1 Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . . „ 2*— četrtletna . , „ 1*— Posamezna št. „ 0*10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 18. V Ljubljani, dne 29. marca 1912. Leto VII. Proti liberalnim naukom. (Govoril dr. Krek na občnem zboru Avstrijske kršč. tobačne delavske zveze.) • Dunaj, 24. marca 1911. Predvsem se zahvaljujem za pozdrav gosp. predsednika in za prisrčne besede, ki jih je ob tej priliki naslovil na delavskega prijatelja. Res je, da se že leta sem udeležujem gibanja tobačnega delavstva in moram izjaviti, da je delo krščanskega tobačnega delavstva bilo prvo, ki je rdečim pokazalo, da se tudi v organizaciji, ki je ustanovljena na temelju krščanstva, za delavstvo uspešno dela. Res je in morem izjaviti, ker sefn o razmerah poučen, da se je po vaši organizaciji za tobačno delavstvo veliko storilo. Naj soc. demokrati zabavljajo in čečkajo kolikor hočejo, dejstvo je in ostane, da je šele krščanska organizacija tobačnega delavstva za tobačno delavstvo dosegla velike uspehe. S svojega stališča kot državni poslanec opozarjam na neko stvar. Zdaj se nudi prilika, da pokažejo strokovne organizacije, koliko da so vredne. Vsem znane razmere na Angleškem morajo vsakega zanimati. Mislim, da ni delavca, ki bi se ne zanimal za to, kako se mu godi, ki bi to dejstvo prezrl. Razmere na Angleškem in uvedenje najnižje plače po postavni poti pomenja, da se prelomi, kar je bilo. Zasebno premoženje z zasebnimi podjetji se tem potom zveže z raznimi odredbami, ker to red in stvar zahtevata. Če se stavka, počiva celo gospodarsko življenje. Kaj naj se stori? Najmanjša plača pomenja, da je zlomljeno liberalno narodno gospodarsko naziranje o svobodi narodnega gospodarstva. To dejstvo mora vplivati tudi na di-žavna podjetja, ki bi morala biti zgled zasebnim podjetjem. Država mora v tem oziru kaj storiti, ne le zato, da se delavcem koristi, marveč da se v njih mir vzdrži. Dober zgled morajo dajati državna podjetja, ker le tako more država reči velikemu kapitalu: »Kot država moram to storiti, zato glej, da ti tudi delaš tako, kakor jaz.« Dogodki na Angleškem so tudi v drugem oziru velevažni. Liberalci se vedno proti državnim podjetjem bore. Predbacivajo jim, da niso nič vredna. Če se jim posreči, da to odpravijo, ne bo več državnih podjetij! Nasproti liberalcem moramo gledati na to, da se državna pod- jetja ohranijo. V državnih podjetjih naj se pa na to gleda, da se povečajo in da država še druga podjetja prevzame. Tisti, ki čez državna podjetja najbolj zabavljajo in trde, da niso ničvredna, škodujejo le delavstvu. Nikdar ne prezrimo, da liberalni nauki niso mrtvi in da bi liberalci radi državna podjetja odpravili. Vsi smo kolikor toliko po liberalnih mislih okuženi. Le če se z vsemi silami ustavimo tem napačnim naukom, ki zmedejo posredno in neposredno naziranje ljudstva, bomo tudi tako močni, da tudi tobačnemu delavstvu boljše razmere ustvarimo. Poslanci so dolžni, da delajo roko v roki z delavci, da se jim tudi v bodočnosti njih pravice ohranijo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Socialni kurz S. K. S. Z. Dnevni red soc. kurza, ki se vrši v dneh od 9. do 13. aprila v Ljubljani v Ljudskem domu, bo sledeči: Torek : Od pol 10. do pol 11. ure: Zunanja politika. Dr. Korošec. Od pol 11. do pol 12. ure: Centralizem in federalizem. Profesor Evgen Jarc. Od pol 12. do pol 1. ure: Gospodinjski kurzi. Minka Odlasek. Od 3. do 4. ure: Verska vzgoia. Od 4. do pol 6. ure: Notranja kolonizacija. Dr. J. Adlešič. Od pol 6. do 7. ure: Orel in strelne organizacije. Dr. Cepuder; urednik Terseglav. Od 8. do 10. ure: Seja Orlov: a}_poslovnik; b) nastopi in c) »Mladost«. Sreda: Od pol 9. do pol 10. ure: Agrarna politika. Poslanec Hladnik. Od pol 11. do pol 1. ure: Socialna politika. Dr. Krek. Od 3. do 4. ure: Organizacija žensk. Dr. Hohnjec. Od 4. do pol 6. ure: Igre in oder. Dr. Merhar; profesor Robida. Od pol 6. do 7. ure: Skrb za bolnike. Dr. Dolšak. Od 8. do 10. ure: Dramatični poskusi na odru (ali igra). Četrtek: Od pol 9. do pol 10. ure: Občinska politika. Dr. Lampe. Od pol 11. do pol 1. ure: »Slovenska Straža«. Dr. Verstovšek. Od 3. do 4. ure: Treznostna organizacija. Urednik J. Kalan. Od 4. do 5. ure: »Čebelice«. Kaplan J. Sedej. Od 5. do 6. ure: Godba v izobraževalnih društvih. Kaplan Fr. Kogej. Od G. do 7. ure:- Petje v izobraževalnih društvih. A. Svetek. Od 8. do 