St. 41. V Gorici, 12. oktobra 1888. „SoLa" izhaja vsak petok in velja po poStiprejemana ali v florici nn hm doSHjana; Vsp'loto . , . .' .. f. AM Pol leta.......m'.2t (ietvrt leta . . ... „ 1 lfl Pri oxiianilih in tako tudi pri .,,}><•. Itinicah" ae plticuje sea uavailnu tristop. no vrsfo: 8 kr. fie se tiska 1 lcrat 7 „ „ ,. „ 2 „ s „ „ ,; „ 3 „ Za vf(.p crkp po projttoni SOČA Posamezno steviike se dotrivajo po 8 kr. v toliakaruiwh na Stnrem trga in v NKiiski ulici in y prodajaluici G. Likaija v SemeniSkih ulicah' h. st. 10. bopisi naj se poSiljajo uredniStiru Via Mercato 12, tiarocuina pa oprav-niStvu „Soce", Via Semiriario at. 10 Rokopisi sc nc vragajo; dopisi uaj so blagovoljiio frankujcjo. — Delalccm in dniipm neprepoinim se naroCniim Bniza, akose otflase pri opmvnistvu. Defcelai zbor gori&ki*. 0 sed mi in zadnji sej i defceluega zbora go-riSkega, ki je bila 29. septembra popoludne, poro-cali sino ze v zadnji Stevilki. Danes hocemo pa ob-Sirneje opisati nekatere toSke, ki so bile zadnji 6 sanio omenjene. I, 0 premembi sedanje postavo zastron Sposto panja v zemlj;8cno-odveznih in uredilnih zadevah po-rocal je dr. Nik. T o n k 1 i. Iz >»jegovcga poro6ila, ki navaja ob enem obseg nova postave, posneli smo za bvoJo Sitatelje noslednje: „Za obravnavanje o odkupu ali urojenji p r a v i o, • navedenih v § 1. cea. patenta z d.ie 5. juiija 1853 (dri. zak. St. 130), bila je vsled doloeeb imenovanega patenta in je Se sedaj posebna de2olna komisija, pomnozena s cesarskimi sodniki, katera ima svoj sedez" ori c. k. namestnistvu v Trstu in ki raz-sojuje pri izkljueeni pravdni poti v doticVih propirih rood upravicenci in obtozonci. Ta komisija je dela, katera je imola, skoro dovrSila; ali Se vedoo prihajajo na dan sluSaji, ka-teri bo morajo, ali bi so morali razpr..Jjati prcd to komicijo. Ti sluSaji pa niso veS take va^nosti, da bi se morali ravno po ti komisiji razsojevati. Pa j« tudi te2avno, da nadalje lo ta komisija take stvari razsojuje. Sedez ima v Trstu, pa potreba ka2e, v daljnih krajih naSe de2elo kako sluZnost odkup ti ali urediti. To jo neprile?.ao, ker navaduo se morajo zve-denci s pricami podati na prostor prepira, price se morajo preuliSnvati, naroki prenaSati in obravnave ponavljati, preden ne pride do konca. Vse to vzroCuje velike stroSke in zamude casa; vcasih take stroSke, ki znaSajo gotovo veS, kakot* je dotic*na pravica vredna. Navedeni komisiji je tudi odloSeuo postopanje, kakerSno se vrSi pri prardah. Vse to, kar je opravljala in opravlja imesjovana komisija, opravi prav lahko in gotovo z nizjimi stro§ki dotiCna c. k. sodnija, v katere okraji je zemlji§6e, na katerem treba doti5ne pravice po navodenem pa' tentu uravnati. Zarad tega ima po na6rtu prcdlo^ene postavo delovanje re6ene dezVlne komisije j'Mijati ter za na-prej, to je, od dneva, ko se objavf , posta^a, morajo se razpravljati dotiSno zadevc '.pied soduijami po sumariCnem postopanji. To okrajSa in olajSa braz dvoma dotiCne obravnave, posobno ako se bode, kakor je pricakovati, pred sodnijnmi okrajSano postopanje tako vr§ilo, kakor to doticna posUva Sama tirjn. To velja pa le za one sluSaja, kateri se niso Se prijavili oziroma napoved&li do 6asa, ko pri^ujofia postava obvelja. Razsodbe izdane po doXelni komisiji se no bodo mogle tudi odslej spodbijati po aodnijski poti- (§. 3.), toraj obdrSijo svojo voljavo, katora jim gro po imo-novanem ces. palentu. Odkup ali urejenje v §. 1. ces. patonfa navedenih in ne Se prijavljenih ali napnvcdanih pravic (o pa§i in drvarenji), ako ni o tell propira, ali pa so s&e po sodn:jski poti dognano, izvrSi na zab?evanj8 upravicenca ali obte^eaca politiLna oblastnija na mesto zemljiS6no-odvczne in uredilne komisije (§. 4.). Odkupno ali nredilno tazsodbo izreka tu c. k. namestniStvo na prvi stopinj*'. ' . Ako troba tu kake preiskave, se ta viSi po na-logu c. k. namcstmStva po onem c. k glavarstvu, v katerega okoliSi je obtc?.eno zemljiSSe ali nepre-makljina. To mora vsa uradna opravila opravljati, ki prlpadajo po ministers!veni uaredbi z dno 31. ok-tobra 1857 (Stv. 218 dr2. zak.) okrajnim kom'sijam (§• 5.). Proti namestniStveni razsodbi se more podati vtok v neprestopni dobi Sestih tednov na ministerstvo za notranje zadeve, kaloro tazsojuje vz»jemuo s c. k. poliedelskim ministorstvom (§. 6.). StroSki, ki nnrastojo pri ia/.pravljanji o odkupu all uredbi, »i? morajo poraynati tako; kakor vcie?o;o za politiLno obravnavanje obstoje^a povelja, ter se ima spoznati za njih placllo po instaricijah (§. 7 ). Dologbe novo postavo veljajo pa.tudi za one v §§. 1. in 2, reftenepa cm. patenta navedene pravice, ki bo se Ziidobile Se lo potein, ko se je objavil oni patent, ako se te niso Se prijavile oziroma napove* dale poprej, kakor so ta postava razglasi, pri dezelni zemljiScno-odvczn? in uredilni komisiji (§. 8.). Kar pa zadeva vkupne posestno in ufcitne pravice na zeinljiacih, ki obstojtjo med bivSimi gospo-skami in obfiiuami, kakor tudi nekdanjimi podlo2niki, ali med dverna ali vq& obfiinami, kakor se te pravice navajajo v §. 4. odstavek 4. a in b, pricujofia postava se no dotika doti&nih doloeeb postave z doe 7. junija 1883, Stv. 92 in 94 driL zak. (§. 9.). Drugo dolo5be ces. patenta z dne 5. juiija 1853 (Stv. 130 drz. zak.), ki se po nafirtu nove postave izrekoma ne preklicujejo, ostanejo tudi za naprej v veijavi, in sicor toliko za sodnijo, kolikor za upravne oblastnija (§. 10.). Po tern je razvidno, da po predlozenem nacrtu se doticne stvari lozo, hitrojo in z manj stroSki iz-vrSijo, kakor se je to do sedaj godilo. PoroStva je tudi dovo'j, da se strankam ne bo mogla kiivica goditi, ker je pot prito2be odprta tudi po novi postavi bodi si proti razaodbam sodnij, bodi si p.iliticnih obiastnij. Pravni odsck torej predlagai Tisoki dezelni zbor noj blagovoli sklenitir Sprejema so postava, predlozona po visoki o. k. vladi, po oatSrtu, ki se prilaga pod cVto." Nacrt postuve se je na to sprejel ncpremenjen. II. V ist: seji sprejel bo je nacit postavo, veljavoe za poknezeno grofijo goriSko in gradiSko, 8 katero se na podlagi dizavne postave z dne 17. junija 1888 (di-2. zak. St. 99) dolocuje pla6au6iteljev ve-rozakona na javnih ljudskili sulah. Nacrt se glasi: S privolit.vijo dezelnega zbora Mojo poknezene grofi-je Gori&ke in Grac'iske ukazujem tako Je: §. 1. Na javnih Ijudskih Solah ae imajo nasta-viti pos"bui ucitelji vcrozakona z nagradami ali z dolocenimi pla<5ami. Poseboa uditelj verozakona z doloceno plafio se more samo takrat imenovati, 6o potrobuje ucitelj najmanj 18 fedenskih ur za svoj verozakonski poduk. §. 