloveniji in na Hrvaškem s pridobitvijo tamkajšnjih članov. Združenje bo v naši deželi in v omenjenem obmejnem pasu opravljalo informativno dejavnost, da bi na tak način na institucionalni, juridični in administrativni ravni seznanilo sogovornike z ukrepi in nor- mativi komunitamih pravilnikov, ki so potrebni za enotno evropsko tržišče in za kooperacijo z državami srednje-vzhodne Evrope. V tem kontekstu sta konec aprila že predvideni dve zasedanji, eno v Pulju, drugo pa v Trstu, na katerih bo govor o sedanji stvarnosti in o perspektivah kooperacije med Italijo in Hrvaško. V Trstu bo tudi zasedanje (datum še ni določen) o sedanjem stanju in o možnostih kooperacije med Italijo in Slovenijo v okviru evropske integracije. V okviru svojega na- daljnjega delovanja bo združenje vsekakor ohranilo tesno sodelovanje z evropskim parlamentom in z evropsko komisijo ter povabilo parlamentarce in predstavnike komisije v Furlanijo Julijsko krajino, že sedaj pa lahko nudi uradne dokumente evropskega parlamenta. Prvo zasedanje bo, kot že rečeno, 1. marca, posvečeno pa bo še odprtemu vprašanju Jadranskega koridorja; stališče italijanske vlade, ki je v tej fazi še posebno važno zaradi italijanskega predsedstva v tem polletju, označujeta po besedah poslanca Ros-settija dva elementa: pomanjkanje jasnih opcij s strani političnih oblasti o prioritetah, ki bi jih morale nakazati komunitamim institucijam in pa nesporazumi in nedoslednost ministrske birokracije, ki je morala dejansko zapolniti pomanjkljivosti političnih navodil. Danes po TV Koper oddaja o zaščiti Slovencev v Italiji TRST - »Kakšen zaščitni zakon za Slovence v Italiji?« To bo tema današnje oddaje Poldnevniki, ki bo na sporedu po TV Koper od 21. do 21. ure. Pogovora v studiu, ki ga bo vodil Maurizio Rekar, se bodo udeležili senator DSL Darko Bratina, tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, Sergij Lipovec za SKP in Rudi Pavšič za DFS. Program bodo ponovili v petek ob 16. uri. Zbornica odobrila prenos 75 milijard deželni upravi FJk TRST - Poslanska zbornica je včeraj dokončno odobrila zakonski odlok št. 567 z dne 30. decembra 1995, ki namenja deželni upravi Furlanije-Julijske krajine 75 milijard lir za računski leti 1995 in 1996 ter po 150 milijard lir za leto 1997 in vsa nadaljnja leta. Ta sredstva bo porabila za kritje povečanih bremen na račun ze poverjenih ji novih administrativnih nalog, njihovo nakazanje pa je bilo potrebno zaradi tega, ker še zmeraj niso znani predpisi o izvajanju zadnje faze prenosa pristojnosti, ki jih določa posebni statut; hkrati velja to nakazilo tudi kot anticipacija na račun postopka za organično revizijo celovitega finančnega mehanizma v smislu 49. člena statuta. Isti zakonski odlok ureja dodeljevanje prispevkov iz Tržaškega sklada. Predsednik deželne vlade Ser-gio Cecotti je izrazil zadovoljstvo, ker bo z novimi sredstvi mogoče učinkoviteje podpreti številne dejavnosti, za katere je bilo doslej premalo denarja. Odprto pa je še vprašanje, kdaj bo Dežela prišla do 5/10 davčnega prihodka. KOROŠKA / OBČNI ZBOR Vospernik novi predsednik društva prijateljev Celovškega zvona CELOVEC - Na občnem zboru društva prijateljev revije Celovški Zvon (CZ) je bil za novega predsednika izvoljen dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu in dolgoletni glavni urednik revije. Nadomestil je Janka Merkača, ki je v zadnjih štirih letih predsedoval društvu. V novi upravni odbor društva so bili izvoljeni Marija Spieler (podpredsednica), Vincenc Gotthardt (tajnik), Sonja Kramer-Siencnik (blagajničarka) in kot nova člana urednik kulturnih oddaj ORF Horst Ogris in učiteljica Zalka Kuchling. Glavni urednik revije Vinko Ošlak pa je ob izidu 50. jubilejne številke napovedal, da želi obnoviti navdušenje začetka in zagotoviti reviji širši družbeni sprejem, prizadevanja pa da tečejo tudi glede tesnejšega sodelovanja z uradno deželno kulturno revijo »Die Brucke« (most). S takšnim sodelovanjem bi si revija namreč zagotovila tudi podporo iz deželnega proračuna. Revija se trenutno finansira iz naročnine, prispevkov celovške Mohorjeve družbe in z uradnimi subvencijami iz Ljubljane in Dunaja, naklada pa znaša približno 1500 izvodov. (I.L.) Prvič Teden koroških Slovencev v Škofji Loki CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza, Slovenska gospodarksa zveza in Slovenski dušnopastirski urad krške škofije so se odločili, da bodo v vseh večjih občinah v Sloveniji organizirali promocijske prireditve z namenom, da seznanijo državljane Slovenije oz. občane teh občin s kulturnim, gospodarskim, političnim in cerkvenim življenjem slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Prva tovrstna promocijska prireditev je v zadnjih dneh potekala v Škofji Loki, slovesne otvoritve pa so se poleg zastopnikov omenjenih organizacij koroških Slovencev udeležili tudi vidni predstavniki Republike Slovenije in občine Škofja Loka, mdr. državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj in škofjeloškfžupan Igor Draksler. Poleg predavanj o življenju in položaju koroških Slovencev je zanimanje obiskovalcev vzbudila tudi etnološka razstava »Ziljska noša« slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, skozi katero je vodila etnologinja Marija Makarovičeva. (I.L.) PATRONAT INAC SVETUJE Nezakonito znižanje pokojnin po konvenciji Vpr.: »Tudi meni je INPS nerazumljivo znižal starostno pokojnino po konvenciji, kot se je to zgodilo tisti gospe, ki je pisala pred dvema tednoma. Vsega skupaj sem imela v Italiji [12 let) in Sloveniji (3 leta) 15 let zavarovanja in pred petimi leti, ko sem bila stara 55 let, mi je INPS priznal minimalno pokojnino. Iz Slovenije so mi odgovorili, da mi bodo delež pokojnine izplačali po 60. letu. INPS mi je pred mesecem dni sporočil, da mi bo sorazmerno znižal italijansko pokojnino, ko bom dobila delež pokojnine iz inozemstva. Ko sem kasirala pokojnino pred nekaj dnevi, sem prejela le dobril 100.000 lir, čeprav sem 60 let imela pred kratkim. Javno sprašujem INPS: pokojnina je moj edini dohodek in kako naj preživim z omenjeno vsoto? Verjetno mi v Ljubljani ne bodo tako hitro izračunali in izplačali pokojnine. Kaj naj torej storim? Je ta ukrep zakonit? M.K.« Postopek, za katerega se je odločil skrbstveni zavod INPS, je povsem nezakonit. Z enostranskim krčenjem (znižanjem pokojnine za pol milijona lir na mesec) mesečnine je prekršil v prvi vrsti osnovno pravico do minimalne pokojnine slehernega bivšega zavarovanca, ki biva v Italiji. To pa ni vse. Pokojninska reforma (zakon št. 355/95) prevideva zamrznitev pokojnin po konvenciji od 1. januarja 1996 na znesek 626.450 lir iz lanskega leta, dokler ne bo druga država izplačala svojega deleža (pro-rata) pokojnine. Poleg tega je INPS v omenjenem pismu upokojencem zapisal, da bo na osnovi zakona št. 153/69 sorazmerno znižal italijanski delež pokojnine, ko bo upravičenec uveljavil pripadajoči delež pokojnine v tujini. Iz navedenega izhaja, da je INPS očitno kršil tri zakonsko zakoličene pravice. Zato naši bralki svetujemo, da nemudoma sproži upravni postopek in če ne bo zaleglo - še sodni postopek. V kolikor ni bila še vložena prošnja za delež pokojnine iz Slovenije, storite to čimprej, obenem pa naslovite na pokrajinski sedež INPS pritožbo zoper osporavani ukrep z zahtevo po takojšnjem izplačilu minimalne pokojnine vse dokler (možno, da bodo roki dokaj dolgi) ne bo SPIZ odmeril svojega deleža, (ma) DUCHi D’AOSTA / DRUŽBA MAGESTA SE UMIKA Poseg Dežele v bran hotela Pritisk na inps in na ministrstvo za delo »Zaprtje prestižnega hotela, ki pomeni cvet v gumbnici tržaške gostoljubnosti, bi skvarilo turistično podobo našega mesta in prizadejalo hud udarec tukajšnjemu gospodarstvu,« je izjavil podpredsednik deželne vlade in odbornik za turizem Cri-stiano Degano brž po včerajšnjem sestanku s podtajnikom v ministrstvu za delo Francom Lisom, generalnim direktorjem ministrstva Giuseppejem Caco-pardijem in Fabiom Trizzi-nom, ki je generalni direktor skrbstvenega zavoda Inps. Pravzaprav je to povedal tudi njim, saj so neposredno odgovorni za usodo ' “srednjeevropskega” hotela Duchi d’Aosta na Trgu Unita, o katerem je še do ponedeljka vse kazalo, da ga bodo spet odprb že 12. marca. Pa ne bo tako, razen seveda v primeru, da si pri rimskem resorju za delo, zlasti pa pri hipsu ne pre-mishjo in začnejo drugače tolmačiti zakonska določila o prelastninjenju oziroma o mehanizmu mobilnosti delovne sile. Družba Magesta, ki je bila na tem, da kupi hotel ter obnovi gostinsko in prenočitveno dejavnost s ponovno zaposlitvijo vseh tridesetih uslužbencev, po zatrjevanju ministrstva in Inpsa nima pravice do predvidenih olajšav pri vplačevanju socialnih prispevkov. Zakaj? Zato, razlagata, ker je teh olajšav lahko deležen podjetnik, ki najame novo delovno silo, ne pa osebja, ki je v hotelu že delalo. Taksno tolmačenje zakona je narekovalo predvčerajšnjim Gilbertu Benvenutiju odločitev, da se umakne in hotelsko družbo v poslopju, ki je last zavarovalnice Generali, prepusti drugim kandidatom - zdaj je, kot znano, last dunajskega finančnega magnata Karla Kellerja. Deželni podpredsednik Degano je spričo ravnanja Inpsa in Treuovega ministrstva, ki sloni menda na neki okrožnici iz avgusta 1994, izrazil njunim predstavnikom veliko začudenje in zaskrbljenost ter jih -pozval, naj ukrepajo drugače. Dežela se je preko odbornika za industrijo Gianfranca Morettona včeraj zavzela tudi za tovarno Salda v dolinski občini, ki je zašla v hude težave zaradi pomanjkanja likvidnosti. PROTEST / NAPOVED STAVKE ZA TOREK 27. FEBRUARJA Gasilci nezadovoljni s svojim položajem Marjan Semec nam je nanizal nerešene probleme Danes bi morala biti v vsej Italiji, tako tudi na Tržaškem, dvanajsturna stavka gasilcev, vendar so jo njihove stanovske organizacije znotraj sindikatov Cgil, Cisl in Uil sinoči tako-rekoC zadnji trenutek prek-licale in odložile na torek, 27. februarja. Zakaj protest? Zaradi tega, ker vodilno administrativno in tehnično osebje pri generalni direkciji porazno upravlja gasilski rod kot tak, kakor piše v uradnem tiskovnem sporočilu na vsedržavni ravni. Gasilci zahtevajo med drugim reformo celovitega sistema gasilske službe, pomnoži-tev osebja, ker ga je zdaj veliko premalo, pa še vse-iso-se- dežev kakor vozil in naprav. Na letališču pri Ronkah bo stavka dve uri krajša, saj se bo zaCela šele ob 10. in končala ob 18. uri. ZveCer bo lahko tudi prišlo do zamud pri gledaliških in drugih predstavah, kjer je prisotnost gasilcev, kakor vemo, po zakonu obvezna. Toda poglejmo, kako je pravzaprav s tržaškimi ga- H 50 LET DELOVANJA Jutri deželni kongres zdmženjo ACU Združenje italijanskih katoliških delavcev ACLI, ki proslavlja letos 50-let-nico ustanovitve, bo imelo jutri in v soboto v Trstu svoj osmi deželni kongres. Kar 120 delegatov v predstavništvu 8 tisoč elanov iz vseh krajev naše dežele se bo zbralo ob 16. uri v dvorani Friulia v Ul. Locchi. Kongresu bo predsedoval vsedržavni tajnik aclistie-ne mladine Fabio Protasoni, uvodno poročilo na temo »Obnoviti ACLI, delavsko gibanje, ki skrbi za človeško solidarnost v Furlaniji-Julijski krajini«, pa bo imel dosedanji deželni predsednik Tarcisio Barbo. Delavska vprašanja, socialna politika, kir in intema-cionalizem bodo glavna vprašanja tega kongresa, kateremu bodo prinesli pozdrave tudi župan Illy, deželni podpredsednik Degano in don Ragazzoni v zastopstvu obolelega škofa. BENCIN / PO ZNI2ANI CENI Čas za bone še jutri Posebno podjetje, ki pod okriljem