10. ure: Občni zbor S. K. S. Z. Petek: Od pol 9. do pol 11. ure: Poučni kurzi. Dr. L. Pogačnik. Od pol U. do pol 1. ure: Jugoslovanska Strokovna Zveza. Dr. Zajec. Od 3. do 4. ure: Skrb za zdrava stanovanja. Dr. J. Adlešič. Od 4. do 5. ure: Izseljevanje in preseljevanje. Dr. Pegan. Od 5. do 6. ure: Skrb za otroke. Dr. J. Gruden. Od G. do 7. ure: Skrb za vajence. Alojzij Stroj. Termin za zglaševanje do Velikega četrtka to ie 4. aprila. Vsakdo naj sporoči, ali želi/da se mu preskrbi tudi ceno stanovanje ter kosilo in večerja. One prijave, ki nam dojdejo pozneje, bomo vpoštevali samo po možnosti. Po vsakem predavanju se bo vršila prosta debata v obliki pogovora, kjer se bo pojasnilo vsako nejasno vprašanje. Vabimo vse člane naših organizacij, da se tečaja udeleže. Poživljamo pa k udeležbi zlasti one, ki so že ali pa žele postati voditelji naših organizacij ali vneti sotrudniki, ki jim je pro-cvit naših organizacij pri srcu. Odbor bo storil vse, da bo mogel nuditi udeležencem kar mogoče udobnosti glede stroškov, da bodo čim najmanjši, moralni uspehi pa čim največji. Dolžnost vsacega društva bi bila, da odpošlje vsaj po enega odposlanca k tečaju. Prav gotovo pa naj se domenijo društva posameznih dekanij in okrožij, da pošljejo skupno nekaj delegatov, ki naj jim ponesejo domov bogatih navodil. Priglase naj se pošlje takoj na tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani, Ljudski d o m. Odbor S. K. S. Z. Tobačno delavstvo. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« je zborovala minulo nedeljo in ponedeljek na Dunaju. Glavne skupščine se je ude- Strah v La Villette. (Dalje.) 8. avgusta. Moja sestra ie omožena. Moja sestra, otrok iste matere! Smem li trpeti, da vara svojega soproga in da s sestro svojega moža, ki je moja žena, tudi vara mene? Pretehtal sem njeno krivdo, grozi ji kazen. Moja' sestra? Če govorim o njeni krivdi z njenim možem, kaj bo storil? Poznam ga! Razsajal bi, psoval jo tepel, a ona ga bo zopet varala. Psoval bo in svetu razkričal lastno sramoto, mesto da bi molčal in sodil. Morebiti se bo mrtev zgrudil, ker je že blizu smrti. Njegova žena, ki je tudi moja sestra, bi se pa veselila. Tega ne trpim! Tudi ona mora umreti! Objokaval bo rajnico in ničesar ne bo o svoji sramoti znal, sramoti, ki mu jo je zadala hči moje matere. Ničesar ne zna, jokal in žaloval bo za njo. Sklenil sem, da morata obe umreti, obe! Natančno znam, da sta o njemu govorili, ko sem nenadoma v sobo vstopil. Kako sta se prestrašili, kako so oči izdajali krivdo. Pač zasmehujeta norca, ki ničesar ne vidi in ne čuje in ne sluti, da ga dve ženski varata. 8. avgusta. Vse sem v časniku čital. Kako zvito sta pričeli, a nista dovolj zviti, da bi ju ne pregledal. Ellen odpotuje navidezno v toplice. Tako hoče svojega moža varati. Ona je moja sestra. In Ada! Dolgo premišljam, a ne uganem stvari. In zopet sem poiskal svoje skrivališče, da poizvem vso skrivnost. Zdaj znam vse! Ellen gre k njemu, Ada ji bo pod kako pretvezo sledila. Ellen bo v topljicah, Ada jo bo pa obiskala. Res, z Evo se je na svetu pojavila kača izkušaj ave in boljše je, da se glava stre, predno smrtno ugrizne. A kai pomenijo številke? To me zanima. Hočem soditi in maščevati. 9. avgusta. Storjeno! Nikogar ne bo več varala. Zavit v svoj star plašč sem čakal, da je svoje stanovanje zapustila. Sledil sem ji za petami, ne da me more videti. Šla je na kolodvor, a v Koperniku je že vlak zapustila in prvič sem ga videl, ki ženske vara. Mislil sem, naj li tudi njega usmrtim? Zakaj ? Saj bi nič ne pomagalo. Bi se pa v drugega zagledali. Ne! Moja sestra? Umreti mora! Nosim seboj indijski bodalci in znam z njima postopati. Vsakemu koraku sem sledil, čul sem, kako se je smejala, čul sem poljube, a kri mi je plula po žilah leno in mirno. Moja ura še ni prišla, ko jo umorim. Šele ko sem jo videl na plesišču sredi kupljivih žensk, znam, da plesišča ne sme zapustiti živa. Izvesti hočem svoj načrt tu! Znam kako piše moja žena in zapisal sem: »Hitro pridi vun! Sama! Brez njega. Moram ti nekaj nujno izporočiti. A.