poro čila Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 118 of the Neoliberal Order. 24. april 2007, Stockholm, Švedska, 2007, 1–27. GEERTZ, Clifford: The Interpretation of Cultures: Selected Es- says. New York: Basic Books, 1973. HALTER, Marilyn: Shopping for Identity: The Market of Ethni- city. New York: Schocken Books, 2000. OXFORD Advanced Learner’s Dictionary. Oxford: Oxford University, 2000. http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/monitoring/media_re- ports/1381254.stm, 20. 7. 2007. Datum prejema članka v uredništvo: 14. 8. 2007. Drugi članki ali sestavki / 1,25 Simona Šuler Pandev in Martina Piko Rustia RAZSTAVA O JAKOBU ŠPICARJU (1884–1970) 1 Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem in Regionalni center Rož, Šentjakob v Rožu Jakob Špicar, »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike« 1 Naslov Jakob Špicar, »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike« zajema vso širino in veli čino njegovega dela, ki smo ga želeli predstaviti z razstavo in s prireditvijo v Koroški osrednji knjiž- nici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, ki hrani del njegove bogate zapuš čine. Dr. Franc Sušnik, prvi ravnatelj knjiž nice, se je v sedemdesetih letih 20. stoletja zelo zavzemal za pridobitev njegove zapuš čine, saj je Špicarja poznal in je ve- del, kakšno bogato gradivo se skriva v njej. Ideja o predstavitvi Špicarjevega dela in življenja se je porodila že leta 2004, ob 120-letnici njegovega rojstva. Zaradi drugih ve č jih projektov domoznanskega oddelka nam takrat te oble- tnice ni uspelo obeležiti. Želja in interes pa nista zamrla, saj rokopisni oddelek hrani njegovo rokopisno in slikovno gradi- vo. Ideja je tudi v skladu s posebno skrbjo Koroške osrednje knjižnice, ki jo že ves čas namenja ohranjanju koroške pisne dediš čine. Leta 2006 smo se prijavili na ob činski razpis in pre- jeli nekaj sredstev, nekaj pa smo prispevali sami. Z razstavo in izdajo zgibanke oziroma brošure smo javnosti želeli predstaviti posebne zbirke naše knjižnice, predvsem pa pri nas manj zna- nega avtorja. S tem smo poskrbeli tako za promocijo knjižnice kot celotne Koroške in sodelovali s kulturnimi institucijami v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem. Jakoba Špicarja je kot »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike« ozna čil dr. Niko Kuret, ko mu je leta 1970 napisal zadnje besede v njegov spomin. Jakob Špicar, koroški Slovenec, se je rodil leta 1884 v Sko čidolu v Zgornjem Rožu. V rojstnem kraju za četo šo- lanje je nadaljeval v Beljaku in Celovcu. V celovškem marijani- 1 Avtorica prvega dela prispevka z naslovom Jakob Špicar, »živ, neugnan vrelec ljudske dramatike« je avtorica razstave Simona Šuler Pandev iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, drugi del z naslovom Špicarjeva dramatizacija Miklove Zale, »Ugnan« vrelec ljudske dramatike? pa je napisala mag. Martina Piko Rustia iz Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. š ču je napisal prvo igrico. Službena pot ga je vodila poob činskih in sodniških službah po Koroškem, kjer je s svojim kulturnim udejstvovanjem povsod puš čal pozitivne sledi. V Podravljah je ustanovil društvo »Sloga« in obnovil tradicijo slovenskih ljud- skih iger na Koroškem. Pisal je enodejanke in drame. Pot ga je vodila v Ljubljano, kjer je nekaj časa delal v odvetniški pisarni, nato pa se je preselil na Jesenice in pozneje v Radovljico. Tam je uspešno vodil sokolski oder in pisal predvsem v koroške ča- sopise (Mir, Mladi rod), pozneje pa je objavljal tudi v drugih naprednih slovenskih časopisih. Poro čil se je s Šuštar čevo Ma- rico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Pred