štev. 3.
V Uubljonl, v soboto, dre l. januarja 1908.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti:
za cclo leto naprej K 26-— 13-— 6-50 2-20
za pol leta
po
za četrt leta „ za en mesec »
V upravniStvu:
ta celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	» 1120
za četrt leta *	« 5 CO
za en mesec „	» 1-90
Za poJHJ. nt dom 20 h na mesec
Posamezn« Stev. T G h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 15 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrita ž 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod tez dvoriJie nad tiskarno). — Rokopisi s* jhefranklrana pisma se ne sprejemajo. dnISkega telefona Stev. 74.
ne Vralajo Ur
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah itev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega M strani.
llopolnn ločitev.
Ni še dolgo, ko je bilo gmotno vprašanje zlasti po dijaških listih in na dijaških sestansih predmet obširnim razpravam. Govorilo in pisalo se je obilo, da se mora reformirati gmotno vprašanje dija-štva, posebno pa pravično uravnati podpore, ki jih dobiva dijaštvo po vseučiliš-kih podpornih društvih mest Dunaj, Gradec, Praga. Podpore le res potrebnim, pravično in nepristransko! Dijaštvo samo skrbi, da se to izvršuje. Imej dostop k se-jam odborovim |x>dpornili društev. Kontrole hočemo nad poedinimi prošnjami. Nepotrebni naj že radi svoje akadcinič-ne časti, prostovoljno opuste svoje prošnje, sicer se jih prisili in označi kot škodljive egoiste, ki se retie na stroške v resnici potrebnih, stradajočih. Razpravljalo se je mnogo o »eksistenčnem minimu«, po katerem naj se urede podpore, da se doseže enako in pravično deljenje podpor. Pisalo se je mnogo, kakor da bi se ta del dijaškega stanovskega vprašanja najbolje centralizoval, dohodki iu darovi pomnožili in s tem tudi pomnožile podpore dijaštvu. Doseglo sc je, da so podporna društva dovolila revizijo prošenj po dijaškem odseku, ki je imel nalogo, da natačno pregleda in oceni vsako prošno, prcdno pride v presojo pri pravem glavnem odboru tega in onega podpornega društva v vseučiliš-kih mestih.
Dijaštvo je doseglo \ glavnem, kar je hotelo: revizijo in kontrolo prošenj. S tem ie prišla več ali manj glavna odločitev v roke dijaštva samega. Glavni odbor je sodil prošnje po priporočilu ali zavrnitvi prošnje v dijaškem odseku. Odvisnost ugodne ali neugodne rešitve te ali one prošnje je prešla tako malone docela v dijaške roke. To je en važen moment. Drugi je: v dijaški odsek pošiljaj vsako pkadeniično društvo enako število zastopnikov neprosiv-cev. To zahteva načelo skupnega nastopa v skupnih dijaških zadevah. Želodčno vprašanje ne pozna ne konfesionelne, ne strankarske ločitve. Je najbolj indiferentno
dijaško vprašanje, ki enako tepe vse slovensko dijaštvo. To načelo je prodrlo in v društvih organizirano dijaštvo je volilo svoje zastopnike, dva ali tri po številu. To je prevažen moment v sedanjem štadiju slovenskega dijaštva, ko omenjena načela dobivajo vedno boli svoje posebno ne ravno najlepše lice.
Pozabiti ne smemo, da se boj med ka-toliško-narodnim dijaštvom na eni in' »naprednimi elementi« na drugi strani vedno bolj zaostruje. Opomniti je treba le na celjski shod radikalnega dijaštva, ki je postavil načelo: »Umevno je, da je naše delo predvsem protivno klerikalnim društvom, v katerih vidimo za bodočnost slovenske inteligence skrajno nevarne organizacije.« Najnovejši pokret liberalnega dijaštva okrog »Svobode« pa je celo postavil načelo, da naj liberalci (»svobodomiselni elementi«) podpirajo le liberalce, oziroma dijaške »napredne elemente«. Pridenimo toli obrabljeno in izrabljeno šumničenje o prodanih katoliških značajih«, ki na skrivaj dobivajo za svoje prepričanje najrazličnejše podpore, dijete itd., zlasti pa go-rostasne podpore od -Leonovega starešinstva«. Dostavimo končno še notico »Omla-dine« (štev. 8, 19(17): »Dosedaj smo mislili, da podpira Daničarje Ic njihovo društvo, katero zalagajo z denarji župniki in kaplani, dalje Leonovo starešinstvo, ljubljanski škof, dunajska »Straža«, razne nemške grofice itd., sedaj pa smo iztaknili nov vir daničarskim dohodkom. Daničarji se pustijo namreč podpirati tudi od političnih društev. Seveda niso te politične podpore v nikaki zvezi s »katoliškim« prepričanjem Daničarjev, ki ga povsod (!) neustrašeno (pa ne za denar političnih društev!) zastopajo. Pri celi stvari se nam gre za to, da Daničarji te svoje podpore naznanijo tudi pri slov. podpornem društvu, pri katerem vlagajo skoraj polnoštevilno prošnje, a dosledno vse druge podpore zamolčujejo.«
Kaj sledi iz tega? Ali je opiavičen naš sklep: vprašanje o podpornih društvih se bliža nujno končni odločitvi?
Kdor le malo pozna zakulisno početje »reformatorjev in kritikov po poklicu«, se ne bo temu nikakor čudil, kakor tudi ne temu, da postaja za katoliško narodno dijaštvo položaj vedno neznosnejši: saj se
mu je pritisnilo na čelo pečat neznačajno-sti, škodljivcev in lažnikov, ker ne navajajo svojih obilih podpor iz žepov raznih župnikov, kaplanov, društev itd.
Ali ni povsem umevno, da zlasti radikalno dijaštvo vedno perfidnejše nastopa proti katoliško-narodnemu dijaštvu tudi pri »najindiferentnejšem vprašanju«? Da, umevno še bolj, če pomislimo, da tvori akad. kat.-nar. dijaštvo dobro desetino akademičnega slovenskega dijaštva in v najboljšem slučaju uživa »dobrote« podpornih društev v razmerju -4 napredni elementi proti 1 »klerikalcu« in da vlada v dijaških odsekih razmerje -1:2!
Dobrot so nasprotniki gotovo v veliko večji meri deležni nego prosivci »klerikalci«. A naj bi bilo, nismo nevoščljivi in tako zagrizeni, da bi nasprotnikom šteli mrvice raz mizo usmiljenja. Ali tega pa vendar nihče ne more zahtevati od nas, da bi mirno zrli, kako se od nasprotne strani vsaka prošnja a priori osuinniči kot nepošteno sestavljena! Poštenosti in značajnosti nas gotova gospoda ne bo učila. Odrekamo ji vsako kvalifikacijo za to, ker je že preveč zagrešila, dasi se smatra za edino upravičeno in najboljšo presojevavko, kaj je in kaj ni prav, pošteno ali nepošteno, zna-čajno ali neznačajno.
Ako pride — in prišlo bo gotovo — do ločitve tudi glede podpornih društev, nas bo le veselilo. Saj ni grenkejšega kruha, kot je prosjakov, kojemu celo tovariš oporeka in zavida miren grižljaj! Naj se slovensko občinstvo ne spogleda pri ostrih naših besedah, naj se pa tudi izvestni dijaški krogi ne zgražajo nad klerikalno per-fidnostjo, ki ne more, da ne bi posvetila v to, za širšo javnost nepoznano temo. In ko bi se tudi. Kaj pa nam morejo še očitati? Prokleli, osumničili, oblatili in na sramotni oder postavili so »klerikalne značaje« neštetokrat. Tovariši in somišljeniki, ali naj še dalje prenašamo vse čednostne priimke in preuljudne šikane nasprotnikov? Tudi v nas je ponos, tudi mi smo si svesti svoje poštenosti in značajnosti. Ne udajmo se! Črnila in peres, je v izobilju, časnikarskih predalov obilo, izurjenosti v čednostnih naslovili nasprotnikom ne odrekamo: prilike torej obilo, da se zlije na nas zadnja kaplja mlakuže. Prosto jim, a tudi nam, da sc bra-
nimo. Težak bo boj, ne bojimo se ga. Pripravimo se za vse slučaje. In če bo treba, pa naj obvelja načelo: »Divorgons!« na celi črti!« Kaka škoda za nas?
Slovenska javnost pa, ki simpatizuje z nami in našim bojem, naj se vmisli v naš položaj in ga skuša docela doumeti. Prepričani smo, da bodo potem »napredni elementi« imeli vsaj dovolj gradiva in snovi za napade, sumnje pri presojanju naše osebne kvalifikacije, ko bo uravnano gmotno vprašanje katoliško-narodnega dijaštva! Naj prijazna nam slovenska javnost ne pozabi pri nobeni priliki »Leonovega starešinstva«, kojemu želimo odslej naprej toliko darov, da bo moglo zagotoviti kat. nar. dijaštvu potrebni eksistenčni minimum, ki mu potem ne bo treba prositi usmiljenja in odpuščanja nasprotne večine! Slovenska javnost naj bo pa tudi uverjena, da s tem zagotovi marsikomu mirno dobo učenja in priprave za delo v moški dobi med slovenskim vernim ljudstvom. Mi se čutimo s slovenskim ljudstvom eno, zato tudi vemo, da ne bo zapustilo svojih zvestih. Upamo, da bo večina umela naš radikalen glas, kaj pa zamislijo negacijski duhovi, nas ue zanima mnogo. Poznamo njih posel--------Radikalec.
Rusiia.
Viborški
proces. - Finsko, vprašanje.
Cerkveno
V a r š a v a, 29. dec. 1907.
Viborški proces je za rusko vlado sramota, ki jo nikoli ne bo mogla izprati iz sebe. Menda je to vprvič v zgodovini, da stoje vsi člani parlamenta pred sodiščem. Res je, da poslanci prve dume, ki so izdali viborški manifest, niso več uživali imunitete, toda manifest ne vsebuje ničesar, kar bi upravičevalo postopanje ruskega državnega pravdništva. Proces je zgolj maščevanje ruske birokracije nad poslanci prve dume, ker duma ni hotela parirati sarno-držtvu. Proces se vrši v dvorani prvega kazenskega oddelka peterburškega deželnega sodišča. Dozdaj smo bili navajeni videti pred sodniki mlade zaletave, tu pa zremo pred seboj trezne in dozorele politike, advokate, zdravnike, profesorje, pi-
LISTEK.
Osel
Francoski spisal Maupassant.
Nobena sapica ni vznemirjala ozračja in gosta megla je ležala nad reko. Bregovi so se videli nerazločno in zginjevali v čudni sopari, ki je navzela gorsko obliko. Ko se je pričelo daniti, se je polagoma pokazala vrsta gričev ob obrežju. Jutranja zarja je dobila vedno večjo moč nad meglo in odkrila velike, sive lise pobeljenih hiš, ki so ležale ob vznožju. Petelini niso peli na gredah.
Tam doli, na drugi strani reke, ki je bila kakor pokopana pod meglo, je v kratkih presledkih prekinil rahel šum globoko tišino, v katero se je zavila narava. Cul si nerazločno šumenje, kakor bi kaka ladja plavala prav previdno, potem se ti je zdelo, kakor bi veslo udarilo ob čolnovo stran, nato kakor bi kaka mehka reč padla v vodo. Potem je bilo zopet vse tiho.
Od časa do časa si čul pritajene besede, o katerih nisi vedel, odkod da prihajajo, morda od daleč, morda prav od blizu; morda so nastale na suhem, morda na reki, zgubile so se v gosti megli in boječe švignile mimo, kakor jata divjih ptic, ki so
spale v bičevju in zbežale ob prvem svitu, ki jih vidiš eno sekundo, ko Taztrgajo meglo s svojimi peruti in pri tem kratko in boječe viknejo, da vzbude svoje sestrice na obrežju.
Nakrat se je dvignila prav v bližini obrežja, proti vasi, senca na vodi, ki si jo od kraja komaj opazil; kmalu je postala večja, se zgostila, in iz megle, ki je ležala kakor preproga na vodi, se je prikazal čoln, v katerem sta sedela dva moža.
Oni, ki je veslal, se je dvignil in vzel iz čolna vedro, polno rib; nato je vrgel mrežo, od katere je še kapalo, čez ramo. Njegov tovariš, ki se ni ganil, mu reče:
»Daj mi puško, bova še enega kunca ustrelila na bregu: kaj praviš k temu, Miha?«
•>Meni je vseeno«, pravi drugi, »čakaj, takoj pridem.« '
Nato je izginil, da spravi v varnost, kar je vjel.
Oni, ki je v čolnu ostal, si je počasi nabasal pipo in jo prižgal.
Ime mu je bilo Urh in zvezal se je z Miho, da sta skupno ropala ribe in kradla [H) obrežju.
Mornarji najnižje vrste so šli na morje samo v tistih mesecih, ko jih je trla lakota. Ves drugi čas so ropali po obrežju. Noč in dan so se potepali na reki in čakali mrtvega ali živega plena, ter so bili nekaki povodnji lovski tatovi, ki sc pa niso bra-
nili krasti tudi po suhem. Vse jim je bilo dobro; sedaj so čakali na srnjake iz gozda St. Gertnain, sedaj so lovili vtopljence, ki so priplavali doli po vodi, in jim praznili žepe, sedaj so nabirali cunje, prazne steklenice, ki so se vrtile v toku kakor pijanci, s trebuhom navzgor, in nabirali tudi drva, plavajoča po reki, in tako jako dobro živeli.
Semintja si jih videl popoludne peš okoli kolovratiti. Jedli so v kaki beznici ob obrežju in nato roko v roki odšli. En ali dva dni jih potem nisi videl, a nekega jutra si jih zopet našel v kakem umazanem čolnu.
Tam daleč v Joinville-u ali Nozentu pa so med tem drugi čolnarji iskali brezuspešno svoj čoln, ki se je strgal od verige in plaval ter bil najbrž ukraden; dvajset ali trideset milj daleč na Oisi pa si je kak prekupec s čolni zadovoljno mei roke in občudoval slučajno kupljen čoln, ki sta mu ga prepustila prejšnji dan dva možakarja za borih petdeset frankov.
Miha sc je zopet prikazal s svojo v cunje zavito puško. Bil je to mož kakih 40 do 50 let, dolg, suh, živahnih očij, kakor jih imajo navadno ljudje, ki žive v vednem nemiru ali živali, ki jih neprestano preganjajo. Pod odprto srajco je kazal kosmate prsi. A druge brade menda nikdar ni imel nego par ščetinastih brk pod nosom in čop
sivih las pod spodnjo ustnico; na sencih je bil gol.
Ce je snel umazano cunjo, ki jo je imenoval čepico, se je pokazala njegova glava, poraščena z gostim mahom, kakor truplo napol oskubene kokoši.
Urh pa je bil rdeč, čokat, debel, kratek in poraščen in je izgledal kakor kos surovega mesa. Levo oko je imel vedno zaprto, kakor če bi za kom škilil, in če ga je kdo radi tega dražil in mu rekel:
»Odpri vendar oko, Urh,« je povsem mirno odgovoril:
»Nikar se ne boj, sestrica; kadar bo čas, jc bom že odprl.«
Imel je navado, da je celemu svetu rekel »sestrica«, celo svojim tovarišem, lovskim tatovom.
Prijel je vesla in iznova je izginil čoln črez reko v neprodorni megli, ki je pa postala v jutranjem solncu bela kot mleko.
»Kakšen svinec si pa vzel seboj, Miha?« ga vpraša Urh.
»Prav drobnega, novega,« odvrne Miha. »Kakoršnega rabimo za kunce«.
Tiho, da ju ni nobeno šumenje izdalo, sta se približala drugemu bregu. Ta breg spada k gozdu St. Germain in tvori mejo za lov na kunce. Pokrit je z jamami, ki so skrite pod drevesnimi koreninami; ko se zdani, skačejo tam živalice neprestano semintja, notri in vun.
Miha je čakal, skrit na dnu čolna. Na-
»T Jutri, v nedeljo, 5.jan. ob pol 8. zvečer veselica »Ljubljane" v „Unionu"!
satelje, člane zeinstev, župane . . . Pripadajo vsem narodnostim, tu so Rusi, Poljaki, Judi, Armenci, Gruzinci, Tatarji, Kir-gizi, Esti, Letti, Litavci. Slavna imena beremo tia listi obtožencev: Kneza Dolgo-rukov in Šahovskoj, bivši gubernator "in pomočnik ministra za notranje zadeve knez Urusov, komornik W. I). Nabokov, sin bivšega pravosodnega ministra, državni podpravnik Sjahtanov, centralni šolski nadzornik Nečajev, znani radikalec Pet-runkevič, državni tajnik in profesor civilnega prava S. A. Muromcev, predsednik prve dume itd. itd. šestnajst obtožencev manjka, od teli sta dva umrla (Širkov in Muhanov), dva sta pa bila umorjena (Her-zenstein in Jollos). Pet je bolnih, poslanca Virovoja ni mogoče dobiti, Jermolov in Stnirnov pa sta v Moskvi v'ječi, pa jili ondotna jetniška uprava vkljub večkratnemu pozivu sodišča noče izročiti. Dasi zastopajo obtoženci nebroj političnih strank, vlada zdaj med njimi popolna edinost: kadar sodnik katerega izmed njih pokliče, vstanejo vsi drugi v znak spoštovanja. Branijo jih najznamenitejši odvetniki Rusije: Pergament, Mandelstamm, Muraviev, Saharov, Varšavski, Teslenko, ki zastopa kadete, Leontjev, ki zagovarja delavsko stranko, Sokolov, ki brani socialne demokrate. Sodišče tvorijo Krašeninikov (deželni nadpredsednik), Seifert, Lihačev in Olišev. stanove zastopajo Gudovič, Gan-kot in Abramowsky, tajnik je Siwert, državni pravdnik pa Sibert. Sodniki pazno poslušajo zagovore obtožencev. Prič je 27. 24 se jih ni odzvalo, grof Heyden je že umrl. plemenitaški maršal M. A. Stahovič se je opravičil, ker mora v Orlu predsedovati plemenitaškemu zboru. Obtožnico so brali 40 minut; ko je sodnik vprašal obtožence, ako pripoznavajo svojo krivdo, so razun enega vsi slovesno izjavili, da ne. Občinstva ni mnogo, gospa Muromceva se je pripeljala iz Pariza. Navzoči sta tudi kneginja Dolgorukova in grofinja Bobrin-skaja. Med govori obtožencev je vzbudil največjo pozornost J. .1. Petrunkevičev. Dejal je, da je svojčas vlada sama sklicala kongres zemstev v Peterburgu, kjer se je zahtevalo, da treba državno obliko izpre-meniti in uvesti konstitucijo, torej zahteve, ki daleč presegajo zahteve, izražene v vi-borškem manifestu. Vzlic temu vlada članov peterburškega zemstva ni postavila ed sodišče, nasprotno, izdala je kmalu tto željam zemstva primerni oktoberski ustavni razglas. Petrunkevič je govoril proti svoji navadi zelo zmerno in napravil velik vtis.
Ko je ta dopis že bil stavljen, je bila viborška razprava že končana. Dva obtoženca sta bila oproščena, ostali pa obsojeni na trimesečni zapor. Kar se tiče pravne strani, se poroča sledeče: Poslanci prve dume niso bili toženi zaradi sestave vibor-škega manifesta, ker je bil sestavljen na Finskem in se po obstoječih zakonih kaj takega ne sme na Ruskem soditi. Obsojeni so bili le zaradi »razširjanja« tega »pohujš-ljivega« manifesta. Pripomniti je treba, da je justični minister, predno se je obtožba naperila, vprašal vse državne pravdnike v Rusiji, ali bi bilo mogoče najti paragraf, po katerem bi se dalo poslance prve dume tožiti. Vsi so odgovorili, da ne, le eden, da lahko. Na tega se je justični minister na-slairal, dasi celo na dvoru niso bili vsi za to, da se poslanci obtožijo. Ko je bila $od-
krat popade puško, pomeri, in pok je odmeval dolgo časa po pokrajini.
Dvakrat ie udaril Urh z vesli in čoln je bil na bregu. Njegov tovariš pa je skočil na suho in zagrabil malega, sivega kunca, ki je še migal.
Nato je čoln zopet izginil v megli na drugi breg, da sta se skrila pred gozdnimi čuvaji.
Možakarja sta zdaj vesljala po vodi, akor za zabavo. Puška je bila skrita pod ^vojnim dnom, kunec pa je izginil pod široko Urhovo srajco.
Čez četrt ure vpraša Urh: »No, sestrica, kaj bo, še enega?«
»Zakaj pa ne,« odvrne Miha, »naprej!« In zopet so se vesla uprla v vodo in čoln je zdrknil po reki navzdol. Megle, ki so pokrivale reko, so se začele dvigati, kakor skozi gost zastor so se videla drevesa na bregu.
Ko sta se možaka približala Herb-lay-u, sta bolj počasi veslala in pričela paziti. Kmalu nato je pal drugi kunec. Nato sta vozila do pol pota do Conflansa na-zdol, se vstavila, privezala čoln ob drevo i se vlegla v čoln spat.
Semintja se je dvignil Urh in z edinim odprtim očesom opazoval nebo. Zadnje jutranje megle so izginile in solnce se je bliščeče dvignilo na modrem nebu.
Tam doli na drugi strani reke se je raztezal v polkrogu grič. posajen s trtami. Ena sama hiša se je videla izza drevja. Vse je bilo tiho.
ba razglašena, je občinstvo obsojene poslance obsulo s cvetjem in lovorom. Mu-romcovu, bivšemu predsedniku dume, so se priredile burne ovacije. Ruska birokra-ška vlada je do kosti blamirana, ne samo pred evropsko javnostjo, ampak pred vso Rusijo.
Na Finskem se siejkoprej vzdržuje vest, da bo generalni gubernator N. N. Ge-rard odstopil, kot njegovi nasledniki se imenujejo Reinbot ter generala Kaulbars in Rennenkampf. Gerard je prevzel guberna-torstvo na Finskem pred dvema letoma. Njegova naloga je bila po navodilih manifesta od 22. oktobra (4. novembra našega štetja) vpostaviti red. Ustanovil se je parlament na podlagi splošne iti enake volivne pravice, ki je bila podeljena tudi ženskam. Do plodovitih reform ni prišlo, ker je tako-zvana »rdeča garda«, finska delavska organizacija, preprečila reforme. Ker z ozi-rom na veliko narodno zavest Fincev ni bilo mogoče poslužiti se pri izvrševanju naredb ruskih polkov, se niso mogle velike i vstaje (Helsingfors, Sveaborg) zadušiti, polici;a je bila nezanesljiva. Uprizarjali so se ropi, ruski reakcionarni pristaši prejšnjega gubernatoria Bobrikova so pa proti Fincem intrigirali. Finci zahtevajo popolno tiskovno in združevalno svobodo, Rusi pa zahtevajo, da se dovoli ruskim državljanom na Finskem meščanska pravica in se pripozna tudi ruskim uradnikom pravica kompetirati za mesta na uradih. V obče pa je Gerard prijatelj Fincev, Rusi pravijo celo, da revolucionarce podpira. Zdaj je na Finskem z rusko vlado izbruhnil spor, ker je neki Tiderman izgnan v Tobolsk. Glavni finski list »Framtil« ostro piše proti samovolji ruske vlade.
Najzanimivejše so na vsak način ruske cerkvene razmere. .1. Urban, Poljak in globoki poznavatelj ruskih razmer izvaja o tem v neki brošuri nekako sledeče: Na zunaj se katoliška cerkev v Rusiji navzlic tolerančnemu ediktu ne more razširjevati, Samojedotn in Jakutom n. pr. ni moč ozna-njevati katoliške vere. Zunanje misijonsko delo je prepovedano. Uspešno pa deluje ruska katoliška cerkev na socialnem polju. Pravoslavju so v tem oziru roke zvezane. Katoličanstvo utegne postati za vso Rusijo sociainoreformatorični činitelj. Pa tudi v versko-kulturnem oziru so se šanse za katoličanstvo znatno izboljšale. Vsled vpliva Solovjevih idej izgublja na pomenu ideja Dostojevskega, da je edinole piavoslavje poklicano preporoditi propaii zapad, temveč vedno bolj se uveljavlja misel, da bodi najplemeniteji ideal ruskega izobražen-stva združitev pravoslavja in katoličanst-va, cerkvena unija. Ideja je seveda skoro-da utopična, toda dovolj, da postane vsaj merilo, norma za delovanje. Medtem izku-ša.io boljši elementi v pravoslavju svojo cerkev reformirati. Vprašanje je, ali bodo škofie res kedaj sklicali cerkveni sinod, ki naj to vprašanje uredi. Škofje so namreč po veliki večini hlapci birokracije. Reforme pa je piavoslavje krvavo potrebno. Vsled reakcije na eni, anarhizma na drugi strani je duhovniška mladina na semeniščih podivjala. Bombe na semeniščih so na dnevnem redu.
Gg. dopisniki! Na delo za ^Slovenca".
Po potu se je pa nekaj prav počasi, le z največjo težavo naprej pomikalo. Bila je žena, ki je vlekla osia za seboj. Stara, trda, zbita. uporna žival je samo vsakih pet minut premaknila nogo, kadar se že nikakor ni več mogla vstavljati naporom svoje voditeljice. In tako je šla dalje s stegnjenim vratom in visečimi uhlji in sicer tako počasi, da se ni moglo preračuniti, kedaj da bo izginila iz vidika.
Upognjenega hrbta je vlekla žena in se samo obrnila, kadar je hotela z vejo udariti dolgoušca.
Urh, ki jo je opazil, zakliče:
»Hdo, Miha!«
Kaj češ?« vpraša ta.
»Ali si pripravljen za kako veliko šalo?«
»Gotovo!«
»Potem se zinezi, sestrica!«
Urh je prijel za vesli in vzkliknil, ko je prevozil reko:
»Malo! sestrica!«
Zena je prenehala vleči osla in pogledala
Ali ga hočeš kot lokomotivo dati v najem?<- vpraša Urh.
Ko inu žena ni ničesar odgovorila, je nadaljeval:
»Tvoj osel je dobil pri dirki gotovo prvo darilo! Kam pa tako bezljata?«
Žena mu odgovori:
»K Macguartu ga ženem v Chatnpi-oux, da ga zakolje; drugega itak ni vreden.
Iz lfal je.
Konzistorij. — Perosl. — Vatikan in Rusija. — JudJe. — Ponesrečeni poizkus kulturnega boja.
Rim, 31. decembra 1907.
Poročam na kratko najvažnejše dogodke, ki se tičejo cerkve in kulturnega boja.
V tajnem konzistoriju je papež imenoval devet novih škofov in razglasil imenovanje drugih 54, ki se je izvršilo že potom breveja. Med drugimi je en patriarh, nadškof lisabon-ski, Anton Mendes Bello. 16 izmed imenovanih pripada italijanski, 11 francoski, 8 španski, 4 nemški narodnosti. Dva sta Avstrijca, domi-kanec Fruh\virt, ki je postal nuncij v Mona-kovem in senjski kanonik Rok Vučič. Novo-imenovani kardinali so: Aguirre y Garcia, Ri-naldini, Gasparri, Lucon, Andrien, De Lai.
Pred nekaj dnevi je umrl v Rimu kami-Ijanec P. Ferrini, dolgoletni župnik sv. Vin-cenca, pod katerega župnijo spada tudi kraljeva palača, Kvirinal. Kakor znano je bil P. Ferrini poklican svojčas k smrtni postelji Viktorja Enianueia II., pa ga ni mogel obhajati, ker je bil kralj že izdihnil.
Perosijev oratorij »Transitus animae« se je 29. m. m. proizvajal v vatikanovi »Sala Re-gia« v navzočnosti papeža, 20 kardinalov, mnogo diplomatov in rimskih patricijev. Zdaj odpotuje Perosi v Peterburg, da vodi proizvajanja svojih oratorijev.
Povodom božičnega sprejema 28. m. m. je papež sprejel od carskega komornika Sergija Sazonova poslaniško poverjeniško pismo.
Prvi kustos vatikanske knjižnice, P. Ehr-le S. I., znani zgodovinar, je imenovan za dopisu jočega člana francoske akademije na -pisov.
Oficielno razmerje med rusko vlado in apostolsko stolico ni ravno posebno dobro. Sv. oče je 23. m. m. z lastnoročnim pečatom imenoval duhovnika Mieceslava Kapszeuie-cza iz dieceze Plotske za hišnega prelata. Ruski poslanik pri Vatikanu pa noče priznati imenovanja, ker se ni vprašalo preje rusko vlado za dovoljenje.
»Berliner Tageblatt« (3. dec.) je poročal, da se je papež Pij X. povoljno izrazil o izvolitvi juda Frnesta Nathana za župana v Rimu, češ, da ie »boljši od drugih«. Pij X. ni antise-mit, kar dokazuje dejstvo, da je prijatelj z judovskim poslancem Roinaninom Jacur. — Stvar je sledeča: Papež se o izvolitvi frama-sona Nathana sploh ni nič izrazil. Res je le to, da je nekaj katoličanov pri občinskih volitvah volilo za »ljudsko stranko«, ker so vsi bili nezadovoljni s prejšnjim občinskim zastopom, ki res ničesar ni storil, da bi odpotnogel silni živ-Ijenski in stanovanjski draginji v Rimu. Res je nadalje tudi to, da je papež Pij X. dobro znan z judom, poslancem Jacurjem, še od takrat, ko je bil župnik v Salzanu. Pripomniti pa je treba, da je Jacur »gentiluomo«, poštenjak od nog do glave.
Poročali ste že, kako je naučni minister Rava (dostojanstvenik framasonske lože) pogorel s svojim naučnim načrtom, iz katerega naj bi se črtal verski pouk. Državni svet je namreč načrt zavrgel in brezdvomno ga bosta tudi parlament in senat, ki vesta, da bi volivci pošteno zaropotali, ako se izvede načrt Rava. Šolska postavodaja v Italiji sloni na »Legge Casati« iz 1. 1859. Ta določuje, da je verski pouk obligatoričen. Leta 1877 je naučni minister Coppino naredbenim potom določil, da se mora verski pouk le tam podeljevati, kjer to zahtevajo stariši, in sicer zadostuje, da v enem razredu to zahteva en sam otrok, oziroma njegovi stariši. Potem je pouk za ves razred obvezen. Rava je hotel tu zakon obiti, pa se je za enkrat blamiral. Stvar je zelo v zvezi z njegovim portfeljem, ki ga bo moral odložiti, ako bo dalje hotel z glavo skozi zid. Kulturni boi bo v Italiji katoličane našel drugače pripravljene in organizirane kot pa na Francoskem.
»Verujem, verujem,« odvrne Urh, »koliko ti bo pa dal zanj Macquart?«
Zena si otrne čelo z roko in reče počasi :
»Ne vem. Morda tri franke, morda štiri.«
> Jaz ti dam sto grošev.« pravi Urh, da boš imela tudi še kaj za pot.«
Zena je nekaj časa premišljevala in nato rekla-
»Velja!«
Moža sta stopila na suho.
Urh prime žival za uzdo, Miha ga pa vpraša začudeno:
»Kaj pa češ s to staro kostjo?«
Sedaj pa odpre Urh tudi drugo svoje oko, da izrazi svoje veselje. Ves njegov rdeči obraz se mu je režal zadovoljnosti. ko se je krohotal.
»Ne boj se, sestrica; ga že imajo!«
Nato ie dal ženi sto grošev, ki jo je zadovoljno odkurila, dočim je siguren strel iz Urhove puške izpihnil dolgoušcu življenje.
»Kaj pa sedaj?« ga vpraša Miha.
»Le mirna bodi, sestrica,« pravi Urh; »primiva ga; po noči se bova še strašno smejala.«
Nato sta se podala v čoln. Osla sta položila na dno, ga pokrila s svežimi zelišči, se stegnila po njem in zopet zaspala.
Proti poludnevu je potegnil Urh iz skrivnega predala njihovega starega, uma-. zanega čolna liter vina, kruha, surovega I masla in čebule in pričela sta jesti. Ko sta
Grof Radeck9
(Ob SOletnici njegove smrti. — 5. januarja 1858.)
Josip grof Radecky, c. kr. avstrijski in ruski maršal, potomec stare češke plemiške rodbine, je bil dne 2. novembra 1766 v Treb-nici blizu Hofova rojen. Dovršivši svoje vojaške študije je dne 1. avgusta 1784 — torej še ne 18 let star vstopil kot kadet v kira-sirski polk št. 2. Dne 3. februarja 1786 je postal podporočnik in 11. novembra 1787 nad-poročnik. Zelja v vojski pokazati svoje sposobnosti se inu ie izpolnila že prihodnje leto (1788), ko se je vnela vojska s Turki. Bil je dodeljen poveljniku maršalu grofu Lacyju kot ordonančni častnik in pri tem je imel dosti prilike, da je začel na-se obračati pozornost svojih višjih. Odlikoval se je pri obleganju Berbirja in Belgrada in pa pri umikanju pri llovi in Karansebesu Povišan dne 11. avgusta 1794 v ritmojstra se je bojeval tisto in prihodnje leto ob spodnjem Renu. Dne 29. maja 1796 je postal major v pijonirskjrn koru ter imel priliko, da je pokazal svoje zmožnosti pri utrdbah v Gradišču in ob Seči, zlasti pa pri različnih cestnih zgradbah v Italiji. Ko se je začela vojna leta 1799, je bil g-of Radecky poveljnik pijonirskega kora, kateio mesto pa ie zamenjal s službo generalnega pobočnika poveljnika generala Melasa, ki ni mogel pre-hvaliti njegovih vrlin, in ki ga je Tsled njegove izredne hrabrosti in neustrašeilbsti v bitki pri Trebiii priporočal za odlikovanje z redom Marije Terezije, ki velja za najvišjo čast v vojaških krogih. Ta odlika se mu sicer še ni priznala, pač pa je postal podpolkovnik in bil potrjen za definitivnega generalnega adiutan-ta. Pri vseh prilikah so se čule o njem najla-skavejše sodbe in njegova hrabrost pri Novem (Novi) mu je pridobila vitežki; križec Marije Tirezijinega reda, njegova neustrašenost pri Genoli pa je imela za posledico, da je avanziral za polkovnika. Dne I. septembra leta 1805 j<? postal generalni major in vsled zaslug, ki si jih je pridobil v bojih zoper Francoze, pa je avanziral 1. junija 1809 za podmaršala. Ker je rešil z nenavadno vztrajnostjo se boreč s Francozi svojega poveljnika Šusteka iz obkolitve, odlikovali so ga s komandernim križcem Marije Terezijinega reda.
Ko sta kmalu nato odstopila vrhovni poveljnik in šef njegovega generalnega štaba, baron Wi:npfen, bil je temu naslednik grof Radecky, ki je bil najsposobnejši izmed vseh avstrijskih generalov.
Francoskih boiev v letih 1813 do 1815 se je udeleževal kot 5ei nastanitvenega oddelka ter si pri tem pridobil neomejeno zaupanje vrhovnega poveljnika kneza Schvvarzen-berga. Po prvem pariškem miru se .le vrnil na Ogrsko, kier je bil imenovan imetnikom 5. huzarskega polka in armadniin nadzornikom te kraljevine. enkrat se ie boril grof Radecky ob Renu, dokler ni drugi pariški mir za vselej završil teh bojev. V teh letih je bil odlikovan z velikim križcem Leopoldovega reda ter dobil sedem tujih redov in častno sabljo. Ko je nastal mir, ie bil Radecky nekaj časa divizijski poveljnik v Sopronju in v Pe-šti. Leta 1829 je postal general konjenice in kmalu nato poveljnik trdnjave Oiomuc.
Že se je mislilo, da je Radecky s tem povišanjem zaključil svoje slavno vojaško službovanje, toda napete razmere na Laškem so zahtevale po odpoklicanju Frimontovem bistre glave in trdne, železne roke, ki bi mogla brzdati uporne duhove laške. Edini mož, ki bi bil kos tej svoji nalogi, je bil po zatrdilu Frimontovem grof Radecky in prihodniost ie pokazala, da je imel prav.
Meseca novembra 1831 je bil imenovan za poveljujočega generala v Italiji, kjer .ie bilo v malih državicah baš začelo vreti v loncu revolucijonaških idei. S trezno preudarjenost-io in trdno voljo ie napravil red v deželi. Medtem pa se }e vedno pripravljal, da ga slučaj vojske ne bi našel nepripravljenega, ravnajoč
se nasitila, sta se iznova vlegla na mrtvega osla in zaspala. Na večer j*j vzbudil Urh svojega tovariša, ki je smrčal, kot bi bil najet, in zapovedah
»Naprej, sestrica, naprej!«
Miha je pričel veslati. Prav počasi sta vozila po Seini navzgor, kajti imela sta še dosti časa. Ob cvetočem grmičevji sta veslala prav počasi ob bregu.
Ko sta dospela do zidu, ki loči gozd St. Germain od parka Maison-Lafitte, je ukazal Urh ustaviti in mu razložil svoj naklep, ki ga .ie odobraval Miha z gromkim smehom.
Travo in zelišča, s katerimi sta pokrila mrtvega osla, sta vrgla v vodo, prijela žival pri nogah, jo izvlekla iz čolna in skrila v goščavi.
Nato sta stopila zopet v čoln in kmalu dospela v Maison-Lafitte.
Popolnoma se je že zmračilo, ko sta vstopila pri gostilničarju in vinotržcu, očetu Juriju. Ko ju je zapazil, je stopil k njima, jima podal roko, se vsedel k mizi in govori! ž njima o tem in onem.
Ob enajstih, ko je odšel že poslednji gost, je pornežiknil oče Jurij in rekel Urhu:
»No, kaj bo?«
Urh je mignil z ramama in odvrnil:
»Kaj če biti?«
Gostilničar je nadaljeval:
»Kaj ne, sivi kunci, sivi kunci?«
Urh je posegel pod svojo volneno srajco in izvlekel za ušesa enega kunca ter rekel:
se po prislovici: »Si vis pacem, para bel-lum«, »če hočeš, da bo mir, pripravljaj se za boj«.
Dne 17. septembra ga je cesar Ferdinand odlikoval z največjo častjo, ki jo sploh more doseči vojak, kajti postal je maršal.
Veliko let se je potem bavil z uredbo notranjih razmer laških pokrajin, ki so bile izročene njegovi oblasti. Vendar pa ni pozabil svojih vojakov, katerim je bil ne poveljnik, ampak ljubeč, skrben in pravičen oče.....
1K.0 se je v Milanu dne 17. sušca 1848 raznesla vest, da se je ljudstvo na Dunaju uprlo in da zahteva večjih pravic in večje svobode, vzplamtela je tudi iskra starega navdušenja v srcih milanskih prebivalcev, katera se je morala dolgo skrivati med pepelom politične slabosti. In tedaj je nastal ljut, silen požar! Radecky je pozval vse vojaške posadke iz manjših garnizij v Milan, ali sele so prestregli in ukazi se niso izvršili.
Upor se je bil po bliskovo razširil, zlasti ker je bil sardinski kralj Karol Albert obljubil svojo pomoč. Ceste so bile prekopane, mostovi razdrti, vse pa zabarikadirano. V silni stiski si Radecky ni mogel pomoči drugače, kakor da se je umaknil, četudi s krvavečim srcem, iz Milana. Odhajajoč pa je zagrozil mestu: »Kmalu se zopet vidimo!« Ustaviti in upreti se sovražniku pri Veroni ni bilo več mogoče, ker so bili Lahi, ki so služili v njegovi armadi, prestopili na stran vstašev, svojih krvnih bratov. Utaboril se je torej med Adižo in Minčijem ter pričakoval rezervnih čet. katere je vodil Nugcnt. Poročila o notranjih nemirih in homatijah burnega leta 1848 pa so še bolj vzpodbujala sardinskega kralja, da se prejkoprej sprime s sovražnikom in ga uniči. Predvsem je hotel vzeti Verouo, kar bi pomenilo konec nadaljnega boja. Toda Ra-decky mu je zmedel te objestne račune, ker ga je 6. maja 1848 pri Sv. Luciji docela premagal in 6. avgusta je imel slovesen vhod v Milan. Izpolnile so se brlc torej njegove besede. Par dnij prej je dobil maršal Radecky veliki križec Marije Terezijinega reda in je imel zadnji, najvišji razred tega odlikovanja. Nato pa se je poprijel dela, da naredi mir in red v svoji deželi, in da zaceli globoke rane, ki jih je bila vsekala vojna, vendar pa ni pozabil, da bo treba najbrže v kratkem prijeti za orožje in kaznovati prenapete duhove. Res ni se motil, kajti že lf). sušca 1849 je sardinski kralj prelomil premirje; toda sreča mu ni bila mila, kajti bil je pri Novarri docela poražen. Cesar je poslal k zmagovalcu nadvojvodo Viljema, da mu pripne red zlatega runa na junaške prsi, ruski car pa ga je odlikoval z redom sv. Jurja prvega razreda, torej z odlikovanjem, kakoršno so dosegli samd Schuarzenberg, Bliicher, Wellington in Pa-skievič.
Ves svet je slavil slavnega maršala. Zlasti cesarski dvor ni mogel sivega junaka dovolj obsipati s častmi in odlikovanji.
Leta 1857 je prišel cesar Fran Josip v Lombardijo in Benečijo. Pri tej priliki pa je Radecky, dasi še čil na duhu, prosil za odpust iz te naporne službe, češ, pri 91. letih ni več one svežosti in mladostne moči, ki je neobhodno potrebna za tako važno in odgovorno mesto, kakor je generalni guverner na .Laškem. Cesar je ugodil tej prošnji s silno laskavim lastnoročnim pismom, kjer sivemu junaku daje na razpolago vse svoje grajščine kot priznanje njegovih nevenljivih zaslug, ki si jih je pridobil za cesarsko hišo in sploh za celokupno Avstrijo. Toda dolgo ni vžival toliko zaželienega miru in počitka, kajti meseca maja 1857 si je zlomil nogo. Mnogi so se bali, da pride, kar je prišlo čez par mesecev kasneje.
Zadnje dni leta 1857 je dobil pljučnico, moči so mu vidno pojemale in dne 5. januarja IS58 zjutraj je zatisnil junaški vojskovodja v
»Villi Reale« v Milanu svoje trudne oči na veke.
Umrl je mož, oče, junak! . . .
Upoštevajoč željo pokojnikovo so ga prepeljali preko Benetk, Trsta, Ljubljane, (iradca in Dunaja v \Vetzdorf, kjer si je želel počivati poleg maršala barona \Vimpffna, ki je umrl par let pred njim.
Velik mož in junak ie imel velikansk pogreb. Spremljali so ga: sin Teodor s svakom in zetom, sam cesar Franc Josip in sedem nadvojvod-ter neštevilna množica domačih in tujih dostojanstvenikov . . .
Grof Radecky je bil tudi častni meščan ljubljanski; pa<5 najslavnejši mož, kar jih je bilo in iili še bo. Naši očetje so mu postavili v mestu dva spomenika, ki naj pričata še poznim rodovom o nevenljivih zaslugah velikega vojskovodje, katere si je pridobil v dolgih letih svojega življenja za našo očetnjavo. Njegov spomin bo živel na veke! . . .
AVSTRIJA.
Cesar.
Jutri se pelje cesar kljub mrazu iz Schon-brunna na dvor, kjer zapriseže budjejeviške-ga škofa Hulkasa.
Delegacije.
Prvi delegacijski odsek, ki prične s posvetovanji po 17. t. m., je odsek zunanjih zadev, v katerem poroča zunanji minister Ae-renthal.
Proračunska razprava v avstrijski zbornici.
V proračunski razpravi bo določen za glavnega poročevalca poslanec Stein\vender.
Baron Beck v Tridentu.
Dne 3. t. m. se je peljal Beck iz Merana v Trident, da si ogleda mesto. Sprejel ga je predsednik italijanske sekcije deželnega kulturnega sveta Mersi. Beck je zaslišal državnega poslanca Lanzerottija in Mersija, ki sta ga opozorila na žalostni položaj tridentinske okolice, ki je trpela po toči, filokseri in po drugih elementarnih nezgodah. Baron Beck se je povrnil nato v Meran, kjer ostane do 8. t. ni.
Ceško-nemška sprava.
Izvrševalni odsek nemške napredne stranke je imel sejo, kjer se je sklenilo, da se odločno nastopi proti Heroldovim spravnim predlogom. V nedeljo se posvetujejo o spravi pod Peschkovim predsedstvom načelniki nemških čeških strank o spravi Nemcev in Cehov na Češkem. Glede na nastop hebskega okrožnega sodišča, ki noče sprejemati čeških vlog, hoče češka odvetniška zveza izposlovati načelno razsodbo najvišjega sodišča. Vloži se češko pisana tožba, ki v slučaju odklonitve vodi do najvišjega sodišča.
Nemški agrarci in volitve v češki deželni zbor.
Izvrševalni odbor nemške agrarne stranke ima 4. t. ni. v Pragi sejo, da postavi kandidate za volitve v češki deželni zbor. Pesch-ka se je upravičil z ozirom na uradne posle, da se seje ne more udeležiti.
Vojna uprava proti Sokolom.
»Češko Slovo« poroča z Dunaja, da je vojaštvu strogo prepovedano, udeleževati se prireditev po sokolskih društvih.
Nove naprave na Dunaju.
Dunajska občina potrebuje za nove naprave v bodočih šestih letih 360 milijonov K, ki se ne morejo pokriti iz proračuna. Dunajskemu občinskemu svetu in nižjeavstrijske-mu deželnemu zboru se predloži zato predlog o najetju posojila v navedeni višini.
Orožne vaje.
Od letos nadalje pozovejo k orožnim vajam obvezance od srede marca do konca septembra, da se tako trajno poviša prezenčno stanje. Oni, ki morajo k orožnim vajam", imajo pravico, da si sami izberejo čas orožnih vaj.
OGRSKA.
Nova stranka.
»Pesti Naplo« poroča, da dela več voditeljev na združitev enakomislečih politikov v lastnem taboru. Stvar je nujna, ker dobe ob uresničenju splošne volivne pravice soudeležbo pri vodstvu deželnih zadev nove stranke. Sodi se, da je v ozadju teh načrtov dr. We-kerle, ki dela na to, da se združi del ustavne stranke izven Andrassyjevc skupine z neodvisno stranko. Ost je naperjena proti neodvisni stranki, kateri nameravajo vzeti v zbornici večino po narodno-gospodarskem programu.
Cerkvene postave na Ogrskem.
Ogrski ministrski svet sc v kratkem peča z novimi cerkvenimi postavami. Naučili minister Apponyi poroča o cerkveni avtonomiji in o kongrui kakor tudi o svojih načrtih glede na iudovsko vprašanje.
Odlikovani ogrski državniki.
Ob sklepu pogodbe podeli cesar visoka odlikovanja trg. ministru Kossuthu, polj. min. I)aranyju, državnim tajnikom Sztereniju, Po-poviču in Mezoffiju in trem min. svetnikom finančnega trgovskega in poljedelskega ministrstva.
HRVAŠKA. Narodna stranka odobrila banov program.
Odbor šestnajstorice narodne stranke jc odobril pod predsedstvom načelnika dr. Tomasica v banovi navzočnosti program bana Rakodczaya. Posebna važnost se polaga na splošno volivno pravico. Po triurni razpravi se je odobrila tudi po To-masiču stavljena resolucija glede na službeno pragmatiko, ki naglasa, d<i stranka, ki je tradicionelno delala na bratsko spo-razumljenje z Mažari, obžaluje spor, ki je nastal ob razpravah postave o železniški pragmatiki. Stranka upa, da se dobi pravična in primerna oblika, po kateri se odpravi napaka glede na jezikovno vprašanje.
Hrvatska stranka prava
je sklenila, da ostane za zdaj v koaliciji. Pri volitvah gre stranka s Starčevičanci, krščanskimi socialci in s kmečko stranko. Proti koaliciji so se culi posamni glasovi, ki so želeli, da naj stranka nastopi složno s Starčevičanci in bi dobili tako obe stranki gotovo 50 poslancev, ki bi imeli v hrvaškem saboru absolutno večino in bi postala koalicija brez pomena.
Volivno gibanje na Hrvaškem.
»Vaterland« poroča, da bodo pri sa-borskili volitvah hrvaški krščanski socialci nastopili v vseh okrajih samostojno in postavili povsod svoje kandidate. »Hrvat-stvo« pa piše, da krščanski socialci kot stranka ne bodo v volivnem boju nastopili. niti se kakšni stranki pridružili. Beležimo kot kronisti.
Dr. Rakodczay bo baje kandidiral v Vukovar«. Supilo bi rad kandidiral v Delnicah, pa ie ondotna kandidatura že namenjena za košutovskega pravaša.
Podban bo menda vendarle postal dr. Spevec.
Mažaronska stranka pod vodstvom dr. Tomasiča se je postavila popolnoma na stališče Rakodczayjevo, češ, da spada spor zaradi železniške službene pragma-tike pred regnikolarno deputacijo.
Narodnostna stranka.
V narodnostni stranki je nastal raz-por. 10. t. m. se vrši shod stranke, da se jo nanovo organizira. Mažarski listi se razpora vesele, toda upati je, da se narodnostni zastopniki sporazumejo.
Za Mohamedance v Bosni.