2. Z doloceno plafio imenovan. poseben ufii-telj vnrozakona je dolzan podufievati verozakon do 25 ur na teden. Verozakonski govori (pridiga) se vradunajo v te, kakor tudi v Stevilo ur, ki jo navedeno v §. 1, kot dve uri. §. 3. Pcsobon verozakonski uSitelj z doloceno plaSo se imenuje za kako dolo6« no SoSo: more pa se tudi zavcziti, da brezpiadao p dalje Solati v svojeni rokodel3tvu na mizarski Soli v Marjanu. 0 proSnji podpornega drustva raodroslovoev na dunajski univerzi za podelitov podpore prestopil jo zbor na dnevni red. Porofievalec K o v a 6 i 6. Obrtnijski soli za ko-Sarje v Foijann dovolilo se je 200 gld. podpore za leto 1889. ProSnjo Josipa Prin8ic\i iz Kozane, da bi so mu na atrosko deiolnoga zaloga omislil aparat za bolno nogo, da bi laze hodil, ali pa da bi se k tenia primorala domovna ob^ina, je zbor zavruil. Porocevaleo dr. Venuti. Dovolile so se podpore Se naslednjim visokoaolcem: Ludviku Guiian absolv. pravniku 60 gld., da napravi zadnje izpite; Alojziju Comel-u slikarakemu dijaku na Dunaji 100 gld.; Pavlu Mosettig-u pravniku na Dunaji 100 gld. in Karolu Jellenn, dijaku na dunajski vis\ Soli za ob-delovanje zemlje, 100 gld. Po predlogu poslanoa d.ra Maurovicha se je tudi Hcktorju Spongia, kmetijskomu visokoSolcu, dovolila enaka podpora. Dalje je poroiial poslanec dr. Venuti o prosnji GradiSko obcino v dosego brezobrestnega posojila za obSno-koristna dela. Ta prcSoja se je odstopila vis. vladi, da jo reSi in po mogocnosti usliSi. Po predlogu peticijakega odseka, — porooova-1,'« M a h o r c i 6 — dovolilo se je gimnazijeu Josipu Macarolu iz Kr:za pri Totn;«ji 100 gld. podpore, ktera be mu ima nakazati, kedar bo vpisan v kaki znam risarski Soli, da so pripravi za slikarstvo, za k.tfero kaU posebr.o nadarjenost. Slednjifi odstopil je zbor peticijo vo Inega druStva v Medeji v dosego podpor^ za gr8Jenjc jezov in uravnavo potoku VerSe dezid-nemu odboru, da jo povrne druStvu z oporabo, da projekt, Se ni tako dovrSen, kakor bi trebalo za tako obSirno podjetje. Zato naj se natanfao, podroben nacrt morda o'svcjsm Sasu zopet predion. Ko je bil tako koncan dnevni red te sojo, skle-nil jo dezelni glavar, kakor smo ie zadnjifi poroeali, sojo in letoSoje zasodanje. ¦*v* NaSe narodno gospodarstvo. Y Celovoi, 15. r.vgusta 1888. Ako Yam ze tako dolgo nisem pisal, ni temn kriva moja lenoba ali nezvestoba, temvec" splosna apatija, ki se mora Slovenca polastiti, ako vidi, da so vsi naili napori, zadobiti vladno pomoc" in na-klonjenost, brez uspeba. NaSi poslanci naj Se tako lepo in temeljito govorijo, dunajska vlada vender stori, kar mora, in prezira na§e opraviJSene zelje. Ako ze Cehe prezirajo, kterih je nad pet miljonov, koliko bolj morajo se nas Slovence, kterili je komaj nekaj nad jeden iniljon! Prav je sicer, da se poslanci potrudijo, kar je v njih mofci, da ustavne pra-vice nporabijo v naSo korist; vender bi bila zmota in potrata 6 as a, ako vso reSitev le od vlade pricakujemo. Britke sknsnje zadnjik desetletij so nas morale izuciti, da je nas spas ali na§a resitev le v tem, ako si sami pomagamo. Kako pa se to zgodi? Podpirati na vso mo6 druzbo pv. Cirila in Me-toda, je nasa prva dolznost. Kavno tako imenitna, fie ne Se vaznejSa pa je skrb za n aSe blagosta-nje. Denar je sveta vladar; premozen in denarno neodvisen narod vse premore. Tak narod z^abi bo-jazjivost in hlapftevski duh, isce in najde vsak lek v samem sebi, spenja se na vi§ ter naprednje v redi in umetnosti; tak narod Ijubi svobodo in goji vse idejale izobrazenega Clovefianstva. Puglejino pa nas talentirani slovenski narod v sedanjih raamerah! Slovenec s plemenitim, krscau-sko izgojenim srcein in znaeajem mora bin dninar, pomocnik, hlapec, sploh opravljati najnizja dela. Le redko se povzdigne do visje stopinje. In tisti tujec, kteremn sluii, je cestokrat surovejsega, nizjega srca in duha, ko sluzbujoci Slovenec! Poglejmo v nasa mesta, in videli bomo, kdo posedaje in kdo sluzbu-je! Slazabnik pa nima besede v javnih in politic1 nih vprasanjih; torej znamo, od kodi nasa politiska o-nemoglost! Izvor vseh nepovo\jnostij je nase slabo gospodarstvo. Slovani smo bili od nekdaj poljedel-ski narod Evropska omika pa je vstvarila obrtni, kup&jski, plemski stan, poleg teh mnogo z umom delnjoSih: zdravnikov, ueenikov, .pravnikov ter vsa-kovrstnih pisarjev, podjetnikov, tovarnarjev itd. Le glede duhovnistva smo dosegli druge narode, ker smo se katoliSke vere in vede istinito in korenito poprijeli. V vseh drugih strokah civilizacije pa smo — ne povsem po nasi krivdi — zaostali, tnjei so torej zasedli za civilizacijo priredjene in njenemn obmocjn podvrzene kraje, in od tod tuje jerobstvo in nasa gospodar3ka onemoglost. Vodo v niorje nositi bi se reklo, ako bi hotel popisati zalostni stan nasega kmeta pri sedanjih cenah poljskih pridelkov. Obrtni in kup&jski stan tndi tozi o slabih easih in hndi konknrenci; vender se ne mere tajiti, da v obfie vender se bolje zivi mimo nasega seljaka. Obrtni in kupeyski stan sta pristopna vsakteremu izmed naroda, in tnkaj je treba sveder zavrtati, da se nriblizamo stndencu boljsega gmotnega stanja! 0 rodoljnbnih napravah in ustanovah je pri nas mnogo pisarije, govorjenja in agitacije. Pa vse-lej se le prasa: „Eaj das?" — nikdar pa ne: „kje vzameS? — Da krava dobro molze, treba je skr-beti tndi za dobro krmo. Pri nas pa tega ni. Poglejmo zidove, kako skrbijo za svoje ljudi, in kako jim pomagajo, ce bi trikrat ali stirikrat falirali! kako zapn§6en pa je nbogi Slovenec. ako si hoce pomagati kvisku! Od nobene strani ne sme prifiakovati pomoci. Po flnaSih" mestili imamo vedi-del tnje trgovce in obrtnike. Imamo pa slovenskih pomocnikov na izbiro, ki bi radi na svojo roko za-celi, ako bi jim kdo pod pazdnho segnil, ali kdo to stori? — Da postane Cev^arski pomocnik mojster, zadostnje mu kakih 200 gl. Kdo mu jih da? odkod jihima dobiti? Rajsi si „narodnjakitt naroeujejo cevlje pn laikih in nemSkih. mojstrih; pri volitvah pa jadlknjftjo, da ti mojstri glasnjejo proti Sloven-cem. Ah bi se ne moglo za slovenskega pomocnika dobiti 200 gl., da bi postal mojster? Zakaj si ne napravimo slovenskih trgovin po naSih vaseh, zakaj moramo vse v mestu knpovati? Marsikdo bi rad zadel tako knpSijo, ako bi imel potrebnega kapitala. Za to moramo skrbeti, da bomo pomagali svojim Jjudem. In ker posamezniki nismo bogati, potrebno namje obeeslovensko gospodarsko