« leži! tudi poslanec dr. Krek. Njegov govor objavljamo na uvodnem mestu. Letošnje zborovanje »Avstrijske krščanske tobačne delavsko zveze« je bilo osobito še zato zanimivo in vele-važno, ker sta bili na njem zastopani tudi strokovni organizaciji krščanskega poljskega in češkega tobačnega delavstva in so danes v tej organizaciji združeni slovenski, češki, italijanski, nemški in poljski tobačni delavci in delavke. Kljub nasilju rdečkarije proti našim ljudem po tvornicah, kjer imajo rdeči moč, se je naša kršč. strokovna organizacija že povsod uživila in dobila vpliv. Skupščine se je tudi udeležil zastopnik zveze krščanskih tobačnih delavcev in delavk v Nemčiji, ki se je živahno udeleževal razprav in navduševal delavstvo za krščansko strokovno organizacijo. Ker poroča o skupščini obširno »Glasnik«, zato naj le še omenjamo, da je skupščina zavzela stališče glede na preosnovo delovnega reda in glede na ustanovitev delovskih odborov. Zelo temeljito se je razpravljalo o delavskih zadevah in težnjah. Največ upravičenih manjših pritožb se je tikalo stvari, ki bi se lahko uredile, če bi gotova gospoda hotela. Zborovanja so se dele-gatinje in delegat je krajnih skupin živahno udeleževali, kar je zelo razveseljivo, ker dokazuje, kako je napredovalo strokovno izšolanje članic in članov »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«! V torek dopoldne se je pa vršilo poučno zborovanje o bolniških zavodih tobačnih tvor-nic. Ostro se je obsojalo nepostavno stanje bolniških zavodov tobačnih tvornic. Tega zborovanja se je tudi naš poslanec Jožef Gostinčar udeležil, ki je opetovano v razpravo posegel. Zborovanje dovede brez dvoma do praktičnih uspehov. Delavsko gibanje. Idrija. Kakor znano, se je rudniškim delavcem plača v gotovini s 1. januarjem t. 1. zboljšala, vzele pa so se jim naturalije. Na ta način se splošno delavsko stanje ni zboljšalo; kolikor je .namreč erar z levico dal, toliko, ali bolje rečeno, še več je z desnico vzel. Ko se je novi plačilnik delavstvu naznanil, je isto takoj spoznalo, da z njim več zgubi kakor pa pridobi. Zbrali so se torej zastopniki vseh treh strank na večkratno posvetovanje ter sklicali dne 25. pret. m. javen shod delavcev in predložili istemu znano resolucijo, v kateri se zahteva naturalije za vse rudniške delavce in zboljšanje plač v gotovini. Že ob času posvetovanj imenovanih delavskih zastopnikov se je opazilo, da našega vzor-župana nekaj tišči in bi toraj rad sitnaril. Kljub temu, da so bili člani tega komiteja popolnoma prepričani o škodi, katero bi imelo delavstvo, ako naturalije zgubi, ni bilo Štravsu nikdar dovolj podatkov, iz katerih naj bi se spoznale dobre (?) posledice novega plačilnika. Komite se ni mnogo zmenil za Štravsove bolečine in delal naprej. Toda Štravs še ne miruje in pokliče na pomoč svojega mojstra Tončka iz Ljubljane, kateri je res prišel k imenovanemu shodu. Tudi temu je delavstvo na jasen način povedalo, da ga je sito. Kakor smo poročali, je shod resolucijo enoglasno sprejel in oddala se je rudniškemu ravnateljstvu, katero pa jo niti ministrstvu ni predložilo, ampak jo je enostavno zavrnilo. Ker je Kristan videl7 da delavstvo noče več natančno po njegovem taktu plesati, on pa hoče gospodu dvornemu svetniku na vsak način pomagati delavcem naturalije odvzeti, je poskrbel, da je naša soc. demokratična stranka Skrit sem stal na cesti, ko sem ji listek poslal. Čakam! Prišla je. Sama. Previdno je prežala na vse strani, kakor tat, kadar hodi po svojih nepoštenih potih. Njene oči žare, lica so zardela. Slast greha! Ne more me videti in hoče se vrniti. V vsaki roki tiščim bodalce. Stopim pred njo. »Ellen!« Zadušen klic Izpoznala me je. Na njenem obrazu čitam njeno krivdo. Izpoznam, kako v tem trenutku svojega brata sovraži, ker ji je motil nedovoljeno zabavo. Če bi me mogla s svojimi pogledi usmrtiti, me usmrti. /Kako prideš sem? Česa iščeš?« Stopil sem k njej. »Tebe!« Objel sem jo, predno zamore zakričati, sta že njeno telo bodalci predrli. Hitro potegnem bodalci iz trupla in zgrudila se je na tla mrtva. Nihče ne sme znati njene sramote. Zato ji hitro izpraznim žepe in vzamem vse seboj, kar bi jo izdalo. V nočni megli izginem. (Dalje prihodnjič.) sklicala ?aupen shod, na katerega pa niso pustili nobenega, ki ne trobi popolnoma v njihov političen rog in tam so zvarili g. dvor. svetniku na ljubo novo resolucijo, v kateri pa ne zahtevajo več brezplačno prejemanje naturalij. Dobro vedoč, da delavstvo na to njihovo zvito početje ni pripravljeno, jo prinesejo v nedeljo, dne 17. t. m. na javen shod, na katerem se šele delavstvu odgovor rudniškega ravnateljstva 'na prvo resolucijo prečita in takoj drugo predloži, za katero se Štravs z vso silo poteguje. Ni mu bilo mar, da