Trgovinske zbornice ureja prodajo bencina po znižani (neobdavčeni) ceni, opozarja upravičence, da lahko kupone iz prvega letošnjega kontingenta dvignejo samo še jutri, 23. februarja. Danes in jutri jih bo mogoče dobiti pri vseh za to pooblaščenih okencih, in sicer po že ustaljenih umikih, vendar ne bo napak, Ce voznikom nekoliko osvežimo spomin. Bencinske bone bodo delili takole: DANES - privatnikom s stalnim bivališčem v tržaški občini na hipodromu pod Montebellom od 9. do 13. ure in od 15.30 do 19.30 ter v občinskih izpostavah za Rojan, Sv. Vid, Staro mitnico in OpCine od 15.30 do 19.30; privatnikom s stalnim biva-liščem v miljski občini od 15. do 19. ure, v devinsko-na-brežinski od 9. do 13. ure in v dolinski od 9. do 13. ure; podjetjem, ustanovam ter institucijam pa pri podjetju Azienda Benzina Agevolata (Ul. Valdirivo 2/b) od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.15. JUTRI - privatnikom s stalnim bivališčem v tržaški občini na hipodromu pod Montebellom od 9.00 do 13.30 in od 15.30 do 19.30 ter v občinskih izpostavah za Rojan, Sv. Vid, Staro mitnico, Sv. Ivan (Ul. Bonomo) in OpCine od 15.30 do 19.30; privatnikom s stalnim bivališčem v miljski občini od 15. do 19. ure, v devinsko-na-brežinski od 9. do 13. ure, v dolinski od 9. do 13. ure, v re-pentabrski od 10. do 13. me in v zgoniski od 9. do 13. me; podjetjem, ustanovam ter institucijam pri podjetju Azienda Benzina Agevolata (Ul. Valdirivo 2/b) od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 16.15. Ob dvigu kuponov je treba pokazati izvirnik prometne knjižice (carta di circolazione) in osebno izkaznico ali enakovreden dokument, obenem pa podpisati izjavo, da vozilo, za katerega potrebuješ bone, tudi v resnici uporabljaš. Komemoracija Iveja in Curiela naj izzveni v resno svarilo Tržaški pokrajinski odbor VZPI/ANPI vabi na dve pomembni komemoraciji. Jutri, 23. februarja, ob 11. mi bo predstavništvo zveze antifašističnih borcev iz občine Rovinj v spremstvu bivših političnih preganjancev, partizanov in deportirancev na pokopališču pri Sv. Ani počastilo spomin Pietra Iveja, prvega antifašista v Julijski krajini, ki so ga ubili fašistični škvadristi daljnega leta 1921. Pojutrišnjem, 24. februarja, ob 11. uri pa bo v spominskem parku na griču sv. Justa svečanost ob 51. obletnici smrti Eu-genia Curiela, ki so mu med zahrbtnim napadom v Milanu vzeli življenje nacifašistiCni morilci. Soorganizator komemoracije za “Giorgiom”, odlikovanim z zlato medaljo za vojaške zasluge, je združenje političnih preganjancev ANPPIA. H RIŽARNA / DO 24. MARCA h Bogata razstava s teksti in fotografijami o holokavstu V Rižarni bodo danes ob 17.30 odprli razstavo, ki so jo poimenovali »La Gioconda di Lvov« in ki jo je priredil zgodovinski inštitut o odporništvu v Dolini Aosta s sodelovanjem vsedržavnega združenja bivših deportirancev in pod pokroviteljstvom odbora za proslavo 50. obletnice odporništva, osvoboditve in avtonomije iz Doline Aosta. Skrb- za razstavo v Rižarni si je prevzela tržaška Občina (odbor-ništvo za kultmo, mestni muzeji za zgodovino in umetnost) s sodelovanjem deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v F-JK ter židovske skupnosti in je zaradi svojega didaktičnega značaja primerna zlasti za šolsko mladino. Uporabili so gradivo, ki ga hranijo v vsedržavnem fotografskem arhivu v Milanu in ki pri- kazuje nacistična koncentracijska taborišča in gete, dopolnili pa so ga s teksti iz raznih študij o zgodovini deportacij. Namen je torej spodbuditi obiskovalce, da zatem sežejo po teh tekstih. Obenem naj bi pisana beseda avtorjev, ki so bili priče in žrtve nasilja, spet prebudila vesti, ki jih stalno prikazovanje golih fotografij lahko naposled tudi uspava. Tako fotografije kot teksti so zbrani v knjigi, ki je na razpolago na razstavi. Razstava bo odprta do 24. marca z naslednjim urnikom: v nedeljah in od torka do petka od 9.00 do 13.00, v sobotah od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00, v ponedeljkih bo zaprta; vodeni obiski bodo vsako soboto ob 16. uri in v nedeljah ob 11. uri ter po dogovoru (tel. 040-310500). NA MEJI PRI FERNETIČIH Skupine Romov se slovenska policija sploh ni dotaknila Ker niso imeli urejenih dokumentov, njihov avto je bil pokvarjen in niso dokazali, da imajo dernarna sredstva, da lahko prečkajo slovensko državno ozemlje, jih je slovenska obmejna policija zavrnila pri Fernetičih. Zatem so povedali, da jih je celo pretepla. Protagonisti zgodbe, ki je bila le delno resnična, saj se je izkazalo, da se jih sploh nihče ni dotaknil, so bili štirje odrasli Romi in štirje otroci. Zakaj so se po povratku na italijansko stran zlagali, da so slovenski policisti surovo ravnali z njimi, ni znano, morda so se tako hoteli »maščevati« za zavrnitev. Njihove besede je zanikal sam policijski inšpektor Steffe, a tudi v tržaški bolniški Burlo Garofolo so potrdili, da se jih nihče ni dotaknil. Štirje romski otroci in nosečnica so potem prespali v bolnišnici Burlo Garofolo in s tem počakali na dan, ko bodo skušali dopotovali v Romunijo. Nekaj podobnega se je prejšnji teden zgodilo z egiptovskimi državljani na italijanski meji, ko so potožili, da so jih italijanski policisti tepli. Tudi tista zgodba je bila izmišljena, potrjuje pa stisko številnih ljudi, ki si na vse mogoče načine išCejo novo domovino. Ruplova beležnica v KD Škamperle Danes ob 20.30 bodo v KD S. Škamperle predstavili beležnico Alda Rupla Zaznave in odtenki. Nova knjiga je dogodek, za SvetoivanCane pa tudi priložnost, da se seznanijo s tvornostjo svojega Bivšega elana. Aldo Rupel je začel delovati na prosvetnem področju prav v domačem društvu, se razvnemal za šport in s sotmdniki postavil temelje kvalitetnega športnega delovanja v Trstu. Današnje srečanje bo torej priložnost za pogled v preteklost in prihodnost naše zamejske stvarnosti. B.K. silci, o katerih sicer že delj Časa vemo, da delajo v težkih razmerah. Zakaj, smo vprašali, Marjan Semec pa nam je odgovoril takole: »Naša gasilska vozila in druga sredstva bi bilo treba že zdavnaj nadomestiti, saj so zastarela, obrabljena. Pomislite, da so stara po deset do dvanajst let, imamo pa celo bager, ki so ga izdelali že daljnega leta 1966.« Zadnja leta neprestano tožite, da vas je premalo... »Res je, vsega skupaj nas je komaj okrog petdeset, to pa pomeni, da bi nas moralo biti skoraj še enkrat toliko, točneje 48, kakor je predvideno tudi v ustreznem ministrskem načrtu,« je povedal Semec, ki pa ga žuli - kakor tudi njegove kolege - še marsikaj druge- ga. Na primer okoliščina, da bo z napovedano privatizacijo letališč in pristanišč v vsej Italiji ob službo niC manj kot kakšnih 3.000 “institucionalnih” gasilcev. Seveda ni mogoče mimo finančnega problema. »Decembra nam je zapadla delovna pogodba, nova je bila podpisana z zamudo, še zmeraj pa nismo deležni nobenega poviška, a nadur nam ravno tako ne izplačujejo,« je pribil Semec. Tudi uniforme bi jim bili morah že pred Časom zamenjati, stvar pa je obtičala. V torek boste torej uprizorili upravičen protest, toda - ali boste poskrbeli za nujne posege? »Seveda,« je odgovoril prijazni sogovornik, »nujnostna tehnična služba bo gotovo delovala, vprašanje, koliko bo lahko hitra, pa je kajpak odvisno od udeležbe pri stavki.« K temu velja dodati, da bo delo v Cuvarski službi steklo uro ali dve pozneje kot po navadi. Gasilci bodo opozorili javnost nase še drugače: ljudem bodo razdeljevali letak z natančno navedbo vseh problemov, ki jih bremenijo. Ti problemi zadevajo tudi občane, zato bi jim morala oblast še toliko bolj prisluhniti. NOVICE Srečanje o preureditvi zelenjadne tržnice na Marsovem polju Na predlog Kmečke zveze, skupno z ostalima kmečkima organizacijama, bo danes, 22. t. m., ob 18. uri, v prostorih PD Kolonkovec v osnovni šoli M. Gregorič, Ul. Fianona št. 1, srečanje z občinskim odbornikom Nerijem. Srečanje se nanaša na vprašanje notranje preureditve tržnice za sadje in zelenjavo na debelo na Marsovem polju, s katero se krajevni vrtnarji ne strinjajo, zaradi Cesar je Kmečka zveza že posredovala tako pri pristojnem odborniku Neriju kot pri svetovalskih skupinah. Preučitev kmetijskih problemov miljskega območja Kmečke stanovske organizacije prirejajo, v sodelovanju z miljsko občino jutri, 23. t. m., ob 20. uri, v sejni dvorani miljskega občinskega sveta, srečanje s kmetovalci. Namen srečanja je preučitev kmetijskih problemov miljskega območja. To je važno, ker je problematika povezana z izdelavo pokrajinskega kmetijskega nacrta, za katerega so pobudnice srečanja zaprosile Deželo. Ob pozitivnem izidu pobude obstaja namreč možnost finančnih podpor vsaj za najpomembnejše strukture. Tri delovna mesta Tržaška občina potrebuje moškega za delo na pokopališču z začasno delovno pogodbo (90 dni), pokrajinska uprava pa namerava zaposliti računovodjo, ki dobro obvlada strojepisje (90 dni, part-time) in čuvaja (60 dni). Kandidati naj se javijo v Uradu za delo (Ul. F. S e vero 46) v ponedeljek, 26., in v torek, 27. februarja, med 8.30 in 12. uro, s seboj pa naj prinesejo potrdilo, da so brez zaposlitve (obrazec C/l), delovno knjižico, izjavo o osebnih dohodkih v letu 1995 in družinski list. Seznam sprejetih bodo razobesili v petek, 1. marca, od 10.30 do 11.30. Izbora se lahko udeležijo samo tisti, ki imajo diplomo nižje srednje šole, ne smejo pa biti mlajši od 18. in starejši od 41. leta. MAURICE BEJART / PRED PREDSTAVO SREČANJE TRST IN OKOLICA / "POGREBNE SVEČANOSTI" Mesto navdušeno sprejelo mojstra Koreografa je predstavil Mario Pasi Žalostno in veselo zadnje slovo od pusta V Boljuncu, na Kontovelu, v Miljah in še drugod Koreograf Bejart (drugi z leve) med včerajšnjim srečanjem S svojim čudežnim kovčkom, v katerega je strpal vse svoje dosedanje stvaritve (»20 baletov je dobrih, 80 je povprečnih, ostali pa so slabi«) je sloviti koreograf Maurice Bejart pripotoval tudi v Trst. Včeraj ga je mesto zaradi silovite burje spominjalo na rojstni Marseille in njemu domač mi-stral, nedvomno pa se je domače počutil tudi zaradi toplega sprejema, ki ga je bil deležen že ob prvem srečanju s tržaškim občinstvom. Včerajšnje dopoldanske tiskovne konference se je namreč udeležilo nenavadno veliko ljudi, ki so že s tem izkazali veliko pozornost do mojstra sodobnega baleta, ki je v svoji dolgi karieri ustvaril več izredno odmevnih predstav, predvsem pa vpeljal nov koncept plesne predstave. V Trstu francoski koreograf s skupino Bejart Ballet Lausanne predstavlja na novo zasnovano plesno predstavo Ce que Tamour me dit (L’art du pas de 2 - Deux). Pravzaprav gre za dvakratno prenovo, ker je prvi izbor »plesov v dvoje« že pripravil pred leti, posamezni plesi pa so izbrani iz obširnejših koreografij. Vendar pa ne gre za kakšno ponavljanje, temveč za stalno obnavljanje in spreminjanje v skladu z enim temeljnih izhodišč celotnega Bejartovega opusa, da vse, kar je bilo, se spet vrne, vendar v drugačni obliki. O umetniku, ki ga je spremljal celo življenje, je včeraj zelo pohvalno, vendar enako prepričljivo govoril veliki strokovnjak za balet Mario Pasi, sicer Večkrat smo v naših zapisih omenili razne domove za ostarele, ki smo jih obiskali ter se zaustavili pri njihovi dejavnosti in pomoči, ki jo nudijo ostarelim osebam. Pred nedavnim smo se na primer poročali o domu ’Teralla” na Pa-dričah, kjer se vse osebje trudi, da bi pripravilo gostom čim boljše in lepše življenjske pogoje, med temi tudi vzpodbudo za umetniško ustvarjanje v domu, ki ga vodi zelo prizadevna in sposobna učiteljica