drnstvo, ki bi gojilo obrtnijo in kupfiijo, da dosezemo z zdrnzenimi mocmi. Cesar ne more posamen Clovek Wa delnice bi se dobilo zadosti delnidarjev! Le 61o-veka manjka, ki bi to skrb in delo vzel na svoie rame. Dokler.nimamo takega diuatva, ustanovimo » vsaj manjSa za posamezne vecje kraje ali okraje, ki bodo pomagala Slovencem na noge, da ne bomo vedno hlapfievali tujgevi peti. Dopisi. • 6. p f0r!Ch t°e >W^kt - (Ccsarjeva slaraost v St. Petru.) Kakor je bilo r zadoji ,So«i« in j»o po- sebnih vabilih naznanjono, priredila je S o 18 k a m 1 a-d i n a pret. nedeljo 7. t. m. v bljiinjcm St. Petru trudom ondaSojcga uCitelja g. M. LoTrenjSi^a vesclico v proslavo godovnega dneva Njegovega Yeiifianatva preavitlega orsarja Fraoa Joaipa I. Ceprav go je o tera lotnem <5asu navadno via* dajodi Neptuu (po mnenji nckdanjih paganov bog mor-ja in dezja) omenjenepa dne n«»vadno radodarnega skazoval, aoslo se jo bilo veudar ob dolofieni uri na kraji vesclice (v Solaki sobi) 5e dokaj domaSega in nekaj bljizujega obCinstva. Toda boljo nego po obi-Ioati svoji, odlikovali so ae, vaaj nekateri, prisloci pc znameniti stopinji. katero zavzomafo v javnem 2ivljenji. V prvi vrbti priSteveti jo torn Nje'?ovo Bkiicolencijo Sf. Pwt^i-Bkoga inpana in drZavnega poslanca, visoko-sodiiega goHpodi Fr»ncn grofa Coronini-ja in njogovo viaoko Fopr<>go; goapoda okr. S. nadsornika Pr. Vo-dopivoa. nekaj gor&ke ef»apoli». t'lmoStijoga 6. g. do-kana ivn gajskcua ozki-bnika Rtifglor-ja, oba podzu-pana S*. Potorska, g. Lunana iz Podgore. a samo dva ljudska udit- lju. S!avn>v»ti sjavor ali pozdrav imel je g ncitelj LovroriS-f. N»»vdt S?nJm besodam slo-lil jo kqnedno trikra'ni jSinrtlini „z5viou na Sosarja in nje-govo cesarsko h;S'>. Tutli o^ta'e toiSke na videz procoj obSirmgrt programa izvr§ile ao so pohvalno, v ohdo «adovoljooa». Dopadalo nam jo Ulpo nbrano in dvn-gluano pAtjef isto tako dekfamaeije in p'edali§6na predstava: „Stnr vojtik la njogova rojonka". Ta zlasti zato, ker je mlidini no aamo prilezna. ampak tudi dokaj podufljiva iafra. R«liuo. kar bi so dalo tu morda ooommti, ao oni dolgi od-tavki v igri, ki se dido" s tt'2avo na pamct nauciti in so tndi r,a posIuStlcf malo ntrudljivi. Sicor pa ni, da bi 8t» bili dolgo6'isili; na-sprotno s posobnim vpseljcm poslusili smo labkotno izvrsUev nemudno se vrstefiihposamiili tocok. PriCela ao jo veaelica tofino cb 4. uri in ob 5. biio j<» fa vsega konec. In uprav ta dobrodejna, kor neprisUjena urnost dala jo celi predstavi posobno prijoton «nak; naj bi se na to pazilo tndi drugod ob enakih p'ilikah. Za to iatinito prijotno zabavo Ima St. Petor in vsi udele2ito!ji paCnajprcj in najbolj zahvalitise skrb-noma prizadevanju on:laSnjega g. a6ifcelja, da je tako dobro izuri! Solsko deco za tako, doslcj tarn nopo-znano predstavo, katera jt»j je d la ne le du§ovnega dobiSka: lope moralifine naukr in naobrazenest duha, ampak tudi materijalni. Kmjti slodnji u6euec in ucenka, kolikor jih je sodelovalo, projeli so od na-branih piostovoljnih dnrov (38 fl) po 1 fl. ali pi 80 kr.; ostatiek se je razdelil mej druge ubozne ufience in ucVnke. Da se je pa nabrala tolika vsota, docim ni biio napovedano ustopnino. pripomogla jo najbolj znana radodarnost vzviSone gospode grofa in grofinjo ' Curo> nini. Tudi grajski oskrbnik g. Josip Sticgler, dasi ro-dom Nemac, pomagal jo ssdatno, denarno in dejansko, k pripravam in izvrsitvi U»po zabavo. J_____ WKSELY. Iz Dornbe^ga, 10. okt. — „joj, j.>j, to Pa je preveliko delo, noizpeljivo podjetjo; kedo bode toliko ddal P* pomida tnorda kak zmrznjen godrnjaveo na moj predlog v St. 38. BSoae«, da bi so v sponvn ce- I sarjeve stiridesetletmce ob costah niaadilo list-nato d revje. —- A bratu, nie so no boj, vso do- ' sezemo s panietnim ravnanjem, s trdno i zelezno vo-Ijo. Kdo bi si bil mislil pred Icti, da bo im.l Darn- berg fiitalnico (koja pa sedaj ni ve6 putroboa___!), letne vinskc razsfave. vino - in sadjerejsko drusfvu, kdo bi si bil sanjal, da bo cesta 6ez Goro na Kras ? A netistraieni zrtvoljubni bivai zupan voleStovani go-spod Fran Korievani je z neupogljivo svojo voljo i marljivim svojim ljndstvom vse naredd in dognal. Slava zaslu2enemu molu I In mi, da bi se sedaj stra-Sili te maleukosti ? Nikakor ne ! Saj Ijudstvo uaso jp za vse lepo i dobro vneto, samo nekoliko dregntti je treba, pa je f Dornber^ani mojt, na noge tcd.ij, na delo! Da bi pa stvar ela brlje od rok, ho(S'm ze tu opomniti nekatere redi; 1. Cas za kopanjo jam (kar je najte||e delo) naj se odlocj v zimi, ko je vreme za drnga dela nougoduo in ko Ijudstvo veeinoma brez dela postapa. 2. Ako ni tnogofio vsnga dosefii v en»j zirai, naj ao naredi v dvehiili treb. 3. Delo'so mora izrogtli posebnemn odbora, ki bi moral sestojafi iz Vjj oa*sek(Mr> fcaterim bi se izrodili v skrb posamezui oddelki cesf. V odbor bi so morali volifci kolikor m »-goee naobrazeni in raznmni mo^je 4. Da bi t-.e na-men laze dosegel, bi obgioa lahko proaila na primer-mh mestih za kako podporo, ki bi se jej v tak blag namen izvostno tndi podelila. 5. Novo nasajeni dre-^orod bi moral biti pod strogim var-tvom, '. Dragi domorodcf, tak drevored bi ne bil le v lep spomin, bil bi nam tudi v korist. Tudi o tem naj navedem nekoliko opazk. 1. Vas in nufie Pt-atP bi dobilo po koSatem drevji kras in lopoty. •>. j>alvP. sa bi dolala potnikom v poletnih poiceih 2ar-l:ih prijotno senco. 3. Oospoda iz mosf. bi iv^r, ,ir>. hajala po lofu na zrak in bi tako niismi iwtilai-farjem in drugim d^jala dobickn. \. Drcvorod bi bil v zimi dobra bramba proti silnej burji. 5. Ako bi na-jadili sadua drevesa, daiala bi nam gotovo mnogo do-biSfcn, samo da tnka drevesa bi morala bin pod •iroio pazko. 