ministrstvo še na prvo ni odgovorilo, silil je z njo naprej in jo svojini pristašem usili zlasti na ta način, ker se je popolnoma po želji g. dvor. svetnika potrudil, svoje verne v obup nad naturalijami pripraviti. Ker je pa naša organizacija spoznala naklepe Kristana in Štravsa, je sklicala zadnjo nedeljo javen delavski shod, kjer se je delavstvu priporočalo, naj vendar ne pušča tako lahkomiselno iz rok, spozna naj zanjke, katere se mu nastavljajo, ohrani naj si to, kar ima dobrega in k temu naj si še kaj pribori. Tudi tukaj se je Štravs potegoval za drugo resolucijo in hotel dokazati, da je bolje nekaj malega pridobiti, pa mnogo izgubiti, kakor to dobro, ker delavec ima, ohraniti in si k temu še kaj priboriti. Sklenilo se je podpirati prvo resolucijo. Več o tem shodu prihodnjič. Jugoslovanska Strokovna Zveza. Skupina ljubljanske predilnice je imela svoj občni zbor v petek zvečer, dne 15. marca v Ljudskem domu. Poročal je predsednik Fran Kos. Skupina je priredila preteklo leto dva shoda in odbor je imel pet sej; shodov bi se lahko več priredilo, če bi se jih člani hoteli redno udeleževati. Članov je veliko zunaj mesta, zato gredo pa raje domov kot na shod z mislijo, da se brez njih lahko opravi, tega pa ne pomislijo, do so shodi življenje društva in da se na shodih delavstvo uči. Iz poročila blagajničarke Marije Jeras povzamemo, da je imela Skupina 2029 K 69 vin. dohodkov, podpore se je izplačalo 1419 K 22 vin., torej ostane v blagajni CIO K 47 vin., ki so se poslali centrali. Rednih članov je 148. Nato je poročal predsednik Kos, da mu je gospod nad-ravn&telj predilnice, Doring naročil, naj delavstvu pove, naj delavstvo pazi, da bode svoje izdelke lepo izdelovalo. V sedanjem času, ko je tako veliko predilnic, so naročniki silno natančni, da celo vsak kmet natančno pogleda, kakšni izdelki se mu dopošljejo. Nadalje je tudi priporočal v interesu delavstva, nai bi vladal med predstojniki in delaostvom lep sporazum; naj se vsak spor lepo mirno poravna. Za tem se je vršila volitev odbora. Po volitvi je še govoril g. urednik Frančišek Krhne. Pred. vsem je priporočal delavstvu, naj skupaj drži, naj se shodov udeležuje in naj bo vneto za svojo stvar. Nadalje je omenjal, da kolikor je njemu znano, ima sedaj delavstvo v predilnici že nekoliko boljše plače, čujejo se pa pritožbe, da se delavstvo čez mero šikanira in se delavcem za vsako malenkost delo odpove ali pa denarno kaznuje. Da se pri tem prav nič ne ozira, če je tudi delavec oziroma delavka po dvajset ali trideset let v tovarni in se jih takorekoč kakor starega psa ven na cesto vrže. To je obžalovanja vredno! Kaj bi bilo, če bi država tako delala s svojimi uradniki? In ali ne zasluži tudi delavec ravno tako kakor uradnik počitka in preskrbe na starost? Zato naj pa delavstvo po sliodih zahteva z resolucijami skorajšnjo starostno zavarovanje, da se jih ne bode brez sredstev na cesto metalo. Nadalje je delavstvu priporočal, naj se delavnega reda drži, če ga ima; če ga pa ni, naj zahteva od ravnateljstva, naj ga da napraviti, da bo delavstvo vedelo, katere dolžnosti ima spolnovati in katere ima pa tudi ravnateljstvo napram delavstvu. Nato je predsednik Kos zaključil zborovanje Skupina Litija. Na praznik Marijinega Oznanenja, dne 25. marca ob 3. uri popoldne je imela skupina občni zbor. Občni zbor je otvoril g. župan Bric, ki ima splošno za našo delavsko organizacijo veliko zaslug. Podal je blagajniško poročilo, iz katerega povzamemo, da je prejela skupina več podpore, kakor je doneskov centrali poslala. Delavstvo zelo boleha, posebno pa v »Schmelcu«. Članov ima skupina 95. Gosp. Bric je navzoče člane spodbujal k tesni organizaciji, da se vse delavstvo na jugu enotno v Jugoslovanski strokovni Zvezi organizira. Organizacija tekstilnega delavstva zelo napreduje, naj bi tudi v Litiji vedno bolj rastia. Nato je govoril urednik g. Franc Kerhne. Delavstvo potrebuje politične in strokovne organizacije. Potom politične dosežemo vpliv v parlamentu, ki sklepa postave v prid delavstva, potom strokovne pa budimo delavsko zavest, širimo zanimanje za delavska vprašanja in si zasiguramo medsebojno pomoč. Predavatelj je nadalje opo- zarjal na delavsko zavarovanje, na angleški štrajk, na delavske tarife, stanovanja, kartele in se dotaknil tudi drugih vprašanj, ki se tičejo delavskih stanov. Nato je pristopilo nekaj novih udov, nakar je bil občni zbor