Sere-na Benzan - Miiller. V četrtek smo bili pa Se na pustni prireditvi, ki so jo pripravili gostom doma, uslužbenci in sodelavci pri njegovem upravljanju. Jedilnico so skupno z gosti okrasili prav po ”pustovsko”. Vse je bilo okrašeno v pestrih in veselih barvah. Potem je nekaj besed spregovoril novinar pri milanskem dnevniku Corriere della Sera. Predvsem je nadvse pazljivemu občinstvu utemeljeval velik doprinos, ki ga je kulturnemu dogajanju tega stoletja vtisnil Maurice Bejart. Tudi po njegovi zaslugi bo to stoletje globoko zapisano plesu, medtem ko so bile ostale dobe bolj drugim ustvarjalnim zvrstem. »V Bejartovih stvaritvah je vse, knjiga, gledališče, gib, glasba, filozofija, združil je vzgibe duše z velikim romanom«, je poudaril Pasi, ki je še naglasil izredno Bejartovo občutljivost za trenutno dogajanje v svetu, za želje in pričakovanja ljudi, kar je vse vselej znal pretopiti v prepričljivo odrsko-ple-sno govorico. Kot že rečeno, je tokratna plesna predstava, ki bo na sporedu v tržaški dvorani Tripcovich do predsednik domske skupnosti Rinaldi; celotno prireditev pa je ob sodelovanju osebja, med katerim je veliko domačinov oziroma domačink s Padrič in iz Gropade, vodila sestra Primizia. Pod njenim vodstvom in s pomočjo ostalih uslužbencev v domu, se je odvijal lep, resnično pustovski popoldan, med katerim so lahko tisti, ki so mogli, tudi zaplesali, drugi so se nazabavali ob glasbi. Vse pa je bilo dopolnjeno še z dobrimi slaščicami, ki so goste Se posebno razveselile. Gostje doma so pokazali veliko hvaležnost za to pobudo, ki je nekajkrat stekla že v preteklosti, ter istočasno izrazili željo, da bi se s taksnimi prireditvami, na katere so bili povabljeni tudi sorodniki gostov doma, v prihodnosti še nadaljevali. Neva Lukeš sobote, 2. marca, nekakšen izbor »duetov« iz prejšnjih predstav. Tudi zaradi takšne zasnove predstave pride do izraza izredna Bejartova sposobnost nenehnega prepletanja in »združevanja nezdružljivega«. Z gostovanjem Bejartove skupine pa se začenja tudi mali plesni festival »Trieste in danza«, ki ga prireja občinsko gledališče Verdi ob podpori Trgovinske zbornice. V okviru istega festivala bo marca gostovala v Trstu znana balet-nica Carla Fracci s predstavo Francesca da Rimini, obe predstavi pa sodita v abonmajsko ponudbo gledališča Verdi. Kot sta včeraj ponovila podpredsednik upravnega odbora Mario Diego in odgovoren za produkcijo Gianni Gori, je Verdi na prvi baletni festival zelo ponosen. (bip) Predstavitev Dolharjeve knjige o Levi sredini Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček iz Trsta je poskrbel za objavo Štirih novih knjig iz svoje že uveljavljene zbirke »belih priročnikov«, ki je tako dosegla št. 19. Jutri ob 20. uri bodo na sedežu krožka, v Dvorani Josipa Vilfana predstavili prvo izmed teh publikacij, knjigo dr. Rafka Dolharja Leva sredina in tržaški Slovenci, I. del. Gre za zgodovino-pisno-spominsko obravnavo enega izmed ključnih obdobij naše polpretekle politične zgodovine, v katerem je bil avtor med protagonisti. O delu bodo spregovorili dr. Drago Legiša, ki je bil na slovenski strani tudi med oblikovalci levosredinske formule na Tržaškem, Ivanka Hergold, ki bo knjigo obravnavala v sklopu Dolharje-vega literarnega in publicističnega opusa, in pa avtor. Moderator bo Ivo Jevnikar. Sel je: v Boljuncu ga je objela burja, ga vihravo zazibala v višino neba, med sive oblake in ga odpeljala neznano kam! Na Kontovelu so ga zažgali, njegovi ostnaki pa sedaj počivajo v mrzli mlaki. Tudi po drugih vaseh so se po tradiciji od pusta poslovili na različne načine. Pust se je torej poslovil od nas, bolj ali manj glasno in slovesno, po nekod pa prav prireditveno učinkovito. Tak je bil boljunski pust, ki je včeraj popoldne, kljub rezko mrzli burji, le zbral na Gorici lepo Število gledalcev. Neutolažljivi, najožji sodelavci tega norega kralja letnih časov, ki s svojim starodavnim obrednim pomenom odganja zimo, so se zbrali ob Boljuniku, vesoljski ladjici, iz katere se vsako leto požene v nebo lutka boljunskega pusta. Po običajnem obredu, v katerem so prisotnim spregovorili predsednik boljunska pusta Miran Kljun in njegova soproga Tatjana Turko, in ob razigrani glasbeni spremljavi nepogrešljive godba Long Zlunk, je lutka s svojim pajčolanom barvanih balončkov šla v objem vetrov. Prav burja je nekoliko skazila običajni potek priprav na spust, ki ni mogel potekati po vsakoletni koreagrafski natančnosti. Ni pa manjkalo pripomb na ožjo krajevno in širšo družbeno stvarnost, zahval za izredno sodelovanje zgoraj omenjenim godcem, za gostoljubnost vaščanov, ki so širokogrudno sprejeli torkovo množico »skrmat«. Toplo in radodarno dobrodošlico pa so v teh dneh na svojih običajnih koledovanjih po vaseh doživeli »pustolovci« tudi ostalih krajev v Bregu, ki so šli od hiše do hiše v spremstvu godcev, flaškona za vino in košare za druge dobrote. Sinoči pa je bilo letošnjega pustnega časa konec. Poleg Boljunca ga je ša marsikje kronalo srečanje s pogrebnim obredom, s slovesom od tega svojevrstnega, a ne-nadomestrjivega lika, ki sega globoko tudi v ljudsko izročilo naše kulture. Ce spust lutke z balončki, ki je tokrat izšla iz Boljunika X, lahko simbolično zaobjame vsa breška pustovanja, naj velja tudi voščilo, ki so ga izrekli v doto prihodnjemu pustu: bodite veseli vse leto, saj je ve- selje prava osnova za zdravo življenje! (dam) V prav veselem vzdušju se je odvijal tudi pustni pogreb (po ustnem izročilu naj bi to bil že 25.), ki se je v organizaciji pustnega odbora Prosek-Kontovel včeraj v prvih popoldanskih urah začel pri Društveni gostilni na Kontovelu. Kljub ne najbolj ugodnemu vremenu se je pred gostilno zbralo veliko število domačinov, veliko radovednežev pa je prišlo tudi iz mesta. Pogrebni sprevod je ob spremljavi proseške godbe krenil do Proseka in nato na »pokopališče«, na kontovelsko mlako, kjer so Ninija Lucija -tako so namreč poimenovali letošnjega pusta -ob splošnem žalovanju sežgali. Pogrebni svečanosti primerno so bili oblečeni tudi pogrebci in nosači; nosili so črne obleke, črne kravate, ženske glave so prekrivale črne rute - skratka: pusta je na zadnji poti spremljala velika »žalost«, ki so jo žalujoči le s težavo (in pijačo) potešili le v poznih večernih mah. Se najbolj žalostna pa je bila vdova, ki je v sprevodu sedela na posebnem velikem kamionu, ki ga je priskrbela Tržaška občina. Jokala je in iz obupa vpila; boleče žalosti nikakor ni mogla prikriti. Žalostno je bilo včeraj popoldne tudi v Miljah; po dolgoletni tradiciji so pusta sežgali in tako zaključili niz letošnjih prireditev, ki so v Milje tudi letos privabile res veliko število obiskovalcev. Ninija Lucija so kot običajno zažgali na kontovelski mlaki DOM ZA OSTARELE IERALLA Tudi pust lahko prispeva k boljšemu počutju PUSTNA RAJANJA / V DRUŠTVIH Zabavno in veselo Pust je sicer že za nami, otrokom pa bo prav gotovo še dolgo ostal v spominu; v velikem številu so obiskali pustna rajanja, ki so jih društva in organizacije priredile v mestu in okolici (na sliki posnetka s pustnih zabav pri Domju in v Nabrežini, ki so jo priredili skavti. Prav povsod je bilo ob zvokih glasbe prav veselo; malčki so si nadeli lepe in pisane pustne obleke, ki so jim jih zašili starši; na plesiščih so se radovedno in na začetku tudi nekoliko sramežljivo spogledovali, kaj kmalu pa je prevladala sproščenost in veselja je bilo na pretek. Malce žalostno so ob koncu zapuščali prireditve, saj bodo morali čakati kar celo leto, da se bodo za pusta lahko ponovno zabavali. VCERAJ-DANES □ LEKARNE KINO Danes, ČETRTEK, 22. februarja 1996 METKA Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.44 - Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 22.05. Jutri, PETEK, 23. februarja 1996 ROMANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1005,4 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 55,8 km na uro, vlaga 49-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje zelo razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Arianna Cadore, Gianluca Sora, Luca Dobrilovic, Marta Zaccaria. UMRLI SO: 75-letni Al-do VVagner, 75-letna Rosa Giurgevich, 88-Ietna Antonia Bordon, 59-letni Claudio Caposassi, 65-let-ni Sergio Tommasi, 63-letni Umberto Castellani Bencich, 78-letria Lory Finzi, 75-letni Domenico Volante, 75-letni Giuseppe Semeraro, 53-letna Giuseppina Gobbo, 42-let-ni Giorgio Leftachis, 56-letna Sukri Musiči, 94-let-na Aliče Krasna, 85-letna Luigia Urbani, 78-letna Luigia Trubelj, 79-letna Esther Miali, 83-letna Fer-nanda Baldi, 94-letna Maria Sabadin, 92-letni Mario Furlani in 82-letna Carmela Kucera Liicul Belcich. Od PONEDELJKA, 19. , do NEDELJE, 25. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Ni-ro, Val Kilmer. EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hello Denise«, r. Hal Sahven. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pensieri pericolosi«, i. Michelle Pfeiffer. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Dario Argento, i. Asia Ar-gento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Cor-sari«, i. Geena Davis, Mattheiv Modine. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I laureati«, i. Maria Grazia Cu-cinotta, Gianmarco To-gnazzi. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20. 20.15, 22.15 »De- sperado«, i. Antonio Ban-deras. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tre uomini e una porcona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man. Zadnji dan. ALCIONE - 18.45, 20.1, 22.00 »I buchi neri«, r. Pappi Corsicato, i laia Forte, Vincenzo Melluso. LUMIERE - 16.00, 18.45, 21.30 »Lo sguardo di Ulisse«, i. Harvey Kei-tel. Zadnji dan. KD S. ŠKAMPERLE vabi na predstavitev beležnice ALDA RUPLA ZAZNAVE IN ODTENKI ki bo danes, 22. t. m. v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7, ob 20.30 jj PRIREDITVE KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK vabi na predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI jutri, 23. t. m. v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 v Trstu. O njej bodo spregovorili dr. Drago Legiša, Ivanka Hergold, avtor dr. Rofko Dolhar in moderator Ivo Jevnikar. Začetek ob 20. uri. SKD GRAD vabi, ob prazniku slovenske kulture, na predavanje z diapozitivi ALLAH HABAK - z nahrbtnikom po Iranu jutri, 23. t. m., ob 20.30 pri Banih. Vabljeni!, SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na predstavitev pesmarice ZA STARO PRAVDO, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Pesmarico bo predstavil Humbert Mamolo. Sodelovali bodo: vokalna skupina Resonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča skupina trobil, recitatorja Jan Leopoli in Tamara Kosič. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE »Zedinil rod slovenščine cele«. Prireditev bosta oblikovali OS A. Gradnik -Repentabor, MePZ Repen-tabor MPZ Doberdob in mladi recitatorji KD Kraški dom. SKD PRIMOREC iz Trebč v sodelovanju s Študentovsko organizacijo univerze v Ljubljani in Društvom izseljenih in zamejskih študentov vabi na predstavo igrivih študentov 3. letnika akademije za gledališče, film in televizijo MOLIERE, ŽLAHTNI MEŠČAN ( komedija balet), ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD BARKOVLJE prireja na sedežu TPK Sirena dan slovenske kulture Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI. Nastop ZPZ I. Grbec iz Skednja, ki ga vodi Boža Hvatič, uvodna misel Saša Martelanc v soboto, 24. t. m., ob 20.30. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 24. t. m. večer, na katerem bodo profesorica Andreja Duhovnik ter bivša dijaka Matija Gergolet in Tamara Petaros predstavili ZAVOD ZDRUŽENEGA SVETA V DEVINU. Začetek ob 18.30. SK KRAS in KD RDEČA ZVEZDA vabita v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v šport-no-kulturni center v Zgonik na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE NA IGRANO BESEDILO v režiji Olge Lupine. Sodelujejo: SKD Tabor Opčine, SKD Grad Bani in MoPZ Rdeča zvezda. SKD TABOR - Opčine -v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dorbolo za ugriet dan emigranta - vsakoletno srečanje, ki nam daje ku-ražo z naslovom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marijan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cernetig. Polnoštevilna udeležba publike bo na spoduden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 26. t. m. na predavanje prof. Antona Mlinarja z ljubljanske Teološke fakultete na temo DIOETIKA - kaj z njo? Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričekom ob 20.30. KNJIŽNICA P. TO- MAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine - Prosvetni dom. V torek, 27. t. m., ob 20. uri predstavitev knjige Bruna Volpija- Lisjaka SLOVENSKO POMORSKO RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA OD TRSTA DO TIMAVE. Uvodna beseda Miran Košuta. □ OBVESTILA SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI CGIL Devin-Na-brežina prireja praznik včlanjevanja z zakusko ob prisotnosti deželnih sekcij-skih tajnikov danes, 22. t. m., ob 17.15 v hotelu Si-stiana. VODSTVO SZSO vabi vse člane skupnosti voditeljev tehničnih vodstev in vse starejše člane organizacije na 1. predvelikonočno srečanje, ki bo danes, 22. t. m., ob 19.30 v Marjanišču na Opčinah. SLOVENSKA PROSVETA prireja tečaj-delavnico PLESNA GIBALNA SOOČANJA jutri, 23. t. m. od 18.30 do 20.30 in v soboto, 24. t. m. od 15. do 18. ure. Delavnico bosta vodili Lena Knific in Helena Bif-fio. Prijave na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 med 9. in 17. uro (tel. št. 370846). KD I. GRBEC vabi svoje člane na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 26. t. m., ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicanju. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnini pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po tel. st. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem ča- H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča člane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitev ( do 10.4.96 je rok za morebitni preklic vložene prošnje). V uradu SSS je na razpolago okrožnica, ki ureja premestitve učnega in neučnega osebja. Šolsko skrbništvo je javilo, da trenuno nima obrazcev za premestitve, najbrž bodo na razpolago v teku naslednjega tedna. Urnik urada SSS je nasledji: vsak torek od 16. do 17.30 in vsako soboto v jutranjih urah, Ul. Carducci 8, tel. 370301. MALI OGLASI tel. 040-361888 DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. Tel. St. 228932. NIVA 4x4, 68.000 km, bele barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel. št. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov. PRODAM golf 1600 bele barve,- pet vrat, letnik november ’89. Tel. št. 200783. PRODAM psičke pasme nemški ovčar z rodovnikom. Tel. št. 226713 ali 226536. IŠČEM star železni dvokolesni ročni voziček za kmečka opravila. Klicati od jutri dalje v zgodnjih jutranjih urah na št. 327091. NUJNO iščem pravno/sposobnega odvet- MAL! OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tei. 361888-Fax 768697 nika za revizijo obsodbe v moje breme, ki se nanaša na dogodek pod volilnim sedežem St. 214 šole F.Milčinski - Katinara dne 5.4.1992. Poleg uradne dokumentacije nudim bistveno video/zvočno dokumentacijo o dogodku, katero je tržaško sodstvo spregledalo. Za informacije tel. na St. 228779. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234. POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. St. 54390. KREPKO zaokrožite vašo plačo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 139. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. PRISPEVKI Ob 10. obletnici smrti Klavdija Čoka darujeta brat Karlo in sestra Nadja 200.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Stano Stu-belj Budin daruje družina Grilanc (Salež 65/A) 25.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Stane Stubelj por. Budin darujeta Dragica in Darko 30.000 lir za SK Kras in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V spomin na Danilota Guština darujeta Rozeta in Janko 50.000 lir za SK Kras. V spomina na Ivana Kreševiča darujeta Rozeta in Janko 30.000 lir za SK Kras. Namesto cvetja na grob Bibiane Zavadlal vd. Lesiz-za darujeta Tatjana in An-tek Terčon 50.000 lir za SD Sokol in SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Stanke Stubelj por. Budin darujeta Angela in Darinka Ražem z družino (Bazovica 37) 40.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Marico Obad, Ivana Kreševiča in Stano Budin daruje družina Herman Skrij 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Saležu in 25.000 lir za MPZ Rdeča zvezda. V spomin na dragega Ernesta Lorenzi daruje Katja Glavina z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Alojza Košute darujejo Nataša, Milena in Lojzka 50.000 lir za orgle na Kon-tovelu. Ob smrti drage mame oz. tašče Lucije Tul darujeta Ervina in Elko 100.000 lir za KD Primorsko. Namesto cvetja na grob Maria Furlanija daruje Ana Sever-Debeljuh 15.000 lir za KD I. Grbec in 15.000 lir za Dom J. Ukmarja - Skedenj. V spomin na Franja Kosovela, ob 6. obletnici smrti, daruje žena Darinka 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Darka Čoka darujeta Eda in Danilo Ciac-chi 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Danila Guština daruje družina Ivana Sardoča 40.000 lir za FC Primorje. V spomin na Lucijino mamo Marjučo daruje Mira z družino 30.000 lir za zbor Vesela pomlad. V spomin na Lojzko Ukmar darujeta Fredi in Ani 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Ivana Kreševiča darujeta Fredi in Ani 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 20. obletnici smrti prof. Peterlina daruje CPZ Sv Jerneja - Opčine 300.000 lir za postavitev plošče v Šentjanžu. Ob 1. obletnici smrti dragega ,moža in očeta Milana Grgiča daruje družina 100.000 lir za SKD Skala -Gropada. Ob 2. obletnici smrti moža Giulia Skerlavaja daruje žena Dorica 50.000 lir za CPZ Sv. Jerneja - Opčine. OB 7. obletnici smrti moža Karla Kalca daruje žena Marija z družino 50.000 lir za SKD Skala - Gropada. Namesto cvetja na grob pok. Josipa Corbatti in pok. Federica Burlon darujeta Savina in Erminio Kuret 50.000 lir za SKD Slavec. V spomin na gospo Bi-biano Zavadlal vd. Lesizza daruje Vera Pertot 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. t Naša ljubljena mama Nadalina Schillani vd. Castellani nas je zapustila. Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Žalujoči hčerki Luči in Danica, zeta Fabio in Vojko ter drugo sorodstvo Trst, 22.2.1996 (Pogrebno podjetje -Ul. Torrebianca 34) Ob boleči izgubi drage mame sočustvujeva z Danico in družino Gianfranco in Tatjana Virneri Ob težki izgubi drage mame Nadaline izreka kolegici Danici in sorodnikom občuteno sožalje kolektiv Agroforesta Minilo je eno leto, odkar me je zapustila draga mama Angela Rodela ter devet mesecev kasneje pa dragi oče Pepi Žerjal Z ljubeznijo se ju- spominja hči Nilde z družino Dolina, 22.2.1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Moniecchi 6.-tel. 040-7796600 NOVICE ŠOLA Družba SDAG je sodelovala na sejmu Transpotec Pri družbi SDAG zelo ugodno ocenjujejo nedavno sodelovanje na speciliziranem sejmu Transpotec v Veroni, kjer so se predstavili z lastnim štandom. Na sejmu so se med drugim dogovorili za obisk francoskih operaterjev na področju prevozne dejavnosti, ki se posebej zanimajo za urejanje in pospeševanje pretoka blaga na osi zahod-vzhod, vzdolž 45. vzporednika. V začetku aprila bo družba SDAG prisotna tudi na moskovskem specializiranem sejmu Transrussia 96. Zadnji teden za vpis v šolo Razmišljanje V Kulturnem domu bo razstavljal slikar Edoardo Pirusella V Kulturnem domu bodo jutri, 23. t.m. ob 18. uri odprli razstavo slik Edoarda Pimsela, slikarja, ki pripada srednji generaciji likovnih ustvarjalcev na Goriškem. Rodil se je namreč sredi vojnih let v Palmanovi, v Gorici pa je obiskoval Zavod za likovno vzgojo in potem Likovni licej v Benetkah. Pred dvajsetimi leti se je predstavil s prvo osebno razstavo, zatem pa je sodeloval na številnih skupinskih razstavah v najrazličnejših krajih. Dela bodo na ogled do 6. marca. Dan slovenske kulture jutri zvečer v Ronkah Kulturno društvo Jadro iz Ronk prireja jutri, 23. t.m. Dan slovenske kulture. Tako bo ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah srečanje s publicistoma Joškom Šavlijem in Jankom Ježem, nastopila pa bo tudi vokalna skupina Musiča noster amor, ki jo vodi Janko Ban. Prireditev je podprla zadružna kreditna banka iz Starancana. Štandrski večer v Gorici V Kulturnem domu bo jutri, ob 20.30, na pobudo KD Oton Zupančič in ZSKD "Štandrski večer”. Marko VValtritsch bo spregovoril o publikaciji, ki so jo izdali ob 50-letnici društva, pel bo zbor Oton Zupančič. Prireditev bo v mah dvorani. Marsikaj ni v redu s kabinami opozarja policijski sindikat SAP Pokrajinsko tajništvo avtonomnega sindikata policije (SAP) opozarja, da tudi po namestitvi posebnih kabin na mejnem prehodu pri Rdeči hiši še ni bilo v celoti razrešeno vprašanje zaščite zdravja oseb, ki tam opravljajo delovne obveznosti. V avgustu, septembru, oktobru in decembru so uslužbenci Zdravstvene ustanove opravljah meritve in ugotovih, da rezultati niso ugodni. Državni tehnični urad je o zadevi obvestil izvajalca. Zapletlo pa se je menda prav v zadnjem času, kajti skorajda bo potekel rok garancije, potem pa bo treba tako ah drugače poskr-heti za redno vzdrževanje. Drevi spet filmski večer Gorica - kinema V Kulturnem domu bodo drevi spet obnovili filmske večere v okviru pobude Gorica-kinema. Ob 20.45 bodo vrteli film Paula Austerja in Wayne Wanga ”Blue in the Face”. Filmski večeri bodo ob četrtkih, na razpolago so tudi klubske izkaznice. Čez teden dni zapade rok za vpis otrok v šole. Prvi podatki, sicer nepopolni, kažejo na to, da bomo na Goriškem v glavnem ohranili današnje stanje, vsaj kar zadeva število otrok v prvih razredih osnovnih šol in v otroških vrtečih. Podatki za doberdobsko didaktično ravnateljstvo potrjujejo, da bo v prvih razredih osnovnih Sol v Romjanu, Doberdobu, na Vrhu in v Sovodnjah skupaj enako število otrok kakor letos. Zelo spodbudni so podatki glede vpisa otrok v Romjanu, kjer bo pouk v prvem razredu obiskovalo šest učencev. Ravnateljica gospa Nataša Pavlinova izraža zmerni optimizem glede stanja, ki v glavnem zagotavlja, vsaj za prihodnje šolsko leto, kontinuiteto glede organizacije pouka. Težko je sicer napovedovati, kakšno bo stanje v šolskem letu 1997/98 in v naslednjih letih. Marsikaj je sicer odvisno od nas samih in to na različnih ravneh: od spoznanja in zavesti da je v večkulturnem okolju učenje, oziroma znanje dveh ali več jezikov preizkušen način za utrjevanje sožitja in kako bomo znali v to prepričati tudi sorodnike, znance in prijatelje. Po drugi strani se ne moremo (ah smemo) zanašati zgolj na številke, ampak moramo pravočasno in smotrno ukrepati in ne čakati, da nam pod takim ali drugim izgovorom, zaprejo šolo ali da kar sama usahne. Raje se sami najprej dogovorimo. Ni zadosti, da o šoli govorimo le v času predvpisov ali vpisov ali takrat, ko nas kakšen ukrep prizadene. NESREČA KRONIKA / VČERAJ V GROJNI Padel skozi okno Mešalec zapeljal v jarek Reševanje zapleteno Na oddelku za intenzivno nego so včeraj zjutraj sprejeli 56-letnega Adriana Rojca iz Gorice. Možakar se je hudo poškodoval ob padcu iz tretjega nadstropja, to je z višine kakih osem metrov. Na pomoč je gasilce in reševalce poklicala žena, ki je ostala zaprta v stanovanju. Dežurni ekipi, ki je pohitela v ulico A. Merici 5 pa ni bilo treba s silo odpirati vrat, saj so medtem izsledili stanovalkinega brata, ki tudi razpolaga s ključi. Reševalci so medtem poskrbeli za prevoz ponesrečenca v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Okoliščine nezgode še niso povsem jasne. Zdi se, da je ponesrečenec nekaj popravljal na oknu stanovanja v tretjem nadstropju in ob tem nerdo-no padel na tlak z višine kakih osmih metrov. Gasilci so včeraj popoldne imeli kar precej opravka, preden so iz jarka spet spravili na cesto tovornjak za prevoz betona. Nesreča v kateri sicer ni bil nihče ranjen, se je zgodila na ozki občinski cesti v Grojni, ki je hila skoraj dve uri zaprta za promet. Med srečevanjem z nasproti vozečim avtobusom je voznik tovornjaka zapeljal na skrajni rob cestišča, ki je pod težo popustil in vozilo, natovorjeno z osmimi kubičnimi metri betona se je nevarno nagnilo (Foto Bumbaca). PO POLEMIKAH O "EVROPEIZACIJI" GORICE Bratina: trdno vztrajam na že znanih stališčih glede goriške bolnišnice "Razprtije v koaliciji niso moj problem" Bog ne daj, da bi šli v kakršnokoli istitucionali-zirano sodelovanje med goriško in šempetrsko bolnišnico, kar bi bilo tudi v duhu evropske odprtosti in naravnanosti Gorice. Predlog, ki ga je dal senator Bratina in o katerem smo pred dnevi poročali je naletel na precej odklonilno stališče med predstavniki takoimenovane večine na občini. Svoje nasprotovanje so izrazili predvsem predstavniki nacionalnega zavezništva. Senator Darko Bratina je pojasnil, da ne gre za nobeno novo (četrto) možnost glede usode goriške splošne bolnišnice, ampak samo za istitucionalno ureditev obstoječega sodelovanja in to na osnovi mednarodnega sporazu- ma, kar bi bolnišnični ustanovi prav gotovo zagotovilo tudi v bodoče trdnejšo osnovo za delovanje in razvoj. Enaka ugotovitev velja seveda za bolnišnico na drugi strani meje. Bratina je v daljši izjavi za tisk zapisal, da je bil o tem govor na srečanju z županom Valentijem in senatorjem Romolijem, 27. januarja letos in sta se oba strinjala, da se nadaljuje in iščejo možnosti tudi v tej smeri. Nastop v Rimu je samo uresničevanje tega za kar so se v Gorici zmenili. Na istem srečanju so tudi poudarili potrebo, da se od Dežele (posebej od odbornika Fasole) zahteva ohranitev bolnišnice na sedanji lokaciji in izdelava načrta za njeno posodobitev, pojasnjuje Bratina, ki poudarja, da ostaja pri že znanih stališčih: bolnišn ica na Goriškem je ena sama, vendar organizirana na dveh lokacijah, v Gorici in Tržiču. "Osebno si bom v največji možni meri prizadeval zato, da se celoten projekt izpelje in izvede posodobitev splošne bolnišnice”, zagotavlja Bratina, ki ob tem dodaja, da nakazane možnosti selitve v objekt, kjer je zdaj bolnišnica Usmiljenih bratov bi pomenile dejansko uničenje kakršnihkoli ož-nosti bodočega razvoja. Ce sta se župan in senator Romoli na srečanju strinjala s takim stališčem in če prihajajo zdaj iz vrst večinske koalicije drugačni znaki, to ni moj problem, zaključuje Bratina. DOBERDOB / ZAKLJUČNE PUSTNE PRIREDITVE Mizlo slovo od Lovreta Ce drži, da je praznovanje pusta povezano z menjavanjem letnih časov in so kurenti, blumarji, lau-farji in kakor se pač imenujejo v različnih krajih odganjal« zime in znanilci pomladi in obnavljanja življenjskega ciklusa, potem je v tradiciji, glede na vreme namreč, nekaj zaškr-talo. Namesto pomladnega smo včeraj na Goriškem, ko smo se poslavljali od pusta, imeli mrzel zimski dan z nadležno burjo, ki je ljudi bolj kakor na ulice, silila v gostilno. V Doberdobu je bil popoldne pogreb strica Lovreta, ki je, revež, umrl za rdečico, ker je pojedel preveč klobas in kožaric v vaških osmicah. Kljub temu je v primerjavi z lanskim letom izgubil 5 kilogramov na teži. Čeprav bolan, fizično precej izmučen (radi obiskov v casinoju) in rahlo podhranjen jo je Lovre v torek pošteno zagodel pustnemu odboru : izginila je namreč polna pletenka (flaškon) vina, je množici z obžalovanjem sporočil bon-sinjor Kosič, ki je skupaj s Karlom Mikulovim vodil pogreb. Lovreta so, po stari tradiciji, zažgali. V Gorici so se člani kluba Arniči del taieto poslovili od ”Zaneta”, ga v sprevodu popeljali po mestnih ulicah, konec pa je naredil v Podturnu. Zlasti številne so bile letos pustne prireditve v društvih in klubih, kjer so se zabavali predvsem otroci. Na slikah: Lovretov pogreb včeraj, zgoraj, in otroci na pustni prireditvi KD O. Zupančič v Standrežu. Oboje foto Bumbaca. □ OBVESTILA DRUŠTVO KRVODAJALCEV V SOVODNJAH prireja tečaj prve pomoči, ke bo potekal v Rupi, v prostorih društva Rupa - Peč, Prvo srečanje bo že v ponedeljek, 26. t.m. Prijave sprejemata Loredana (tel. 882525) in Stefan (tel. 882043). KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje, kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Trening bo ob petkih in sicer od 17. do 18.30, v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043. SPDG - Rekreacija prireja 9. marca družabnost ob 25-letnici delovanja. Pojasnila in prijave med vadbo 27. t.m. in 1. in 5. marca ter pri članih, ki redno hodijo na vadbo. KD OTON ZUPANČIČ organizira tečaj prve pomoči. Podrobnejša pojasnila bodo posredovali na prvem srečanju, ki bo dne 4. marca ob 20.30, v prostorih doma A. Budal v Standrežu. Sekcija VZPI/ANPI na Vrhu sklicuje jutri, 23. t.m. kongres. Odvijal se bo v KSC Danica s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni člani in prijatelji. KONGRES SEKCIJE VZPI/ANPI za Gabrje, Rupo in Peč bo jutri, ob 18. uri, v gostilni Pri Marinotu v Sovodnjah. il PRIREDITVE PD RUPA-PEC prireja jutri, 23. februarja ob 20.30 v Rupi kulturni večer. Nastopili bodo: moški pevski zbor M. Filej, mešani zbor Rupa-Peč, časnikar Saša Martelanc z govorom in recitatorji. Č6 IZLETI SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da bo avtobus za Fomi di Sopra v nedeljo, 25. t.m. odpeljal ob 6.30 iz Sovodenj in ob 6.45 iz Gorice (na Kornu). Prostih je še nekaj mest. Prijave še danes med 19. in 20. uro na sedežu društva (tel. 33029). KINO GORICA CORSO 18.45- 22.00»Heat - la sfida«. Al Padno in Robert De Niro. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes, ob 11. uri, Antonio Mladovan, iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob 13.15, Antonio Cauzer, iz splošne bolnišnice v Fogliano. GIBANJA / PO PODATKIH ZAVODA ISTAT, IZRAČUNANIH PO NOVI KOŠARICI Januarja se je inflacijska stopnja znižala na 5,5 odst. Primerjava med januarjem in decembrom tokrat ni bila mogoča RIM - Zavod Istat je včeraj končno le objavil podatke o inflacijskih gibanjih v januarju in tako razjasnil dvome in ugibanja o smeri, ki jo je inflacijska krivulja ubrala z nastopom novega leta. Podatki kažejo, da je tendenčna letna inflacijska stopnja (torej v primerjavi z januarjem 1995) pretekli mesec znašala 5,5 odstotka, vendar je treba takoj dodati, da je tokratni izračun vsaj do neke mere izkrivljen. Kot smo že večkrat zapisali, je namreč zavod Istat s 1. januarjem spremenil računsko osnovo za merjenje stopnje inflacije, zaradi česar tudi ni objavil podatka o mesečni variaciji, kar pomeni, da ni primerjal decembrskih in januarskih cen blaga in storitev za široko porabo. »Reformo« košarice proizvodov in storitev, na osnovi katerih statistiki merijo nihanje življenjskih stroškov, je narekovalo poenotenje cenovnih indeksov v Evropski uniji in Italija je tako morala iz svoje košarice umakniti - na primer - šivalne stroje, dodati pa računalnike. Kakorkoli že, usklajevanje stare računske osnove z novo bo zelo verjetno, pa čeprav po zagotovilu Istata v minimalni meri, vplivalo na podatke o tendenčnem gibanju inflacije za vse mesece letošnjega leta. Toda vrnimo se k januarski inflacijski stopnji (februarsko bo Istat objavil šele 6. marca), ki je kljub vsemu očitno nižja od ravni, na kateri se je inflacija gibala v vsej drugi polovici lanskega leta. Ce odmislimo komaj naštete računske razlike, potem najdemo zadnjo primerljivo stopnjo maja lani, ko je znašala 5,4 odstotka. Največji porast izdatkov v primerjavi z lanskim januarjem so statistiki tokrat izmerili na transportnem področju (+8,9%), sledi šolanje (+7,1%) in stanovanje, voda, elektrika in druga goriva (+6,2%). Veliko nižjo stopnjo rasti so doživeli izdatki za reakreacijo, prireditve in kulturo (+3, 8%) ter za zdravstvene službe in za zdravje (+1,3%). (V novi košarici so po navodilih Evropske unije v veliko večji meri kot prej zajeti tudi tobačni izdelki in če primerjave z lanskim januarjem ne očistimo te razlike, bi morala letošnja inflacijska stopnja biti še desetinko višja, torej 5,6 odstotka.) Analiza gibanja inflacije po posameznih deželah kaže, da so najvišjo tendenčno inflacijsko stopnjo zabeležili v Benetkah (+7%), sledijo pa jim Rim, Ancona in Milan (vsi 6%). Najnižjo rast inflacije pa so namerili v L’Aquili, s 3,9 odstotka, čeprav se ne morajo pritoževati niti v Reggio Calabrii (4,1%) in Palermu (4, 2%). V ostalih od dvajset mest, ki so deželna središča, so namerili naslednje stopnje: Bologna in Neapelj 5, 9%, Trst 5,7%, Aosta 5,5%, Cagliari in Genova 5,4%, Turin 5,1%, Po-tenza 5%, Firence in Perugia 4,9%, Campobasso, Bari in Trento pa 4,6%. Nova Istatova košarica pa tokrat ni povzročila le zamude in zmede pri statističnem merjenju gibanja življenjskih stroškov, ampak je prizadela tudi ogled raziskovalnih centrov, ki napovedujejo ekonomske trende. Tokrat namreč nobeden od njih ni zadel v črno, kajti vsi po vrsti so za januar napovedovali stabilno ali celo rastočo inflacijo. Toda z uporabo stare košarice bi bile njihove ocene najbrž kar realne, saj je znano, da se inflacijska stopnja v prvem mesecu leta po pravilu rahlo dvigne. V naprot-nem primeru, dodajajo analitiki, si lahko razhajanje v predvidevanjih razlagamo samo s tem, da so cene na drobno pač čudežno hitro reagirale na umiritev rasti cen pri proizvajalcih v zadnjih mesecih lanskega leta. Na trgih zgolj premor MILAN - Notranja politična situacija trgom je trgom še naprej nenaklonjena, včeraj pa jim je podatek o januarski inflaciji vendarle prinesel dan premora in jim omogočil vsaj delno nadomestiti izgube iz preteklih dni. Lira je napredovala do vseh glavnih bankovcev, predvsem pa do dolarja in marke, s katerima se je njen tečaj v primerjavi s torkom okrepil ta 12 oziroma 11 Ur. Se večji napredek je italijanska deviza dosegla do britanskega funt šterlinga, ki je izgubil kar 25 lir, medtem ko je eku spet zdrsnil pod 2.000 lir. Po dnevih težkih izgub si je včeraj opomogla tudi milanska borza, čeprav je ozračje na delniškem trgu še naprej izredno previdno. Pospešek zaradi znižanja inflacije v januarju je namreč za finančne trge že preteklost, saj se -mimo dviga borznih indeksov - ostali kazalci niso popravili: nakupi so ostali izredno selektivni, obseg poslov še naprej pada, zvišanje cen pa je zadevalo le nekatere izbrane vrednostne papirje. Kot na primer delnico Eni, ki je pridobila več kot 4 odstotke, posli okrog nje pa so zadevali kar 10 odstotkov vseh včerajšnjih borznih poslov. Ti so dosegli skupno vrednost komaj 587 milijard lir (v torek so bili vredni 637 milijard), medtem ko so kazalci takole napredovali: MIB za 0,81, Mibtel za 1,21 in Mib-30 za 1,35 odstotka. Odmevi: pozitiven, a še preskromen znak RIM - Ni sicer mogoče zanikati, da je včerajšnji podatek o januarski inflaciji pozitiven, vendar je treba ohraniti skrajno previdnost in še naprej strogo nadzorovati cenovno in tarifno politiko, sicer bodo vsa prizadevanja za korekcijo negativnih kazalcev italijanskega gospodarskega sistema zaman. Tako bi lahko-v glavnih obrisih strnili smisel včerajšnjih naravnost množičnih reakcij na Istatov podatek o januarski stopnji inflacije, čeprav je nedvomno zelo utemeljena opazka enega od komentatorjev, ki je dejal, da tudi 5, 5 odstotka postavlja Italijo daleč nad povprečno inflacijsko raven Evropske unije, ki je decembra znašala 3 odstotke. Po podatkih za lanski december je bila namreč v Italiji inflacijska stopnja dvojna glede na to povprečje, na lestvici članic EU pa Italijo prekaša samo Grčija z 8,1 odstotka, medtem ko ima najnižjo stopnjo Finska, in sicer komaj 0,3 odstotka. Se slabša je za Italijo primerjava s članicami G7, kjer ima npr. Japonska negativno inflacijsko stopnjo (-0,5%). Toda pogejmo si nekatere od najz- načilnejših komentarjev na Istatov inflacijski podatek. Minister za industrijo Cio ga je ocenil za nedvomno pozitivnega in dodal, da so tudi vsi pogoji za spust pod pet odstotkov. Podobnega mnenja je tudi predsednik zveze bank ABI Bianchi, ki pa opozarja na negativen vpliv političnih razmer, ki onemogočajo, da bi padanje inflacije spremljalo tudi nižanje tržnih obrestnih stopenj. Banka Italije pa se o tem očitno ne želi izreči, saj je bil njen direktor Desario skrajno zadržan, ko je na novinarsko vprašanje odgovoril, da Istatov podatek pove le to, kolikšna je bila januarska inflacija v primerjavi z enakim mesecem lani. Z zadovoljstvom navdaja podatek tudi organizacije podjetnikov, ki pa v isti sapi opozarjajo na problem visoke cene denarja in na potrebo po nadzorovanju cenovne in tarifne dinamike. Tarife, ki bi morale ostati nespremenjene vse leto, so ena glavnih skrbi tudi za sindikate, ki znižanje inflacije sicer pozdravljajo, vendar opozarjajo na velike žrtve odvisnih delavcev, ki jim je lanska inflacija pobrala lep del kupne moči. URA ČET PET PON TOR SRE 1589,7 1585,4 1581,1 15867 1574,9 10838 1032,2 1094,8 1093,3 1082,6 NOVICE Nova grafična oprema za obrazec 740 RIM - Letošnji obrazec 740 za prijavo lanskih dohodkov je povsem spremenil grafično podobo, ki si jo je mogoče ogledati v včerajšnji številki uradnega lista. V obrazcu debutirajo nov »do-hodkometer« za samostojne delavce in vse ostale norme, ki so bile določene v preteklem letu in zaradi katerih je bilo treba obrazec temeljito spremeniti. Na finančnem ministrstvu zagotavljajo, da bo njegovo izpolnjevanje zdaj bolj preprosto, če že ne zaradi drugega, že zato, ker so okenca za vpisovanje podatkov bolj prostorna. Gospodarska misija tržaške Trgovinske zbornice v Srbijo TRST - Tržaška Trgovinska zbornica prireja od 5. do 7. marca gospodarsko misijo v Srbijo za krajevne mednarodne in druge operaterje, ki se bodo lahko srečali s srbskimi podjetji v osrednji Gospodarski zbornici Srbije v Beogradu ter v območnih zbornicah v Kragujevcu in v Novem Sadu. Predstavniki teh zbornic so bili v začetku leta na obisku v Trstu. Po preklicu embarga so številna, tudi naša podjetja osvežila stike z gospodarskimi partnerji iz Srbije. Sedaj se jim ponuja zanimiva pobuda, ki jo ne kaže zamuditi tudi za navezavo stikov z novimi podjetji, ki so nastala s procesom privatizacije. Vsi interesenti za obisk Trgovinske zbornice v Srbiji se morajo čimprej prijaviti, da se dogovorijo za morebitne željene kontakte. Za to se lahko neposredno obrnejo na pristojni urad tržaške zbornice (Ufficio Promozione, tel. 040-6701205) ali tudi na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 040-362949), ki jim bo nudilo potrebne informacije. Informest pripravil poslovni vodič za Srbijo in Črno goro GORICA - Goriški Informest (center za storitve in dokumentacijo o mednarodnem gospodarskem sodelovanju) pripravlja seminar o informatskem sistemu Business guide (Poslovni vodič), ki omogoča sklepanje poslov s pomočjo hitrega dostopa do informacij o vzhodnoevropskih državah. Na seminarju, ki bo jutri ob 15.30 na sedežu goriške Trgovinske zbornice (Ul. Crispi 10), bodo uradno predstavili Business guide za Srbijo in Cmo goro, udeleženci pa se bodo seznanili tudi s posameznimi Informestovimi službami za mala in srednja podjetja, ki se nameravajo internacionalizirati. Trenutno se poslovnih informacij Informesta poslužuje več kot 300 podjetij iz severovzhodne Italije, kjer deluje že 15 postaj Business guide. V Furlaniji-Julijski krajini je ta informatski sistem operativen pri Informestu, na goriški Trgovinski zbornici, pri zvezi Lega delle Cooperative v Vidmu in pri tamkajšnji banki GRUP. 21. FEBRUAR 1996 v URAH £2 S valuta nakupni prodajni $ ? ameriški dolar 1553,00 1600,00 nemška marka 1077,00 1109,00 i francoski frank 311,00 321,00 8f holandski gulden 960,00 989,00 il belgijski frank 51,90 54,00 h funt šferling 2403,00 2476,00 *53' irski šferling 2470,00 2545,00 p danska krona 278,00 286,00 li grška drahma 6,40 6,80 kanadski dolar 1125,00 1159,00 japonski jen 14,70 15,30 švicarski frank 1319,00 1359,00 ?! avstrijski šiling 152,90 157,50 TI) S Št norveška krona švedska krona 246.00 227.00 253.00 234.00 portugalski escudo 10,30 10,70 — španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1170,00 1206,00 | madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,40 11,90 3 hrvaška kuna 265,00 290,00 21. FEBRUAR 1996 I v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1561,00 1591,00 nemška marka 1083,00 1101,00 francoski frank 310,00 320,00 holandski gulden 956,00 981,00 belgijski frank 52,07 53,87 funt šferling 2396,00 2476,00 irski šferling 2464,00 2559,00 danska krona 277,00 287,00 grška drahma 6,37 6,97 kanadski dolar 1122,00 1157,00 švicarski frank 1322,00 1347,00 avstrijski šiling 152,36 156,86 slovenski tolar 11,60 12,00 21. FEBRUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1574,900 — ECU — 1988,780 — nemška marka — 1082,560 — francoski frank — 314,100 — funt šferling — 2425,350 — holandski gulden — 966,730 — belgijski frank — 52,624 — španska pezeta — 12,845 — danska krona — 279,910 — irski funt — 2497,160 — grška drahma — 6,543 — portugalski escudo — 10,378 — kanadski dolar — 1141,810 — japonski Jen — 14,918 — švicarski frank — 1326,790 — ' avstrijski šiling — 153,900 — norveška krona — 247,450 — švedska krona — 232,580 — finska marka — 348,700 — avstralski dolar 1183,540 16. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4625 14665 1.4705 funtšterling 2.2528 2.2598 2.2668 irski funt 2.3180 2.3250 2.3320 kanadski dolar 1.0583 1.0623 1.0663 nizozemski gulden 89.195 69.305 89.415 švicarski frank 122.57 122.67 122.77 belgijski frank 4.8520 4.8620 4.8720 francoski frank 28.989 29.049 29.109 danska krona 25.790 25.850 25.910 norveška krona 22.838 22.898 22.958 švedska krona 21.166 21.226 21.286 italijanska lira 0.0210 0.9859 0.9293 avstrijski šiling 14.199 14.219 14.239 španska peseta 1.1830 1.1870 1.1910 portugalski escudo 0.9584 0.9614 0.9644 japonski jen 1.3887 1.3902 1.3917 finska marka 31,940 32.020 32.100 SSG / NEDELJSKA MATINEJAZA NAJMLAJŽE Inventivna Bmndarija za otroke vseh starosti Gostovalo bo lutkovno gledališče Papilu Cas rajanja in maškarad se je iztekel, da pa otroško žalovanje za Pustom ne bi bilo prehudo, je Slovensko stalno gledališče za nedeljo povabilo v goste lutkovno gledališče Papilu. S svojim nastopom v Kulturnem domu bo zagotovo pomagalo preboleti prehod v resnejši Cas. Lutkovno gledališče Papilu ima vsega skupaj samo štiri noge. Te nosijo po svetu Majo in Braneta Solce. Znano je, da so za lutke pomembne predvsem roke, a tudi teh nima več kot štiri, kar pa se predstavam nikakor ne pozna. Papilu je namreč gledališče lutk iz papirja, v katerem ustvarjalca raziskujeta možnosti te umetnosti. O njuni spretnosti in iznajdljivosti govori dejstvo, da očarata v enaki meri tako mlade kot starejše gledalce. Za nedeljsko otroško matinejo je bila izbrana Bmndarija, ki se je ro- dila kot jubilejna predstava Papiluja ob desetletnici obstoja leta 1994. Odtlej je postala prava mednarodna uspešnica, saj je lani obredla 14 lutkovnih festivalov od Italije do Španije, od Švice in Francije do Belgije. Podobna gostovanja se ji obetajo tudi letos, ko naj bi med drugim končala celo na Japonskem. Kaj pa je vzrok tolikšnega uspeha? Predvsem inventivnost in mojstrstvo njenih oblikovalcev, ki hodita vštric z najnovejšimi tokovi v svetovnem lutkarstvu, saj je sama zgodba le splet kratkih prizorov iz različnih in raznorodnih pravljic, ki se zlijejo v zaključeno, pisano in živahno predstavo. Ta je primerna tudi za naj-mljaše, ki še niso sposobni slediti daljšim zgodbam, nic manj pa za šolarje in vse odrasle, ki imajo radi gledališče. LAHKA GLASBA / FESTIVAL V SANREMU Polovica televizijskih gledalcev sledila prvemu večeru festivala Največ ljudi je pred ekran priklical Bruce Springsteen Polovica Italijanov je v torek zvečer kar tri ure obtičala pred televizijskimi ekrani in z deljenimi mnenji sledila prvemu veCeru Festivala italijanske popevke. Sanremo je od vedno med najbolj gledanimi programi, saj so mu po številu gledalcev kos le nekatere tekme državne nogometne reprezentance. Prvi večer je festivalu sledilo preko 11 milijonov Italijanov oz. 53.3% vseh tistih, ki so zadnji pustni dan preživeli pred ekranom. Začetek Festivala oz. najbolj pričakovan trenutek Sanrema je gledalo kar 17 milijonov ljudi. Pippo Baudo, vsemogočni »ras« tega tekmovanja je tudi letos zadel v Črno. Tehniki so pripravili vabljiv oder, igra luči in scenografija sta učinkoviti, »pomagaCici«, Valeria Mazza in Sabrina Ferilli sta svoje delo opravili diskretno. Raven festivala je prav gotovo dvignil Bruce Springsteen [na sliki), prvi izmed številnih tujih gostov, ki se bodo v teh dneh zvrstili na odru dvorane Ariston. Springsteen je prvič nastopil na nekem televizijskem programu v Evropi, njegov nastop pa je poslušalo 30% vseh Italijanov. Bruce, ki je nastopil sam s kitaro in orgljicami, je zapel pretresljivo balado The ghost of Tom Joad, Čuten in krut prikaz ameriških obu-božancev velike depresije tridesetih let. Skladba je povzeta po Steinbeckovem romanu Fury, obenem pa je odločen opomin na možne posledice liberisticnega vodenja katerekoli države. Doma smo lahko na ekranu sledili tudi prevodu Springsteenovega besedila, kar je njegovi prisotnosti dalo dodaten Car. Sanremska dvorana pa je z daljšim aplavzom sprejela prvega domačega izvajalca, Al Bana, kar daje delno prav vsem tistim, ki so nasprotovali Brucevemu nastopu na prireditvi, ki je namenjena bolj mamicam, zaljubljencem, joku in veselju kot kakovosti predstavljenih pesmi. V torek so nastopili vsi priznani pevci in sedem lanskih »novih upov«, med katerimi so izbrali štiri, ki so se uvrstili v nadaljnji del tekmovanja. Pravo tekmovanje se je zaCelo včeraj z nastopom desetih slavnih imen in sedem mladih. Danes zveCer pa so na vrsti ostali. V kategoriji priznanih izvajalcev se bo kot prvi predstavil nenavaden genovski duo. Znani kantavtor Umberto Bindi bo z vokalno spremljavo skupine New Trolls predstavil skladbo Letti, ki jo je napisal z Renatom Zerom. Znani sanremski obiskovalec Ric-cardo Fogli, ki je zmagal na Festivalu leta 1982, bo zapel zanimivo skladbo Romanzo. Lanskoletna zmagovalka Giorgia bo nastopila kot tretja, ki bo letos predstavila skladbo Strano il mio destino. Takoj za njo bodo nastopili simpatični elani skupine Neri p er čašo, zmagovalci med lanskimi mladimi upi in idoli najstnic. Mladi pevci v pesmi Mai piu sola sicer odstopajo od za njih značilnega petja »a cappella«, skladba pa bo prav gotovo ponovno med najbolj prodanimi v naslednjih tednih. Med redkimi v Sanremu prisotnimi kantavtor ji je Ron, ki bo zapel skladbo Vorrei incontrarti tra cent’anni, pri izvedbi katere mu bo pomagala tudi pevka Tosca. Pred nekaj leti je zmagal v Sanremu s skladbo Mistero, letno nastopa na približno 200 koncertih, v naši deželi je nastopil že vsaj desetkrat, v Sanremo je prišel le zadnji trenutek: Emico Ruggeri je v zadnjem trenutku zamenjal Or- nello Vanoni, skladbo katere je že pred nekaj meseci pela neznana pevka (pesmi, ki jih izvajalci predstavljajo na Festivalu morajo namreč biti izvirne) in je zaradi tega bila izključena. No, nadomestnik je prav tako priljubljen, skladba L’amore e un attimo pa bo med uspešnicami njegovega novega albuma, ki bo izšel Cez nekaj tednov. Med redkimi zanimivimi novostmi tega festivala je Fede-rico Salvatore. Bivši poulični glasbenik, ki je zaslovel s prisotnostjo in petjem zanimivih, komičnih skladb na Maurizio Costanzo Shovro se tokrat prvič predstavlja pred sanremsko publiko. Skladbo, ki nam jo Salvatore ponuja, je povsem različna od ostalih njegovih: pesem Sulla porta je zelo resna skladba, zgodba o homoseksualcu, ki nas po nekaterih odtenkih spominja na klasično proizvodnjo kantavtorjev. Po besedilu je najboljša skladba letošnjega Sanrema. V pristno, medeno vzdušje samemskih standardov nas bo ponovno pripeljal Paolo Vallesi. Non andare via je tipična italijanska ljubezenska pesem, dobra za Sanremo in nekatere radijske oddaje. Poleg teh osmih skladb bosta v konkurenci za naslov zmagovalca letošnjega Sanrema nastopila še Massimo Di Cataldo s skladbo Se adesso te ne vai in Rossella Mar-cone z Una vita migliore. Slednja je skupaj z Raffaello Cavalli in Gi-gijem Finiziom žirija v torek zveCer izbrala med sedmimi lanskimi novimi upi in si tako zagotovila nastop v skupini big-ov. Danes zvečer se bo predstavilo tudi ostalih sedem mladih upov 1996. Ti so Carmen Consoli, Maurizio Lauzi, Petra Magoni, skupina O.R.O., Marina Rei, Adriana Ruocco in Silvia Salemi. Vzdušje Sanrema bodo popestrili tuji gostje, in sicer znani Simply Red, kanadska pevka Celine Dion in komaj sedemnajstletna violinistka Vanessa Mae. Žirije bodo tudi danes opravljale svoje delo v ozadju, saj bo njihovo točkovanje tajno. Izvedeli bomo za vrstni red nocojšnjih nastopajočih, skupne lestvice pa bodo znane šele jutri za mlade upe in v soboto za slavna imena. Aleš VValtritsch FILM / PO ROMANU SUSANNE TAMARO Pretresljiva moč »ženskega molka. Težka naloga režiserke Cristine Comencini Vk dove ti porta il cuore, režija Cristina Comencini, igrajo Vima Lisi, Margherita Buy (na sliki), Massimo Ghini. Roman, ki je kar dve leti zapored kraljeval na lestvici najbolj prodanih knjig in je ponovno, po večletnem molku, razodel italijanskim bralcem skrivnosti tržaškega življenja, je končno postal film. Susanna Tamaro je namreč res prodala pravice za filmsko priredbo dolgo pred odkritjem, da roman skrivnostno spregovori bralcem, priprave in samo snemanje pa so trajale kar dolgo, tako da je film Sele sedaj prišel v kinodvorane. Marsikdo je sicer menil, da roman ni primeren za filmsko priredbo, saj je zgodba izredno in-timisticna, dogajanja, ki bi lahko razgibalo filmsko pripoved, pa je malo. Nona Olga namreč v dolgem pismu, ki je pravzaprav tudi dnevnik, pripoveduje vnukinji o svojem zapletenem življenju, in o skrivnosti, ki je za vedno zaznamovala tri generacije tržaških žensk. Režiserka Cristina Comencini je zato zgodbo nekoliko spremenila, opustila je najbolj intimistiCne prehode - in številne kuharske recep- te - in gledalcu razkrila Olgino skrivnost šele v zadnjem delu filma. Ali ji je operacija popolnoma uspela? Film brez dvoma jasno kaže, da je nastal iz literarne predloge, ki daje več pomena Čustvom kot akciji, zato bo morda razočaral tiste, ki na velikem ekranu iščejo predvsem napetost in nasilje. Tu je nasilje, Ce je že prisotno, neizrečeno, zamolčano, ovito v tančico, ki ji pravimo molk: molk, ki je usodno zaznamoval junakinje romana, molk, ki ga režiserka ni smela prekršiti, saj je pravi vzvod vsega dogajanja. Ali je molk filmski? Ali je režiserka v svojem zahtevnem delu uspela? Najbolje bodo o tem seveda sodili gledalci, dejstvo pa, da je bilo prodanih veC kot dva milijona izvodov romana, je vsekakor spodbudno. Prihod filma v kinodvorane pa je prodajo romana ponovno spodbudil. In še nekaj: film se seveda odvija pretežno v Trstu, sneman pa je bil na Krasu, kar bo prav gotovo pritegnilo tukajšnjo publiko, pa naj bodo ali ne ljubitelji italijanskega filma... Nadja Rebec TRŽAŠKO KONCERTNO DRUŠTVO / TRIO BRODSKV Važen je Dejstvo, da je tudi klasična glasba tržišče s svojimi tvrdkami in obrati, ni novost. Živimo v Času, ki nas vedno bolj duši z logiko profesionalnosti, reklame in dobička. Tako beremo na koncertnih listih godalnega kvarteta Brodsky (nastopil je v ponedeljek, 19. februarja v gledališču Rossetti za Tržaško koncertno društvo), da je ob svojem delovanju prejel laskave ocene prestižnih Časopisov. Na kurikulumih podobne stavke srečamo pogosto. Ne Čudimo se jim. Ob tem pa izvemo tudi, da oblaci kvartet Brodsky na svojih nastopih obleke, ki mu jih je ustvaril znani modni kreator; slednja informacija je za nas novost, na koncertnih listih nismo še srečali take informacije. Zdi se nam, da se tudi svet klasične glasbe prežema s spektakularno žilico, ki tlači povednost sodobne družbe nasploh vedno več v ozadje. In dovolimo si tudi opazko Ceš, kvartet Brodsky zelo skrbi za svoj look, nastopa pa s Čelistko na ...rakvi. Violinista in violist igrajo paC pokonci, zato so svojo soustvarjalko, ki je primorana na stol, "povišali” s smešno velikim Crnim podstavkom. MogoCe je tudi to trik, s katerim se nam bo skupina krepkeje vtisnila v spomin. Z glasbenega vidika pa moramo kvartet Brodsky nadvse pohvaliti, predvsem po instrumentalnosti. Godala te skupine ne "zaječijo” nikoli. Zazvenijo vselej v popolnosti svojih možnosti. Tudi v fortissimih niso nikoli groba, vedno v mejah "lepega tona”. ZaCetni Schubertov kvartet v g-molu je takoj osvetlil to značilnost kvarteta. Trio di Milano, ki bo letos v tej sezoni nastopil kar trikrat, ne igra s takim poudarkom na zvoku. Opazili smo tudi, kako se kvartet Brodsky pri tudi look izvajanju Schubertove glasbe drži prej klasike kakor romantike, kar je pri tem avtorju povsem upravičeno. Schuberta marsikdo priznava za Mozartovega naslednika. Kvartet Brodsky si ne dovoli "dopadljivosti”, ki bi zavlačevala tempo. Niti v osrednjem počasnem stavku, kjer se tipično Schubertove nenadne modulacije igrajo z nepričakovanimi osvetlitvami glavne glasbene zamisli. V tem se skupina razlikuje tudi od Tria Beauxarts, ki je tržaškemu koncertnemu društvu ravno tako star znanec kot Trio di Milano. V svojih ljudskih interpretacijah, povednosti, spevnih fraz, privošči ta ansambel tudi znatne spremembe tempa. Slednja skladba večera Bergov kvartet op. 3 je zazvenela v vsej svoji "širini”. Razpotegnjenost glasbenih period nas je popeljala v Cisto drug svet, ki nima z briljantnimi pasažami Schubertovega zaključnega stavka prav nic skupnega. In kvartet Brod-sky zna tu Cisto drugače oblikovati svojo igro in svoj ton. Res je v svoji instrumentalnosti poln fantazije, v svoji ubranosti pa zlita celota. Isto lahko trdimo za zaključno skladbo večera Smetanov kvartet št. 1 v e-molu, kjer pa smo tipično slovansko raznežitev v melodiki dočakali komaj v tretjem stavku (Largo sostenuto). Sicer je kvartet Brodsky ostale stavke oblikoval s "prikupno robatostjo”, predvsem zaradi pogostih Smetanovih folklornih prijemov, in nekoliko zasenčil lirično noto te umetnine. Sezona se nadaljuje v znamenju komorne glasbe. Naslednji teden bo nastopil klavirski trio KLR s Hayd-novo, Dvoržakovo in Mendelsohno-vo glasbo. C.R. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 22. februarja 1996 VELIKA BRITANIJA / ENA NAJHUJŠIH EKOLOŠKIH KATASTROF V ZGODOVINI POMORSKIH PREVOZOV Iz nasedlega tankerja Sea Empress se jev morje že izlilo 65.000 ton nafte Britanska vlada na udaru naravovarstvenikov in opozicije zaradi zamud in nestrokovnosti LONDON - Ekipe civilne zaščite in britanska obalna straža se v pravi tekmi s Časom trudijo, da bi preprečili dokončen brodolom tankerja Sea Empress, ki je nasedel pred obalo VValesa in iz katerega se je v morje izlilo že 65 tisoč ton surove nafte. Sedmi dan reševalnega posega se vsi trudijo, da bi vsaj preprečili najhujše, če bi se trup tankerja pod udari razburkanega morja razklal, tako da bi se razlilo še preostalih 80 tisoč ton nafte. Tako navavovarstveniki kot opozicija so obtožili Majorjevo vlado, da je z zamudo in nestrokovno ukrepala. Prav zato so zahtevali, naj odstopita tako minister za prevoze George Young kot podtajnik za pomorski promet lord Goschen. Tanker Sea Empress je nasedel na Ceri pri Rtu sv. Ane pred pristaniščem Milford Haven v četrtek ob 20.10. Vlačilci so tanker poskušali izvleci s Ceri šele ob 22. uri. Manever pa jim ni uspel, ker so se jeklene vrvi pretrgale, pri tem pa se je v morje izlilo 2 tisoč ton nafte. Dan kasneje so letala na naftni madež razpršile razgradilne kemikalije, zaradi razburka- nega morja pa so prenesli drugi poskus vlačilcev, da bi tanker povlekli na varno. V soboto so se jim ponovno pretrgale vlečne vrvi, v nedeljo pa so s tankerja rešili 28-clansko posadko. Vlačilci pa so zapečatili usodo tankerja v ponedeljek, ko so se jim ponovno pretrgale vlečne vrvi in je tanker spet zaneslo na Ceri, tako da se je izlitje še stopnjevalo. Naftni madež je bil včeraj dolg 45 kilometrov in ogroža eno od najlepših obal VValesa. SinoCi se je že približal otoku Skomer, ki je skupaj z otokom Skokholm naravni rezervat Evropske unije. Nafta ogroža kakih 50 tisoč morskih ptic in vso morsko favno na širšem območju. Strokovnjaki se bojijo, da bodo posledice dolgoročne, ker bodo ogljikovodiki prešli v prehrambeno verigo. Dramatične pa bodo posledice tudi za ribištvo, tako da bi ta katastrofa lahko povzročila veC kot tisoč brezposelnih med ribici in zaposlenimi v prehrambeni industriji. 2e sedaj pa so cene rib in morskih sadežev poskočile. Tona morskih orehov (sverno-morske školjke srčanke) je poskočila s 300 na 800 funtov. VESOLJE / PONOVILI BODO LETA 1992 SPODLETELI POIZKUS Z ITALIJANSKIM SATELITOM NA VRVICI TSS Danes poleti v zemeljsko orbito vesoljski trajekt Columbia z dvema italijanskima astronavtoma Misija bo trajala 13 dni in 16 ur, od nje pa si znanstveniki obetajo prave revolucionarne rezultate Revolucionarni italijanski satelit na vrvici TSS RT CANAVERAL -Po neuspehu avgusta 1992, ko se je vrvica italijanskega satelita TSS blokirala po 256 metrih, bosta italijanska astronavta poskusila med sedanjo misijo vesoljskega trajekta Columbia ponoviti poskus »satelita na vrvici«. Tokrat naj bi se satelit oddaljil od Columbie kar za 20 kilometrov, na trajekt pa bo pritrjen z žico debeline 2, 5 milimetra. Prvi satelit je Italijo stal 140 milijard lir, sedanje spremembe pa so stale 42, 7 milijarde lir. Se dražje so bile spremembe na ameriškem mehanizmu odvijanja in privijanja vrvice, saj so stale veC kot 70 milijard. Prav zaradi napake na tem mehanizmu je leta 1992 spodletel prejšnji poskus. Italijani si od satelita TSS obetajo revolucionarne dosežke, ker bodo lahko izvedli elektrodinamicne in elektromagnetske poizkuse, prepričani pa so, da bodo lahko s pomočjo satelita na vrvici proizvedli tudi 4 kilovate električne energije. Ge se bo to res zgodilo, bodo rešili vprašanje električne energije na bodoči mednarodni vesoljski postaji Alpha. Pri uresničitvi tega projekta so italijanski znanstveniki le upoštevali gravitacijsko Nevvtonovo teorijo in Kelerjev zakon o gibanju planetov, ki naj bi zagotovila stabilnost tej neobičajni kompoziciji, ki jo sestavljajo Columbia z maso 70 ton, skoraj nevidna 20-kilometrska žica in 518 kilogramov težak satelit TSS. Žica bi se morala napeti zaradi različnih sil, ki delujejo na satelit in na Columbio. Pri satelitu prevladuje centrifugalna, pri Columbi pa gravitacijska sila. Najbolj kritični so prvi metri odvijanja in zadnji metri privijanja. Pri večji daljavi se namreč vzpostavi posebno ravnotežje, ki naj bi preprečilo, da bi se vrvica pretrgala. Italijanski znanstveniki navajajo, da morebitno žrtvovanje satelita ne bo znak neuspeha, ker bodo vse podatke sproti registrirali v vesoljskem centru alabamskega Marshalla (Huritsville), vsekakor : pa bodo satelit po- : skušali spet spraviti na vesoljski trajekt. A ne j za vsako ceno, tako da bodo lahko vsak trenutek prerezali vrvico, če bi nihanje satelita ogrozilo varnost vesoljskega trajekta. RT CANAVERAL - Danes bo v zemeljsko orbito poletel ameriški vesoljski trajekt Columbia, ki ima na krovu italijanski satelit TSS (Tethered Satellite Sistem) in v sedemčlanski posadki tudi dva Italijana, pilota Maurizia Chelija in »izvedenca za koristni tovor« Umberta Guidonija. Do predvidene izstrelitve naj bi prišlo ob 21.18 po srednjeevropskem času. Misija naj bi trajala 13 dni in 16 ur, lahko pa jo podaljšajo še za dva dni, zaradi morebitnih vremenskih zapletov pa lahko Columbia v orbiti počaka še dva dni. Po predvidevanjih naj bi Columbia pristala 7. marca ob 13, 32 po srednjeevropskem Času. Med sedanjo misijo bodo poskušali ponoviti poizkus, ki je leta 1992 spodletel po 256 metrih zaradi napake v mehanizmu za odvijanje in privijanje vrvice, s katero je spet satelit TSS. Tokrat naj bi se TSS od Columbie oddaljil kar za 20, 7 kilometra. Poleg dvanajstih poizkusov s satelitom na vrvici, bodo Američani izvedli še poskuse v pogojih mikrotežnosti USMP. Na krovu bo sedem astronavtov, in sicer: kapitan Andrew Allen (tretji polet), pilot Scott Doc Horovvitz (prvi polet), kopilot in »izvedenec misije« Maurizio Cheli (prvi polet), »izvedenca misije« Jeffrey Jeff Hoffman (peti polet) in Claude Nicollier (tretji polet), »izvedenca za koristni tovor« pa sta Franklin Chang-Diaz (peti polet) in Umberto Guidoni (prvi polet). Posadka Columbie: od leve proti desni: Jeffrey Hoffman, Maurizio Cheli, Umberto Guidoni, Scott Horovvitz, An-drew Allen, Claude Nicollier in Franklin Chang-Diaz (AP) V pilotski kabini bo sedel tudi Cheli, prvi italijanski profesionalni astronavt RT CANAVERAL - Prvič v zgodovini ameriškega osvajanja vesolja bo danes v pilotski kabini vesoljskega trajekta Columbia sedel tujec. Ta čast in tudi odgovornost bo doletela Italijana Maurizia Chelija, ki ga je vojno letalstvo »posodilo« Evropski vesoljski agenciji (ESA). Sedel bo za kapitanom Columbie Andyjem Allenom in za pilotom Scottom Horoivit-zem. Pod pilotsko kabino bo Se en Italijan, in sicer »specialist za koristni tovor« Umberto Guidoni. Ob vzletu in pristanku bo Che- li kot inženir poleta nadzoroval vse računalniške sisteme. V orbiti pa bo Cheli z glavnim pilotom med poizkusi neposredno delil odgovornost pri nadziranju vseh navigacijskih in drugih sistemov. Prav Cheli bo odprl vrata trajekto-vega skladišča, kjer se nahaja satelit TSS in sistem za odvijanje in privijanje 20-kilometrske vrvice, ki kot popkovina spaja satelit z vesoljskim trajektom. To se bo zgodilo dva dni po izstrelitvi Columbie. Cheliju, ki je v bistvu prvi italijanski profesionalni astro- navt, bo pogodba z vesoljsko agencijo ESA zapadla avgusta, a so jo že obnovili za drugih šest let. Za uspeh pa se mora poleg svoji profesionalnosti zahvaliti tudi svoji ženi, 36-letni Belgijki Marianne Merchez, ki jo je spoznal v skupini astronavtov ESA. Marianne pa je za Maurizia žrtvovala svojo vesoljsko kariero, ker ni pristala, da bi se od njega za dve leti ločila, ker bi se morala uriti v ruskem Zvezdnem mestu pred misijo na vesoljski postaji Mir. MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Nato za eksodus Sibov obtožuje Pale Mostar končno nadzirajo skupne patrulje SARAJEVO (Reuter) - Bosanski mirovni proces se je vCeraj nadaljeval z novimi premiki in novimi zastoji, toda ameriški državni sekretar VVarren Chri-stopher je v VVashingtonu kljub temu izrazil zadovoljstvo z uresničevanjem daytonskega mirovnega sporazuma. Po mostarskih ulicah so znova zakorakale skupne hrvaško-muslimanske policijske patrulje, sarajevski Srbi pa nadaljujejo svoj boj z birokracijo in vremenom, ki jim otežujeta odhod iz mesta. Policisti Združenih narodov, ki imajo nalogo nadzirati policiste musli-mansko-hrvaške federacije, so nameščeni v VogošCi, a so naredili le malo, da bi prestrašene Srbe preprica-b, da je njihov strah neutemeljen in da je njihova varnost zagotovljena. Predstavnik Nata, podpolkovnik Mark Rayner, je dejal, da je popolnoma jasno, »da številni Srbi zapuščajo Sarajevo zaradi negotove lastne prihodnosti in prihodnosti mesta«. Dodal je, da je krivda za ta strah popolnoma na strani tistih, ki so zadolženi za civilni del uresničevanja mirovnega procesa, in srbskih civilnih oblasti, ki bi morale sodelovati v mirovnem procesu in s svojim delovanjem preprečiti eksodus sarajevskih Srbov. Do precejšnjega napredka v vzpostavljanju medetniCnega zaupanja pa je konCno prišlo v Mostarju, kjer je v torek zvečer ulice prvič nadzorovala skupna hrvaško-musli-manska policijska patrulja, čeprav je sprva kazalo, da bodo incidenti onemogočili sleherno sodelovanje. Patrulji so se pridružili tudi policisti iz Sarajeva, Hrvaške in Zahodnoevropske unije. Hrvaški policisti so na nadzornih točkah precej sprostili prehod Muslimanov v hrvaški del, a so še vedno ustavili vsakogar, ki ni imel urejenih dokumentov. Vojislav Šešelj ne bo ugledal holandskih ravnic BEOGRAD - Vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj ne bo odpotoval v Haag, kjer je želel pričati pred mednarodnim sodiščem za vojne zloCince. Nastopil naj bi kot priča obrambe obtoženih voditeljev bosanskih Srbov Radovana Karadžiča in generala Ratka Mladiča. Nizozemsko veleposlaništvo v Beogradu Šešlju ni izdalo vstopnega vizuma z obrazložitvijo, da potrebuje vabilo haaškega sodišča. Šešelj je pred nekaj tedni navezal stike z mednarodnim sodiščem za vojne zločince, ki pa je zavrnilo njegovo Zeljo, da pred sodniki nastopi kot priča. Od združenja srbskih izseljencev na Nizozemskem je dobil vabilo za obisk v tej državi, vendar je veleposlaništvo v Beogradu upoštevalo odločitev haaškega sodišča, da ni razlogov za stike s Šešljem. »Cetniški vojvoda« si je zato zaradi vseh zapletov začasno premislil glede potovanja v Haag. (M. M.) Velike obljube in še večji strahovi SARAJEVO (Reuter) - Prestrašeni Srbi iz Vogošče so v mestni hiši preklinjali svojega župana Rajka Koprivico in policiste ZN, ko so jim birokracija in vreme onemogočili, da bi zapustili mesto.Po začetnem pogovom, ki je potekal urejeno z vprašanji in odgovori, so vogoški Srbi počasi izgubili potrpljenje in s kričanjem preglasili svojega župana. Ko so dokončno spoznali, da ne bo nič z obljubljenimi tovornjaki in avtobusi, ki naj bi jim jih poslali s Pal, se je srečanje sprevrglo v kaotično vzklikanje in preklinjanje. »Ce tovornjaki ne pridejo do jutri, bom vzela svojega otroka in vse, kar bova lahko vzela s seboj, in zapustila mesto tudi peš, Ce bo to potrebno,« je dejala Staka Lopatic (na sliki, telefoto: Reuter). »Muslimani so ubili mojega moža na pragu našega doma. Na noben način ne morem spet živeti z njimi, kaj ne morete tega razumeti?« Prestrašeni prebivalci Vogošče so svojega župana zasuli z vprašanji. »Kaj se bo zgodilo ponoči, ko bodo Muslimani nadzirali ulice in prihajali v naše domove?« je vprašala neka jokajoča ženska. »Zagotavljamo vam nadzor, Id bo trajal 24 ur na dan,« je navzoče skušal pomiriti predstavnik ZN. Do kaosa pa je prišlo, ko so predstavniki ZN skušah prepričati Srbe, da jim ne bo treba zapustiti domov niti 20. marca, ko bo hrvaško-muslimanska federacija dokončno prevzela nadzor nad mestom. »Nehajte nam že prodajati to sranje,« je pobesnel neki mlajši moški. »Pred dnevi sem slekel žalno obleko za očetom, ki so ga ubili ti prasci. Hočem, da mojim otrokom omogočite prevoz na varno.« Brez odgovora na svoje prošnje so potrti Srbi končno le zapustili mestno hišo in se razšli. IZREDNI SESTANEK DRŽAV PODPISNIC SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NOVICE Neuspehi gradijo »igrišče« za teroriste HAAG (Reuter) - Sedem držav članic Evropske unije je na včerajšnjem izrednem sestanku skušalo preprečiti, da bi špansko-belgijski spor zaradi belgijske zavrnitve izročitve dveh domnevnih baskovskih teroristov spodkopal že tako zrahljan schengenski sporazum o območju brez notranjih meja. Potem ko je prišlo do povečanja terorizma in trgovine z marnih po lanski odpravi notranjih meja med članicami sporazuma, je nedavni spor pokazal, da jim je spodletelo tudi v prizadevanju, da ozemlje članic sporazuma ne bi postalo »igrišče kriminalcev«. Madridski viri poročajo, da je Španija pripravljena popustiti v svojem odzivu na belgijsko zavrnitev zahteve, da jim izročijo dva domnevna baskovska terorista. Španija naj bi tako še vedno vztrajala pri suspenzu dvostranskega sodelovanja na področju pravosodja, a bi se odrekla napovedani odpovedi dvema določilo- ma schengenskega sporazuma, ki urejata izročitev in sodelovanje med sodišči. Španska in belgijska delegacija sta se pred sestankom sešh z nizozemsko delegacijo, ki bo vodila srečanje, da bi tako še pred uradnim začetkom našle skupni jezik. Druge države podpisnice schengenskega sporazuma so Nemčija, Francija, Portugalska in Luksemburg. Na sestanku naj bi ponoviti zavezanost najbolj daljnosežnemu poskusu odprave notranjih meja med evropskimi državami doslej in se zavzeti za sodelovanje - in ne spopade - v boju proti terorizmu. Neuspešno uresničevanje sporazuma med sedmimi Članicami je namreč kaj slaba popotnica v prizadevanjih za razširitev sporazuma na vse Članice Evropske unije. Nedavni spor je dokaz, da zakonodaja na področju izročitve ni usklajena in ni v skladu s prizadevanji za mednarodni boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Španija je sicer dosegla novo zmago v boju proti baskovskim teroristom, saj so včeraj aretirati Jona Idi-gorasa, enega od voditeljev Etinega političnega krila Herri Batasune. Idigoras bi se moral v torek pojaviti na madridskem visokem sodišču in pričati o vlogi svoje stranke v širjenju videokasete, na kateri trije maskirani moški propagirajo uporabo nasilja v prizadevanju za baskovsko samostojnost. Špansko notranje ministrstvo razmišlja o možnosti, da bi prepovedati Herri Ba-tasuno, ki ima trenutno štiri sedeže v parlamentu. Dl E AZ E IT la RepubUka 53 TRl. C J&k JL* TLJ Newsweek *3? TU