Grof Teodor Battyany je dobil od bosanskih Moliamedanccv ob novem letu 210 brzojavnih častitk. ker jc v delegacijah nastopil za njihovo cerkveno in kulturno avtonomijo. Battyany se je Moliame-dancem zahvalil in imenoval Bosno »po-sestrino deželo« Mažarske.
NEMČIJA.
Harden obsojen.
Včeraj sc ie končala razprava Harden-Moltke. K razpravi je došel tudi Harden, ki je tudi govoril in naglašal, da je dobil vtise o Fulenburgovi družbi iz Bismarkovih izrekov. Moltkejevi ženi je verjel in natančno proučil spise o zakonski ločitvi med Moltke.evima zakonskima. Po Hardnovem govoru se je razglasila obsodba, po kateri je obsojen Harden v štirimesečni zapor. Povrniti ima tudi sodne stroške prve razprave. Harden jc žrtva svojega časnikarskega poklica, ker je vrjel Moltkejevi ženi, ki je izpovedala v prvi razpravi drugače kakor v drugi . Dasi ie očistila druga razprava Moltkeja, ki zdaj gotovo zopet obleče vojaško suknjo, pa le ne morejo Berolinci biti ponosni z izidom. Nihče ni ovrgel svin;a-rij Lynar iu Holienau, ki jih je razkrila prva razprava. Vrabci čivkajo po berolinskih strehah, da so zastrupljeni celi kavalerijski polki ponosne nemške armade. Ze leta sem se dela odkrito za odpravo S 175 nemške kazenske postave, kar še poveča zlo pri gotovih ljudeh. Nekateri krogi so bili drzni dovolj, da so ustanovili »Filozofsko družbo za izboljšanje nravnosti in umetnosti življenja.« Bahali so se pred svetom: »Poglejte nas, mi smo konsekventni.« Zlo je "priznalo ob prvi Hardnovi razpravi malone vse berolinsko časopisje.
Nemški škofje papežu proti modernistom.
Nemški škofje so imeli v Kolinu konferenco, ob kateri so pisali papežu pismo, ki se peča z modernisti. V pismu se zahvaljujejo za encikliko proti modernistom in obetajo, da izvedejo papeževe ukaze in opomine.
Proti Inozemskim delavcem.
Notranje ministrstvo ie ukazalo policijskim oblastim, da morajo bolj nadzorovati inozemske delavce, a jim pomagati s svetom in v dejanju, ako potrebujejo oblastvene pomoči. Od 1. februarja nadalje dobe po carinskih uradih ali pa po »Nemški centrali poljedelskih delavcev delavci iz Avstro-Ogrske in iz Rusije nemške legitimacije. Delavce brez legitimacije iztirajo iz Nemčije. Kljub temu seveda caplja tudi avstrijska dama, ki ji pravijo zunanja politika, v lepem prijateljstvu z nasilno »Germaniio«.
RUSIJA.
Preprečen napad na carico-mater.
»Novo Vreme« je objavilo med inserati vabilo na pogreb »Marije Feodorovne Romanove.« Policija je po tem inseratu odkrila nameravani napad na carico mater Marijo Feo-dorovno, ki se je imel izvesti ob v inseratu navedeni uri. Policija jc zaprla 19 sumljivih oseb.
»Tri franke je par vendar vreden.« Na dolgo in široko so se pričeli sedaj razgovarjati o ceni. Končno so se zedinili na dva franka in f)5 centimov in kunca sta prišla v shrambo.
Ko sta se dvignila lovska tatova, jima reče oča Jurij, ki ju je opazoval že dalje časa:r
»Še nekaj imata, pa nečeta povedati.« »Je mogoče,« reče Urh, »pa ti si pre-bojazljiv za to.«
Jurij je pričel siliti: »No, debeluhar. povej vendar, morda se zedinimo.«
Urh se je delal prestrašenega, pogledal Miho in počasi pričel:
»Stvar je ta: ob Eperonu sva čakala, ko je v prvi gošči na levo ob zidu nekaj mimo naju švignilo. Miha jc ustrelil in padlo je. Midva sva jo odkurila radi gozdnih čuvajev. Ne morem ti povedati, kaj da ie, ker nisem videl. Debelo je, debelo. Pa kaj? Tega ti ne morem reči, če te nečem varati, in ti veš, sestrica, med nami pošteno! Roko dam!«
Pohlepno je Jurij vprašal: »Ali je morda srnjak?« »'/.e mogoče,« nadaljuje Urh, »ali pa tudi kaj drugega . . . Srnjak. . . hm ... dosti veliko je bilo za to. Mogoče je tudi divja koza. Pa ne pravim, da je divja koza, ker ne vem; mogoče pa je vendar.«
»Morda je pa jelen?« nadaljuje gostilničar.
Urh je mahnil z roko:
»Jelen? A, jelen ni. Tukaj te ne va-
ram, jelen to ni, to bi bil moral videti; jelen to gotovo ni.«
-Čemu pa nista zveri seboj prinesla?« 1 vpraša Jurij.
»Zato, sestrica, ker jo liočeva na mestu prodati; jaz se bojim, saj veš, če zavohajo to stvar, sva v luknji.«
Nezaupno je menil gostilničar:
»Če pa ne bo ničesar več tam?«
Urh jc dvignil roko:
»O tam bo, to ti obljubim, to ti prise-žern. V prvi gošči na levo; kaj pa jc, tega ne vem. Ne vem, če jc to jelen; sicer boš pa sam videl. Dvajset frankov na mizo, če ti je prav!«
Oni se še vedno ni odločil:
»Ali bi ne mogla sem prinesti?«
»Da; ali potem je stvar druga; če jc srnjak, petdeset frankov, če je divja koza, sedemdeset; to so naše cene.«
Gostilničar se je vdal:
»Torej dvajset frankov — velja!«
Podali so si roke, gostilničar je vzel • iz predala štiri tolarje po pet frankov, ki sta jih prijatelja vtaknila v žepe.
Urh se jc dvignil, izpraznil kozarec in odšel. Pri vratih se jc še enkrat obrnil in rekel:
»Jelen gotovo ni. ali kaj? No. tam je gotovo; če ničesar ne najdeš, ti vrneva denar.«
Nato je izginil v temi.
Miha, ki ie šel za njim, ga ie s pestjo lopnil po hrbtu, tla mu s tem izkaže svoje priznanje.
Pismo Boltatuga Pepela
Gespud redehter!
Kokr vidte, Ide boži, letaš nimama tacga mraza, de b Bol-tatu Pepe zmrznu, kokr je znir-znla .Slu-
venja". „Sluvenja" jebla holtše utroče, ke mu škodva usaka sap-ca, ta tiar bi pa prazn priitošl, al pa redniku-va tiniaza-nast; zatu ia je pa tku hitr zvil.
Jest, Boltatu Pepe, mam pa koža, ket kašn elefont in č b iz Kunčičuvem kanonam vajna strelu, ja na predete. In take kože jc treba dondons usakmo čluvek. če noče mla-tet pud mernkam; tu ie ta nar bi spuznou gespud žepan Hribar sam. On je ton ratat ve-lek, tku velek, de b mu nubedn na mogu du glave dusečt in začeu jc rast, kokr kunopla in zrasu je nazadne tku hedu, de že sam seb skori nč več du nusa na duseže. de b s špeglc najn nateknou. Cc u še en cajt tku naprej rasti, še iz roka sojih ust na u več dusegu, de b žlica not uteknou in tekat u tud nega
tku zvil, kokr negava »Sluvenja«, če se na u hitr nazaj skrču in u soja kanclija zleztt ke na Turjašk plac.
Gespud žepan Hribar je začeti ta reč že sam premšlvat, de tku na more .it douh naprej. zatu s je naprej uzeu, de u meskontarsk putent nazaj puložit in de natt šoti več u de-želn zbor nitiska špilat, če se tisi leberalci na glava pustavja. Fnkat jm je šoti na led in sc jm pustu u državnzbor volt; zdej jem pa na u šou nekol več, zatu kc jc sprevidu, de b bi pametn naredu, če jc že tou pridet na Dimi, če b šou na Dimi maroni pečt iu ga predajat; b moii saj gmah in sani rtike u pečene, zdej ket državn puslanc se pa potisod, kamr se ubrne, upeče, pa še kliku; puvrh teh upe-klin ga pa še šipleja ud ušli plati v zahvala, de je groza.
Kukr jest pitznam gespttda žepana Hribarja, je šc precei modr mož iu sc zna dobr dekat. kedr sc je treba; zatu se m pa tulk bi čudu zdi, de je šele zdej pršou du tega spuznajna, de se ni dobr u usaka reč uteknet in de se ni dobr tam praskat, ker ga na srbi.
Putent za u deželnem zbore niuska špilat, kokr sc guvari, u kar pud ritka predati ta žclcznnio kandedate dohtar Trillari. Ce u znou tud dohtar Trillar tku lepit pu takte špilat, kokr gespud žepan Hribar, se dons še na ve. Nej no uprašaja Trillarja, če se bo šou na Golite al pa u cigarfaberka učit? Prou velik zaupajna nimaja vajn iblansk leberalci. Pa.kua pa čja: u prseh je dohtar Trillar še precej mučen in se na u tku hitr sferderbu, kokr se je sin šmarskega šuincštra, kc je biu tud meskontar; drgae je pa tud še precej trdne nature in trdna natura je na usaka viža putrebna za usacga dcžclnga puslanca, drgač se pr sedajn ribari preveč hitr ubnuca. Le puglejnia, kašna peršona in natura tna ge-
VVltte in Kuropatkln.
Kuropatkin in \Vitte nista prijatelja. V »Novem Vremenu« je o tem pisal Kuropatkin. Grof NVitte je odgovoril na Kuropatkinove napade, češ, da je napravil Kuropatkin napake koi gcneralisimus in tudi kot vojni minister.
Najdene bombe pri Stolyp!nu in v Carskem selu.
V	i nem delu zimske palače, kjer stanuje ministerski predsednik Stolypin, kakor tudi v Carskem selu, so zopet našli bombe.
Revolucionarji v Habarovsku.
Policija je zasledila v Habarovsku tiskarno socialno revolucionarne stranke in laboratorij z 10 bombami. Zaprli so 1-1 oseb, med njimi en inženir, več realcev iu tri žene.
Samoumor ruske revolucionarke.
V	Parizu se je ustrelila ruska revolucio-narka Rahela Lureiz, ker ji revoiucijski odbor v Kovnu ni poveril neke nevarne misije.
FRANCOSKA.
Napad na princa. — Nečedne operacije.
Princa Sagoma sta napadla in ga ranila nacionalni poslanec grof Boni de Castel-lane in njegov brat. — »Echo de Pariš« objavlja razgovor s Combesom glede na po senatu izvoljeno komisijo, ki naj preišče čedne operacije likvidatorjev premoženja kon-gregacij. Combes je rekel, da ga je neprijetno zadelo de!stvo, da so povrnili likvidatorji državi le 850.000 frankov, ko jim je dala država nad osem milijonov frankov preduje-ma. Od preiskave upa, da razsvetli to temno zadevo.
STRAH PRED BOMBNIMI NAPADI V BARCELONI.
Položaj v Barceloni ie zelo vznemirljiv. Strah pred napadi popolnoma ovira promet. Hoteli so prazni. Dne 2. t. m. so zopet našli na cesti bombo, in so jo k sreči odstranili, predno je razpočila. Policija je brez moči. V ozki ulici, kjer so našli 2. t. ni. bombo, bi bilo ubitih več sto oseb, če bi jo ne bili še pravočasno našli. Kljub zasledovanju se anarhizem množi.
DOGODKI V MAROKU.
Generalu Liauteyu je brzojavila francoska vlada, da mu čestita k četam in njegovemu sijajnemu vodstvu operacij. Ker se je dosegel deloma namen, se vrne v svoje posadke del moštva, ki se je udeleževal bojev. General Liautey pa brzojavlia: Del Bramliereve kolone ie zasedel 31. decembra gorovje Beni Kaleh in prodiral na Ras Fugal. ki leži 1420 m visoko, kjer so razobesili francosko zastavo in vklesali v skalo spominsko pisavo. Vojaki so zdravi. — V Rabatu iu v Saleju napreduje kljub protiagitaciji organizacija policije. Iz Tangra poročajo, da dežuje močno že dva dni. Na morju divja velik vihar. Transportna ladja »Nive« se ie najbrže potopila.
UMOR SARAFOVA.
Sled Panice. Sarafovega morilca, se da po izjavah prednika in kantinerja Rilo samostana zasledovati z vso gotovostjo do turške meje. Morilca je namreč naslednjega dne ča7 kal vodja Sandanski ter sta potem pobegnila po dolini reke Ilina črez turško mejo. Potemtakem nimajo nobenega upanja več, da ga dobe v svoje roke. Organizacija, kateri sta načeljevala Sarafov in Garvanov, namerava v kratkem sklicati zborovanje, kjer si bodo izvolili novega voditelja ter zavzeli svoje stališče napram različnim revolucionarnim skupinam.
Novice Iz Zagorja ob Savi.
z Med razbojnike padel je neki A. Renko. Ponoči je bil zelo slab, a drugo jutro je vstal in šel s težavo dalje. Za novo leto pa se je že pozdravil. Pripoveduje, da ie bil zavratno napaden. Kdo ga je, pa ne ve popolnoma za gotovo.
spud dohtar Taučar; pa ga je tise glih zvil tku, da ni skori za nubena raba več in če b ga Mulavrh na pudperu, b že zdaimi ukul padu.
Jest mam gespuda Mulavrha rad. Ce b .ne Ciabrščku Andrejče tku u želodce na ležu. b mu kar prec udsvetvu, de nej pesti žajfa prgmah in nej ja nekar na fabrecera, ke take žajfe na u nekol znou sfabrecerat, de b iz no guriške leberalce učedu, drgačne žajfe se pa tud ne izplača fabrecerat, ke je še tku pousod več žajfe, kokr ia je treba. Pa Ga-brščku Andrejče se m je tku zameru, de mu na um šou nekol iz dobrimi svetam na roka, pa če še stu let pu Guric žajfa pegla.
Pa še tud drugeh puznam dost, ke prazna slama mlatja, ampak če sami tega na spu-znaja, de je usa nhna unija zastoju, za kua b jm pa jest uči udpiru, ke vem, de b m nekol na bli zatu hvaležn. ampak b m znal še naprej metat, de sni jm fouš. Zatu pa pestim raj use skp prgmah. nej ia usak po sojem fura. kokr se jm glih lušta, jest ja um furu pa pu sojem tud u ta nounio let, kokr sni ja u ta starino, če se m glih tnal fržmaga, de ni blu nč iz tistem purmanem, ke sni s jh namest vušil za nou let vošu. Uni sa pa tud čist puzabil na tista pijačea, tku de sa se m zastoju en ceu teden sline cedile; zdej sni se že pud nusam ubrisu, tku de um lohka pu-čaku du druzga leta, če u nou let za me kej bulš vn padu, kokr ie letaš.
Nej in uia pa puzdravlen zdej u ta nounio let uni in pu vrh še usi tist. ke iz nini držeia.
z Vsled poroda umrla je nekaj nad 1 leto omožena Marija Klančišar v Bukovju. Vsled neke pritožbe jo je pozneje sodnija ukazala izkopati iz groba iu preiskati.
z Gibanje ljudstva. V zagorski župniji je bilo v letu 1907. porok 48. Rojenih je bilo 226, in sicer 105 dečkov in 121 deklic, med njimi 14 mrtvorojenih in 21 nezakonskih. Umrlo jih je 160, med temi 68 pred sedmim letom in 10 starih nad SO let. Nepričakovana smrt jih je zadela 15 in sicer 7 prav hi'ro. Štiri je ubilo, enemu se je ulita kri, eden je zgorel in enega je umoril sam alkohol. Vsled starosti jih ie umrlo 12.
z Semenj na starega leta dan se je obne-sel dobro. Sicer je bilo treba gaziti po velikanskem blatu, vendar je bila vdeležba precejšnja. Zaradi slabih potov je prišlo manj živine kakor sicer. Cena se ie nekoliko dvignila. Vendar mnogi niso prodali, ker so jinf kupci obetali še vedno preveliko zgubo. — Ptujci so pokupili okrog 20 vagonov živine.
Dnevne novice.
+• Papež o časopisju. Nedavno je zaslišal sv. oče nekega časnikarja, kateremu je rekel: »Še zdaj se ne umeva važnost časopisja. Duhovniki iu verniki se ne pečajo s časopisjem tako, kakor je to potrebno. Starčki pravijo, da je to nekaj novega in da se je prej rešilo mnogo duš, ne da bi se bilo treba pečati s časopisjem. To je lahko reči: Prej! Prej! Na to se pa ne sme misliti, da prej strup slabega časopisja ni bil tako razširjen, kakor je zdaj in da pro-tistrup dobrega časopisja ni bil tako potreben kakor danes. Dejstvo je, da brezbožno časopisje danes goljufa, zastruplja in uničtre krščansko ljudstvo. Zatnan gradite cerkve in prirejate misijone, ustanavljate šole in prinašate dobra dela: vsi vaši napori bodo brezuspešni, če ne boste znali uporabljati obrambeno in napadalno orožje katoliškega lojalnega in odkritega časopisja.« Papeževe besede naj nam bodo v zgled in spodbudo, da bomo z vsemi močmi podpirali in agitirali za naše časopisje! V vsaki župniji naj pridobe somišljeniki nekaj novih naročnikov »Slovenca«!
+ Hribar, »Narodov« sobojevnik. Hribar je tudi v imenu izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke pisal uredništvu »Slovenskega Naroda« k njegovi 40-letnici, proslavljajoč boj »Slovenskega Naroda« (D »za ideale (!) narodno-napredne stranke, izrekajoč »Slovenskemu Narodu« »toplo zahvalo — so-bojevništvo!« Sedaj so menda na jasnem ne samo hrvaški poslanci, ampak tudi še marsikdo drugi.
+ Informirani list. »Učiteljski Tovariš« od 3. t. m. z neprikrito glorijo poroča: »Veronauk se odpravi iz italijanskih ljudskih šol. Naučili minister Rava predloži državnemu svetu zakonski načrt, naj se veronauk odpravi iz vseh ljudskih šol.« Hali — Halo! To je veselje za liberalne glodavce Ganglovega papirja. Pa ni brez grenkobe. »Tovariš«, ki je to notico objavil, nosi na čelu 3. januar, minister Rava pa je svoj načrt že okoli srede decembra meseca lanskega leta hotel izvesti in sicer naredbenim potom, ne da bi ga držav, svetu izročil. Državni svet pa je iz lastne iniciative kmalu potem, ko je Rava svojo naredbo izdal, isto kasiral, ker je nezakonita. In 'anuaria, ko je »U. l ov.« izšel, pa je Rava svojo blamažo že v žep utaknil. Dolgo časa je torej treba, predno je o stvareh svoje stroke prav poučeno glasilo liberalne učiteljske veleinteligence.
+ Liberalnim učiteljem. »Učiteljski 1 ovariš« od 3. t. m. z ozirom na naša izvajanja, da bomo liberalne zagrizence med učitelji pognali, kamor spadajo, za dobre in vestne vzgojevavce ljudstva pa poskrbeli, piše sledeče: »Naj se zgodi tako! Naj pridejo vsaj dobrim učiteljem dobri časi, druge naj vzame vrag, če je že tako določila »Slovenčeva« volja! Samo prosimo, po katerem zakonitem določilu?- Gospodje očividno mislijo vedno le na povišanje svojih plač, češ, če jih boste povišali, jih boste morali vsem in ne boste mogli razločka delati kakor tudi nebeški oče ne, ki pusti solnce sijati na dobre in slabe. No, nam se pa to ne zdi ravno glavna stvar. Prvo kar liberalni učitelji potrebujejo, je moralna podpora od strani ljudstva in povišanje njihovega ugleda, da morejo vspešneje delovati. Tega pa liberalnim hujskačem med kranjskimi učitelji nihče drugi ne more dovoliti kot ljudstvo samo, ki je v tem ozirn suveretmo. Mi pa nič drugega ne pravimo kot to: Aktivna rezistenca proti škodljivcem ljudstva na vsej črti! Boj proti njim v vsakem društvu in v vsakem zastopu! Zato nobenih zakonitih določil ni treba. Zgled po drugih kronovinah kaže, da tudi krajtii šolski za-stopi kaj premorejo, ako se postavijo. Ljudstvo kratkomalo ne mara liberalnih »vzgojevavcev« mladine, ampak hoče krščanske. ki ga ljubijo in umeva!o. Brez zakonov vam pokažemo vrata. Bomo vi-
deli, koliko boste napravili sami, kako boste prenesli svojo »splendid isolation«! Zelo smo radovedni.
+ »Lega« je izdala poročilo o delovanju »Schulvereina« ua Trentinskem. Tu biva 350 tisoč Italijanov in le 5000 Nemcev. »Schul-verein« in država vzdržujeta nebroj nemških šol na laških tleh in tako prodira nemštvo vedno globlje v deželo. V Tridentu je nemška državna gimnazija (72.000 K), nemški otroški vrtec, ki ga tudi država vzdržuje (8000 K) ,v Roveretu ie vadnica na italijanskem učiteljišču nemška, ravnotako otroški vrtec (4000 K), dal e ie v Tridentu nemška državna ljudska šola (48.000 K), vrhtega pa je za podpiranje nemškega šolstva na Južnem Tirolskem nakazanih 30.000 K. 4'segaskupaj se torej izdaja za nemške šole na Trentinskem 160.000 K, Ljudska štetja I. 1890 in 1900 so pokazala, da so Italijani na Trentinskem za 1% nazadovali, Nemci pa narastli. — Lahom se čisto prav godi. Čemu pa izdajajo na Primorskem, kjer so za njih vzlic vsem naporom pozicije izgubljene, 200.000 K na leto za pola-iionjenje slovenske dece? Rajši bi ta dragi denar potrošili za sobrate na Trentinskem, ki so res v nevarnosti, da jih poplavijo Nemci, ki silno pritiskajo na jug. Ampak »kogar ho-čfflo bogovi pogubiti, ga s slepoto udarijo« — to velja za brezglavo politiko avstrijskih Italijanov prav posebno.
+ Nova »Kmečka zveza«. V ponedeljek, na sv. Treh Kraljev dan, popoldne ob 3. uri bo na Vrhniki v »Katoliškem domu« ustanovni shod »Kmečke zveze« za vrhniški sodni okraj. Obenem bo političen shod, na katerem bosta poročala poslanca gg. Povše in Gostinčar.
( Deželni odbor je dovolil »Mlekarski zvezi«, katere načelnik je g. stotnik v p. Kump, 2.000 kron podpore.
+ Hranilnica in posojilnica je začela poslovati v Kropi. Uradni dnevi so ob nedeljah in četrtkih dopoludne. Obrestuje \Ioge po 4inpol odstotka in daje posojila po 5 odstotov.
: Za škofa v Djakovem nameravajo baje imenovati frančiškana Rafaela Rodi-ča, učenega in pobožnega moža.
+ Slovensko časopisje Izvrstni mariborski »Slovenski Gospodar« ima v novem letu na štirih straneh posebno prilogo »Gospodarske novice«.
—	Nesreča na kamniški železnic!. Včeraj zvečer okolu polu šeste ure je peljal hlapec g. Marije Flere iz mlina voz moke domov, da bode drugi dan peljal naprej v Ljubljano. Ko pelje hlapec proti železniškemu tiru nič hudega sluteč, gre poleg konj na levi strani, kakor je ondi navada. Ko stopijo konji na železniško progo, v hipu pridrvi vlak od desne strani tako, da ga hlapcu ni bilo mogoče videti. Vlak podere na tla enega konja in vleče kakih 20 metrov s seboj, drugi konj se odtrga proč. Prednji konec voza je čisto polomljen, vreče večinoma vse raztrgane in moka raztresena. Konj vreden nad 500 kron, je živ, pa ni za nobeno rabo več. G. Marija Flere ima škode gotovo čez 1300 kron. Hlapec je tudi po glavi precej poškodovan in po životu potrt, ker ga ie vrglo na stran. Na tem prelazu ali ovinku bi se bila že večkrat kmalu pripetila nesreča. Potrebna bi bila tukaj čuvajnica.
—	Novice iz Bohinja. Iz Bohinja se nam piše: Vozniki in novo leto. Nekaj nečuvenega za naš kraj je to, kar so naredili vozniki, ki vozijo Žagarju Francetu Hajnriharju iz Bohinjske Bistrice les iz planine Jelje. Med tem, ko so domačini hiteli k službi božji, da spolni jo svojo krščansko dolžnost na tako velik praznik, šli so trije vozniki izvaževat les na planino. Ko so srečavali domačine, so se norčevali, da zanje ni praznika. Bohinjec-doma-čin bi nikdar tega ne storil. Poživljamo županstvi obeh dolin, da prepreči to pohujšanje! — Snega imamo dovolj. In ravno pravi je za vožnjo z gora. Veliko posekanega lesa imajo ljudje gori ter ga kaj pridno vozijo doli. Ob cesti vidiš velike kupe. Tudi zaslužek še ni preslab. Vendar dolgo ne bo šlo tako. Gozdovi se redčijo, denar pa izginja. — Igro prirede igralci izobraževalnega društva »Savice« v Srednji vasi dne 6. januarja ob pol štirih popoldne. Igrali bodo lepo igro izza časov preganjanja kristjanov »Mlini pod zemljo«. Nastopi do dvajset fantov. Pred in po igri bodo pevci zapeli nekaj lepih pesmi. Pridite!
»Mazzinijevo društvo« imajo v Spljetu brezverski socialni demokrati. Njihovo glasilo je tržaška »Einancipazionc«.
—	Zaradi bogokletstva ie v Spljetu obtožen socialni demokrat Ivan Pavazzi, ker je pri predavanju redovnika o. Gaetana iz Italije v disputaciji izrekel strahovito podlo psovko proti presv. Rešnjemu Telesu. Zagovarja ga znani dalmatinski hrvaški naprednjak dr. Sinodlaka, kar se Ljudem zdi zelo značilno.
—	Na tri leta ječe je zagrebško garnizij-sko sodišče obsodilo begunca Gjura Tenodi, ki je v Zagrebu dalj časa na originalni način ljudi osleparil. V preiskavi se je delal neumnega, vsled česar so ga morali oddati v garnizijsko bolnico, pa jo je moral zdaj zamenjati z ječo.
—	Tast ubil zeta. V Viritovici je občespo-štovani stari obrtnik Šubert s sekiro ubil svojega zeta, pijanca Srbiča, ker je slednji hotel svojo ženo pretepsti. Uboj se je izvršil v si-lobranu, ko je tast hotel zetu izviti iz roke sekiro in je vsled tega med njima nastal boj.
V konkurzu je trgovec Iv. Bolta v Šte-fanji vasi. — Konkurz je dovoljen nad premoženjem nedavno v Ljubljani umrlega restav-raterja in lesotržca Ludovika Fantinija.
Novoletni avanzma rezervnih častnikov pri 17. pcšpolku. Imenovani so bili za poročnike v rezervi: rezervni kadeti (častniški namestniki): Ivan Režek,
Henrik Pogatschnig, Artur Fachbach pl. Lohnbach, Karol Sardinšek, Rihard grof Berghe-Trips. Jan. Appold, Ernest Nieder-bacher, Josip Poznik, Ernest Rauter, dr. Jan. Malle in Karel Dreo, dalje rezervna podčastnika Andrej Patterer in Gabrijel Verbič; za rezervne kadete (častniške namestnike): Rudolf Voltmann, Herman Melnitzky,. Lud. Lerchenfeld, Lud. Gatt-ringer, Janko Kralj, Fran Stopar, Leon Graf, Rikard Canaval, E. Richfer, Jos. Pirker, Ferd. Khiiny, Avg. Apih, Konst. Ferlančič, Jur. Neisscr, Lud. Skalka in Fran Lepša; za- rezervne kadete: Andrej Maselj, Kazimir Mulaček, Josip Fink, Fin. Guantschnig, Lud. Strauss, Osv. Zettel, Jan. Slavec, Al. Lansegger, Rudolf. Fister. Adolf Potokar, Aug. Trojanšek, Josip Knaflič, Božidar Šetina.
»Zore« 1. in 2. številka se je morala dati vnovič natisniti, ker je nepričakovano poskočilo število naročnikov. To ie veselo znamenje za napredek v katoliški organizaciji. Dijaštvo naj neumorno agitira dalje za svoje stanovsko glasilo, javnost pa jih bo v tem stremljenju gotovo radevolje podpirala.
StaJersKe novice.
š Celjskega okrajnega zastopa ne bode!
Kakor smo izvedeli, so tudi celjski Nemci vrgli puške v koruzo. Ker so mislili, da Žalec in Št. Jur ne bodeta izvolila zastopnikov za okr. zastop, so tudi Celjani obstruirali in mesto Celje, če smo prav poučeni, ni izvolilo zastopnikov za okrajni zastop. Nemci so računali na sledeči način: Izprevideli so, da so v velepo-sestvu grdo sleparili. S sleparstvom glede glasa trboveljske premogokopne družbe se baje bavi — celo državno pravdništvo. Na veljavnost volitve v vdeposestvu torej ni mnogo dati. Ce bi pa bile v veleposestvu volitve ovržene, v ostalih skupinah pa izvršene in odobrene, vedo Nemci, da pri novih volitvah iz veleposetva propadejo. Potem bi pa bil okrajni zastop s slovensko večino sestavljen. Da se to ne bi moglo zgoditi, so vrgli puško v koruzo in onemogočili sestavitev okrajnega zastopa s tem, da sploh nišo volili zastopnikov za mesto Celje;
š V Gradcu prijeti vlomilci. Iz Gradca se nam poroča, da so ondi včeraj prijeli dva vlomilca v trenutku, ko sta hotela vlomiti v blagajno delavske zavarovalne družbe. Tretjemu vlomilcu se je posrečilo pobegniti.
š V Laškem trgu so bile občinske volitve. Izvoljeni so bili sami nemškutarji
š Slučaj Vošnjak v Šoštanju. Kakor izvemo, se je zadeva tovarnarja Vošnjaka v Šoštanju ugodno obrnila. Letos so kože v ceni za polovico cene padle. Vsled tega so vsi podjetniki te vrste trpeli velikanske izgube. Nemški tovarnar Woschnagg v Šoštanju je zabeležil v tem oziru letos 184.000 kron izgube. Seveda je enako trpel slovenski Vošnjak, ki je pa prejšnja leta mnogo zidal in se v precejšnji meri poslužil posojil, tako, da je ob sedanjem tržnem položaju prišel v plačilne stiske. Do konkurza pa, kakor vse kaže, ne bode prišlo, ampak se je g. Vošnjak skoro z vsemi upniki ugodno poravnal glede dolžnih zneskov in plačilnih rokov. Slišimo, da se tvrdka preosnuje iu vstopita v isto kot imetnika tudi Vošnja-kova sinova.
š K razpisu zmanjševalne dražbe za zgradbo župnijske cerkve v Dolu pri Hrastniku, priobčenem v »Slovencu« in »Slovenskem Gospodarju« se dodatno pripomne, da morajo dotičniki, ki se nameravajo udeležiti dražbe, vplačati v roke dražbene komisije 10 odstotkov vadija. Ant. Veternik, župnik in načelnik stavbenega odbora.
š Celjskim mestnim modrijanom je v občinski kasi zmanjkalo • 27.000 K. Zato so potegnili sicer predrzni mestni očetje rep med noge in so sklenili, da nemške šole v Gaberjih ne bodo zidali. To bo joka v germanskih gozdovih !
š Imenovan je praktikantom v c. kr. biblioteki na Dunaju g. dr. Franc Kidrič, rodom Štajerc iz Rogaške Slatine.
KoroSRe novice.
k Občni zbor »Slov. kršč. soc. zveze« se vrši v Celovcu 12. t. m.
k Slovenska gledališka igra v Celo-
C11. » Slov. kršč. soc. društvo v Celovcu bo predstavljalo 12. t. m. ob osmi uri zvečer v dvorani »Rokodelskega doma« prelepo Medvedovo dramo: »Za pravdo in srce«. Vstopnina: Sedeži po 1 K 80 v, stojišča po 60 v. Nastopila bosta tudi celovški in timeniški pevski zbor.
k Kavarno Saupper v Celovcu je prevzel z novim letom gospod M. Schleicher.
k Redko novoletnlco je obhajala v Celovcu služkinja Marija Krasnik. Obhajala je namreč 50letnico, odkar služi pri eni in isti rodovini. Ko je pri tej rodovini, Ptik, stopila v službo je bila stara 26 let, in to se je zgodilo ob novem letu 185S. Seveda je bila 761etna slavljenka tudi primerno počaščena.
k Voznino je znižala državna železnica ob nedeljah in praznikih na gotovih postajnih zvezah na Koroškem za ljubitelje zimskega športa. Seveda mora dotična oseba dokazati, da se pelje po železnici le radi zimskega športa v pripravnejši kra1.
k Vojaška vest. Na začasni enoletni dopust je šel stotnik A. Huna, od 17. peš-polka v Celovcu.
k Noro si je zlomil na novega leta dan v Ceiovcu trafikant So\va. Stopil je pred gostilno pri »Baren« z voza, pri tem se mu je pa spodrsnilo ter je tako nesrečno padel, da si je nogo zlomil.
k Prste si je odrezala s strojem za rezanje klaje zadnjega decembra gostilni-čarka Griinuald v Št. Danreiu v Zgornji Ziliski dolini. Pri rezanju klaje ji je roka zašla v rezalnico, na kar ji je na mah odrezalo vseh pet prstov na roki.
LjuDijansKe novice.
lj Jutrišnji zabavni večer pevskega društva »Ljubljane« bo imel nenavadno bogat spored. Iz originelnega sporeda smo poizvedeli nekaj točk in smo prepričani, da bo občinstvo imelo izreden užitek in da bo poleg izvrstnega koncertnega dela, ttijdi mnogo neprisiljene veselosti, ker bo šaljivi del izzval brezdvoma mnogo smehu. Na sporedu je med drugim: Uvod: Fučik: Iz mesta pesnij. Koračnica. (Vojaška godba.) — Koncertni del: 1. Suppč: Uvertira »Pesnik in kmet«. (Vojaška godba.) — 2. R. Leoncavako: Bajazzo. Pesem iz opere »Pagliacci«. (Tcnor-solo.) 3. Josip Stritar: »Pisarjev sin«. (Dramatični solo-prizor). 4. O. Strauss: Fantazija iz »Valenega sna«. (Voiaška godba.) • >5. Baptista: Spoznanje. (Dvospev.) Fr. Sestrin: Pri narodnih pevcih. (Dvospev). Intermezzo: A. Foerster: Pjevajmo. (Moški zbor). — F. W i 11: Solza. (Cveterospev).
—	A. Foerster: Nočni pozdrav. (Moški zbor). — Salijvi del: 1. »Rigo • Janjči«. (Solo-prizor). — 2. C rti: Kinematograf. (Putpuri.) Vojaška godba. — * * * : Trije dimnikarji. (Trio). 4. Lud\vig: Vedno nižje. (Humoristična polka. Vojaška godba.) 5. »2ane z Iblane«. (Groteska). -6. Pitschmann: Zakonske sladkosti. (Humoristična polka. Vojaška godba.) 7. Fdgar Fons: (Ameriški muzikalni klovn).
—	8. Smetana: »Komedijantje« (Koračnica. Vojaška godba.) Konec: Koinzak: Na pustni večer. (Galop. Vojaška godba.) Nato prosta zabava. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Vstopnina 1 K. Jutri torej v »Union«!
Ij Izvirna slovenska drama. Nocoj, 4. t. m., je repriza Adolf Robidove drame »V somraku«. Naznanjene »Roza Bernd« ne morejo igrati, ker je g. Danilova močno obolela. Ulogo matere Marije Rožuikovc v »Somraku« igra gdč. Ronovska.
Ij Nova igra na odru Rokodelskega doma. Opozarjamo, da se bo pri božičnici kat. mla-deniškega društva, ki se vrši sv. Treh kraljev dan, 6. januarja, ob 6. uri zvečer, v Rokodelskem domu, uprizorila tudi pr.vikrat igra »Za-pravljivec«. Med pevskimi zbori, ki so na sporedu, bo gotovo zelo ugajal Fr. Ferjančičev »Venček vojaških narodnih«, (lovor bo imel prof. dr. M. Opeka.
lj Redni mesečni sestanek članov »Društva slovenskih katehetov« bo prihodnjo sredo, dne 8. januarja, ob petih zvečer v pritličju knezoškofijskega dvorca. Na vrsti je poskus kateheze o vprašanjih 162., 164. in 165. »Srednjega katekizma«. Predavatelj gospod katehet A. Cadež. K obilni udeležbi vabi odbor. — Kronika »Društva slovenskih katehetov« izkazuje 311 članov iz desetih dekanij. Pa zadnjem sestanku je iz semeniške deka-nije pristopilo 16 duhovnikov-katehetov; iz dekanije Kranj pa 28, ki je torej skoraj polno-številno zastopana. Vivant sequentes!
li Silvestrov večer izobraževalnega društva v Vodmatu v Ljubljani se je jako dobro, obnesel. Obširni prostori g. Jeleničeve gostilne so bili natlačeno polni, a mnogo občinstva je moralo oditi, ker ni dobilo prostora. Izmed mnogovrstnih zabav omenjamo le, da je nekaj vrlih pevcev pevskega društva »Ljubljane« dovršeno zapelo par lepih pesmi, g. Slavko Ravnihar pa je v vznesenih besedah govoril slovo staremu letu in želel vsem navzočim veselo novo leto. Veselice se je udeležil tudi državni poslanec g. Gostinčar, katerega so navzoči navdušeno aklamirali. Pohvalno moramo še omenjati postrežbo gostilničarja gospoda Jeleniča. Društvo pa je ta večer pokazalo, kaj premore in koliko ima prijateljev. Tudi gmotna stran tega večera je ugodna.
Ij Umrla je vdova c. kr. okrajnega komisarja gospa Ana Sertič.
Ij Morilec svoje matere. Mihelič iz Sne-berjev je bil včeraj res s svojo ženo v Ljubljani. Njegova žena je nosila strankam še mleko in je pravila: »Mati so umrli,« Mihelič se je pa napram strankam surovo izrazil: »Sedaj je stara vendarle crknila.«
Ij Zadete srečke iu uevzdignjeii denar od »Ljubljanskih srečk« so še vedno nevzdignje-ne v prejšnjih letih izžrebane srečke: št. 71763 z dobitkom 50.000 K. št. 3326 z dobitkom 40 tisoč kron, št. 27127 z dobitkom 1000 K in z istima dobitkoma številki 41027 in 46335; poleg tega cela vrsta vzdignjenih številk z dobitki ik> 60 K-
Ij Obesil se je danes dopoldne v podstrešju hiše št. 10 na Karolinški zemlji oženjeni, 33letni čevljar Josip Perše in sicer na čevljarski jermen (kneftro). Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pcrše ie zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke.
Bil je hud alkoholik in zadnje čase zelo zamišljen, kar ga je najbržc gnak) v smrt.
Ij V naše rodbine »Slovenca«! — Somišljeniki, agltlrajte med znanci za »Slovenca«!
Razgovor z vlomile,m UašInsKim
Lvov, 2. januarja.
Danes zvečer se mi je posrečilo govoriti z NVašinskim, predno so ga odpeljali pred deželno sodišče. Vlomilec NVašinski je 1 epo raščen, z umetno rdeče pobarvanimi lasmi in črno brado, pristriženo na angleški način. NVašinski je povedal, da je iz ugledne ruske rodbine, katere imena ne bo povedal, ker je dovolj, da on trpi, in ni treba ,da bi morala še cela rodbina. Zlasti mu je veliko ležeče na svoji ženi, katere zdravje ga zelo skrbi. Pomiril se je takoj, ko se mu je zagotovilo, da je njegova žena na varnem v Rusiji. Pravil je potem, da je vedno, kadar je denar ukradel, ga tudi drugim ljudem daroval. V Lvovu je pogosto občeval z revnimi vse-učiliščniki, s katerimi se je seznanil deloma v kavarni deloma v kaki družbi. Videl je revščino teh dijakov, ki so se mu smilili. Dostikrat jim je kupil obleke in jim dal denarja. Prvikrat je prišel leta 1904. v Galicijo in je v Strijn na podlagi napačnih listin pod imenom »Peter Bora« dobil koncesije za pekarijo, ki jo je tudi nekaj časa vodil.
Bržkone je naredil kaj v Striju, kar ga je spravilo v konflikt s kazenskim zakonom. V Stanislavu je prišel skupaj z vlomilci v ondotni avstro-ogrski banki.
Prepeljan v Lvov, je ušel i/, ječe z vlomilcem Schvvarzerjem in nekim drugim kaznjencem. V begu je padel iz drugega nadstropja, ker so bile rjuhe slabo zvezane, na vrt Franc Jožefove gimnazije, ki je bila poleg sodišča. Tam je ležal nezavesten celo noč. Zjutraj sj je prebudil in odšel mirno i/, poslopja. Takrat se je obrnil na Rusko. Svojega nadaljnega življenja ni hote! opisati. Dejal pa je, da s tovarišema, s katerima je pobegnil, ni prišel več skupaj, ker sta ta manj vredna človeka, s katerima kot intiligenten človek ni hotel več občevati. Pričakuje kazen 10 let zapora. Pričakuje pa z vso gotovostjo, da kot on o Adamskemu, istotako tudi ta o njemu ne bo ničesar izdal, ker sta iskrena prijatelja, NVašinski je antialkoholik, tudi ne kadi, in izda za svoje potrebščine zelo malo. Pravi, da je vedno, kjer je mogel, pomaga! revežem, in bi zato tudi dal življenje.
1 *
Iz Lvova je prišlo poročilo, da so pri aretiranem zlatarskem delavcu Titlu našli mnogo brzojavk, iz katerih sledi, da je Titi organiziral za NVašinskega družbo vlomilcev in jih dirigira! tja, kjer jih je NVašinski potreboval. Pravo ime NVašinskega je baje Peter Babinski.
ttajemnisKf strolK v Mgcu yorhu.
London, 3. januarja.
Iz New Yorka se poroča: Strajk stanovanjskih najemnikov je dosegel mal uspeli. Hišni posestniki niso svojih groženj, odstraniti stranke iz hiš, uresničili, temveč poskusilo je mnogo posestnikov pogajati se s štrajkujočimi in so pritrdili znižanju najemnine stanovanj za l() odstotkov. Hišni posestniki so grozili, da bodo prihodnji ponedeljek brez vsakega ozira izpraznili hiše.
Ce se štrajk razširi, bi bili sodnijski stroški velikanski in najemniki so si sko-ro gotovi zmage ter upajo na nadaljni popust hišnih posestnikov.
Ostra protialkoholna postava na Finskem.
Za Rumunsko je prišla s še hujšo protialko-holno postavo Finska. — Prva zesija novega demokratičnega parlamenta v Helsingsforsu je končana in njega 200 poslancev, med temi 19 žensk, se je vrnilo k domačim penatom. Ta demokratični parlament je med drugim razprav/al o alkoholnem vprašanju. Določbe te nove postave so naravnost drakonične, da je marsikateremu meščanu kar tesno in grozno. Trgovina in prodaja alkoholnih pijač je namreč po postavi brezpogojno prepovedana. Niti žganje, niti pivo in niti vino se ne sme več prodajati. Izjemo so naredili za ruske vojake, ki so na Finskem v garniziji, ker ti brez njim priljubljene »vodke ne morejo živeti.« Dovoljen ostane alkohol le kot zdravilo. Toda država sama ima monopol nanj (ga sme le sama prodajati). Služabnikom države je dovoljeno po hišah napraviti preiskave, če ni morda notri vina, piva ali kake druge vrste alkohola. Prestopniki te postave se kaznujejo z globo od 100 K do treh let kazenskega dela. — Vsak voz, ki pelje alkohol, se konfiseira. Tudi ladje, ki v večji meri vozijo alkohol, bo vlada odvzela. Vse pivovarne in žganjarne se morajo zapreti. Zastonj so se upirali nekateri poslanci taki postavi, češ, da krati državljansko prostost. Zastonj so kazali drugi na nevarnost, da utegnejo nastati celo mednarodni spori
zaradi tega, ker je po trgovinskih pogodbah nekaterim državam dovoljeno na Finsko alkohol uvažati. Zastonj! Vsi govorniki so podlegli izvrstnemu govorniškemu talentu poslank, zlasti baronice (Iripneuberg. V Helsingsforsu se tolažijo s tem, da ruski car te postave ne bo sankcioniral. Na Finskem ne prideljujejo vina, pivo in žganje je pa nenaravna brozga; — v vinorodni državi ne bo kaj takega nikdar mogoče.
Razne stuari.
Mater umoril radi ene krone. Svojo mater ustrelil je v Lundenburgu 251etni Siegfried Gerber, ker mu ni dala krone, ki jo je zahteval od nje. Morilec je šel nato k orožnikom, kjer je naznanil »da se je do-ma nekaj zgodilo«.
Človeška koža pri stro'arju. V Buka-reštu je prinesel neki medlcinec v strojar-no NVeithase <Sc Comp. velik kos kože. Delavec, ki jo je strojil, je spoznal, da si je medicinec prilastil človeško kožo v ana-tomičnern oddelku, da bi dal vezati neko knjigo.
Pozabljen lakote umrl. V vasi Chaumont-eu-Veriu na Francoskem je zakrivila občinska uprava strašen dogodek. Dan pred božičem se je oglasil pri ondotnem občinskem predstojniku nek vagabuiul ter prosil oskrbe. V ta namen in za kaznovanje imajo v vseh francoskih vaseh zaporne prostore. V tako ječo so zaprli tudi tega starca. Pozabilo pa se je popolnoma nanj. Ker pa je bila ječa oddaljena od bivališča, se tudi ni slišalo njegovih slabih klicev. Dva dneva pozneje so našli novi kaznovanci starca mrtvega in zmrznjenega.
Na gledališkem odru aretovan. Iz Ne\\ Yorka se poroča: Pristno amerikansko igro so doživeli posetniki gledališča Grand Opera House v Bostonu, ki so poslušali znanega italijanskega tenorista Carla Albani v operi Trubadur. Ko je v drugem dejanju nastopil Albani kot Maurico, mu ie sledil k splošnemu začudenju policijski stražnik iu spremljal vsako njegovo kretnjo. V začetku so mislili ljudje, da je to kaka šala, ko je pa Albani nemoteno pel svojo ulogo, se jim je začelo daniti ter so koncem dejanja marljivega stražnika pozdravili z veselimi ovacijami. Kmalu se je stvar pojasnila. Ravnatelj nekega drugega gledališča je namreč dal aretovati tenorista Albanija, ker ie ta proti pogodbi nastopil v (irand Operi. Amerikanska postava pa določa, da mora uradnik, ki ne more aretovanca spraviti na stražnico, ostati v njegovi neposredni bližini. Malo pred predstavo je prišel policijski stražnik. da bi Albanija aretoval. Ljudstvo v gledališču je postajalo že nemirno. Ravnatelj je bil v največji zadregi, stražnik se ni dal pregovoriti. edino kar je bilo mo^če doseči pri njem, je bilo to, da je hotel počakati z aretacijo do konca predstave s pogojem, da se mu ne bo branilo, slediti svoji žrtvi na oder korak za korakom. No, občinstvo ni bilo ogorčeno nad stražnikom, pač pa ie ta dosegel večji uspeh, kot bi ga mogla umetnost. Njegova navzočnost tudi ni motila Albanija, ki je še z večjim ognjem pel svojo ulogo, tako, da je resni stražnik večkrat mislil, da mu hoče Maurico uiti. Zagrabil je v takem slučaju pevca za suknjo, in groinovit aplavz je bil uspeh. Med odmori je stražnik sedel v pevčevi garderobi ter se krepčal za težavo prihodnjega dejanja. Po predstavi je plačal ravnatelj gledišča za Albanija določeno kavcijo, na kar se je nehala stražnikova služba.
Z zobmi rojen otrok. V Granite City bolnici v St. Louisu, Sev. Ameriki, so izdrli meseca decembra štiriletnemu sinu gospe Annic NVadele velik sprednji zob, s katerim je prišel otrok že na svet. Zdravniki niso hoteli zoba preje izruvati, dokler se niso pojavile bolečine v otrokovih ustih.
Kako je postala profesorjeva hči tatica. V Pittsburgu, Pa., v Ameriki, so zaprli 191ctno Mabel Hali. ker je po raznih prodajalnicah kradla blago. Pri zaslišanju na policijskem sodišču je navedla zelo senzacionalne izpovedi, med katerimi je tudi ta, da so jo lopovi zapeljali v to, da se je navidezno poročila, nakar je njen mož njeno zaupljivost zlorabil in jo prisilil krasti, Lopov ni goljufal le njo, temveč tudi svojo lastno ženo. Njen navidezni mož se imenuje Fred Alleron, dočim je njegovi ženi ime Georgina. Oba so zaprli, kajti v njunem stanovanju so našli veliko količino ukradenega blaga. Miss Hali je izvrstno vzgojena. Pred letom dni se je v plesni šoli seznanila z nekim mladeničem, kateri se ji je predstavil za Fred Clarka in dejal, da je vslužbe-nec neke največje tvrdke v mestu. Bil je lep mladenič in je znal tako lepo govoriti, da se je dekle kmalu zaljubilo. Njen oče je pa prepovedal mladeniču prihajati v njegovo hišo in v minoli spomladi sta oba neznano kam ušla. Kasneje je oče zvedel, da sta se v Ne\v Yor-ku poročila. Ko sta se vrnila v Pittsburg, ji je naznanil, da je njegovo pravo ime Allerton in da je žena, h kateri jo bo peljal, njegova soproga. Allerton je že tedaj vzel vse dragulje in tudi gotovino v znesku 500 dolarjev, katero je deklica imela, ko je svojim starišem ušla. Deklica se je bala vrniti se k svojim starišem in končnd sta jo Allerton in njegova žena prisilila, da je ostala pri njima v stanovanju. Par dni pozneje je Miss Hali opazila, da je Allertonova žena tatica, in da krade po prodajalnah. Potem sta še njo pričela učiti. Temu se je dolgo časa upirala, toda končno se je morala udati in je staro tatico spremPevala, kadar jc šla po prodajalnah krasti. Tekom zadnjih šest mesecev sta jo Allerton in njegova žena podučevala v tatvini in tekom zadnjih treh tednov jc svoje znanje spremenila v prakso. K') so jo zaprli, jc ukradla trnu, vreden sto dolarjev. Aller tona in njegovo ženo
bodo kar najstrožje kaznovali, dočim se zapeljani profesorjevi hčerki ne bode mnogo ža-lega zgodilo.
O O C1 C1 o o o ^ o o o ***
Ali ste že ponovili naročoino na »Slovenca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno do pošilja.