zaključen. Skupina Tržič. Preteklo nedeljo popoldne, dne 24. marca je imela naša skupina shod v Križah pri Tržiču. Ob 3. uri popoldne se je nabralo v dvorani izobraževalnega društva do 200 poslušalcev, večinoma delavcev in delavk iz tržiške predilnice. Shod je otvoril predsednik tržišlce skupine, Vidic, ki je v prav poljudnih in zanimivih besedah pojasnil stranke, ki se potegujejo za delavske koristi. Pokazal je na nedelavnost naših liberalcev, katerim so delavske težnje čisto tuje, opozarjal na medene besede socialnih demokratov in slednjič na delo in resnobo, s katero se zavzamejo krščanske stranke za delavske koristi. Nato je nastopil urednik Franc Kerhne in nam pojasnil važnost delavske organizacije za zboljšanje delavskih razmer. Omenjal nam je Angleški premogarski štrajk, delavske boje na Nemškem, delavske tarife in prešel na zveze podjetnikov, ki se zve-zujejo ne samo v ta namen, da čemu določajo, ampak tudi zato, da se morejo uspešneje upreti delavskim zahtevam V teh razmerah se morajo tudi delavci poslužiti sredstev, ki so jim na razpolago v varstvu svojih koristi, to je organizacije. Treba je tudi na državo pritisniti, da delavsko varstvo pospešuje. Ta pritisk je pa nemogoč, če nas ni veliko organiziranih. Na jugu so se predilnice združile v zvezo, združiti S'i mora tudi tekstilno delavstvo! Shod je imel lep uspeh. Ustanovila se ie nova skupina, kateri je pristopilo 39 članov. Če It mi risini Mio! tlijo praktični zdravniki o Fellerjevem iluidn z. v. z. „Elsa-lluid“, dokazuje sledeče pismo: »Zahvaljujem se Vam kar najbolje za Fellerjev fluid z. v. z. „Elsa-Iluid“, katero sredstvo učinkuje uprav krasno pri vseh revmatičnih bolečinah. Priporočam Fellerjev iluid povsod, kjer je treba, danes pa prosim, da mi zopet pošljete, kolikor potrebujem za lastno uporabo. Znesek Vam pošljem. Dr. M. David, mestni zdravnik v Sieniavva pri Jaroslavu na Gališkem.“ Pravi Fellerjev lluid se naroči pri E. V. Feller v Stubici, Elza-trg, 264 (Hrvatsko) in sicer velja 12 malih ali 6 dvoj-natih ati 2 specialnih steklenic franko 5 K. Železničar. Lisjak piše: Gospod urednik! Ko sem zvedel, da je dvanajstorica pogumnih in zavednih fantov od državne železnice kar tako iz^ prepričanja pristopila ljubljanski skupini nase dične Prometne zveze, sem sklenil, da te junake o prvi priliki obiščem. To sem tudi storil, in ni mi žal. Omenjeni tovariši so pristopili k naši organizaciji popolnoma iz lastnega nagiba, tako, da je ujedanje sodrugov Laha in Mrjasca, češ, tisti Ignacij Voje. jih je neopravičeno pri-agitiral prav nepotrebno in tudi neumestno. Prvič jih ni Voje priagitiral za našo zvezo, drugič pa mi ne bodemo hodili sodrugov vprašati, če se za dobro stvar sme agitirati ali ne, ravno tako kakor tudi oni nikogar ne vprašajo, ali se sme delo v nemar pustiti in za liberalne soc. demokrate agitirati. Le naprej. Pravili so mi možaki, da gospod sodrug Lah tudi rad toži ljudi, ki nočejo trobiti z njim. No, tudi to grdo maniro naj opusti, pa bo — mirna Bosna. Prožni delavci so mi potožili čez nekoga, ki baje misli, da so ljudje-delavci ravno tisto, kakor nekdanji njegovi podložniki — Kozlerjevi voli, da lahko upije nad njimi, kakor se mu zljubi. Pošten delavec se sam trudi, da dela kolikor more, prav nepotrebno je torej, da se ga po človeku, ki niti dela ne razume, še surovo priganja. Tem trpinom sem svetoval, naj se organizirajo v Prometni zvezi, ki je vedno pripravljena se za njih pravice dejansko in ne samo z besedami potegniti. Zvedel sem tudi jako mično zgodbico o nekem Cesarju, ki pa ni cesar, ampak prav navaden naša. Ta človek zapoveduje čez tisto vrsto ljudi, ki jih smatra c. ki', drž. žel. za zadnjo vrsto človeštva — to so kurjači. Ni dosti, da morajo ti trpini še vedno po 24 ur neprenehoma garati, v potrebi se jih kar meninič tebi-nič ugrabi od dela — liajd na stroj in odpeljati, ne zmeneč se zato, je-li dotični tudi za odgovorno službo na stroju duševno in telesno pripravljen. Na Jožefovo je Cesar naročil enemu teh tlačanov-kurjačev, da ob tej in tej uri pelje. Dotičnik mu odgovori, da ko opravi začeto delo, gre domu kosit in pride pravočasno nazaj in pelje. Cesarju je dalo to povod kurjača prvič — seveda pošteno nahruliti in ozmerjati, nato pa še pri strojnem mojstru kot upornika zatožiti. Sodba je bila takoj sklenjena: Peljal bo drugi, ti upornik boš pa celi dan v kurilnici delal in garal, tvoj cesarski prijatelj pa te bo zmerjal, da se po strojih skrivaš in lenobo paseš. Gospod urednik! Spričo takih dogodkov sem sklenil, da nastanim letošnjo spomlad močno zalego Zaužijte, ako ste nahodni, hripavi zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5-—, 2 tucata K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici Elsatrg 264 (Hrvatsko). FRANCOZI PROTI SABOTAŽI. mladičev v šiški, da bodo te nadute peteline malo pohrustali Vaš Lisjak! Vsem članom »Prometne .