6. Vuako 4. ali 5, leto bi se drevew OBnaftla, obrezala, drva bi se na drazbi ppodala in akupljenim denarom pokiivali bi so obdinaki troSk te: bi potem Ijudstvo manj davka plafiovalo; jede del bi Be pa tudi lahko obrnil v kako naroduo svrhc n. pr. v podporo druzbi sv. Cirila in Metoda. Slavno zupanstvo in starasinstvo naj to zadovt pretreseta in noj etorita potrebne ?klepo. Tako mendi postavimo lep pomnik, Id bode §.» potem, ko na-* b( uze zolena trava krila, potemcem nuaim prifial, da j< nekedaj bival tu pameten, priden, poirtvovalon rod. _______ Rodo'jub. Iz Brd, 25. septembra. — Pisalo se jo od nag f.Q o marsi(5em; naj povemo zdaj §e kaj o nasi kup-eiji s 6<>Lpami. %a vefi let in sicer ,*sako leto bolj Iivo peSnjo se Rrioi z lupljeojem 6eSp. Najprej ola-pijo s v o j pridelck, potem zaCnejo pa dovaiati v Brda ioSpo od drugod. Nekateri so hodfli tudi na Kranjsko, Stajersko in oe!6 na HrviSko lupit. No, nr.vadno so taki pridoblli se proeej donarja. Zato se jo napotilo Ietos z doroa prepoluo ljudstva. Toda, zalibog ( ni bilo tako, kakor so pticakovali. Skoraj vsi dajejo suhe (Sespe goriSkim Irgovcein. Ker pa je bilo obilo blaga, padla je cena tako, da so nbogi ljudje morali dajati crspe v izgubo. Ni cuda ! Ome-nji-ni trgovci delajo kup sami; prisiljen je vsak blago oddati alt pa zavrc6i. Letine so slabe, Ijudstvo ze tako uboino, zdaj Se ta „up po vodi", to je pac" zalostno 1 "V Brdih imamo „vioo — in sadjerejsko druStvo*. Oklenimo se ga vsi; pofora naj drustvo samo vodi kup5ijo s Pubim sadjem, osobiti s ^eSpami. Naj bi druStvo poizvedelo, kam in kako se imajo produjat.i, in tuko bi no bilo treba rok zuliti za bogato pre-kupcovalco. D.rago leto no pojde nobeden ali le ma-lokdo lupit; 6emu ? Zato pa prido fie menj donarja v Brda. Tedaj naj se Brici pobrinijo za omonjono druStvo; a ono naj skrbi, da bodo ljudje mogli saJjo prodajati tje, kjer po njom poprasujejo. Iz Go-enje TrebuSe, 3 okt. — Protokio jo ze 16 meseoev, odkar je „Soca" prinesla zadnji do* pis iz r.apnSc'eno TrebnSo. Bilo je v njem brati o uboStvu toga kraja in k-»ko bi si lahko opomogli s cesto in gozdom — TrobuSuni skoro vsi spoznavajo, kako jim je costa potrobna. StareSinstvo je *kfenilo delati na to, da bi so za^ela cesta graditi. Voljaven goapod iz Gortco je naproSen svetoval, uaj obfiina sa-ma vzame delo na sef ali pa naj so napravi proSnja na veleslavni dezolni zbor goriSki v dosego sklndovne costo. Lotili smo se zadnjoga. V prvo smo vpra§ali bli^njo obcine: V«.»j»ko na TCranjskem. DolenjoTtebaSo, fudi Ceikno in Moat, ali bi ne bi!o tudi njim koris»no, ako bi sla cesta od kranjske meje (Mrzla Rupa) do Kobilice in od Ht>tenj-skega mos'a 6rez Idrijco tudi do Kobilic<\ a.trmz zdruzenimi moSmi v 6epovan ? Itavno tako vpraSauje je SIo na c. k. gozdno oskrbnistvo v Idtiji in na Lok-vah. Odgovori so bili ugodni. Manjkalo je Se priporo^ilo z naeVtom in preu-darkom te cesteod strani ^lavnega cestnega'odbora za goriSko okolico. Poslana mu je bila doticna pro§-nja, katerej so bill prilozoni navedeni odgovori. Od-pisal jo pa costni odbor', da ne more poslati zemljo-merca, ki bi na d- &elne sfroSke izdelal naSrt in preu-darek, ker takega nima na razpolaganjo, in da na more te ceste% pri poro^ati, ker dt uga cesta 6ez §pe-hovo brdo v Cepcvan So ni koncSno reStMia. — Tako smo spet na otarem ! Kaj pa ^ gozd ? Ljudje pravijo, vsaj je nespa-metno govoriti o skrbi za gozd, o pogozdovanji me-Tov in goli cav, ker je ise zarasteno in polno drv I Ze res, dokl er nimate kam drv spravljati! Ce bi pa vendar enkrat, po kaki nesrefii, zgradila so cesta na Cepovansko in Tolminsko, bi vsak gospydar tamal, kako ima malo debel 1 Velikanske stare gozde so po-sekali in splavill iez Sveto Lucijo na Mostu. Poprej je potok Trebusa bil jako majhen. Se Ray a v svoji rtrogi ni mogel odnasati. Sedaj pa odnaSa ze zem-lj»S5a, kakor tuii njegovi pritoki, ki ob vsakem dc-Jevji bJi.-ikoma naraSajo. Vsaj jo letos Jelenek skoro zidan most spodneael I Koliko prsti, katere ni ravno proved v TrebaSi, gre po vsakem dezji v morje I Vec" grifiev ka2e 2e gola skalnata rebra I Sadja je letos tu obilno. Nekaj so ga posuSili, nekaj stolki za most, neknj ga je zivina pozobala, veliko ga je tudi na tloh aegnilo. Krajcarja pa Tro-buSan ne prime za sadje, in vendar kako potreben je krajcarja (glej „Socoa 188T, St. 20)! Kaj hocemo sedaj pofioti, da cesto dobimo? Ob&lna sama naj jo dela! Pomagalo bo c. k. gozdno oskrboiStvo v Idri.fi in na Lokv^b, ki sarod svojih dobro porastonih gozdov geli cesti tudi v tem kraji in sicor cez Kobilieo v Cepovan iu ob j otoku T.e-bu§i do Idrijco. Ali bi ne pripomogcl k-liko k;»j tudi ves cerkljanski okraj in dol Tolmumk'-sch zaud vy-l»ke bb'^njice v Oovico ? Oo so pa ue morete zediniti ?a ci-sto ce« Ko-bJlico, delajte jo 6ez Drnulek, ali fiez Sfiuro 1 Satin to prosirao siavoi ceatni odbor goriski, uaj so pova- (Da(Je v prilogl.) Priloga „Soči" k št. 41. bijo tudi zastopniki imcnovanih obcia in oskrbniStev, kedar bo priSla cesta Sez Spehovo brdo v koneono obravnavo. Nova postava za zganje dela Trebus:inom veliko Skode. Kara bodo devali sedaj moStove ostanke in letos neStevilne mernike drnul, iz katerib so poprej kuhali zdravo Zganje in prejeli miiraikateri goldinar, ko eedaj VBled tako poostrenoin zamotarie zganjarske.j 18.000. p08tave nobeden ne vo, kako in kaj ? Pa h cVmu bi'| 7 to razpravljal, vsaj Se kar sem orncnil, ue bo -koristilo, io TrebuSarji postanejo bcasom sami gostovi, katerih; je ze sedaj polno, in se bodo selili s trebuhom za krubom. _______ farm ccrkvi skoz ulice z zelenjem in cveti ozaljSane { in cez trg, ki je bil okincan z maji in s slavolokom. Naj zadnji stops! je zlatomaSnik v vijolcaatem talaru, roketu in Stoli. V cerkev priSedSi otfefta si; v maSna oblacila ter pric*ne, obkoljen od obiloe aztstencije, svojo zlato maSo, katera, doStota vsem prcjSnjira de-kanovim maSam, bi iraela Stevilko gotovo viSjo nad U Cerknega, doe 4. t. m. — (Dekanova z 1 a ta m a § a,) Po 50 letih dubovskega pastirovanja," ktera je sedanji dekan cerkljanski, monsignor Jo2ef Jeram prebil na Cerkljinskem, in sicev: 5 let kot ka-pelan v Cerknem, 479 iela kot vikar v Orehku, IO1/, let kot vikar v Novakih in 30 let kot dokan v Cer-kn< m, napofiil je 30. sept. t. 1; veseliVvsem zaz>ljeni dan, dan slave in zahvale, dan petdcsetlctnega roaSni-Skrga jubileja. Pddcset let, mnogo let, rnnogo dela in trpljenja, pa tudi ranogo za9lug za C^snost (?) in veSnoBt! Koliko je storil prcc\ goep. Jeram ca Cer-kljansko, ue more se na kratkem spodobub opisatj. Popravljenc, prooovljene in ukusno okraSene cerkve (poaebno farna cerkev in vse poddruznice), dragocena h pravilna oerkvena obleka in orodija, raz§iijeuo in obnovljeno pokopa!i§ce pri sv. Jei neji, pozlaSeni al-tarji, novi zvoniki itd. glasno kli6ojo im6 njegf>vo. Koliko pa je storil zx ve6uo zveliSauje svojih ovSic, posebno z dvakratnim sv. mnijonom, bo vodel najbo-Ije VeSni Pastir, pribodnji njegov in v*eh plaSovjalco. Z modriiu, praviemm in milint ravnanjera si je pridobil „ area vseh faranov in duhovnikov svojih,. Te zaaluge * niso mogle ostati skrite. Rimska stolica ga je o pfi-liki njegove zlato maSe imenovala Sastnim kamornikom Nj. Svetosti. . To odlikovanje in obb.ko temu dostojanstvu pristojno je