telefonsko m tajovna poročili.
RAUCH POSTANE BAN.
Dunal, 4. jan. Semkaj dospe ogrski ministrski predsednik NVeckerle v spremstvu barona Raucha, ki bo v kratkem imenovan za bana na Hrvaškem.
VOJAŠKA VPRAŠANJA.
Dunaj, 4. jan. Z NVeckerloin vred prideta na Dunaj tudi domobranski minister Je-kelfalussi in tajnik Bolgar v zadevi povišanja častniških plač iu drugih vojaških vprašanj.
t HEŠ.
Uunaj, 4. jan. Tu je umrl dvorni operni pevec Heš, rodom Ceh.
POŽAR.
Moravska Ostrava, 4. jan. Tu je ogenj pri plinarni povzročil, da v mestu včeraj niso nikjer gorele plinove svetilke. Ognjegasna dela so bila ovirana, ker ie voda v ceveh parnih sesalk zmrzevaia.
NARODNA STRANKA.
Zagreb, 4. jan. Na tukajšnjem shodu »Narodne stranke« jc govoril dr. Tomašič o d< klaraciji stranke ter dejal, da sc progr;1 stranke izvzemši železniškega pragmatiške' vprašanja strinja z banovim. Referent, proL-sor Roauer je nato prečital strankin program, nakar so se v specialni debati sprejeli različni popravki.
ORIGINALNI POIZKUS SAMOUMORA.
Pulj, 4. jan. Tu je neka Alojzija Graber, ki sc je vsled vednih prepirov z možem naveličala življenja, požrla ključ od hišnih vrat. Zdravniki upajo, da jo bodo z operacijo rešili.
SCHOENEBECKOVKA POIZKUSILA SAMOUMOR
Konlgsberg, 4. jan. V preiskovalni ječi se je majorka Schonebeck hotela obesiti na kljuki vrat. Paznik ie poizkus samoumora preprečil.
ZARADI »STANDARTA«.
Peterburg, 4. jan. Mornariško vojno sodišče je razsodbo glede na povzročitelje nezgode cesarske jahte »Standart« kasiralo.
POTRES.
New York, 4. jan. Včeraj jc na Jamaici potres napravil veliko škodo.
PORTARTURSKI PROCES.
Peterburg, 4. jan. Proces proti Steslju je odgoden do 10. januarja, ker je predsednik sodišča obolel.
Tržne vesti.
4. januarja 1908.
Sodili smo že, da se bo postavila žitna kupčija na realnejša tla in da pridemo do pravičnejših cen. Skozi tri tedne je bila tendenca mlačna, tudi cene so padale. Konzum pa ravno zato ni hotel poseči po blagu in smo imeli popolnoma mrtvo kupčijo. To je bilo tudi krivo umikajočih sc cen in medlejše tendence. A v tem pričakovanju smo se motili in tržni položaj nam danes zopet kaže, da ne bomo prišli do ugodnejših cen. Pred dvema dnevoma se je tendenca obrnila in cene so se začele zopet dvigati. Tudi včeraj uas je trg presenečil z zopetnim povišanjem cen. Seveda so termini bolj živahni ko efektivne cenc in je pri onih izprernemba večja. Vzrok izpremembe v cenah in tendenci je baje mrzlo vreme, ki je nastopilo, ker snežena odeja je pretanka, da bi ščitila setve pred občutnim mrazom.
2e pri prejšnjih cenah konzum ni segal po blagu, še manj pa zdaj in tako o večjem prometu ne moremo govoriti. Seveda se vsak boji po visokih cenah si nabaviti zalogo, marveč kupi le najnujnejšo. Lastniki blaga pa tudi niso živahni v ponujanju, ker upajo, da jim špekulacija pripomore do še višjih cen.
Moka. Zaspanost kupčije nam je prinesla nekoliko nižje cene ogrskih mlinov, ker je te začela tiščati moka. Tiste vsakih deset dni višje cene pred prazniki pač niso bile pripravne, da animirajo konzumenta in so škodovale ie mlinom, ker jim je ostala moka. Ako se pa bodo cene zrnja stalno dvigale, bodo mlini seveda zvišali cene.
Otrobi iu klajna moka ne gresta več. Nju-nin čas ie minul in zato so začele cenc padati.
Juta. Juta - industri ji so takoj znižali cene tkanini za 5% in tudi razne številke preje sc bodo pocenile.
Obrestna mera na denarnem trgu je začela padati. Angleška banka io je znižala za 1%, ker je postai položaj na trgu ugodnejši in tudi v Ameriki se boljšajo razmere.
SK5T Govorniki! Predavatelji! Na vsakem shodu se spominjajte ..Slovcnca" in ga priporočajte. Na delo za časopisje!
Kašijajoče osebe opozarjamo na oglas o rhymomcl scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Dobro domače zdravilo. Med domačinu zdravili, katere se vporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče kredstvo, je najbolj priporočljivo Linement. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za «Anker-Pain-Expeller«), katero izdeluje Dr. Richterjeva lekarna v Pragi. Cena jj nizka: 80 v, K 140 in 2 K za steklenico; steklenica je v elegantni škatljici ter označena s sidrom.
Preizkušeno dobro domače zdravilo, ki ie prestalo preizkušnjo časa in se žc izza 50 let čimdalie bolj rabi, je zaslovelo praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, e. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker učinkuje antiseptično bolest tolažeče in hladeče, je postalo nenadomestljivo in neutrpljivo mazilo za raznovrstne rane. Praško domače zdravilo se dobiva tudi po tukajšnjih lekarnah in jih imajo tudi v domačih lekarnah mnogih tvornic za stroje, špirit, sladkornicah in steklarnah, fužinah itd., ter bi ga ne smelo manjkati v nobenem gospodinjstvu.
Somišljeniki, preskr-bite, da pride »Slovenec" z novim letom v vse gostilne, v katere zahajate!
asa
DSC
Zmožna
nrodajalka
i« konfekcijo
se takoj sprejme pri 20 3 1
Anton Schuster=ju, Ljubljana.
asa
KKSSD
Izjava.
V Tržiču in okolici se je raznesla velika laž, da so meni podpisanemu pregledali vino, je našli ponarejeno in je izlili, poleg tega me pa še kaznovali za 1000 Kron. Večini je že znano, da je ta govorica laž; kdor bi pa dvomil o tem, mu s tem naznanjam, da je vse popolno izmišljeno. Kdor bi še nadalje govoril to laž, se bo moral zagovarjati pred sodnijo. O povzročitelju laži ni doslej nič znanega; kdor mi ga naznani, dobi zato 20 kron.
Anton Košir
gostilničar. Bistrica pri Tržiču.
14 1-1
Izjava.
Podpisani obžalujem, da sem brez najmanjšega povoda na časti žalil gg. občinske odbornike O. Lavtižar, J. Hlebajna iz Srednjega vrha in J. Hlebajna iz Podkorena, J. Kramar, L. Škufca župnik, O. Šefman, O. Kos, J. Žerjav in J. Černe in obljubim, da jih ne bom nikdar več napadal in jih zahvaljujem, da so vsied tega odstopili od obtožbe.	5 1-1
V Kranjskigori 31. decembra 1907.
Anton Slavec
posestnik, gostilničar in občinski svetovalec v Kranjskigori.
7 1-1