-zveze« na bohinjski progi se naznanja, da se shod, kateri je bil naznanjen v 15. številki »Naše Moči« za Podbrdo, ne bo vršil 14. aprila, ampak se preloži na dan 5. maja. Tora j tovariši in somišljeniki, dne 5. maja vsi v Podbrdo! Shod se vrši ob tretji uri popoldne v prostorih izobraževalnega društva. Centrala Prometne zveze je mrtvaščino po umrlem bivšem članu Ivanu Ramovš točno izplačala, za kar izrekajo njej prisrčno zahvalo žalujoči ostali. Tovariši! Bližajo se veseli velikonočni prazniki, ko si znanci voščijo marsikaj dobrega in se med seboj obdarujejo s pirhi. Ali je že sle-liern od Vas preudaril, komu bo vse voščil, koga bo vse obdaroval? Da ne bodete pozabili naše dobre kumice Prometne zveze, Vas hočem s temi vrsticami na njo opozoriti. S prav lahko izvedljivim sredstvom voščite celi Prometni zvezi in slehernemu njenemu članu in Vašemu tovarišu s tem, da vsak od Vas prinese za pirh našemu načelniku ime le enega novega člana, če mu ni mogoče jih več nabrati. To je pač lahko in če vsak ta naš prijateljski opomin upošteva, bo naša organizacija kmalu podvojena armada. Tudi bodete to delo lahko izvršili, ako niste malomarni in brezpogumni, da povsod in vsakomur obrazložite namen in pomen Prometne zveze, tako kakor je v resnici. Resnico pa smete in morate govoriti povsod, tudi še med tako hudimi nasprotniki. Lotite se takoj dela in tekmujte, kdor od vas prinese kar največ pirhov - novih članov načelniku svoje skupine ali plačilnice. Uspeh tega našega opomina bodemo, kolikor se nam bo poročalo, objavili v »Naši Moči«. Akord. Akordno delo je vrhunec izkorišče-vanja delavske moči in časa. Za podjetnika je ta zistem zato komoden, ker si po eni strani zasigura za gotovo dobo časa tudi gotovo količino izdelka, si prihrani nekaj nadzorovalnih organov in po drugi strani mu je možno v potrebi staviti skrajno preračunane ponudbe. ITgotovi si tudi solidneiše delo in tem sledeče gotovejšo prodajo svojih izdelkov, ker se pač vsak delavec potrudi, da dela ne samo marljivo, ampak tudi dobro, da se mu navsezadnje izdelani predmet ne škartira in on ne pride v soboto s praznim žepom domov. Vsakemu podjetju in pri vsaki obrti se nahaja nekaj spretnih in dobrih, pa tudi nekaj takih delavcev, ki jim spretnost ali ni prirojena, ali je pa iz malomarnosti izrabljati nočejo in žive radi na stroške prvih. Tukaj je akordno delo za pridnega delavca koristno, on dela in zasluži vsaj le za-se. Drugače pa je popolnoma pri železnicah pri blagovnem prometu. Tam je akordno delo — ali pravzaprav akordni sistem nesmisel prve vrste. Delo v skladišču ni mogoče tako urediti, da bi ta delal to in oni spet ono, računa se torej ne od kosa, ampak novečini no stotih naloženega in razloženega blaga, deloma pa tudi po enotah. Ker se na — kakor rečeno — delo ne da na nikak način posameznim delavcem dodeliti, dela eden za vse, vsi pa za enega, torej navadno dninarsko delo. Naravnost krivično pa je, da je število akordantov omejeno na tako višino, ki nikakor niti približno ne more dela zmagovati. Temu se odpomore na ta način, da se naj me potrebno število pomožnih delavcev in le-ti so tiste vprežne živine, ki morajo garati, dobe za to pa najnižjo plačo. Akordanti se delijo v prvo in drugo vrsto. Prva vrsta, navadno ne j starejši, deloma za naporno delo že nezmožni in pa žalibog tudi bolj protežirani delavci, dobe na dan k dnevnini polovico večjo doklado kakor pa oni druge vrste. Povrhu tega dobe akordanti pa še ob koncu leta iz takozvanega rezervnega zaklada lepe remuneracije ali deleže v istem razmerju kakor dnevno doklado. Vzemimo na primer akordanta prve vrste A, akordanta druge vrste B in pomožnega delavca C. Stalna dnevnina znaša uri vseh enako 2 K 50 vin. na dan. A dobi 40 vinarjev, B 20 vinarjev doklade in C, ki mora največ delavi, nič. Koncem leta dobi A 200 K, B 100 K deleža. C pa zopet nič. Zdaj pa vprašamo celi široki svet, kje je tukaj pravica? Tako