približno sto leti je po Sketovi povesti dramatiziral Miklovo Zalo, ki je bila prvi č uprizorjena leta 1909 na Jesenicah. S tem se je njegova ustvarjalnost šele za- čela. Na njegovo pobudo so na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Kot pravi Kuret, je hoté ustvarjal ljudsko in narodno dra- matiko. Vseh njegovih iger je vsaj osemdeset, igrali so jih okoli petdeset. Le nekaj jih je natisnil, druge so se širile v prepisih. Dr. Reginald V ospernik, nekdanji dolgoletni ravnatelj celovške Slovenske gimnazije, je ob odprtju razstave dejal, da je Špicar »v kriti čnih in odlo čilnih trenutkih zgodovine usmerjal svojo tvorno mo č na Koroško«. Leta 1941 se je v zadnjem trenutku pred gestapom umaknil v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in dolo čen je bil za deportacijo v Italijo. Zaradi bolezni se to na sre čo ni zgo- dilo. Na razstavi smo predstavili njegova originalna dela, rokopise in osebne dokumente. V biografskem sklopu je bil prikazan lik Ja- koba Špicarja kot neutrudnega snovalca dramskih iger, dramati- ka, igralca in trdnega koroškega Slovenca. V svojem življenju je moral zaradi svojega domoljubja, svobodnih misli in naprednih idej ve čkrat bojevati trd boj. V središ če razstave je bila postavljena njegova dramatizacija Sketove Miklove Zale, katere rokopis ter nekaj drobcev njenih številnih uprizoritev hrani Koroška osrednja knjižnica. Predsta- vljeni so bili tudi številni rokopisi drugih dramatizacij, predvsem Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 119 poro čila tistih s koroško tematiko (Drabosenjak, K lu či!, Hema Krška, Osojski spokornik, Kralj Matjaž, V Korotan!). Na ogled so bile tudi številne knjižne izdaje Miklove Zale, korespondenca, letaki in dokumenti, ki vabijo na uprizoritve njegovih dramatizacij, osebni dokumenti in gradivo o njegovem življenju in delu. K posredovanju zapuš čine Koroški osrednji knjižnici je v se- demdesetih letih 20. stoletja najve č pripomogla Špicarjeva vnu- kinja, ga. Mirjana V evar iz Mežice. Prav tako nam je ob razstavi prisko čila na pomo č s številnimi informacijami in posredova- njem fotografskega gradiva iz družinskih albumov. Ob odprtju je mag. Štefan V evar iz Gledališkega muzeja v Ljub- ljani predstavil dramsko delo Jakoba Špicarja in njegov pomen za slovensko dramatiko, mag. Martina Piko Rustia, etnologinja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca se je osredoto čila na razlago mita o Miklovi Zali, Nužej Tolmajer, predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik iz Celovca pa je spregovoril o radijskih igrah, ki so se ohranile na slovenskem radiu v Celovcu, in povezanosti Špicarja z zamejskimi Slovenci. Dr. Reginald V ospernik je obujal osebne spomine na Špicarja in sodelovanje z njim. Prireditve so se udeležili tudi Špicarjevi še žive či sorodniki. Ker je za Koroško osrednjo knjižnico velikega pomena obno- vitev neko č zelo tvornega sodelovanja s koroškimi Slovenci onstran meje, smo s Slovenskim narodopisnim inštitutom Ur- ban Jarnik iz Celovca junija 2007 razstavo postavili tudi v Re- gionalnem centru Rož v Šentjakobu v Rožu, tako reko č na tleh, kjer se dogaja zgodba o Miklovi Zali. Poleg treh že omenjenih prirediteljev sta pri postavitvi sodelovala še doma če Slovensko prosvetno društvo »Rož« in pobuda »Iniciativa – Miklova Zala – Initiativ«. Špicarjeva dramatizacija Miklove Zale, »ugnan« vrelec ljudske dramatike? Povest in igra o Miklovi Zali sta Slovence – predvsem še koro- ške – spremljali skozi celotno 20. stoletje. Jaka Špicar je dra- matizacijo Miklove Zale kon čal leta 1908. Krstna predstava je bila leta 1909 na Jesenicah, v Celovcu so jo prvi č uprizorili leta 1911. V Koledarju slovenske Koroške za leto 