jubilantu, o torn nie* slutecemu, izroflla d^putacija duhovnikov Cerkljinov in sicer v fotrtek pred zlato maSo. Jubilant je bil s to veselo novico iz-nenadjeo in globoko ginjen. Solza veselja in hvale^nosti mu je v oceli za,-igrala, ko je videl okoli sebo zbrano duhovSSino, ki en kot oc*eta presre'no ljubi in spoStujo, na mizi pa prekrasen dar, vijoldastd obleko, ktero mu je duhov-s6ina pod njim sluXega poklrtnila. Jubilant se je snlzefi in stokaje zahvalil, rokofi, da hoce milostljivega Boga prositi, naj vsakemu izmed nj«'govih duhovnikov da, doiiveti zlato maso. Ne sarao^ duhovSeina, tudi oola obSina je tekmd-vala, da bi zlatomaSnika razveselila in. poSastila. Cel teden se je streiialo in pritrkovale. Na predvefor slo-vesnoati se zber6 cerkljanski pevci in godei ter s 6V talni5no zastavo in svedaml gred6 v dekanijski dvor po6astit zbitomasnika. Ko so bili godci odgodh prvc toCko, zapoj6 pevci kraano kantato, z\ to prihko na-vla§5 zlozeno. Da je petje bilo izborno, mi ni troba omenjati, saj bo cerkljanski pevci ne samo^ na ¦-•To!--minskem, ampak po vsem Gorenjskem dobro znani. Na to atopijo navzocl gg. duhovuiki v gupmjsko vezo ter htoM slavljencu besedein napev kautatin. Vse: vznesena pesen, melodi(S»i in ljubki r.jen napev, lepo p:saoa in ukusno okraSena pola-jn de!o niladih Cor-kljanov, dekanovih fieatilcev. Govornik, ki je ta mail ln'vski dar izroSeval jnbilantu, povdarjal je, da si je dekan tudi za povzdigo cerkvenega petja na Cerkljan-skem stekel obilo zaalug. Da si mu Bug ni dal moci, osebno in neposredno gojiti enrkveno pefje, je vendar to zmerom podpiral, takb da je dandancs cerkljanski dekanat v cerkveno glasbenem obziru labko v z gl e d drugim. - , . ' . Jubilant se je vsem darovalcem, pevaem m god-cem loplo 'zahvalil. Med tem ko bo je godlo in pelo, so krosovi goreli na bliznjih griiih in topiei so s Bvojim pokanjem pretresali miruo nod in slovesno u-brana srea hvaleinih fiiranov. Na trgu pa je umetna svefiava razkrivala cvetne kite in vonce, vist6e ob ofcnib. Oj prelepi, Sarobni ve6er — kako bitro si minil I A mini! si le za t6, da si dal prostor Se lep iiemu jutru, ki je za tabo nopofiilo. Y Cerknem, 6. oktobra. — (Z1 a t a m a § a). Dan slovesni, dan zlato mase dokanoveje — ka-kor navadoo — naznanjalo ubwno pritrkovapje in stre-lianje. Ko se je bila alovesna 6roa mala pri sv. Jer-neji izvrlila, zber6 se starasine k izvanredni seji ter en'oglasno izvolijo pre6. g. dekana za 6 as tn eg a obSana, prvega te vrste v Cerknem, in kraalu po-tem naznauijo mu oBebno to zasluzeno odlikovanjo. Med tem se je zbiral pred cerkvijo narcl; du-hovni sobratje in cestilci so vreli iz bliznjih in daljmh krajev, akoravno jo rosilo iz megla. Bilo j^navzofiih 20 duhovnikov (p. Teofil Rospet, prof. T. Cennr dr. Se dej, 5 kranjskih duhovnikov) in 2 klerika. Ob 93/4 W zaaae (iz farovia) pomikati alovesna prooesga proti grama, kakor je bil sestavljen. Nas cesarevifi udeleftl se je le prvi dan lova, potera je' odpotoval na Sedmograsko, kjer se je se&el 8 prestolonaslednikom angle§kim. V sredo 10. t. m. ob 1. uri popoludne odpotoval Je nem§ki cesar iz Miirzzuschlaga na gorenjem Stajerskem cez Bruck, Leoben, Celovec, Beljak. in P,ontebo v Italijo. V Rim jc dosel v getrtek ob 4 po-poluune, kjer je bil veli^astno sprejet in od-peljan v Kvirinal, krasen grad rimskih pape^ev, v katerem biva zdaj Humbert, italijanski kralj. Danes predpoludne obiskal je cesar sv. Oceta pape2a ter ogiedai si vatikanske (papezeva pa-la6a) zbirke in cerkev sv. Petra. V Rim je doslo povodom prihoda nem-Skega cesarja toiiko tujeev, da ne vejo kam 2 njimi. Na otoku Siciliji je policija prijela in zaprla nad 500 oseb, ki so na sumu, da dajo k neki dm2bi, ki v Italiji streze po zlvljenji in premo2enji (maffia). Bafci se je bilo, da bi nastali neredi po teb ljudeh o svefiani priliki, ko je Viljelm II. v Rimu; zato so jib priprli. Neka italijanska druitva in listi v Rimu so protestovali proti temu, da je priSel nem§ki cesar kot prijatelj v Rim, 5e§ da italijansko-nem&ko-avBtrijska zveza jih zavira v njih teznjah po Trstu in Tridentu ter da bi jih lahko spravila v prepir s sorodno Francijo. Avstrijski liberalni listi so pohiteli zatrjevati, da onih protestor ni podpisal noben Tr2acan in noben Tridentinec, Bog ve, odkod to znajo? 0 Rusih piF.ejo nekateri raadjarski listi, da se utrjujejo ob svojih zapadnih mejah proti Avstriji in Nemfiiji. Koliko je na tem tesnice, ne moremo presoditi; ali narayno je, 6e se Ru- Tudi istrski deMni ?.bor je konfial 6voje , ¦*' bo^ * *e zi.daJ? trvoditelj. .Oorriere*, glaBilo sedanje politiko vPrimor-ji. foiri* bm wakfcr* opombo, &t v wtt M »o* 62 delje do ponede*jka so poraaaali (kdoP) v meBtu ne-katere nomSke m alovenske rtapise, druge pa da so odneali. Temu dostavljamo, da med odnesenimi napisi banke prej, se je bati, da gonski neporeanezi ooao auauMu se klobuke raz glave tnirntm potnikom. Da bi imelo 'vedno Sduvanje mestne druhali proti Slovencem pri tern kaj opravltl, se ne sme seveda nit! misliti. Zato ileLSdnvajte Se dalje, kakor ate do zdaj; saj aineto. ' K Brage gostd imeli smo goriSki Slovenci te .'." dtii T naSi sredi. Vrli istraki dezelni poslanci, ki se pogurono borijo, da bi v javnem zivljenji v I*tri po-polnoma obveljal drzavni temeljni znkon, p»dastili so nas se- svojira obiskom . Bazen g. Vekoalava Spindi-' da, ki biva med nami, bill so tukaj i kanon'k d>*. Fraoi Vojarid, kateri se krepko poteguje za praviro aaroda hmSkega v Ietri, ter gg. Sravoj Jeokoin.d-. Matija Laginja. Veaelilo naff je videti moze, ki ee oe atraSijo napadov in ialjenja od strani politidnih nas-prptnikov in naSduvane druhali; ki m»ustras>no bra-nijo svete pravice, kateri hocejo zaslepljeni nasprot-nikl xa unirftj poteptati; ki ae ne boje oe truda ne zasmeha, ko je treba trditi in braniti narodu najdra-zizafelad, ki ga je sama narava podeliia vaakteremu dloveku. Slava vrHm poslancem, ki dajejo prelep izgled vsakemo. boritelju za sveto n a rod no stvar. •*-> Duhovske zadeve. — V nedeljo 7. t. m. sta bila v duhovna posvedena izucena bogoalovca d. g. Joief Koaec, goriski rojak, in d. g. Jancz Sodej iz'Cerkoa, brat profesorja bogoslovjn dr. Franca Sedeja, tor. bota pela nove maSe prihodojo nedeljo 14. t. m. in sioer prvi vsemeniSkt kapeliv Gorici, ob 9., drugi t zupnijski cerkvi v Cerknem. — Lupnijske skuSnje delali so 9, 10. in 11. t. m. naslednji &6. gg.: G r d a Blai, vikar v Cepovanu; EI o b o v a Ja-nez, kaplan v Sempasu oziroma vikar (imenovan) na Trnpvem; Kumar Ludovik, kaplaq v Biljani, in -Per van je Martin, osktbuik-kuraoije na Idriji pri Badi.— Pred. g. Jakop V i ca n ti n i, vikar v Gabrijah na Vipavakem, pride kot Sapnijski oskrbnik na Yogerskc. Sluisba kateheta na c k. deSki vadnici V Goridije rfizpiaana dokonca oktobra 1.1. ULil bo pa katehet tudi na dekliSki vadoioi. Zraven udne spoaobnoati aahteva je znanje a 1 o v e n ak e g a, italijaskega in nemskega jezika. Pla5a je placa vadnilkega u6itelja. Proinje naj se poaljejo po predpoatavljeni oblastniji (dekanijskem uradu — ordinarjatu) predsedniatvu c. k dczelnega Solskega bveta za Gori$ko in Gradia^ansko v Tratu. Bogoelovske Sole v Gorici zaiele so ae v petek 5. t. m. se sv. maSo, po kateri so imoli bo-goalovci tridnevne dubovne vaje valed lanskih dogo-vorov sued skofi goriske corkvene pokrajino. ..Gorr.*, ki izraza toisli italijanske narodae stranke terpou^u-je. vladno stranko o raznih dogodkih v- ;nesLu, jo pisal, da lefos pride v semeniSce s(o Hrvatov! Jn teka poro^ila romajo med svefc brez popravka. ¦ Oti'OSki vrfr v Pevmi Steje u2s 50 otrok, ki prav pridno zahajajo v to najnovejso. uatanovo ob SoSkera mosta. Nekateri otroci so jako revni in potrebnjejo marsiktero podporo; zato menijo neki rodoljubi, da bi bilo prav, ako bi se nabiral zivez (krompir, fiiol itd.), kakor za Studentovsko kuhinjo. Misel se nam ae zdi slabs. Dr. Jakop MiSia, knez in Skof ljubljanskt, priSel je v petek 5. t, m. v goste h kneza iu nad-ikofa goriSkema Alojziju v druzbi h5 slovefiim eerkvenim piaateljem o. Deniflt-ora, dominifanom, in baronom Ohn-om, Uymkom koezoSkofa graskega. V Gorici izproail si je visoki eerkveni doatojaastvenik, ki je ze lani to ieljo gojil, za avojo Skofijo dr. Ant. Ma an id a, profesorja bogoslovja, z namenom, da bo nasiednik moca. dr. Klofutarju aa uditeljaki sto-Kci in da bo nadaljeval na aicvstvenem polji svoje dosedaoje poSetje. IxGorice odpeljal se je o. Denifie v Bim, knezoftkof Ijabijanski z baronom Ohnom pa foz Pontebo v Gelovec in od on dot v Gradeo. Gosp. dr. Vclarida, poslaoca na dez. zboru isterakem je prebivalstvo Vrbnika doe 28. p. m. kaj sijajno pooastilo o priliki njegove vrnitve nazboro-¦anje? Pored. Bilo jo vie prebivalstvo po konci in med zTonenjem ter pokanjsm topifiev spremljeval je Barod cestSega svojega yoslanoa do parnika, kateri p je odpeljal m mssto neotrodljivega njegovega de-lovanja. — To je prava izjava naroda, kateri a tern izraia nprav na ganljiv nacio, da popolnoma odobxava poetopanje svojega poslaoca, kateri brani na vso mod pravice in narodnoefc svojih volikev. Da bi hteli uviditi i to nekateri krogi T Poredn! '*'¦ ' >w Uditeljfiko dro§tvo za Selanski okraj bo zbofovato v Sdzani due 18. oktobra \ I. ob 9. nri dopolndne. Duo mi red: 1. Potrdt If sapisnik prej-injega zborovasja. 2. ITazorai aattt* ? H. razredS. 3. Predavaojo o loUdfc vrtai. 4; PomsTIo gfedfe za-f ezo itter. o&teljstva, $, Bazni oasveti, Qdbor. Druiba sv. Mohora dotiskala je '.ctoifefe knjige in jih zafine razposiljati prihodnji ponedeljek 15. t. m. Vaak druStvenik dobi Seatero knjig, ki se imenujejo: 1. fcivljenje Marije in sv. Jo2efa, 7. sno-pi6; 2. TomaJa Kempfiana: Hodi *a Kriatuaf.m (z molitvenikom); 3. Obcna zgodovina, 12. snopiC; 4. Slovenaki pravnik, 5. snopid; 5. Slovenake vedernioe, 42. zvezek; 6. Kaledar za leto 1889. V teb- bukvah nahaja ae premnogo vsakovrstnega koristnega, po dadnoga in 7abavnega beiila, tafco da bodo nnfii ro-jaki prav dobro proakrblj^ni z berilom za dolge zimsko vedere, kakor tu-H «a prosti daa ob nodeljah in praznikih. Svf>jim rojakom priporoSamo najtopleje, naj prav priduo pr*'bipijo te knjrge. Vsakdo dobi tudi za ac kaj v niih. Zonania oblika druStvenih knj g jb j*ko bpa; dvoje knjig (Ko^edar in Zivljenje) ima tudi'tnnugo lidnih podob. ,Na§a Slogau. izboren hmtski Hat, ki ima z% probujpnje is'rskih Hrvritov in Slovencev nepre-cenljivih znslut!, ih»el« j.^ 10. t m, v Trstii pred porntniki pravdo, ki jc nrsredno kondaU. TJrednik g. M. Mandid je Uil obsojen v filobo 150 f. in v Zgnhn 60 g'. kavcij>'; dnpisnik. ki je zakrivil ob sndbo neki A. Franco pa na 30 dmj aaporn. T-zil je n«ki:DairOaie. co-k.kljndarvOprrlju rndi zaljene dasti. Odkrtto pom lujemo svojeya scboritolja zn. na-rodne pravice radi to nc/.godp. Zagovarjal se je i/,r vrstno, z«l da-bcj>z /nz^jf-nega vspcbrt. Zagnvornik si je pridtzal vsc postavne pravice. Drugba sv. Oirila in Metoda i>dala jo avoj )S e a t n i k " za tekodo leto 1888, v katei-em. se nahaja natandno porodilo o trotji njeni rodni skup-Sdini due 29. julija na Puiji in d.ugtt druStvone vosti. — Ob ont-in je izflala I. zvezek ^Knj'iuice DruSbe' av. Cirila in Metoda", kateii iraa tiidi" poaeben na . slov : „Franc J b L e f I. cesar avatrijakj. V spbmin 401etnice Njogove vlade spisal slovenaki mli'idini Fr. Hubsd,. 0/ k^ gioinaxijaki profeapr." Knjizica je- na-menjena, kakor haslov pravi, Bloyeuski laladezi, ka teri predoduje avitlega vladaVja bd njegcve mladost do danainjih dnij. Dodani ate dve ppsni: cesaieka in slovenaka cesaraka; knjizico kindats podobi proavit-Iega ceaarja Frana Josipa I. in presvitle. cesarice E-lizabeie. Solskim vodatvora in Solskiui avetom jo prav toplo priporofiamo. Nova lista. V Pufji jo zaftet i/hajati s 1. t. m. ted»:ik „Il Diritto croato" (HrvatKko pra-vo), ki jako navduaeno zagovarja narodne pravice iftrskih Hrvatov in prinaSa pievode iz vnoh 3lovan-skih jezikov. Na leto staue 5 f. 60 kr., za pol leta 2 f. 80 kr. Priporofoimo pa rodolfubom, ki timojn italijanski. — V Ljubljuni :'zbaja od 1. j«lij:t naprcj po (Wakrat na mcacc „ O b r t n i k tt. politifen in strokovnjaSk list za obrtni stari. Za 1(4 ieU ;stane .75 kr. in izpplnuje avojo nalogo prav dobro. L istnica "uredntstva. Qg. dopisnikom iz O/eljana, izpod TrnoTCga in z deiele: pride. Poslano. Povodom. slavnosti 40Ietnega vladanja Njeg. Yelidastva Frana Josipa I, precilega in presve'tlega cesarja nasega nabralo se je pri tuknjSnjem razum nistvu 72 gl. 20 kr., s katerim zneskom se jo orr.i-aliJa tukaJBoji dvbterorazrednici nova Solska zafitava, ki jo bila alovesno blago^lovljena due 4. okt. t.'l. Za ta plemeniti dar se podpisano Solsko vod-stvo v imenu Solske mludine in nditeljiikega osobja tskajSujemu razumniStvu srdao zahvaljuje. Solsko vodstvo v Komnuy 8. okt. 1888. ANTON LEBAN, naduditelj. Koitien, 8 oktt — (Cesarska slavuost.) Kakor je bilo naznanjeno v cenjoni „Sodi," praznovala je do-stojno tudi naSa vaa Stiridesetletnico vladanja Njegovega Velidastva Frana .roafpa I. S ponosom se amerao oz'rati na 4. daa oktobra, kajti nafie obdinstvo storilo je vse, kar je bilo v nje-govi, modi, da se je slavnost dobro obneala. — V to namero aestavil so je odbor, ki se je prizadeval na vse kriplje, da je postal ta dan sijajen. »i dolgo trajalo in imel je na razpolaganje iz-daton zneaek za atroSke. — Zipanstvo dovolilo jo za to slavnost 50 gld; od teh polozilo so jc 25 gld. v zalog za ubogo Solsko mladino. Na predveder, 8. okt., dulo se je pokanje to-pidev in pritrkovanjo zvonov ter so tu pa tam po nolmcib goreli kresi, j Dad 4. okt,, slavnostnega dnd, s^ ob 4. uri zjutraj ! fokali topidi in so pritrkovali. Ob 9. nri zbmla se je ' ol»ka mladioa % uditeljstvom v Solskih proatorih ter je odrinila v tukajSnji iupnijaki dvor, kj-?r- je bila branj.;pa krasna Solska Z3stavn, ki se je imela bla-gosfovtti v apomin rodke slovosnosti, Solska mUdeS imela je v roki lepe majbne zastaviee in je veselo korakala na omenjeni kraj. Spreraili so jo v»i tukaj-Snji c. kr. uradniki, stareSinstvo in ranogobrojoo Ijud-8tvo. ' ¦ . ' Tjekaj dospevSi, pieuzel je zastavoaosa, udenee nadaljevalnega tt-daja, od pred. gosp. dek|na krasno zaatavo, ki je bila zavita in z viSnjevim 4rakom ob-vezana. Med pokanjem topidev ia pritrkoyanjem zvonov korakala je Solska mladioa, z uditeljstvom in mnogobrojnim ljudstvom na BTabor" pjred eerkev. Tamkaj jo prod. g. dekan s primerniroi¦mblitvarai bla-goslovil krasno solsko zastavo, ki je stala 61 gl. 50 kr. in jo bnV nakupljena s prostovoljnimi prinosi (doneski) tukajSnjega razumniStva. Ko so jo zastava razvila, pokali so topidi in pred. g. dekan pokazal je Solski mladini na zfistavi \m eoi attani poibbo sv. Alojzija, patrona Solako mladine, na drugi podobo angelja varulm, ki vodi malega otroka. Zastava jo kraenn, iz rudedega damuska, obrobljeua z rumenimi franiami; drog je rudod, a vrh zastave Bveti ae lop - pozladen kriz. Po blagoslova imel je pred. gosp. dekan lep govor namenjen v prvej vrsti Solaki mladini. —- Fcrfoa smo §li v cerkov k by. maSi, pri kat. ri so poli komenski pevci. Koneem maSe za-pela se jo zahvalna in potem cesarska posern. Iz cerkve bil je aprevod v Solsko posiopje, kjer so jo .pridela Solaka slavnost v izborno okinfiani sobani HI. razreda tukajSnje dveterorazrednice. Vrh velikih vrat zunaj Sole je visela podobaNj. Velidastva presvetlega ceaarja naSega, ovencana krog in krog s oveticami in okraSena z zastavicami, a raz "trpho Solakega poalopja viselo je na vaeh troh krajib Sols, poalopja osom po pet metrov dolgjh ceaarakih in Tiarodnih xasfav. Lju.lstva ae jo bilo toliko nagne-tld, da ni bilo mo2rso dobiti ved prostora. Ko je na-stiila Mhota, na8top; g. naducitelj Anton Leban, ter govori 8 krepko donedim glasom slavnoatni govor, ki je bil vedinomri namenjen Solski neladini. SklepajoC svoj govor, poKJval jo Solsko mlade2, naj mwduSeno zaklide trikratni zivio Nj. Velidasfcvu, in takoj so od-mevali navduSeni zivioklici S «lako mladine in vseh priaotoih. Govoru aledila je prvu kitica cesarake peami, katoro je Solska mladina pod " ^.atvom g. uditelja Tanceta prav dobro zapela. Za tern je sledila deklamncija in sioer oda: „Komenska Solska mladina 0 slavnosti 40letn<^ga slav-nega vladanja naSega presvetlega cesat-ja Fratut Josipa I.u. katero je zlozjl v ta namen g. Janko Loban, brat naSega S. vodje, sedaj uditelj v Avberii. To odo deklamovala je ndenka nadaljevalnega ted;ija jako izborno, kajti ploskanja ni bilo ne konca no 'kra'ja. Solska mlade2 je potem zapela pesern wFran Jo8ip I.*; a koj za to todkn nastopil jo udoiiec IV, razreda ter ganljivo nam deklaraoval pcsem ^Solska zastava", katero je zlozil i-ati gospod. Pot^m jo mladina zapela pesmico: „Po5!dravljam, domovina, te", za katero je sledila deklamacija: nAvsttija mojaB, uatisnena vtretjem beribt, katero je spisal bivSi uditelj v Slovenjemgradci F.Koncau pod tujim imenom. Ko so se polegli glasni Sivioklici, zapela je sol. mladina zadnjo kitico oeanrfke pesmi. Koncdno so se mod mladez rnzdelile knjizioe BNaS cesar 1848-1888% katero je velikoduSno nakupil in podaril alavni c. k. okraj. sol. svetJ Razdelilo se je tudi med udedo so mladino prilicno 452 koladev, katere je nveselidni odaek" podaril. Radostnih obrazov so otroci hitcli domov in goto70 jim ta alovesni dan ne pride iz spo* mina. Ko se je pridolo mrnditi, zaaliSi he atreljanje topicev, pritrkovanje zvonov in po holmeih zazard kre-aovi in hkralu je bila vsa vas v svetlobi. — Niti hi-Sice niamo zapazili, da bi ne bila razavetliena. Po oknih so se pokazali krasni transparent!, balonci, zastavo, tako da smorao redi, da v Komnu nismo so videli take razavetline. Jako pomenljivih in krasnih tranaparentov bilo je toliko, da nam ni tnogode vseli omeniti. — Veteranaka godba, ki je pridola svirati pred krasno okraSenim obdinskim uradom cesarsko himno, privabil* je takoj mnoiioo ljudatva. Pevci in atareSine drzali so lampijone v rokah poleg godbe in tedaj hajd po vasi, kjer je bilo vse veselo. Ob tre-nutku, ko je godba zasvirala oesarsko himno pred obdinskim uradom, zasvetilo se je lolsko posiopje v bengalidnem ognji, a na oknih pokazali so se trana* parenti predstavljajodi cesarja Frana Josipa, cesarico, avsHJHki grb in transparent z opisom: „$ola .odetu Bvojemn/Kraane tranaparento smo Se videli pri ggt Svari, zupanu Kovadidu. Gaspariju, Mra-ku; Saizn, pred. g. dekanu, zandarski postaji, na ok* nih obdinskega urada i. t. d. — Slava prirediteljem! Ob 8. uri zvedor sledil je banket na dvoriSdi g. Svare, katero je bilo okusno za to pripravljono. Vde-lezilo se je baoketa usd 80 osob. Zabavala nas je veteranaka godba in pefje komenskih pevcev. Prvo napitnico napravil jo predaednik veselid-nega odseka pred. goapod 2upnik-dekan Ad. Harmei Nj. Velidistvu, katerej je aleJila oeaardka hirnna ve-teranake godb«s, ki je bila z gromovitimi zivioklici sprejota. — Kmal'j pctem nas je zadel nadlegovati dez in morali smo se uraakniti v notranje prostore Svarove gostitne, kjer smo se pri godbi, pe^ji j. t. d. zabava-h ekcrej do ranega jutra, // (Jako dolgi dopis o oeaavaki alavuoati v Komna X^dttr&dr^^jr^jr^JTjt&^An&VWu skrjSili bdio radi pomanjkanja prostora za dobro po-lovico. Goepod dopisnik uam menda tega no zameri Uroduistvo.) ZAHVALA. Vaem zoancem in prijateljem, sosblw) pa pg. c. kr. poStnim uradnikom in tovariSera, ki sr> Se ude-le2ili pogreba nepozabne mi soproge M A. TIZ, D JEJ9 in onim, ki bo podarili lepih vencev, so najiakroneje zahvaljujcm po tern javnera potu. V Gori oi 7. oktobra 1888. France Strmole, o. kr. po§tni oficijal. m Uatanofljen I. 1837. C. BERBER) v Ljubljari priporoda I svojo bogato in ramovrstno zalogo , slovenskih inolitvenih kiijig, po jako nizkih cenah in razlicno vezaiiik, nn primer I ˇ papirju, v pol usnji pozIaSeno, popolnoraa v usnji ' z zlato obrezo, v rujavem usnji okovano, doljo v&-zane v sionovi kosti, v ponarejenem kristalu, v 2a- I metu in pli§u, s pozlaceoitni vozli in s podobo v ' sredi. Izdeluje pa jib tudi, kakorkoli zahtevajo Sas-ti i narofiniki. j Kdor vzume vocjo Stevilo kiijizic, dovolim rau primerno zniSanjo cene (rabat). Casti to iiaroSnike prosim, naj se kau narav-nost na me" obrafiajo. Conik poSljem na zabtovanjo brozploCno in franko. Dalje opozarjam svoje p. n. narocnike in feupovalee, da se ie nekoliko casa prodajajo in Sirijo nied ljudstvom slovenski molitvoniki, ki uiso na Kranjskem prisli na svitlo, katerik ni spisal kak gospod duhoviiik in ki tudi nimajo knezoSkofijskega potrjenja. Na tell knjigah se dalje uahajajo tudi taki napisi, kakor jih iniajo knjige, ki so v moji zalogi in Se dravel. Pri takem vspelm morem Va§o eseilCO le najgorkeje priporo^ati vsem trpecim vslod &labe prebave, zlate Zile itd., ter Vas tudi pooblastim, da to spricevalo moje kvaleznosti kot v rcsnici zasluzeno pokvalo tudi razglasite. V Trstu 1887. Dr. Leon Levi. I raievai iu (Orts und Reise lexikon) Avstro-Ogerske, izdelala Josip pi. Kcndler in Leop. Siller. Krajevni in potovalni leksikon obscza vae avatro-ogerske kraje -€>**€3-<3CZ30O W Knjige, easopise itd. v obliki. kakeiSno si kdo zeli (Sedno, tidno in ker zivi na kmet»h po najni^jih cenali ter so piiporoia iakrono zlasti p. n. ^. gjt. dubov-n i Jc ti in, u i i t o I j e m itd. z iiajodlicnejsim hpoSto-vanjem Joz;ef Kofol, knjigovez v Oepovanu. -,-. (v Gorici sprejcma uarocila g. G. Li k a r). Lekarja E. Brandt-ove svicai*slie lLi»oglj ice so vie 10 let od pro'esoijev in prakt. zdravnikov ibCinstvu kot ceno, prijetuo, gotovo in neskodljivo domace svedstvo priporccene. Poskusili so jih: Prof. dr. Virchov, JBerolin. p!. Gietl, Monakovo. Ri'clam, Lipsia (f) pi. Nuasbaum Monakovo, Hertz, Amsterdam. p. Korzynski Krakovo. Brandt Klauseubui'g. Prof. dr. pi. Fiericbs Berolin (f). pi. Sranconi Wurzbuvg. C. Witt, Kojenhajen. Zdekauer, Petrograd. Soederstiidt, Kasnn. Lambl, VatSavo. Porstcr, Birmingham. pri inoteoju trcbuSnjib ziveoy, jetemi bolezni, za-basanja, slabem 6iS5enjuv in .s tem zdruienimi bo-lestnimi, kot: ^lavobol, omrfllcn, tiSdenje, tezko so-penje, alabi tek. i. t. d. Lekarja U'ch. Braudt-ovo Svicarake krrgljice pon2ijpjo zenske prav rade vsled njth olajSivnih uaslodkov in se jim da pred vsem drugrni mocno delajocim aoijeni, kislcm vadom, kapljicam in mixtn-raru, prednost.. MT Za varnostkupujoceimi obcinstvu "^ff naj bo Se posebno povedano, da sc ponarojone svicarske kroglifce v jako po-lobnih zavitkib prodajajo. Preprida naj se fcornj vsak kupcevalec na okoli $katljice zavito navodilo, da ima 7goraj na-tisnen bell kr % na rudeeein polju in imo Rich. Brandt. Opomui se Se poaebej, da Skatljice, ki se v lekarnah kupij:>, 70 kr. veljajo. Vsebina je zunaj vaeke Skatljice natiskana. Leymt nmkn zraven rotovza v Ljubljani na lrelikeoi mestnem trgu9 priporoca tukaj popisana majboljsa in sve^a zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prcjeli pismenih zahval o naSih izborno SknScnill doma^ih zdra-v'ilih. Lekaine Trnk6cyyjevih firm so : Na Du-naji dvo in cna k,emi6na tovarra v Gtadoi (na S.tajarakcni) enn pa v Ljubljani. P. n. ob5in-stvo so proai, ako mu je na tern le?.e6e, da spo-daj navedcna zdravila a prvo poSto dobi, du na-slov tako-!o nopravi: Lekarna Trnkdczy polcg rotovza v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelo&ec, kterim se ima nalisoclo Ijaili zohv-aliti za zdrnvjo, imajo izvratcn vspoh pri v*eh boleznih v zelodcu in so noprokoaljivo srodatvo zoper: niankaiije slasti pri jedi, «lab ^elodoe, nrak* vetrove, koliko, zlatfiJi'o, bljuvanje, glavobdl, krc v zelodcu, bitje srea, zaba-sanjc, glistc, bolezni na vra-niti, na jetrili in roper zlato zilo. 1 Stoklcnica vclja 20 kr., 1 tucat 2 g!., 5 tucatov saino 8 gl. Pgr* SVARILO! Opoznrjamo, da so tisio ihtinite MarijacelJ-ske kapljk'e dubivnjo aiirno v lekarni Trnkdczy-ja zrnvon rotovza na velikem Moatncm trgu v Ljubljani. Ovetzoper trg'anje (GicM), jc odlofino nnjboljSe zdravilo zopovprotin tor revmatteem, Irgatije po ndih^ boleiint v krih tor zivcih, oteklino, otrpneU ude in kite itd., malo Caa mine popolnom trga-nje, kar doku/uje obilno zahval. Zalitova naj so samo vcvet zo2>er trganje po dr. Malicu* z zraven siojecim znawenjem. 1 stekl. 50 kr„ tnoat 4 H. 50 kr. ggp* Co ni na steklonici zraven stojo5o;;a zna menja, ni pravi cvetlnga precej nazaj vrnite. tfROPrENC nor ECHT BEI JAPOTHEKFiTRHKOCZYj LA1BACII 1-STUCK 20, if m za odrasle in otroke, jo najboljSi zopor kaSelj, hri-pavost, vratobol, jbtiko, prsno in pljudno bolecine; 1 stokl. 56 kr.» 1 tucat 5 'fl. Samo ta sirop zn 56 kr. je pravi. Kricistilne krogTjice, no amolo b' se v nijodnemgoapodinJ8tvu pogreSati in so sc vie ifsoftkrat aijajno oavedocile pri zabaaanji 61oveske-ga tcle3a, glavobolu. otrpnjcnjh udih, skazenem zelodcu, jetrnili i. obiatuih boleznih, v skatljah a 21 kr.; jeden zavoj 8 6 SkaHjami 1 gld. 5 "%-x. Razpogiljava se a poflto na'manj jeden zavoj. Mr Zdravila za zivino. f| Stu.pa za. zivino. Ta prav dobra stupa pomaga najboljo pri vseh boleznih krav, konj in prasidev. » Konje varuje ta Stupa MM trganjapoirevih, bez-gavk, vseb aalczljivih kuznib boleznij, ka§-.l,ja, plujfnih in vratnih -boleznij ter odpravlja vae gliate, tudi vzdrzuje ., konje debele, okrogle '.". in iskrene. Krave dobfi _ ~ ' mnogo dobrega mleka. Zamotek z-rabihiim navodom vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za licmje. *$L"' '"'Tfeiiitess. jm. NaiboljSo mazilo za konje, **^ **r" pomaga pri pretegu ill, otckanjt kolen, kopft nib boleznih, otrpnenjt v boku, v kriii itd. pri otekanji nog.mehurjih ifa uogah, izvjiijenji, otisOanji od scdla in oprave, pri swSiel itd. a krafka pri vseh vnaujih boleznih in Uibab. Stek-lenioa % rabilnim navodom vrcd BtAi.10 le 1 gl., 5 stekl. z rabil. navodom vred samo 4 gl. Ysa ta na5tefa zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkdczy-ja v Ljubljani zraven rotovza in so vsak dan a poSto rnzpoSiljnjo. isdavaielj in odgoyorni tpKta*; M. KOUSIC ~ iiilarijaiiska Tiskaroa v Gorici.