zapostaoljanje mladih, čilih moči, na katerih ramenih leži večinoma vso delo, mora pač vsako veselje do dela v kalu zadušiti. Zato pa, če pogledamo železničarje v skladišču pri delu, zapazimo takoj, da para pač toliko dela, da mine dan in mesec in da živi, pravega veselja ni nikoder. Uprava trpi pri tem škodo, ker ko bi plačala ljudi pošteno in pravično, izhajala bi z dvema tretjinama sedanjega števila delavcev. Tukaj ravno tako, kakor povsod drugod, naj bi obveljalo geslo: čim boljše bodo moči plačane, tem manj jih bo treba. Vprašali nas bodete, zakaj pa tedaj uprava tega sistema ne odpravi, ker je vendar znano, da je najurnejša tam, če se da pri delavstvu kaj prihraniti. Preobširno bi bilo, ko bi vam hotel vse vzroke pojasniti, le eno vam lahko s kratkimi besedami povemo in ta tudi najbolj drži. Uspeh akordnega računa je podlaga za razne doklade različnim koritarjem in to veste, koritarji so 'tudi vedno isti bili, ki so se okoriščali bodisi na škodo navzgoj-aj ali na navzdol. In ti bacili se upirajo odpravi akordnega sistema — seveda dokler bo šlo. Prepričani smo, da generalni ravnatelj za obstoj te korupcije niti ne ve. On ni domačinec južne železnice, on torej ne more poznati vse obstoječe gnilobe, njegovi organi ga torej z lahkoto poljubno »na-farbajo«, ker drugače ni mogoče, da bi mož, ki se — vsaj kakor čitamo — trudi urediti zavožene finance južne železnice, to trpel. Neob-hodno potrebno je, da v tem oziru vse organizacije sporazumno s personalno komisijo in delavskim odborom govore glasno besedo. Ako se po eni strani pehamo in borimo za splošno zboljšanje naših prejemkov, nalagamo si s tem tudi dolžnost, upravo po drugi strani opozoriti na hibe, ki požro potrebna sredstva. Ako se vse neupravičene doklade in remuneracije odpravijo, se bodo plače lahko tako regulirale, kakor zahtevata zdrava pamet in njivica. Okno v svet. Soc.-političen odsek državne zbornice je rešil dva zakonska načrta glede delavskega varstva. En načrt poostruie § 74. obrtnega reda glede varnostnih in zdravstvenih naprav po tovarnah in delavnicah. Drugi načrt pa določa, da se izplačujejo plače rudarjem na 14 dni in da se jim streljivo sme zaračunjevati le po dobavni ceni podjetnika. Oba zakonska načrta bosta prišla v zbornici v kratkem v razpravo in konečno rešitev. Požar v čistilnici petroleja v Drohobicu. V državni čistilnici petroleja v Drohobicu v Galiciji, je izbruhnil v noči od 20. na 21. t. m. velik požar. Vnelo se je iz neznanega vzroka v rezer-varjili 150 vagonov bencina in 300 vagonov surovega petroleja, škoda, ki je pa zavarovana, se ceni približno na en miljon kron. Od treh uničenih rezervarjev, je stala naprava za vsacega 80.000 K. I Grozne skrbi. Na Ogrskem je ustavila tako-zvana »Amortizacijska banka« plačevanje, pri nas bi rekli, da ie šlo rakom žvžigati kakor »Glavna posojilnica«. Ta banka je bila v zvezi z žitno trgovino, vsled česar obstoji »nevarnost«, da se vrže na trg kakih stotisoč meter-skili stotov žita izrednim potom. Špekulantje se boje, da pade vsled tega žitna cena in z njo seveda tudi del »zaslužka«. Ubogi oderuhi, ki kriče no liberalnih listih o neznosni draginji, imajo edino skrb, da ne postane žito ceneje! Grc.zna nesreča v rudniku. Iz M. Curtina v Ameriki se poroča, da je vsled eksplozije v rudniku izgubilo življenje stoinpet delavcev. Mrliči, ki so jih potegnili iz jame, so bili vsled opeklin tako izpremnjeni, da jih niso mogli spoznati. Boj kruha zahteva vedno velike žrtve. Kapitalizem pa izrablja delavce do skrajnosti. Kdor mora biti pripravljen žrtvovati življenje, sme zahtevati tudi vsestranskih socialnih naredb v svoje in svojcev varstvo. Pod besedo sabotaža razumemo poškodovanje strojev, železniških tirov itd., ki jih delavci ob delavskih bojih poškodujejo, da tako pritiskajo na delodajalce, da se prej udajo delavskim zahtevam. Sabotažo samo kot tako raz-ven anarhistov vsi delavci obsojajo. To se kaže osobito ob sedanjih velikih delavskih bojih, ko se o sabotaži ničesar ne poroča. Najbolj s sabotažo francoski delavci nastopajo. Francoske delavske organižacije imajo sploh bolj anarhistično lice, kakor n. pr. angleške in nemške organizacije. Francoska vlada je že po Briandu pred letom francoski zbornici zakonski načrt predlagala, ki se peča s sabotažo. Po nekaterih izpremembah odseka se po tej postavi določa, da bo od enega meseca do dveh let tisti zaprt, ki