1959 beremo, da je društvo na Brnci kot prvo društvo uprizorilo Špicarjevo Mi- klovo Zalo že leta 1908, in sicer še po njegovem rokopisu. Miklova Zala je zaživela z Jakobom Sketom, ki je leta 1884 v Mohorjevih ve černicah izdal daljšo povest iz turških časov, v kateri ima glavno vlogo Miklova Zala, koroško dekle, ki jo Turki odvedejo v suženjstvo. V endar najdemo prve zapise o pri- povedih o Turkih v Rožu in Miklovi Zali že leta 1843, zapisal pa jih je Matija Majar Ziljski v Hermanovi Zgodovini kneževine Koroške. V svoji diplomski nalogi o kulturnozgodovinskem po- menu Miklove Zale je Magdalena Inzko zapisala, da je s Sketo- vo ljudsko povestjo lik Miklove Zale postal vseslovenski. Najmo čneje pa je lik Miklove Zale oblikovala Špicarjeva dra- matizacija Sketove povesti: Miklova Zala je s Špicarjem postala mit, kot simbol upornosti in vztrajnosti ter ljubezni do naroda in vere pa je koroške Slovence spremljala v najtežjih časih. Maja Haderlap v svoji razpravi o koroškem gledališ ču ugotavlja, da so na Koroškem Miklovo Zalo uprizarjali vedno tedaj, ko so bili koroški Slovenci izpostavljeni mo čnejšemu nemškonacionalne- mu pritisku in se jim je zdelo primerno pose či po izro čilu, da bi okrepili nacionalno in kolektivno zavest slovenskega prebi- valstva. Igra o Miklovi Zali v dramatizaciji Jake Špicarja je na Koroškem doživela mnogo uprizoritev, ve čkrat so jo igrali prav na zgodovinskih tleh v Svatnah. Špicar je v igro vpletel tudi narodopisni element rožanske »ohceti«, na kateri svatje pojejo doma če ljudske pesmi. Po drugi svetovni vojni je povest o Miklovi Zali doživela nove interpretacije. Uveljavila se je predvsem dramatizacija Frana Žižka, ki je dogajanje postavil v čas kme čkih puntov. Miklova Zala se v Žižkovi dramatizaciji po begu iz ujetništva, potem ko odkrije Mirkovo nezvestobo, ne poro či z njim, temve č s hlap- cem Davorinom. V dogajanje je Žižek vklju čil tudi narodopisna elementa ziljskega štehvanja in prvega reja pod lipo. Žižkovo priredbo Miklove Zale so po drugi svetovni vojni na Koroškem igrali v ve č krajih, ponovno pa leta 1973 v Šentjakobu v Rožu. Tudi Špicarjeva Miklova Zala je po drugi svetovni vojni dožive- Jakob Špicar (1884–1970). Fototeka Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Celovec poro čila Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 120 la vrsto uprizoritev, predvsem v Šentjakobu in Svatnah. Pomem- ben mejnik je bilo leto 1962, ko so Miklovo Zalo ob navzo čno- sti Jake Špicarja in v režiji župnika Vinka Zaletela uprizorili v celovškem Mestnem gledališ ču. Predstavo je osmega decembra 1962 organizirala Krš čanska kulturna zveza. To je bil tudi prvi gledališki praznik, ki ga od takrat vsako leto v Mestnem gleda- liš ču v Celovcu obeležujejo 8. decembra. Nov mejnik je bilo leto 1987, ko je Slovenska prosvetna zve- za pripravila projekt Miklova Zala 87 in z njim poudarila anti- semitske prvine v Sketovi zgodbi. Projekt je nastal na podlagi Špicarjeve dramatizacije Miklove Zale, ki pa sta ji Bruno Hart- man in Janko Messner z vmesnimi songi skušala dati nov izraz. Po demitizaciji glavne junakinje Miklova Zala ni ve č nosilka tradicionalnih verskih in narodnih vrednot koroških Slovencev, Špicarjeva dramatizacija pa je za vedno obležala v predalih. Jakob Špicar je poleg Miklove Zale napisal še 80 dramskih del, pripravljal pa je tudi radijske igre. Slovenski spored avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu je Slovenskemu narodopisne- mu inštitutu Urban Jarnik izro čil zvo čne posnetke Špicarjevih iger, posnetih od leta 1955. V režiji Janka Janeži ča so Šentja- kobčani leta 1955 za radio posneli igro Dva koroška pesnika, Miha Andreaš in Andrej Šuster Drabosnjak (narodopisna zvo č- na slika). Ponovitve igre so predvajali v letih 1956, 1968, 1975 in 1982. Pri Janeži čevih na Lešah so Šentjakob čani leta 1955 posneli tudi zabavno igro Na verbe (prizor za radio). Radijska igra o Miklovi Zali in igra Osojski spokornik sta v arhivu Slo- venskega sporeda ORF shranjeni brez podatkov o izvajalcih in letih snemanja. V arhivu Krš čanske kulturne zveze so v zapuš čini župnika Vin- ka Zaletela naslednje igre: Pogumni Ton ček (pravljica v petih dejanjih), Brez pesmi ni življenja (ljudska spevoigra v treh deja- njih), Drabosenjak (narodna igra v petih dejanjih), Krst (zvo čni prizor), Na verbe (prizor za radio), Osojski spokornik (koroška legenda v štirih dejanjih), Sko čidolski čebelar, Terice (zvočni prizor v dveh delih) in Vse na elektriko (veseloigra v treh deja- njih). Med uprizoritvami Špicarjevih del po drugi svetovni vojni pa vendar najdemo pretežno le Miklovo Zalo. Igro Drabosenjak so leta 1948 uprizorili v Šentvidu v Podjuni, leta 1959 pa dijaki celovške Slovenske gimnazije. Krš čanska kulturna zveza je po Miklovi Zali ponovno segla leta 1990 z uprizoritvijo kantate Pesem o Miklovi Zali, ki jo je na podlagi besedila Tomaža Holmarja skomponiral Anton Nagele. Krstna izvedba je bila leta 1954 pri Karnerju ob Baškem jezeru, nastopili pa so pevci in solisti iz okolice Baškega jezera. Diri- gent je bil skladateljev brat, župnik Matevž Nagele, na klavir- ju pa je krstno izvedbo spremljal skladatelj sam. Leta 1989 sta pokojni pevovodja in dirigent Lajko Milisavljevi č predlagala, da bi omenjeno kantato priredili tudi za orkester, s čimer se je skladatelj Anton Nagele strinjal. Kantato je za orkester prire- dil prof. Radovan Gobec, krstna izvedba pa je bila leta 1990 v okviru revije Koroška poje. Tomaž Holmar je v kantato vklju čil bodrilno geslo Živeti ho čemo, ki je postalo optimisti čno geslo za Slovence na Koroškem ob prehodu v 21. stoletje. Na pobudo Franca Mikla je bila leta 1999 v Svatnah ustanovlje- na pobuda »Iniciativa – Miklova Zala – Initiativ«, ki razkriva skrivnosti gradiš ča na Turnah. Po ustnem izro čilu in po povesti o Miklovi Zali je namre č gradiš če na Turnah konec 15. stoletja rabilo kot obrambna utrdba in zato čišče pred Turki. Gradiš če nad Šentjakobom pa naj bi nanovo zaživelo s Prireditvenim cen- trom Miklova Zala. Leta 2009 bo 100-letnica prve uprizoritve Špicarjeve Miklove Zale. Vprašanje je, ali bo Miklova Zala lahko takrat ponovno zaživela? Ob ustreznem upoštevanju problemati čnosti antise- mitskih vsebin bi Miklova Zala – koroški mit 20. stoletja – v 21. stoletju lahko postala klasika slovenske ljudske dramatike. Viri in literatura: Enciklopedija Slovenije, Š–T. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, 109. HADERLAP, Maja: Med kulturo in politiko: slovenska gledali- ška dejavnost na Koroškem 1946–1976. Celovec: Drava, 2001. INZKO, Magdalena: Die kulturhistorische Bedetung der »Mi- klova Zala« / Kulturnozgodovinski pomen Miklove Zale. (Dip- lomska naloga) Univerza v Celovcu, 1979. LEBEN, Andrej: Med tradicijo in inovacijo: Sodobno slovensko gledališ če na Koroškem. Celovec: Drava, 2004. Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982, 349. MAJER, Matia: Volks=Sagen und Volks=Lieder der kärntn. Slovenen, von den Türken=kriegen und dem Könige Mathias Corvin. V: Heinrich Hermann, Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten, Bd. I, 1843, 254–278. Slovenska mladinska dramatika. Maribor: Obzorja, 1998, 127– 128. Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek. Ljubljana: 670–671. Slovenski gledališki leksikon. III. Ljubljana: Knjižnica Mestne- ga gledališ ča ljubljanskega 1972, 702–704. Datum prejema članka v uredništvo: 30. 9. 2007.