ŽITNE CENE.
Budimpešta 4. januarja.
Pšenica za april.......12 90
Pšenica za oktober......10*53
Rž za april.........11-47
Koruza za maj........7'15
Oves za april............8'27
Efektiv: brez prometa.
Poslano!
Ker se mojemu sinu Adolfu VVagenpleil pred
dvema letoma ni posrečilo opustiti trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredno nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih. se bodo prodale po izredno nizki ceni. na kar si iisojam še posebej opozarjati.
Vsakomur se torej nudi prilika, da si za inal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabnih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. 11. občinstvo vabim najuljud-neje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem
JURIJ WA(iENPFEIL,
juvellr, Celovec, Kramergasse II.
Poslano.
Ker mi je gospod Jurij NVagenpfeil poveri! likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici Ie dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo. kakor tudi vsa popravila in gravure, ter bilježim, pričakujoč cenjenih naročil,
velespoštovanjem ADOLF VVAOENPFEIL, juvelir, Ljubljana.
~ Poslano.
Ogromna izguba na steklenicah napotila je ljubljanske sodavičarje, da so se zedinili in ukrenili potrebne korake v varstvo svojega inventarja.
In, to je že skrajni čas, kajti sodavičarska obrt rkljub velikemu razpečavanju izdelka vidno propada.
Vzroka, da sodavičarska obrt propada, ni iskati v ceni — katera je seveda tudi nizka — pač pa v izgubi steklenic.
Ljubljanski sodavičarji izdajo vsako leto od 15 do 20.000 kron za sifone in pokalice, vendar jih pa vedno primanjkuje.
Kani izginjajo steklenice ?
Steklenice nosijo ime izdelovalca t. j. lastnika, vendar se pa najde mnogo ljudi, ki ne uvažujejo in tudi nočejo priznavati steklenic kot tuje lastnine.
Nasledek tega je, da razni trgovci, obrtniki itd., kateri se bavijo s kupovanjem stekla in raznih kovin, kupujejo našo last od dvomljivih oseb, pri katerih se vidi, da niso poštenim potom prišle do sifonskih steklenic.
Pri nekem obrtniku se je našlo za eden vagon stekla, katero obstoji večinoma iz razbitih sifonk.
Istotako so se našle v dveh krajih sifonske glavice.
Kdo razbija sifone in prodaja? Gostilničarji gotovo ne, ker so za vsako steklenico
___	St. 1/08
Ustrezaje §. 29. odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnj imenik naslednji gospodje odvetniki, in sicer s sedežem:
V Ljubljani:
dr. Ambrositsch Edvin,
„	Eger Ferdinand,
„	Furlan Josip,
„	Hribar Ivan Milan,
„	Hudnik Matija,
„	Kapus Albin,
„	Kokalj Alojzij,
„	Krisper Valentin,
„	Majaron Danilo,
„	Novak Pran,
„	Papež Fran,
„	Pire Makso,
„	PoČek Fran,
„	Ravnihar Vladimir,
„	Sajovic Josip,
„	Schvveitzer Viljem,
„	Suyer Albin,
„	Šusteršič Ivan,
„	Tavčar Ivan,
dr Tekavčič Fran, „ Tominšek Fran, „ Triller Kari, „ Valentschag Otto. Vencajz Ivan P., c kr. sodni
svetnik v pokoju, dr. Vodušek Božidar, „ VVurzbach Maximilian, Edler v. Tannenberg.
V Kamniku: dr. Kraut Alojzij.
V Kranju:
dr Kušar Josip, , Štempihar Valentin.
V Litiji: dr. Jamšek Janko. V Ljubljani, dne 1. januarja 1908.
V	Postojni: dr. Piki Radoslav.
V	Radovljici: dr. Vilfan Janko.
V	Rudolfovem:
dr. Schegula Jakob, „ Slane Kari, „ Žitek Vladimir.
V	Kočevju dr. Golf Franc.
V	Krškem: dr. Mencinger Janez.
odgovorni v znesku dveh kron, dočim izplača kupec za glavico in steklo jedva 5 do 6 nov-čičev.
Pri tem nepoštenem delu so razni zli-kovci, posebno pa zadnje štiri tedne zelo močno na delu. Izguba na sifonih, katera se je v tem času zgodila v gostilnah na Dunajski, Marija Terez. cesti, v Šiški, je za vsakega sodavičarja naravnost ogromna
Ostanki razbitih steklenic v omenjenih krajih pričajo dovolj jasno, da neka družba sistematično krade in razbija sifone in prodaja.
Storili se bodo potrebni koraki pri mestni policiji in orožniških postajah, da se bodo zlikovci eksemplarično kaznovali, vendar pa ima današnja objava sledeči namen:
Vsi cenjeni odjemalci sodavice naj pazijo na to, da se sifonske steklenice ne bodo pri njih kradle, kajti odgovornost za steklenice tudi v slučaju tatvine ne odpade.
Nadalje svetujemo, naj vsak gostilničar zahteva malo položnino za čez ulico prodani sifon.
Opozarjamo pa tudi vse obrtnike, trgovce itd., kateri se bavijo z enakim nakupovanjem,
da opustč vsako kupčijo s sifoni bodisi celimi ali razbitimi, kajti vsak prijavljen slučaj more kupcu donesti neljubih sitnosti.
Prosimo pa, in apelujemo na kulatnost vsakega obrtnika in trgovca, da vsakega posameznega prodajalca naše lastnine nemudoma naznani policiji ali pa kateremu podpisanih soddvičarjev.
Pomisliti se mora, da je tukaj več soda-vičarjev-obrtnikov, ki se borž s težavo za svof obstanek, in to največ radi ogromne izgube steklenic;
torej tudi z ozirom na človekoljubnost upamo, da ni ta oklic zaman.
Ljubljana, dne 21. grudna 1907.
Gašp. Bobe,
načel, dežel, zadruge sodaviCarjev na Kranjskem;
Morč Ivan,
sodavičar:
Kunčič Marija,
Izdelovateljica sodavice;
Tostl Ivan,
načel, tovarne sodavice v Ljubljani;
Zalar Matevž,
sodavičar;
Jerič Fran,
sodavičar;
Tausch Anton
sodavičar.
Proda se prekrasno, dobičkanosno
23 3-1
veleposestvo
v najlepši legi med okrajno cesto, železnico in Savo. Zemljišča merijo okoli 120 oralov in obstoje iz 78 oralov gozda 30 oralov sadonosnikov, in 22 oralov zelo rodovitnih njiv, na katerih se zdaj tudi deželna trsn ca nahaia
Veliko gosposko poslopje, 2 veliki postranski poslopji, obokani hlevi, ko-vačnica, kozolec itd. vse v dobrem stanu. Opravljena, dobro upeljana gostilna, opravljene tujske sobe, zelo dob čkonosen brod čez Savo, bogat živ in mrtev inventar, poljedelski stroji, krme in žita je dosti. Vknjižena je le hranilnica za K 34.000. — Cena K 80 OOO. — Po bližje poizvedbe se je obrniti na
g. FRANCETA RUMPRETH v Krškem.
I I I I I 1 I I I I I I
8 1-1
Vr. VI. 1045/7 20
RAZGLAS.
V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja!
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani je pod predsedst om c. kr. sodnega nad-svetnika Poleca v navzočnosti c. kr. sodnih svetnikov: Andolšeka, Vedernjaka in viteza Luschana kakor sodnikov in avskubanta Romolda kakor zapisnikarja na obtožbo c. kr. državnega pravdništva z dne 6. novembra 1907 o. š. Sl2j7-7 zoper Otona Hartmanna in Franči&ko Hartmann zavoljo pregreška po § 18 št. 2 zakona z dne 16. jan. 1896 št. 89 iz leta 1897, danes po dognani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 12. novembra 1907 o. š. Vr. VI. ""'7 v navzočnosti c. kr. državnega pravnika Trenza in prostih oitožencev Otona Hartmann in Fran£i6ke Hsrtmann po predlogu obtožitelja, da se obtoženca v smislu obtožbe krivim spoznata in obsodita, razsodila tako:
1.	Oton Hartmann, rojen 16. oktobra 1874. v Bregencu, oženjen, prekaje-valec v Ljubljani, Poljanska cesta št. 66, nekaznovan,
2.	Frančiška Hartmann, rojena 21. januarja v Tehaboju pri Litiji, orno-žena, prekajevavčeva žena v Ljubljani, nekaznovana
sta kriva,
da sta meseca oktobra 1907 v Ljubljani vedoma pokvarjene klobase »salame", tedaj torej stvari, katerih uživanje je sposobno škodovati človeškemu zdravju, kot živila imela naprodaj in prodajala; zakrivila sta s tem pregrešek po § 18 št. 2 zakona z dne 16 januarja 1896 št. 89 iz leta 1897, — ter se obsodita po istem paragrafu, z vporabo §§266 in 260 lit. b , k. z vsak na 10 dni strogega zapora poostrenega z enim postom in trdim ležiščem; po §20. istega zakona se izrečejo navedene klobase zapadlim; po § 21. Istega zakona je to razsodbo na stroške obtoženih javno razglasiti.
Vsled §389. k. p. r. imata obtožena stroške kazenskega postopanja nerazdelno; — stroške izvršitve kazni pa vsak zase povrniti.
Ljubljana, dne 13. decembra 1907.
Dr. Danilo Majaron
predsednik
Zahvala.

Povodom predaje svoje trgovine mojemu dolgoletnemu zvestemu sotrudniku gospodu Ivanu Krivcu se čutim prijetno dolžnega izreči tem potom svojim p. n. odjemalcem za skoro v 35 letni dobi obilno mi izkazano zaupanje najtoplejšo zahvalo.
Ljubljana v januvarju 1908.
Z velespoštovanjem
M. E. Supan.
Priporočilo.
Oziraje se na zgorajšnje vrstice si dovoljujem tem potom javiti, da sem prevzel
špecerijsko trgovino od g. Al. E. Supan-a
in jo bodem nadalje vodil pod tvrdko
-J. Krivic. —
Na podlagi več nego 19 letnega sodelovanja v tej trgovini in tu pridobljenih izkušenj se čutim sposobnega, v vsakem oziru vstrezati željam svojih cenjenih odjemalcev in prosim, da se mi dobrotno nakloni enako zaupanje, kot jo je uživala dosedanja tvrdka.
Ljubljana v januarja 1908.
Velespošto vanje m
J. Krivic, Dunajska c. 4.
* r
VODOVODI
..........kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
■ U K«"«*	1» H «1 ■-«» • «» «
Konrad Laehnik
Ijjub^jnna	2457 15
Beethovnove ulice 4.	Brzolavi: Lacbnlh. Ljubljana.
ESSnSEBBHi
mm
i
OSREDNJA BANKA CESKIH hranilnic, f-s,rau
VI««« M kajiiio« Im ra&ua 4 * ia 4'/« t* ■apevaaja ia predaja vrodn. papirjev. Uprava Ia fiuvalaa zalega brazpla&no.
f ippliagerstr. 22.
__(Uslfedni banka £eskyoh apoHtelsn)
Posojila okrajem, mestoai.eb&iaaai In dragim javnim korporacijani proti amortizaciji n« 4 J* in '/4'/. upravne pristojbine. Financiranje Javnih podjetij. Emisija tastnlb 4'/, ban-kovnih oblioaoij, katere uiivajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. T,BOOJO>-
-	Tclegnmf: „>*.rofcamka".
2	Deponiranje kavcij ta
~	radij rasnih mL -
.	Eskont raenjic am _
|	denarnih aavodev. |
•	Bankovne informacij« 5 In svete brezplačno. '
- Ugoden nakup
Jt®4 ostankov
40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 gld. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—5
V. J. Havllček
- v Podčbradih, Čeftko. =
I
Sodi.
Več vrst eodov ima aaprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319
wmm
Pri nakupe vsuju
=zz suknenega zrr In manufakturnc:g$
~blaga ',:■:.„.,::
m opozarja na Ivrdks
HUGO 1HL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
111 M-M
Velik* naloga s==rs .
$ukrtenih ostankov. *
P
! «
m
i
Vožnja traja	_______ _
dni g dni * ^	po^in 0l^
z najnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajenimi velil\ansl\imi parnimi
n IV* J\ ^al\pr do_ sedaj veliKj parnimi z 8-1<s,00(
Pojasnila daje zastopnik ffČgUnifl
j^lodvorsl^e-ulice št v. 28
Odhod iz jjubljane vsaKj ponedelek.torekinčetrteK_v tednu.
mm rmm
Hi
8
v o
N ž
i
9 9
Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s Severonemškega Lloyda "

Bremena HeiD-vorKa
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■ Grosse. »

a
n >\*
I
te Ki

Prokomoraka vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških že-leznic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 1
Edvard Tavčar-Ju,«noiodvonui um ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod lx LJubljane je vsak torek. Četrtek In soboto. Vsa potovanja s« tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poitena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naSe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi liutki preko Bftltlmor« in na vso ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colorabo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Kakor strežno, zarezno In nauadno, za o&oRc In zlfloue i^ priporoča«poljubni množini ooooooooooo
Ivan Demšar
podkouski kouačln Izdelo-uatell vozov u LJubljani
*****

• • • 1
• t • 1
Marije Terezije cesta it. 6
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, ■ UAUV ijčno in trpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.
A. KOBI, BOROVNICA.
i'«fipisac» ima v inloKi najraziiovrstnojše trpežno, kraane
blago na bandera, baldahine, rannobarvne plašče, kanale, plnvialo, dalnaatlke, ve-lame, albe, koretclje, prte itd.
aploh vse, knr rabi v corkvi pri službi božji. — Praviea>a tudi vosenje, preuovljonje »tare obleke in ves popra •■•ia. — Itdoluje ročna ln poDtenn po najnlijl esril ban <t ara in vro drugo obleko.
Prečistite nospode prosim, da »t blagovoli pri nsroiilik (sirati na domačo tvrdko t«r no uvaiujejo tvjih tvrdk. dra-in potujočih agen!,)«,
Zagotavljajo hitro iu najpo4tnn<jjSo psslrožbo in najni^i. r.mo, zatrjuje. d» bode hvaležna tudi m uajmanjšn naročilo. NajodliSnejšim .požiovanjam «c priporoča 2922 1
Ana Hofbauer,
Smo]H»l|ica zaloge cerkvene obleke, orodja En posode
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.
V* ▼ 1
f
fT

Predstava se vr&ijo w delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do ||. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s a Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". : :
Danes v soboto nov spored, i
2124
llsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i i žanf ceni. i i
i. Jia
Sfika*j* napisov ii fMklštreni fteskarja.
dr. ScMflMdovtti v tebah as akadis. tUkarJa.
Efckrltni obrat
Tovarn« kn proda)« oljnatih barv, tirnega In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna ta kompfolri Talafon 154. Patavnlcai
Miklošičeva cesta it. 6	Ijrlike ulice it. 8
Uttanorfjmna /. 1942.
Zaloga čopiče* ca pleskar)«, šB-kar J« In zidarje, Itedllneva masla sa hrastov« poda, karbotinc|a U.
Priporočava m tudi *L ob&astra ss wm ▼ sajiao stroko spadajoč« ddo ▼ sasta ia na deteti kot prizaaae rodno ia laa pe najnižjih enih.
76* u—se
/nhtfllinftn brezplačno dopo(Sil'atev mriesa ihmt lUIlltVUjlK cenika z nad 1000 slikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepop< lno blago ae vzaait
nara| za popolni znesek-Slika nav velikosti.	611 37
M. 366
srebrna dem-ske remont gl 8*8C
ŽL 322
f-rebrra mcftka 1S&!' remont. 3*50
Št 3il
srebrna s sidro ^^ 16 kamnov 5* dvijni plašč 6*80
Št Ml. srebrna s sidro dvojni plašč 16 iam-■to. nov, posebno
močna 7-9-50
tm Kilfirtnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnike Izvoz v vse debele. Maribor L V, stajersko.
: Istrska:
vina
beli moškaf, belo vino, ru-deče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rowmju, Istra«
2421 24-20


domačega š«dei
priporoča po najnižji ceni in nfejbotp kakovosti stavnemu p. n. občinstvu te preč. duhovščini
Josip m^mrn
== » Ljubljani ==® Pred škofijo štev. 19, — SUn trg štev. 4 Prešernove uiice 4t*t. 4. v« s*-*
mm Popravil« lo6n* Hr «m»i
KOBILA
lepa, srednje težka, srčna, pripravna za težo in kočijo, se samo radi poman kanja krme in vožnje proda za 180 gld.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo lista. 2998	5-4
Prevzetje gostilne.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da bodem z novim letom otvoril prenovljeno znano gostilno
pri „RAKU"
Krakovski nasip &t. 4. — Točil bodem pri'jubljeno Reininghausovo marčno pivo. — Preskrbel sem se tudi z dobrim rdečim in belim dolenjskim kakor tudi drugim vinom. Postregel bodem ob vsakem Času z znano dobro domačo gorko in mrzlo kuhinjo. — Končno voščim vsem znancem in prijateljem in nekdanjim svojim gostom
veselo in srečno novo leto!
Z odličnim spoštovanjem
2993 2-1	Anton Albert,
gostilničar.
Dna mizarska pomečnika
in enega vajenca
sprejme takoj v trajno delo Franc Babnik, Studenec št. 9. Posta Dev. Mar. V Polju.	2972 3—2
Sprejme se za takoj več
mizarskih in ključavnic carskih pomočnikou
v tovarni za hišno orodje (Haus-
gerathe - Manuiaktur) barona Roth-schfltza v Viftnjigori. 2978 2-2
Tedenski pregled.
Dežernozborske volitve na Kranjskem
se bodo vršile 21. februarja za kmečke občine, 28. februarja za trge in mesta, 6. marca za veleposestvo. S. L. S. postavi svoje kandidate v vseh kmečkih in mestnih okrajih. C) vseh kandidaturah se bodo predvsem imeli izreči krajevni zaupniki. Od dosedanjih deželnih poslancev so doslej napovedali svojo zopetno kandidaturo gg.: Dr. ŠusJeršič, Povše, Demšar, Jaklič in Žitnik, in sicer prvi štirje v dosedanjih okrajih, dr. Žitnik pa za notranjske kmečke občine (Postojna-Logatec). Deželni glavar gosp. Oton pl. Detela je v posebnem pismu izjavil, da odklanja zopetno kandidaturo, sklicujoč se na svoje 30-letno delovanje.
»Slovenija«, Hribarjev list, ki ga je ustanovil na ljubo Hrvatom, je umrla. — Smrt »Slovenije« je žalosten predznak smrti narodno-napredne stranke.
»Narod« Hribarja razkrinkal. Ob priliki 40-letnice 'Slovenskega Naroda« je šel Hribar častitat v »Narodovo« uredništvo. Prej je nasproti Hrvatom zagotavljal, da nima ničesar skupnega z »Narodom«, obsojal }e njegovo pisavo, sedaj pa gre ravno tisti mož zahvaljevat se, da se je »Narod« bojeval za ravno ista načela, kakor narodno-napredna stranka, in je izrazil žel o, naj ostane »Narod« zvest istim načelom, za katera se je dosedaj boril, ter naj podpira delovanje narodno-napredne stranke. Tak je Hribar v Ljubljani — ni pa tak na Dunaju. —
Učiteji napovedali boj krščansko-socialni zvezi. Dne 29. decembra je imelo deželno učiteljsko društvo zborovanje in sklenilo nasproti S. K. S. Z. ustanoviti »Narodno-socialno zvezo«. Gospodje še ob 12. uri niso pametni. Svoj gmotni stan bi radi imeli izboljšan, pa še vedno huj-skajo.
Učiteljice zborovale 31. defcembra. Glede taktnosti in finih manir se je njihovo zborovanje odlikovalo od zborovanja moških kolegov.
Nagodbo in zakon o belokranjski železnici je cesar sankciioniral.
P. Rosler je dokončal svoja zanimiva predavanja v »Unionu«. Odličnih dam je bilo vedno polno dvorano.
Osrednja perutninarska zadruga se je ustanovila 2. januarija. Njen namen ie povzdigniti kupčijo s perutnino in pomagati tudi manjšim posestnikom. Po deželi se bodo snovale podružnice.
Volitve v hrvaški sabor ee bodo vršile zadnje dni februarija. Volivni boj se je že začel. Starčevičeva stranka je najbolj pripravljena. V poštev pride razven te še stranka resolucionašev in stranke maža-ronov. — Kmečka stranka Radičeva, so-cialno-demokraška in krščansko-socialna za sedanjo borbo niso posebno važne.
Na Ruskem imajo opraviti z večjimi škandali, n. pr. Steselj-Fock, z zlorabo in poneverienjem pri vo:ni intendanci, z goljufi io pri baikalski železnici itd.
Kulturni boi na Francoskem. V Avig-nonu so znamenito škofijsko palačo nad-škofovo porabili za pošto. Palača ima dragocene lesorezbe, ki jih odstranijo in najbrž prodajo, če jih prej ne spravi kak pošten framason v Ameriko ali pa na Angleško. V Nancyjti nameravajo škofovo palačo porabiti za koncertno dvorano. Škofovo opravo so prodali na javni dražbi, dasi so med n:o stvari, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. Na dražbi je bila oprava prodana tako nizko, da niso pokrili niti dražbenih stroškov. Opravo iz časa Ludovika XV., ki jo ie ta osebno podaril lorenškemu vojvodi, so prodali za 800 frankov. Dobička seveda ne bo imela ne država in ne umetnost, marveč kak pariški ali pa frankobrodski jud.
Raznoterosti. P. Bernard Vovk, bivši profesor in ravnatelj, je 29. decembra obhajal biserno sv. mašo. — Svinčnik je obhajal v preteklem letu svojo 250-letnico. — Umrl je v St. Jakobu ob Savi župnik g. Ivan Sakser. — Umrl je bivši avstrijski minister dr. Dunaje\vski. — Osemdesetletnico rojstva je obhajala gospa Elizabeta Klbert, mati novomeškega g. prošta. — Kmečka zveza v Smartnem pri Litiji je od vlade potrjena. Kmečka zveza za dekanijo Trebnje priredi od 12. do 15. januarija socialni in gospodarski kuiz v Št. Rupertu. Govorita g. dr. Krek in g. Leg-vart. — Premog so s 1. januarijem zopet podražili !jubl;anski prekupci. — Častniške plače bodo zvišane. —- V dobrovski šoli je bil 28. decembra ogenj. — Nove jubilejne znamke so prišle v promet dne 31. decembra. — Promet tujcev je bil v letu 1907. na Kranjskem povprečno slabši kot prejšnje leto. — Za vodovod v Kranju so razpisali vsa dela. — Koncert pevske zveze moravskih učiteljev se je izvršil 29. decembra v »Unionu« z resnično sijajnim uspehom. — Zveza slovenskih pevskih društev je imela skupščino 29. decembra v »Glasbeni Matici«. — V Kraniski gori ie
bil županom izvoljen g. Jožei Vandot. —-Na Jesenicah je razpuščen občinski odbor.
—	Dr. Blehveis se je 31. dccembra poslovil od deželne bolnišnice. — Kanonično je bil vmeščen na župnijo Rovte g. Matej Sušnik. — Premeščen je bil g. Martin Skrjanec iz Hinj za upravitelja na Prem.
—	Na Gorenji Suši v selški dolini so dobiH zmrznjenega Antona Vidmarja. Bil je častilec alkohola.
Nov tednik »Zarja« je začel iz.ha;ati v Trstu. Doseči hoče, da politično vodstvo v Trstu prizna krščanska načela.
i Šepav odgovor, tako je »naslovil junak in sokol, občinski tajnik Julij, Novak dne 2. januarja L 1. svoj dopis v »Slov. Narodu«. Kar sem že naprej pričakoval, se je zgodilo. Ker nima na mojem dopisu nič popraviti, se pa izpodtika ob moji telesni hibi. Julij Novak si gotovo domišljuje, kako hudo me jc s tem zadel. Pa zelo se moti, kajti od njega dru-zega ni pričakovati. Pokazal ie s tem le, s kakim orožjem se znajo liberalci bojevati. Kjer se ne da nič popraviti, pa udarimo z osebnimi napadi. Idrijski naprednjaki in »Slov. Narod« so res lahko ponosni, da imajo v svoji sredi tako olikanega pristaša. Pa k stvari. Julij Novak me sumniči, >da sem jaz pisec dotičnih notic. Julija Novaka samo vprašam, kakšno irne zasluži človek, ki svojega bližnjega po krivici sumniči? Povem samo to, da je bil doslej šc vsak moj dopis, kar sem jih poslal »Slovencu«, z mojim imenom podpisan. Ni se mi treba skrivati za urednikov hrbet, kakor je to že neštetokrat storil Julij Novak. Dalje me ta velemogočni dopisnik taksira kot vrednega Osvvaldovega učenca. On misli, da je povsod tako. kot pri liberalcih, k;er mora vsak, ki hoče postati njihov ponižni sluga, prej hoditi nekaj časa k prvakom v šolo, da mu ti vtepejo v glavo nekaj svoje modrosti in olike. Jaz sem le ponosen . na to, da imam za prijatelja moža, kot je gospod Oswald. .Iulij Novak mi tudi očita, da sem se v svojem dopisu previdno izognil bistvu izjave ter raje pograbil stavek, s katerim je ironiziral razmerje učiteljstva do erar-ja. Presneto je bila to puhla ironija. Julij Novak omenja saiiio uniformo, a o plači pa previdno molči, ker ve, da je zadnič pisal neres-nico. Glede bistva izjave pa svetujem Juliju Novaku, da naj io še enkrat prav pazljivo prebere ter potem poišče tisto neresnico, ki se tiče krščanskega prepričanja gospoda nad-svetnika Uilleka. lzprevidel bo, da se izjava krščanskega prepričanja gospoda nadsvetni-ka Billeka prav nič ne tiče. Kako se je izjavo podpisavalo, mi je popolnoma neznano. Vem samo to, da sem jo podpisal tudi jaz. Tudi mi je popolnoma neznano, kako je izjava prišla v javnost in v »Slovenca«. Julij Novak torej tudi tu po krivici obsoja gospoda nadsvetnika in mene. Torej le nekoliko bolj previdno. Nazadnje si Julij Novak domišljuje, kako neljubo da je klerikalcem, ker jc moral gimnaziji prezgodaj dati slovo. Kje na svetu bi se neki našla še taka zvezda, kakor je občinski tajnik Julij Novak. Idrijski »klerikalci« bi še ne bili razkrinkani (vedel bi rad samo, kaj je že Julij Novak razkrinkal) in idrijski liberalci bi morali iti že kedaj spat, če bi njega ne bilo. Tudi bi bila že gotovo prišla na c. kr. rudniško šolo neka nova učiteljska moč, ko bi Julij Novak bil pravočasno zaropotal. Cuj svet, kaj premore vse naš občinski tajnik. Zdaj pa še nekaj! Ali že veste, kako so za-pretili Juliju Novaku gospodje realčni profesorji, če bo še pisaril o razmerah na realki. Meni se zdi to premajhna kazen. Ce ne bo pustil Julij Novak na miru učiteljstva in šol:, se bomo še drugače pogovorili. — R. Gostiša.
i Zaka.i Julče godrnjavsa? Pa še vprašate? Slab prerok je bil zopet. Širokoustil se je, kakšen odpor bo nastal najbrže na liberalni strani, ako se izvrši nameravano imenovanje na ljudski šoli. »Ze danes odločno protestujemo proti temu imenovanju in če se to izvrši, napravimo nadsvetniku IJilleku tak odpor, da preide temu c. kr. predstojniku vsako veselje, skrbeti za okrepljenje nemškega življa v Idriji.« Imenovanje se je izvršilo, in kar jc. Julče prerokoval, se ni zgodilo. Niti njegovi sokoliči sc niso vzdignili, da bi napravili od svojega šefa napovedani odpor. Julče bi rad svojo blamažo pokril, zato je iskal, koga bi se lotil in spomnil se je — šole. A je tu slabo naletel. Le to je čudno, da šc vedno na vse strani meče z lažniki.
i Volitev v komisijo za osebno dohodnino za logaški okraj se je izvršila pretečem teden. V I. razredu sta le dva volivca, knez VVindischgratz in grajščina ob Snežniku. Izbrala sta si za zastopnika g. Solmajerja, graj-ščinskega oskrbnika. V II. razredu so večji trgovci, nje bode zastopal g. Premeri iz Mar-tinjaka. V III. razredu je nad 500 volivcev. Izvoljen je dekanArko za uda, in g. Josip Novak, c. kr. učitelj, za namestnika. Dobila ;ta 113 glasov. Nasprotnika župan Sepetavec in Drag. Lapaine sta dosegla 87 glasov. Volitev ;c bila zelo živahna, ker je gasovalo nad 200 opravičencev.
i V mestni župniji idrijski se je pretečeno leto rodilo 166 otrok, umrlo 149 in poročenih je bilo 36 parov. Krščansko gospodarsko društvo v Idriji je imelo pretečeno leto 133.599 K 41 h dohodkov in 132.961 K 27 h izdatkov, torej prometa 266.560 K 68 h. Vseh članov šteje 541, ki vse blago sproti plačirejo, tako da društvo ne potrebuje knjige dolžnikov. Pristopilo jc 45 novih članov, umrlo ali izstopilo 21, torej prirastek 24 udov. V prete-čenem letu je bilo več sprejemkov 16.313 K 60 h in več izdatkov 16.782 K 22 h, torej nad .11000 K več prometa, kakor prejšnje leto.
priporoča
v največji izberi Katoliška
tiskarna v
Ljubljani
i Shod v Idriji V soboto, dne ti. L au» napravi v dvorani pri »Črnem orlu« »Katoliško delavsko društvo za idrijski okraj« Javea shod. Poroča o delovanju deželnega zbor« bivši poslanec Arko.
Gostilna „pri Slonu"
(Žumru) v Kranju
se odda s I. majem 1908 v
=tiajeivi.
Več se izve pri lastnici Tereziji Gogala v Kranju.	2984 2—2
Cnobnl kredit zn uradnika , ^ Častnike, učitelje Itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnisk. društva dajejo po naj-zmeniejših pogojih tudi proti daljnim odplačilom posojila na osebni kredit. tJot>)valci izključni »Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njen.*vodslvu u^adn. društvu, Dunaj, Wipp livigerstrasse 25. 2438 1
mmmmmimmmmmMm Novomeške razmere.
— Glas izmed novomeškega občinstva.
iz Novega mesta se nam piše: Pred par leti se je napravila nova občinska cesta mimo davčnega urada, pošte rn pokopališča in se zvezala pred poslopjem okrajnega glavarstva z državno cesto. Ta cesta se je zaprla javnemu prometu, to 1» najbrže, ker je bilo ogromno blata na njej, da ga skoraj gaziti ni bilo moč. Ko se je ta cesta zgradila, se je najglav-nejša pot, ki je bila s staro cesto na Loko v zvezi, proti Kapitelju vsa razkopala in se je nje strmec zelo povečal. Po odobrenju deželnega odbora, bi se imela tudi ta pot izvršiti po odobrenem načrtu. Storilo se dosedaj še ni ničesar, pustila se je pa ta pot razrušena in dosedaj še ne popravljena. Razni nalivi so nanesti na novo cesto skoro do kolena na visoko splavi, katere so ostale dosedaj nedotaknjene. Večkrat se tu vidijo prizori, ki ne delajo časti mestnemu županu. Tovorna živina se tu brez potrebe muči in pretepa, ko ne more izvleči tovorov iz blata in vrhu tega še v hudi breg. Povsod drugod je tako mučenje živine prepovedano. le pri nas ni smisla za tako rahločutnost. Ni pa samo to, ta pot je sedaj z novo cesto še bolj obljudena, kakor je bila prej. Prebivalci kolodvora, Bršljina, okrajnega glavarstva in pošte se poslužujejo te poti vsaki dan, ob nedeljah pa tudi razni obiskovalci kapiteljske cerkve, šolo obiskujoči otroci in poleg teh še vdeiežniki pogrebnih sprevodov. Marsikateri dami in gospodu je ostal v tem blatu vrhni gumijev črevelj, katerega je bilo moč le z naporom vun izvleči. Vse to ni za smeh, pač pa je umestno, da se kaj ukrene, če drugega ne, naj se »zaplanka« tudi ta pot, kar je zadnji čas prišlo pri nas v nekako modo. da se zapirajo prometu potrebna pota. Se pač menda starih šanc pogreša.
Opazovalec javnega napredka.
Dr. Ko?acs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost In belino rok v 3 dneh. — Lonček 9 K 20 v.
»International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. Steklenica 6 K.
[Razpošilja po povzetju lekarn * pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tžr 20. Dobi se v lekarnah in drogerijah-
fftnfrnAi 1- «/Lrrupri/co
I Jt'«iV77 &<*lijo iUjt»x>, po oem in | »vt- Tttviijt t '<> pvto t,>uli Jff vbrnep >
* \men™Mn etetz«
lj i> Jftttb/jdJti > '<>Afr>nsA-<' ti/tc&.&t?.
lataiMi sprejmelo se tfokrt ia zanos-Ifivi zastopniki.
Panorama international
15
Pod Tp#iičo 2. i i
Razstavljeno od nedelje 5. jan. do vštev. sobote 11. jan. 1908:
Kiparska umetniška - dela. =
Le za odrasle! Izdclen« postelje
iz rdciegi po«lel|"C£a Inlcta Prav dobro na-poln)enc. Pernica ali bi.iina 180 cm dolga, 116 c« Široka K IU —, I!" , IS - in 18 -; 2 metra do ga, 140 cm Jlroka K 14'-, 16--, K 18 —. 21*—. Zglavnik 80 cm dolg, n8 cm širok K V , 3-50 in 4'—; cm dolg, 7u cm iirok K 4' () in r. W. Izdelujem tudi po kakršn koli drugi meri Tridelni m6drocl iz llnic za 1 posteljo K W , bol|8l K 31-. PoSllt« ae poitnme prosto pn povzetju od K 1«'.— naprel. — Zamen)« ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1062 6 I
BENEDIKT SACHSEL, Lctes 910 pri Plznu Čet ko.
SODE
^^ UStir maP bote® j6 3 ,
stare in nove, velike in majhne ima na prodaj J. Bugganig, sodarski mojster, Ljubljana. Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Panorama losmorama
v Ljubljani
I Dvorni trg štev. I
..Marodne kirirnr Električna razsvetljava.
Razstavljeno od 4. jan. do všter. 11. jan.:
Potovanje po anižodol-skih alpah.
Krasni Erzberg in romanti šfci slapovi.
RibniiKe novice.
r Slovensko katoliško izobraževalno društvo« ie dne 29. decembra in na novega leta dan priredilo igro »Egiptovski Jožef« in burko »Krčma r pri zvitem rogu«, na novega leta dan so vrli igralci navrgli še burko »Kmet in fotograf«. Vloge so bile vse prav dobro izvedene, kar je pričala burna pohvala mnogo-broinega občinstva, ki je prostorno društveno dvorano obakrat napolnilo do zadnjega kotička. Društvo jc doseglo velik materi.ialen in še večji moralen uspeh. Tako naprej!
r Silvestrov večer je priredila tukajšnja liberalna -Čitalnica«. Za nas ie bila ta prireditev v marsičem podučna. V prvi vrsti nas veseli, da ie med liberalci vendar še nekaj takih, ki imajo smisla tudi še za kaj drugega, kakor za pijančevanje in za protikatoliško zabavljanje. Zapomniti si pa moramo, da je ravno učiteljstvo tisti spiritus agens, ki pogrezajoči se liberalni voz s težavo naprej rine. — Dalje! Ali se nikomur nista zdela »Starinarja« persiflaža na sveto pismo? Malo več takta srno vendar .-le pričakovali! — Drugič smo bili pa veseli, ko smo med liberalnim občinstvom opazili nekaj takih, ki se zmeraj okrog nas sučejo, a jih k našim prireditvam nikoli ni, liberalcem pa so takoj vseh pet prstov obUznili, ko so jim komaj enega pokazali! Naj bodo odkriti liberalci ali odkrito naši, dvoživk ne maramo!
.r Občinske volitve bi morale biti vsak čas. Ker it«ajo pa liberalci pred našimi reklamacijami ptecej strahu, jih zavlačujejo, kar le morejo. Na dan 31. decembra ie bila določena seja reklamacijskega odseka, a glej spa-ka. gospod župan jc pozabil sam sebe povabiti! V treh dneh morajo biti reklamacije rešene. a do danes o rešitvi še nič ne vemo! Apeliramo na c. kr. okrajno glavarstvo, da župana za to nameravano zanemarjenje uradnih dolžnosti občutno kaznuje. Za vse enaka pravica 1 Županstvu pa svetujemo, da dobro premisli, preden se odloči o vollvni pravici reklamiranih davkoplačevalcev. Ce ne smelo voliti naši, tudi vaši ne bodo!
Paselsko društvo vi Marte u Llutljanl.
Iz letne kronike društva Sv. Marte posnamemo sledeče: Od novega leta 1907 do božiča je v društveni hiši v Streliških ulicah prenočevalo ter dobilo tudi po dnevi varnega zavetja 1095 brezposelnih služkinj. Kdor pozna nevarnosti, ki prete mladim brezposelnim dekletom po mestu, ta razume, kolikega socialnega pomena Je to sicer skromno, na tihem delujoče društvo. Koliko mladih bitij je bilo obvarovanih moralne propasti, ki jim je zunaj pretila, to ve samo fiog. Vrhutega nudi društvo trajne strehe 20 onemoglim poslom, ki Stanujejo v društveni hiši. Odbor skrbi kar mogoče, da vlada v hiši strog red in da se natančno izpolnjujejo hišna pravila. Odbor je imel devet sej, pri katerih so se obravnavale notranje zadeve društva. Za umsko in srčno izobrazbo poslov se je tudi skrbelo: V društveni dvorani so se nudile poslom dobre knjige in časopisi. Vsaki mesec, in sicer drugo nedeljo v mesecu, so se prirejala društvena predavanja, katerih se je udeleževalo veliko število poslov. Društvo posreduje tudi službe. Vsak dan se oglaSajo v hiši gospodinje, ki iščejo poslov. Skoro vse služkinje so dobile službe. Da pa niso gospodinje vselej s posli zadovoljne, temu ni vzrok ne društvo, ne odbor, marveč je iskati razlogov deloma pri poslih, deloma pri gospodinjah. — Društvo sv. Marte <teje okoli .350 rednih članic, ki z večine društvo podpirajo z rednimi doneski. Lepo število! Toda bilo bi jih lahko še več; saj ima Ljubljana gotovo par tisoč poslov in vsaka zavedna služkinja bi morala biti članica tega društva. Dalje posnamemo iz letne kronike še to-le: Društvo ie imelo par-krat sveto mašo na Rožniku, pri kateri so pele društvene pevke. God društvene patro-ne sv. Marte so praznovale članice na Rožniku s sveto mašo in skupnim svetim obhajilom.
Tudi ie napravilo društvo en izlet na Šmarno goro, kjer so se brale svete maše in so lepo popevale društvene pevke. Na sv. Štefana dan je priredilo svojim udom skromno božičnico z božičnim drevescem, govorom, deklamacijo in petjem. Vesel dogodek za društvo je bilo to, da je po požrtvovalnem prizadevanju naših vrlih poslancev,. zlasti g. dr. Žitnika, društvena hiša dosegla davčno prostost, kar pomeni za društvo veliko svo-to. Seveda se je moralo društvo boriti tudi z raznimi težavami. Prva težava ie hišni dolg. s katerim se mora odbor boriti. Dolga je okoli 10.000 kron, ki se pokriva z rednimi doneski članic in z raznimi darovi, katerih pa žal ni veliko. Zahvala naj bo tu izrečena slavni kranjski hranilnici, ki je naklonila društvu 300 kron podpore. Ko bo hiša prosta dolga, bo veliko J,ažje in bolie ustrezala svojemu dobrodelnemu namenu. Da društvu ni nedostajak) tudi notranjih težav in botev, je jasno, sai se z njimi morajo več ali manj boriti vsa društva, tembolj, če so ženska. — Naj bi pač to velevažno in velepotrebno po-selsko društvo našlo mnogo dobrotnikov in prijateljev, ki bi mu tudi dejanski pomagali, da se bo moglo vedno lepše razcvitati. Gospodje dušni pastirji na deželi naj opozarjajo dcklice, ki gredo v Ljubljano za kruhom, na to društvo in njega dom v Streliških ulicah št. 2, da precej prve ure dobe varnega zavetja. Darila za društvo sprejema t. č. predsednik društva gospod stolni vikar. dr. Josip Jerše.
!§f7
Opozarjam vsacega, kateri bi se še drznil kako najmanjšo stvar o mojej osebi govoriti, da se bo moral pred sodiščem zagovarjati. Vse pa, kar se je govorilo, je popolnoma izmišljeno in zlagano. n l i	Ivan Bajielj.
Prevzetje trgovine.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da sem z novim letom prevzel
trioulno z Špecerijskim blagom, moko, žimo In morsko travo od i. Antona Jetmlneka na Su. Petra cesti it. 14
ter se slavnemu občinstvu priporočam, kakor mojemu predniku izkazano zaupanje i nadalje meni nakloniti. Potrudil se bodem cenjena naročila kar najbolje točno in po možnosti najceneje izvrševati.
1	Z velespoStovanjem	_
JOS. ŠEKULA.
K
Čevljarskega
pomočnika
sprejme takoj v trajno delo Ivan Ramovš, Selo 19 pri Ljubljani. 103-1
Na prodaj je
nouozidann
b	2727 10-7
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem ie 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo aea rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prhlj (luskin) m glavi, to je Kapilor 5U I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da
------------se naroči samo od mene.
Naslov je: P. Jurišid, lekarnar v Pakrac« št. 65 (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
z vrtom tik glavne ceste, pripravna za gostilno, tobakarno ali trgovino.
Cena 15.000 kron.
Naslov pove uprava lista.
Mizarski pomočnik
se sprejme za pohištveno delo pri M. Klemenčiiu,mizarju na Vrhniki.
22 1-1
t£
Ljubljanski gostilničarji pozor!
V torek dne 7. januarja 1.1. je v hotelu pri
Južnem kolodvoru" „Seydel" ob 3 uri popoldan
važen sestanek hotelirjev in gostilničarjev v zelo važnih stanovskih zadevah. Pridite vsi.
24 1-1

Razglas.
Županstvo na Vrhniki razpisuje službo
občinskega tajnika
Proti katarom
sopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdravniško priporočana i'	38 13 II:
z letno plačo 1100 Kron.
Službo bode nastopiti najkasneje 30 januarja 1908. Slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisan popolnoma zmožni prosilci naj vlože z dokazili usposobljenosti in izpričevali dosedanjega službovanja opremljene prošnje
--------- do 10. januvarja 1908 --
podpisanemu županstvu.	t 3-j
Vrhnika, 1. januvarja 1908.
Gabriel Viktor Jelovšek, župan.
%
MAITop

DER ANKER
ii
alkali&aia
katera se z vspebom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obueae.
Zavarovalnica za življenje in rente na Dunaju; glavno zastopstvo za Štajersko, Kranjsko in KoroAko v Gradcu
Usojamo se najvljudneje javiti, da smo poverili svoje glavno zastopstvo za Kranjsko s 1. januvarjem 1908 gospodu
Jakobu Gorjancu
Kolodvorske ulice 6tev. 35,1. nadstropje.
<> -i— i
,««110» . uutssMimm o&ueroruiua, siaa. pcttala, zdravilu« hsgtallMc prt Kartovlb vari' Fro&pekti aaaton) in franko.
17 LJ ubij Mil ae dobiva v v»eh lekarnah, v«6jU jKNMriiakih prtx!aj»lfliaib ia trpjTteah i >satvia>»»i it IBMH.
Zilofla pri UlbMl £iwt»w- ^ i a P«(<n U-Tvuik-f; !ii8je»il.	114 »3-f.
ter ga pooblastili tudi za sprejemanje plačil.
VelespoŠtovanjem
n-JM AnlTMi" zavarovalnica za življenje in rente na Dunaju; glavno xa-,|UEF Hlirar , .. Stopstvo za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, n
m
3N
ir
Podi*užiii i w Spljetftiu t
SSelniftkai glavnic« *
J « S Sl.OOO.OOOa, * i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke ... i K 18—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300 000
srečke reg. Donave 4 K 10—, , 2. jan., , , K 140.000 zem. kredit. sreč*e a K 5 50 . 7. jan., . K 100-000 Vse tri prom«se skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knji±ioe in na tekoči r»6un od dne vloge do dne vzdiga po 4>/a°/o> vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5"/0.__
M fl
Podpuiiiio« & w Celovcu« s
p Rezervni fond t « k ! K 200.000. » i x
26
8 z a n fnerjevi čre v I j i
Največja zaloga
za gospode, gospe in otrok«. -
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZANTNER =
Moški fcevijijod K 8-- naprej, ženski 6ewiji, ni/ki, od Ijubljana, Selenburgove ulice 4, Ljubljana
K 4-80 naprej. Ženski 6revlji, visoki, od K 8 50 naprej.	°	' J v
_ Trgovci dobijo primeren popust. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naročila proti povzetju.
Zimskih črevljev
Dokolenic (kamašen) gozdarje":
Črevljev za dom rmSDi^bhlik±i-°
Zabavne vožnje Avstrij. I«loyda
am	Trst 2834 3-2
s prvovrstnim parnikom „THALIA".
Potovanje I. od 22. januarja do 17. februarja :
V sveto deželo in Egipet_
Breko Aten, Roda, Makry, Famagoste, Hajfe In J«fe (za sv. deielo) Bejruta (za Libanon, Baalbek in »mask), Aleksandrlje, 4 dni, Kandlje (za Knossos) in Benetk. Cena za voinjo po mor|u s hrano od
650 naprej.
Potovanje II. od 26."februarja do|[24. marca
v Južno Italijo, Tunls In Riviero, preko Slrakuz, Tunlia, Phlllppevllle, AJaccio, Vlllefranche, Neapolja, Palerma, Medne ild. Cena za vožnjo po morju s hrano od 600 kron naprej.
Potovanje III. 4.* do 21. aprila
: j Velika noč na " morju	:
v Jufno Italijo, Tunls, Trlpolls prekoj Meslne, Palerma, Tunlia, Grlgentl, Trlpolisa, Malte,
Slrakuz in Korfu. Cena za voinjo po morju in hrano od K 450 — vlSJe. Vožnje po suhem aranžira potovalna pisarna Thos. Cook & Son pod po?o|l, {ki so oznateni v posebnih
programih.
Načrte, pojasnila in prijave pri glavnem zastopstvu avstrij. Lloyda na Dunaju I. Kilrnlnerring 0, pri Edvardu Kristanu, R. Kanzlngerju in v vseh potovalnih pisarnah.
uri
Starten, uutM ta kiaitrik-lijikt kljačaTiičaritn.
fllMCni Udri In sesalki
Josip Weibl
l SpreitzeHi nasl. LJUBLJANI, Slomikin ilici 4
friporoCa m alavmemu občinatva hi praCastltl duhovfiini v UdelovanJa Tlil v to atroke spadaj očih predmetov: ti Ano »niroij« aa itrej, obhajila« aalsa. ograj« aa mlrodrora «ks«]B« aauratje, vaiaa vrata, balkoni, verand«, atolpn« krita, itadllalka, atrala-
▼oda, telesna akna, talasaa atola 1M. IpMUaliteta: valjlflal saatorl Is aolnAaa plahta po najnovejšem »iatamo a aamo4vigalnlel a 1M1 63—59	operami bres vijakov.
01 u-u
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska tasta it. R. stop., II. aadstr. (Msdljatova hlia),
■a priporoCa prti tahovMtai ia
izdelovanje «tv.«a para~ mantov.
Iadeloja oala ornata kaiola v vteh liturgičnih barvah, pluvljal«, obhajila« bona, itola in m aa alulbo boljo potrebna atvaii, priproat« ia najfincj«, kakor aa glaii naročilo, v •vil nt Um in ilatem veie aja. — Ii delaj* tudi haadara ia baldahlna Ur iivrluja viakomUa ««rkv«a« parilo ii priataega platna. Vpotablja •um iakra blaga, etaa pa ■agataaatl alzka, ugotavlja trpaiao, veatno delo in bltro poatretbo. Prenovljenj« starih paramealov tndiiado-voljno praviaa«.
Najkrajša ia najcenejša |/02I1]Q • AlflCFlkO
U

rujaui premog
novo otuorjenesa premosoonika jfemnik
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Pri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obraCa naravnost «
na premogovnik v Mediji-lzlake
JfiteM
2643 12-10
*****

z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen v New York
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na našib parnikih: .Finland*, .Kroonland", ,Vaderland", rZeeland" in ,Sara1and", kateri vfak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, »o snažnost, izborna brana, vljudna postrežba in spalnico, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, T_ trs^a vožnla 7 dni.
OiDioii iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbne tudi po večkrat na mesec vožnjo (ei Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje >ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulloe odalej itev. 26, od Južnega kolodvora na levo pred mano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 it,- 4b
»Vzajemno zavaroval
Dunajska cesta ».19. M v Ljubljani V Hedjatoua m
■a varuje
L Proti požarni Škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke.
2.	proti preloma zvonove in
3.	za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam.
Edina domača slovenska zavarovalnica!
.............................Svoji k svojim!
a
S988 13—4
*****
Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
z: priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: »Salvator* (črno pivo a la monakovsko). zr
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). po$i!jetu»« no dom jprcjcmo rejtauroter „J<ercdn«ge t)omo" g. K,r ž 15 n IK (Telefon Št 85 ) ■ — ■
4 Kašelj! L.
23*o Kdor- 24-10 Vj
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev dokazuje o izbornem učinku
Kaiser-jevšh - -
Knr»iiiol /ji
_____ h trami frlkami.
i > rsa
Zdravp'Sko preizkušene in priporočene proti kaši/". hripavostl kataru, slezi, kataru v grla, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., škatljica 80 vin dobivajo se V Ljubljani i Lekarna pri .,0rlu" pri ielez. m'slu, de-ielna lekarna pri ,,Marl|i Pomagaj", E l.eustek; Ubald pl Tmko«zy. jos. Mayer, pri ,,Kroni" A. Bohinc, vogal Rimske in Blelwcis,.ve ceste ; Ivan Ojuričič v Metliki, Karol Andrijanlč v Novemmestu, Karol Savnik v Kranju in Jusip Mučnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.
I
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2854 9
Drag Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavou.)
Pristen le tedaj, če je j Jg^T Doslej
trioglata stek enica za prta s spodnjim pasom i (rdeč in črn tisk na | :: tumenem papirju). :: '
nedosežen ! !
W. OKAAOES-ja
S S	• SNS € o efejS Nto s s
............^mssm
DORSCH

IC3" Ponarejanja se
(v zakonito zajamčeni opravi)
rnmeno, steklenica K 2 — balo.....3 —
pri 2348 12-5
Viljemu Maager=ju
na Dunaju.
Od l>-'69 uvedeno splošno v avstr.-cgrški monarhiji.
Gospodje zdravniki in profesorji ga ladi zapisujejo.
Dobi se skoro v vseh lokat nah in drožerijab.
Glavna [zaloga in razpo-šiljainica za avstro-ogrsko monarhijo :
W. Hlaager, Dunaj, 111/3, Heumarkt 3.
sodnijsko zasledujejo.
IVAN PENGOV
podobar. izdelovotelj oltarjev Itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—6
podoMo delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice štev. 29.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
foamvuo cavarorauo.
i »s *tt fcfeimvsMiriMi t žrlKIvpjIitasnte
Vsalto poimi ejtuijo ktuniv«
Edino pristen je
ThierrvJev balzam
i zeleno znamko „rod >vnic«u. Cena majhnih ali (J drojnutih stek lenic ali 1 velika gpocijulna stoblenici 8 patent, zaraaSkotn K 5*— franko.
Thierryjevo oentifolljsko mazil«
proti TBotn že tako starim ranam, met jem, ranitram, abscesom in oteklinan ▼aeh Trst. Cena: 8 lončka K 3'60 "ne podijo le proti povzetju ali denai naprej. — Obe domaČi sredstvi st» povsod znani in slovita kot najboljši NaroČilu se naslavljajo na :
Lekarnar A Thierry v Pregrad1 pri Rogaški Slatini.
BroSura s tisoči originalnih pisom gra tis in franko. V zalogi v skoro vseb večjih lekarnah in medicinalnih drogeriiah. 86 5B—
2 V) h
Najcenejša zaiuflal 4
firglf
m 4
Steckenpferd-
lilijskomlečno milo
Bergmanna & C«. Draždenl In Te6ln n L.
je in ostane glasom vsak dan doAlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinalnih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego tn ohranitev nežne, mehko kože in rožnato polti. — Dobiva se po 8'J vin. komad v vseh iekarnah, drožerijab, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 50 41
Mm ž^a Deshensm o Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dili
I laško colo debele in od 5 eol naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode in frlze.
Prešernova klet
v Kranju .
gostilna s pravicami vino- in pivotoča na drobno in debelo, se d& pod ugodnimi pogoji w najem ali na račun.
Natančneja pojasnila daje Rooss Kranju.	3002 3-2
Ivan Bul z, gostilničar in mesar Mirna, Dolenjsko sprejme takoj v pouk 15 letnega	2981 3-3
zmožnega pisanja in računstva, pod ugodnimi pogoji. Sprejmo se tudi taki, ki so se že nekaj časa vadili te obrti.
NsjbOfjatejAo zalogo in najrazno-.2006 62 2 vratne,j4o Izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalno klavirjev in sodno zapriseženi zvedeneo
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi preigrani pa brezhibni klavirji. Pr8vzamem ubira-njeln popravljanja
vseh sistemov. Glavno zastopstvo dvornih firm L. Btisendorfer na Dunaju, Gebrlider Stlngl na Dunaju, Avgust FiSrstar v Ltibavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak pri meni kupljen klavir docela Jamčim. — NajnlžJ^ <f> Izposojevalnina. — Delna plaElla. «
ao u 9jn^u»i) zjjg auaj^*
Ohranite« zdravega
mtnf
I
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljaria ter odstranitvi nadležnega raprtia. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zb-.ijajoie in prabavljanje po-f;;>;.\Sujoče in lahko odvajajoče domače zdramilo, ki ublaži in odstrani znano nasledke ne-imcrnosti, slabe dieto, prehbjenja, in zoprnega x<i'fctr;ja, n. pr. gorečioo, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krča je </<-. Sodo hnUam a* ieio<i™ i7. lekarne K. FRAGNERJA v PRAGI.
SVARILO !
'Vsi deli embalaže imajo postavno depono i-ano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGHER-ja v PRAGI
c. in kr. dvornega dobavitelja
===== ,,pr/ črnem orlu"	■
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul.203.
Po poŠti razpoSilJa se vsak dnn.
Cela steklenic« 2 K, pol steklenice 1 K.
»'roti vpošiljatvl K 1-50 se požlfc mala steklenica In /a K 2 80 Velika steklenica, za K V70 2 veliki steklenici, za K K 4 vel ke steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic počtnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerskc. V LJubljani sv dobivn pri lekarjili: G. Plccoll, U. pl Trn* k6czy, M Mardetschliiger, J. Mayr. ' 12I7H
^ Dclnifika glavnica K 120,000.000'—
Podružnico
c. Kr. priv.
Rezervni fond: K 63,000.000*—

Avstrijskega kreditnega zavoda
za trgovino in obrt
Franca Jožefa cesta štev. 9 =
v Ljubljani
sprejema vloge za obrestovanjc proti vložnim knjižicam in na tekoči račun, eskomptira menjice in dovoljuje stavbene kredite, kupuje in prodaja devize in valute, kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuje kupone in izžrebane efekte, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izvršuje izplačevanja v Ameriki, kupuje in prodaja amerikanske dolarje, dovoljuje carinske kredite itd. itd.
Sprejema depozite v upravo in varstvo ter oddaja
proti vlomu in ognju sigurne Safe - Deposits
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in rodite v. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. vei za zavitek.
Herbabny-jeva
aromatiška esenca.
Že '3 let uvedeno in najbolje preizkušeno, boli lajšajoče mazilo. Lajša in odstra^ja bolečine v udih in kitah, kak. r tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici 2 K, po pošti 4o vin. več za za\itek.	2649 b
Edino izdelovanje in glavna razpošiljal Dr. Hellmann-ova lekarna „zui* Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.|if Kaiserstr. 73-75.
V zalogi je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VolSperku.
Krasne
BLUZE
največja izbira v svili in v drugem modernem
" :: 5: :: blagu tudi po meri. :: :: :: "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =
po najnižjih cenah.
+ \ M. KRIST0F1Č poroč. BUČAR /v
Ljubljana, Stari trg štev. 28. /
Anton Presker
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cesta it. 14 MllkMU « zlato kolajno * Parizu 1904.
Idili
Londonu 1905.
M priporoča proč. duhovSčinl f|l]|inyn(?]?e nhlP^i t Izdelovanje vsakovrstna »»Mu.""'Aftr,..uw.' 'll
Iz trpeiaeja Ia lalldnaga hlaga m alzkl* o«aak
^ "iovgoUko izgotovljene obleke,
posebno na fcavilaka v najvočji Ubari po n»JniljU» cenah.
Multii] nnlfiro iritrljiktji initvi iilnalilJk tndalku
2537
<s




Založnik c. kr avstr. državnih uradnikov.
cilindre in čepice
vnojnovejiiti faconnii in v velikih izberah
priporoča 112 62—28
\
Ivan Soklič.
Pod tranfeo &t. 2. Postaja ieleinlce.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
I
6. Kristan
oblastveno koncesijoni* rana potovalna pisarna
za
meriko
SJ v Ljubljani Kolodvorske ulice £t. 41
71 52 -49
Najcenejša vožnja v Ameriko.
>
3
e i
r
a
M«
iSttpi&K k-' -i«"-
Jšp
T
Oton Fettich=Frankheim
Gospodski in damski frizer. —- Kongresni trg 19. -
Damski salon za pranje las; z najnovejšim „zrakosušilnimu aparatom
v 8. minutah osušeni lasje.
Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe.	2782 19 3
Postrežba tudi v hišo.
Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin.
Parfumerija in mila iz prvih tovarn.
Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del.
Kupuje po najvišji ceni zmedene in odstrižene lase.

iiiiiiiiiiiiiiiHim ižisiiiiiiH iii HI siiiiisiLitiiiiiiiiiisiiiiinižiifim^fiifiiižitiiiiijg^
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom kakor p n. občinstvu m pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva a slikanja na steklo
za stokDarstvo v figuralni in navadni orna«
mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega i« porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mi m~ii
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala snigik l«»rienik ie! m m razpolag« p. i. idjenalces » tflel.
ttTTTnrnmTTflHmm^
sit
FRAN SUSTER
mestni vrtnar
Ljubljana, Ambrožev trg Stev 3
(stara oukrarna) 2962 3—3
si usoja javiti cenjenemu občinstvu, da more odslej ob vsakem času izvrševati naročila ua
sveže šopke ter vence
kakor tudi vsakovrstno sveže evetje.
Obenem se priporoča v obila naroČila na raznovrstne cvetice do najfinejših vrst.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost, prosi, da se mu tudi v bodoče ohrani dosedanje zaupanje, z zagotovilom vsestranske točne in vestne ter cene postrežbe.
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in nogavice itd. se dobe
2237 7 najcenejše pri
A.UIUOO MOZCZIČ
Ljubljana, Stari trs 21.
[
> IU i I
KAŠLJUJOČIMI
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki /elo uspešno
TPHOHEL SCILIAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz. jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki od-stranjuie dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kailja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
I steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
^ Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B FIUGNER-Ja
24:10	c. kr dvom. zalagatelja 24—1
— - ■ ■■ Praga III., št. 203 ===== Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
"ZTfa Pozor na ime sredstva, Izdelovatelja In na varstveno znamko.
Nadomestek za Sidro-Pain-Expeller
j. ijilsAni! priKD.no kot Izvrstno bol MažujoS* In odvodno mazilo pri prehlnjenjn Itd ; «•■>» «0 t., K 1 40 in K 8 s« dnbi.il t r.eb lek.m.b
Pri nfckapo.Hnja te(r» po.»od priliublj«n«g» dflmafeg. nrad.tv«. n.j m j.mljej" le »rigin»ln« it*kl«nic« i ik.tlj.be »k uMIid« FR.fnko ,,Sidro" poMm •• j« gaioTO pr'J«l orlirinxlnl i.d.l.h.
Richterjeva lekarna
pri „xlatem levu" v Pragi Elisabethgause Štev. B nova
n	D»«»t r«.polllJ».J». *
W («0- 1)
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO U LJUBLJANI
Kongresni "trg 19 ===== registrovana zadruga z omejenim poroštvom ■ Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
po 4
to je. daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto.
Drude hranilne knjižice so sprejemajo kot gotov denar, ne da hI se nllh ohrestovanje prekinilo.
Itoiit ui davek plača hranilnica sama. ===== Najsigurnejša prilika za htedenje! 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.	Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
Izdajtelj: Dr. leiiaclj Žitnik.
Tisk »KatoliSke Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stelc