namerava aparate, inštrumente ali druge stvari poškodovati zato, da prepreči ali otežkoči delo kakega javnega ali zasebnega industrijskega podjetja ali trgovine. Kaznuje se tudi vsak poizkus. Poleg zapora more obsojenec tudi globo 50 do 100 frankov plačati. Ravno tako se pa kaznujejo vsi, ki z darili, z obljubami, z grožnjami ali z zlorabo avtoritete ali moči hujskajo na navedene prestopke in tisti, ki izdelajo za take prestopke načrte in sicer ne glede na to, če se doseže uspeh ali ne. Če pa to stori ali če na tak prestopek hujska kak delavec ali nastavljenec javne službe, industrije ali / trgovine, se zapre dve do pet let in mora plačati 200 do 2000 frankov. Radi teh prestopkov se v is:i meri tudi časopisje kaznuje. Črni delavci. Evropski veliki kapital izkorišča že dolgo vrsto let tudi Afriko. Kako se tu godi zamor-cem-delavcem in kako se sodi o delavcih zamorcih, se čita v »Revue sociale catholique«, kjer razpravlja M. Ferd. Goffart o razmerah zamorcev-delavcev v Katangi, kjer se nahajajo veliki rudniki, v katerih tudi zamorci delajo. Zamorca uče misijoni učiti in delati. Stalno delo priljubi zamorcu tudi hišo, ki si jo sam zgradi. Suženjstvo so odpravili in izdali postavo, ki ureja varstvo domačih delavcev. Z zamorcem pa ne postopajo še tako, kakor z belim delavcem. Zamorec je še otrok, ki se delavske pogodbe vedno ne drži, zato tudi prekršitev delavske pogodbe bolj strogo kaznujejo, kakor so to prvotno nameravali. Zadnja tri leta se je industrija v Katangi zelo razvila in napredovala. Nekaj nad sto milijonov so v rudnikih in v tvornicah kapitala naložili. Veliko so pa tudi storili za zamorce-delavce. Na podlagi tega uvoda se je razvilo znanstveno prerekanje. Profesor Ch. de Lannoy sodi, da bi se morali še veliko učiti od Angležev, ki so v Južni Afriki zapirali zamorce-delavce v posebne hiše, kjer so debro stanovali in šo jih Angleži dobro prehranjevali. Le tako se zamorci stalnega dela navadijo. A belgijska postava tegd. ne dopusti. Grof de Brie izjavlja, da so se zamorci kot železničarji zelo dobro obnesli. Vincenc Dierchs, ki je bival več časa v Afriki, je opazoval, da se zamorec delavske pogodbe strogo drži, če jo podpiše. Zamorec se podpiše tako, da svoje prste v črnilo pritisne in jih položi na delavno pogodbo. Louwers, ki je bil več časa v Afriki sodnik, obsoja, ker zamorce na delo v rudnikih silijo. Zamorci naj bi se civilizirali pri poljedelstvu, ne pa v rudnikih. Zamorci se rudnikov boje, ljubijo pa poljedelstvo. Izmed dobrega najboljše je in ostane \ pravi : Frančkov: kavini pridatek. Odličen, najfinejši okus, lepa, temnorujava barva, velika izdatnost so njega posebne vrline. — Zahtevajte, prosimo, pri nakupu izrečno pravi : Franck: s kavinim mlinčkom. Splošno in vedno bolj priljubljena je pa tudi najboljša vseh žitnih kav, to je Franckova Perl-ržena kava v belosivih zavitkih. Iz najboljših in najčistejših snovi napravljena odlikuje se Franckova ržena kava po svojem močnem, zrnati kavi enakem, dobrem okusu. Poizkušnja z enim zavitkom Franckove TŽI Vas bo gotovo popolnoma zadovoljila. Obe vrsti teh izdelkov lahko povsod dobite! • • pip, USI prilila za Manja! Denarni promet 1.1910, čez 87 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■ resistr. zadruga z neomenjeno zavezo HlkloSlCeva cesta6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za i ranč. cerkvijo prejema hranilne vloge i od 8. ure zy 4 Vz % vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih JU I/ O/ brez obrestuje y r% kakega po ^ /w odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4a50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da lil se njih olirestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po nošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobl, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.11; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. JJ' pEW¥^- T&ciini/ti, tt- c&meriJco . OtfuUrn' telijo -dobro, po ceni in ~ jnoneslJiiKr potovali na/se obme/o ^Su7ion. K©RN nnkrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater P vodovodov, LJUBLJANA, POLJANŠKA CESTA 8. Prlooročn se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter P°'4riYa''^t streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriliem z ' mentnim skrlljem (Eternit) patent Hatschek z iztočnoi in ploSčn opeko" lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavblnska