TT 11* ' P Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 $7 j Za Inozemstvo celo leto 00 The largest Slovenian Daily in the United States. UsliBloTenskihid^avcert Ameriki. r i a Issoedevery day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TZLZFON: CHslsea S—8878 W0. 221. — STBV 221. fafred ss Bscond Class Matter September 21, 1008, at the Post Office at K«w York. N.Y., under Act of Congress of March 3. 1870 ^B^BSI NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 21, 1933. — ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA 1933 TELETOM: CHelsea 8—»71 VOLUME TT.T — LETNIK ZLI NA KUBI JE IMUHNILA DRŽAVLJANSKA VOJNA KRVAVI SPOPADI SO NA DNEVNEM REDU, POLEG VSEGA TEGA JE PA IZBRUHNILA TUDI MALARIJA Delavci so zapi'Ii svoje ameriške in kanadske delodajalce. — Washingtonska vlada je nasvetova-la inozemcem, naj si poiščejo v pristaniških me-' stih zavetja. — Vstaskega voditelja so baje ob-kolili in ujeli. — Lekarnarji nočejo dajati zdravil, ker jim oblasti dolgujejo denar. HAVANA, Kuba, 20. septembra. — Najbolj vplivni havanski list Mundo" je danes objavil na prvi stran iz debelimi črkami: — Državljanska vojna je izbruhnila! Splošna zmeda se je še povečala, in je na več krajih prišlo do prelivanja krvi. Da bo mera trpljenja polna, je po raznih mestih ob severni obali izbruhnila malarija. Lekarnarji nočejo dati zdravstvenim oblastim zdravil, ker še stari dolg za zdravila še ni poravnan. V tovarnah za sladkor v provinci Oriente so za-stavkali delavci. Stavkarji so zaprli ameriške in kanadske delodajalce in jih močno zastražili. Ko je vojaštvo zahtevalo, naj jih izpuste, so postavili štrajkarji okrog tovarne strojne puške ter izjavili, da jim bodo izročili trupla delodajalcev, če jih ne puste pri miru. V Santiago so vojaki in študentje streljali na po-vorko, ki so jo priredili komunisti. Več žensko in o-trok je bilo ranjenih. Vstaškega voditelja Juana Blasa Hernandeza so v provinci Camaguey obkolili in ujeli. Politični položaj v glavnem mestu je neizpreme-njen. Opozicijske stranke še vedno čakajo predsednikovega odgovora na ultimatum, ki so mu ga poslale. Predsednik ga je izročil svoji stranki (dijaškemu direktoratu) v presojo. Direktorat je neofi-cijelno izjavil, da študenti ne bodo dovolili San Martinu odstopiti, četudi bi se sam odločil do tega koraka. Zastopniki direktorata skušajo pregovoriti ar-madne častnike, ki so zabarikadirani v hotelu "Na-cional", da bi zapustili svojo "trdnjavo". Onim častnikom, ki niso imeli s krvavim režimom bivšega predsed. Machada nobenega opravka, se ne bo nič zgodilo, dočim se bodo morali Machadovi pristaši zagovarjati pred sodiščem. Po mestu krožijo govorice, da si je bivši predsednik Manuel des Cespedes poiskal zavetja v nekem tukajšnjem poslaništvu. Iz Gibare poročajo, da je tamkajšnja garnizija sledila vzgledu vstaša Hernandeza in se uprla vladi. V Puerto Padre bo kmalu zmanjkalo živil. Tudi v Havani bodo kmalu pošle vse zaloge, ker stavkajo skladiščni delavci in prevažalci. Vsi telefonski pogovori so pod strogo cenzuro. WASHINGTON, D. C., 20. septembra. — Ker je bojazen za varnost ameriških državljanov na Kubi vedno večja, je pozval državni department vse one, ki žive v nevarnih okrajih, naj se čimprej preselijo v pristaniška mesta, kjer bodo pod zaščito ameriških topov. Državni tajnik Hull je sporočil časnikarjem, da v tem slučaju ne gre za splošno povelje, ampak je prepuščeno posameznim konzulom, da ravnajo po svoji previdnosti. Hull je precej podrobno razpravljal o vedno na-raščujočih nemirih v vzhodnem delu otoka. Ameriški konzul je sporočil, da so v nekem premogQV-niku ameriški državljani jetniki stavkujočih delavcev. Tudi položaj v Antilli se je znatno poslabšal. Popoldne so začele krožiti govorice, da so se na nekem mestu že iskrcali ameriški mornariški vojaki. Iz Guantanamo so odplule štiri nadaljne ameriške križarke v razna kuibanska pristanišča. . Združene države bodo priznale Rusijo ZDRUŽENE DRŽAVE IN LIGA NARODOV Združene države ne bodo vstopile v Ligo narodov. — Držale se bodo prejšnjega stališča glede vojnega dolga. Washington, D. C., 20. septem-Wash i n gt oils k a vlada je zanikala porodilo nekaterih ra.Nopi.sov. da bodo Združene države vstopile v I.igo narodov pri "zadnjih vratih" in izjavila, tla bodo Združene države obdržale .svojo dosedanjo politiko, kar se tiče Lige. n.>v dolarjev; privatni carski dol«? znaša milijonov dolarjev; razne ameriške tvrdke zahtevajo za zaplenjeno lastnino v Rusiji tristo milijonov dolarjev. Moskva je že namignila, da se bo začela takoj po priznanju ba-viti s tem dolgom. Washington, D. C., 20. septembra. — I*redsednik Roosevelt j* pooblastil Henrv Morgentliau-a. dr., governerja farnisko-kreditne administracije, naj se začne pogajati s Sovjetsko Kusijo glede velikih ruskih nakupov ameriškega bombaža in drugih farmskih pridelkov. NEMIRI V AVSTRIJI Dunaj, Avstrija, <20. septembra. — Vsled velikih nemirov koncem tedna je avstrijsko prebivalstvo zelo razburjeno. Kancler Dollfuss se je vrnil s (kratkih počitnic na deželi in je takoj pričel s posvetovanji z voditelji raznih političnih strank. V Wolfeggu, blizu Linca, so bile ubite tri osebe, dvanajst pa jih je bilo ranjenih v spopadu med nazijci in domobranci, ki se zavZe majo za italijanske fašiste. Na Koroškem so domobranci z bajoneti ranili več nazijcev, ko jo bilo odstavljenih več nazijskih županov. Na Štajerskem je bil ubit en domobranec. Kanclet bo v petek odpotoval v Ženevo in bo pred svojih odhodom zastavil vse svoje sile, da poravna nesporazum med svojimi ministri. Preteki o leto je ta načrt padel na i nerodovitna tla zaradi nasprotovanja Nemčije in Italije. Od tedaj so konference v Stresi. Ottawi in Londonu skušale posredno ali neposredno vplivati na podonavski problem in nobeni konferenci se ni posrečilo skleniti kaj dobrega za osrednjo Evropo. Konferenca v Stresi, ki je razpravljala raki j učno o podonavskem vprašanju, je stavila več predlogov in priporočil, toda delegati niso ničesar določnega sklenili. •Ker je sedaj med Francijo in Italijo zavladalo boljše prijateljstvo in ker se vse podonavske države boje hitlerizma ter njihov gospodarski položaj postaja vedno slabši, je sedaj upanje, da bodo države pričele resno razpravljati o izboljšanju gaspodarskega položaja, kar je mogoče doseči edinole s podonavsko zvezo se mora pridelek pšenice zmanjšati, povišati pa se mora pridelek ječmena in krme, lanu in konoplje. ŽITNA KONFERENCA ODCODENA London, Anglija, 20. septembra. — Svetovna svetovalna komisija za žito je bila odgodena do 27. novembra. Na svojem zadnjem zasedanju je ikomisija določila za podonavske države kvoto 50 milijonov bušljev pšenice. Ogrska je dobila 29 odstotkov, Romunska 24 odstotkov, Jugoslavija 22 odstotkov in Bolgarska 15 odstotkov cele kvote Prihodnja seja komisije bo v ameriškem poslaništvu. Predsednik komisije je ameriški poslanik Robert W-. Bingham. ŽIVI S POLOVICO PUUČ Baltimore, Md., 19. esptembra. Doris Yost, stara tri leta, iz Key-ser, W. Va„ je zapustila kliniko Johns Hopkins bolnišnice in od-potovaila na svoj dom s polovico svojih pljuč. Pred nekaj meseci je Doris zbolela in je težko dihala. Domači zdravnik je pregovoril njene starve, da so jo poslali v Johns Hopkins bolnišnico, kjer je dr. William P. Reinhoff dognal, da ji nek izrastek raka ovira dohod zraka v pljuča. Bolezen bi v kratkem času zaprla dihalnik, vsled česar bi se dekliea zadušila. 24. julija je dr. Reinhoff odstranil obolelo polovico pljuč. To je prvi slučaj v Združenih državah, da je bila izvršena taka operacija. Naročite se na "QLA8 NAROBA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah.. BERNT BALCHEN JE IZGINIL - Cape Town, Južna Afrika, 20. septembra. — Letalec Bernt Bal-chen, ki je v torek prišel s Sir Hubertom Wilkins v Capes Town in je bil bolan na vnetju slepiča, je nenadoma izginil in ga ni mogoče najti. Bah?hen se je izkrcal s parni-ka Wyatt Earp, na katerem sta se pripeljala z Wilkinsom, in je takoj najel taksi in se odpeljal v bolnišnico, da bi bil operiran. Wilkins je zastonj čakal na kako poročilo o njem. Sopotniki so rekli, da je Balchen našel v hotelu zdravnika. V taksi je že bila njegova, prtljaga in ker Balchena ni bilo, je šofer prtljago pripeljal zopet na parnik. Balchen se je proslavil na poletu z admiralom Byrdom čez Atlantik in na južni tečaj. Moskva, Rusija, 20. septembra. Sovjetska Rusija je zaostala daleč za svojim industrijskim programom za leto 1933. Navzlic velikemu napredku v nekaterih industrijah vlada ne bo moirla izvršiti svojega industrijskega načrta. V celi produkciji je letos napredovala industrija samo za 2 odstotka v primeri z produkcijo v istem času lanskega leti. Neizgo-to v I jeni podatki za julij in avgust ne kažejo tolikega napredka, da bi industrija bila od lanskega leta povišana za IG odstotkov, kakor je pričakovala vlada. Lahka industrija, ki izdeluje predmete za splošno uporabo, ne ka že nikakega napredka nad lanskim letom, h sna industrija pa je celo padla za (i odstotkov. Vlada je jasno pokazala svoj namen, da povzdigne težko industrijo, vsled česar je lahka industrija tako zelo zaostala. Veliko težavo povzroča .prevoz, vsled česar industrija ne dobiva potrebnega surovega materijala. Ra zni niaterijal je prevažalo komaj 50.000 železniških voz na dan, ko bi jih po načrtu komaj zadostovalo 53,000. V sedanjem času prevažajo ruske železnice samo žito. Izvanred-no bogata letošnja žetev je dala ruskemu narodu, ki je trpel veliko pomanjkanje, novo upanje za brezskrbno življenje. Toda ta zmaga ima svojo senčno stran, kar se tiče industrije. Cele armade delavcev so bile poklicane iz tovarn, da so p<,inagali pri žetvi in mlatvi, vsled česar je bilo mnogo tovari zaprtih in je bilo izdelovanje za nekaj časa ustavljeno. Železnice opravljajo svoje delo po vladnem načrtu v polni meri, toda, ker za prevoz žita ni na razpolago več železniških voz, industrija zelo trpi. Pridelek premoga, od katerega je po večini odvisna produkcija v raznih industrijah, bo težko dosegel 84.000.00Q ton, kot določa vladni načrt. Na dan izkopljejo PRINC BO PUSTIL FORDA Montreal, Kanada, 20. septem-bra. — Sin bivšega nemškega prestolonaslednika, princ Luis Ferdinad, ki je zaposlen v Fordovih tovarnah, se bo v decembru vrnil v Nemčijo. LINDBERGH GRE V RUSIJO Stockholm, Švedska, 19. septembra. — Ch. A. Lindbergh ima pripravljen svoj aeroplan v Landskrona, da poleti v sovjetsko Rusijo. Lindbergh si je preskrbel ruski potni list in tudi dovoljenje, da Kine letati nad ruskim ozemljem, ker namerava ostati v Rusiji dalje časa in bo tudi s sovjetskimi vladnimi zastopniki razpravljal o letanju. Iz Karlskrona do Ljeningrada, kjer se misli Lindbergh najprej vstaviti, je 600 milj; iz Ljeningrada pa se bo najbrže odpeljal v Moskvo. Pozneje se bo najbrže vrnil v Ameriko čez Sibirijo. Kitajsko in Japonsko. Toda Lindbergh naglo preminja svoje načrte in je tudi mogoče, da bo iz Moskve letel v Berlin, od tam na Škotsko, od koder se bo s parni-kom vrnil v Ameriko. V Stoekholmu je Lindbergh vprašal ameriškega poslanika Lawrence Steinharta, ako bi imela washingtonska vlada kaj proti temu, da gre v Rusijo. Poslanik je vprašal državni department v Washingtonu in je prejel odgovor, da ameriška vlada nima ničesar proti njegovemu potovanju v približno 200,000 ton premoga. ®usi\°> ako samo kot tu- A T____________________y « , Tltlf Ako vzamemo povprečno 310 delovnih dni v letu, bi bilo v celem letu izkopanega 62,000,000 ton premoga. Isto velja o železu in jeklu. Načrt zahteva 9,000,000 ton železa in 8,950,000 ton jekla na leto. Do sedaj je bilo vsake kovine na dan pridelane 20,000 ton, iz česar se more sklepati na letni pridelek 6,500,000 ton. rist. Stockholm, Švedska, 20. septembra. — Charles A. Lindbergh je s svojo soprogo odletel z letališča v Karlskrona, ne da bi naznanil svoj cilj. iNjegov aeroplan je letel v smeri proti severovzhodu. Kep je Lindbergh dobil ruski vizum, v Stoekholmu, je najbrž« odletel proti Ljening^du. ttl VXWBP mm VZW YOKK, THURSDAY, SEPTEMBER 21, 1*33 THE LARGEST SLO VEKE DAILY 1» H. A JE. «Gla* Naroda" —«. > ^ OwMd ind PnbUJtMd fey • ^ ^ IUVUU0 PUBLISHING OOMF AK1 Lr BMC^'TMS«< nr " T.TXTM ■ and addrei m ot above officers? New Teak Ofty. N. f. "GLAS NARODA" I«Md Bvtrj Day KietU Bua6»j» a» t Holidays la mIo teto rtUm m Aaarlkn te Kanade .■•••••»•<•••••••• #••• l®oo |ipolktt..................... f&JM $m Mrt tata..................IUO ka New IMr n osU leto 17.01 Ea pol leta ?a.oo Za iBOMaatTo mm. odo lato ...... $7.00 Sa pol leta....................lift Bobacrlpdoa Yearly S&00 ii n M , i oa Asrenaent **Qbui Narodaf* UMja mM dan UneaH nedelj la prunltov. |«|UI krw pirir1-^ la oMbaotl m m prioMvMa bentr naj m btiforoU HBtjeil pa Mom? Order. Pri spremembi kraja naroCnlkov. prosimo, da m MU fmdl praftajs blrsilAOe naznani, da Hitreje najdemo aaaloTsika. -tiLAfl NARODA", 21« W. 1 8tk Street, New Xeefu N. - GOSPODARSKI MIK Iz raznih delov dežele prihajajo precej vznemirljiva poročila o stavkarskili gibanjih, ki resno ovirajo administracijo pri njenem delit za gospodarsko obnovo Združenih držav. Zvezni senator Robert F. Wagner je kot predsednik narodne razsodiščne oblasti pozval delodajalce in delavce, naj mirno uravnajo medsebojne nesporazume. Na vsak način je treba preprečiti izgube, ki bi jih ne imela le delo in kapital, pač pa tudi dežela v splošnem. Delodajalci so bili zadovoljni s posredovanjem raz-sodišcne oblasti, protivijo se le oni sporni točki postave za industrijalno obnovo, ki daje delavcem pravico, da se Rmejo pridružiti katerikoli strokovni organizaciji ter ta-kozvane kompanijske unije popolnoma izključuje. Organizirani delavci so kar preko noči dobili pravice, za katere so se borili dolga desetletja. Vsled tega ni nič čudnega, če so postali bolj pogumni in neodvisni ter bolj samozavestno nastopajo. V takih razmerah je vzdržan je gospodarskega miru y Združenih državah zelo težaven problem. Dobrobit naroda je odvisen od konstruktivne rešitve yseh perečih vprašanj. Deželi je zajamčena lepša bodočnost le pod pogojem* da se poveča nakupna sila najširše plasti naroda. Ta plast pa sestoji skoro izključno le iz delavcev. Delavski voditelji se tega prav dobro zavedajo, pri tem pa ne smejo pozabiti, da more imeti delodajalec delavca le tako dolgo v službi, dokler mu donaša njegovo podjetje dobiček, oziroma dokler mu ne donaša izgube. Z višjimi plačami so v zvezi indi višje cene, toda nji-liovo naraščanje mora "biti omejeno. Razmere se bodo izboljšale, če se bodo nasprotja med obema strankama omilila, ne pa povečala. Od sodelovanja vseli razredov ameriškega naroda je odvisen uspeh širokonoteznega vladnega načrta. Upati je, da se bodo vsi nesporazumi uravnali mir-pim potom, brez vladnega vmešavanja. V skrajnem slučaju bo pa morala vlada poseči vmes, Jcajti predsednik Roosevelt si je za skrajni slučaj zajam-čil tudi diktatorsko oblast. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO m ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JCOOSLAVnO Dtat 300 __________________$ 4M Dta. 300_____________J 7.10 Dn 400 _______________4 9 Z0 Din 600____________$ 11.45 Dta 1000__________________4 23.60 Dta 6000_________________4110.50 ▼ ITALIJO Lfcr 100________________$ 8.80 Lir 300 _________________________________$17.25 Lir 300 ____________________ $39.60 Lir 400 ____________________ $93.75 Ur 500 ......................$43*75 Ur 1000 _____________ KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI AZI DOLI Zrn lapUftflo večjih mator kot lforafl navedeno, bodita ■▼ dinarjih aH limit dovoljujemo ie bolje pogoje. v >wirt»n i>oi4tia , Se. taBtaMli mM morale poslati_f. unr ii »» $10.00 *> * it |i|joo » •» yr u fffcOd '* v »I IIMI ' 9» /♦ M yt um f - SLOVENK PUBUSiflNG COMPBNY MClt$Ntrodt9 9WSIT Mt STMREH JTMW J0RX, Jf. X „, , -•—■— Brooklyn, N. Y: "BeueSka not"" slovenskega zabavnega društva "Slovenec" pri Revnem bazarju se preteklo ne» deljo zaradi slabega vremena ni mogla vršiti. Cele štiri dni je neusmiljeno deževalo in ča^opni .so za nedeljo prerokovali največjo nevihto, ki je imela priti z juga. kjer je vihar prejšnje dni napravil veHkansw zavarovalnico, ki ptatwje NAJBOLJ HIIBMMfB PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima syeje pydmintor skoro t mttitoywiihi niwlM* nI ▼ Ameriki. Pttdnjc t 17. drimli ■turiito Onije. « Fiwiwije allMIMiMi—Za vstanotfter am-L f» dnrttva »od—iu|e s odraslih oseb. Vpiuft&Jte za pojasnila nateg* lokalnega tajnika ali pitat* na:— OLAVNI URAD J. 8; K. J., ELY, MtNNBSOTft Novi grobovi. V če«titi starosti 03 let je nmr-la v Borovnici Jera §\*igelj. mati uglednih javnih delavcev in inte-ligentov, ki jim je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo ugladila pot v življenje. — V Ljubljani je umrla Karla Koceo. tašea zdravnika dr. .Mi-nara. — V Braslovčah jeu mrla ila-rija »^rarčieeva. soproga upokojenega nndueitelja. Tragična, smrt lovskega čuvaja. 7. septembra dopoldne se je pripetila na Bu\ovici. v malem naselju Selške doline, huda nesreča, •katere žrtev je postal obf-e priljubljeni. simpatični lovski čuvaj Alojzij Rihtaršic. star 30 let. Mladenič je baš čital "Lovca", ko je zaslišal rz najiroti ležečega Ifrast-uika pasji l a jež. Stopil je iz hiše pogledat, kaj je. Zagledal je nekega psa. ki je podil proti SeLščiei dve srni. Živali sta se umikali psu tako. da bi bfla morala bežati ena srna tik mimo euvajevega doma. To je Rilitaršiča opogumilo, da je tekel v 50 kora-kov oddaljeno hišo svojega brata, kjer je imel spravljeno svojo puško. Vložil je naboje, nato pa je hotel pomiriti domačega pua. ki je -pričel divje lajati, in ga spraviti v gajbico. Ker pa se žival ni dala ugnati, jo je Rihtaršič odrinil s kopitom. Oev puške je imel obrnjeno naravnost proti sebi. To j? bilo zanj« usodno. Čeprav puška sicer ni bila napeta, se je vendar eden nabojev sprožil Rihtaršiču v trebuh. Nesrečnež je opotekaje se kolesom iz Petrovi} v Celje. Nasproti je privozil kmečki voz, ki ga je pa Koštomaj očividuo prepozno opazil. Motorno kolo je treščilo v sprednji del voza. Pri tem je oje zadelo Ivoštomaja s tako silo v prsi, da mu je prebilo levi del prsnega koša in ranilo sne. Koštomaj je takoj izdihnil. Pri karambolu se je oje zlomilo in se je pokvaril sprednji del motorne-ga kolesa. Obvestili so takoj celjsko reševalno po.stHjo. Reševadni avtomobil je knixlti prlbrzel ua kraj nesreče, a se je moral vrniti prazen./ ker je bil Koštomaj že mrtev. Truplo so položili na travo ob ce. sti. dokler ni prispela sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Ponoči .so prepeljali Ivo-štomaja v mrtvašnico na okoliškem pokopališču. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni točno ugotovljeno. Koštomaj zapušča vdovo s štirimi otroeički. V nedeljo 3. septembra zvečer je šel 24-letni dninar Ivan Caj-hen na Teharju pri Celju prenočevat na skedenj. Ponoči mu je postalo slabo in je vstal. V temi je padel s poda na .zemljo in si poškodoval glavo. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je na praznik 8. septembra umrl zaradi nastalega krvavenja možganov. Požig na Grobelnem. 7. septembra malo pred 1 ponoči je nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Lenasija v bližini po-staje na Grobelnem. Plameni so kmalu objeli vse poslopje. V ve- Dober svet je data vreden. V časi je pa skoro neizvraljiv. Posebno bogataši raje razpolagajo z dobrim svetom nego -z denarjem. Kogatin je šel po ulici. Nasproti mu pride revno oblečen človek in «ra protsi vbojraiiue. — Ali te ni srain prosjačiti? — ga na lir ul i. — Mlad si in zdrav si videti. Cemn se dela ne lotiš.' — Povsod sem že vprašal, pa me nikjer nočejo. — I. kje bi se že kaj dobilo. Kaj pa v oni ta varni tam / Saj je zapisano na rahli, da iščejo delavce. — .Hem Že vprašal — je odvrnil siromak — toda povedali so mi. «1« vzamejo na delo samo ože-njene. ki morajo skrbeti za družino. — Lej. le j. — se je začudil bogat iu. — Omu se pa ne oženiš? Oženi se. pa ti bodo dali delo . . . napravil !e par korakov, nato pa,ijki nevarnosti sta bila tudi hiša se je zrušil v nezavestnem stanju jn drvarnica, ki stojita komaj tri na tla. Na puškin pok .so seveda motre od ?0,sp0darskega poslopja, takoj prihiteli jz lnše domači, ki Da nista pogreli tudi ti dve po-so ^ grozo našli Lojzeta v obup-' siopji, je zasluga gasilcev iz Št. nem stanju. Prenesli so ga v hišo. vida. ki .so kmalu prispeli na kraj toda še preden je dospela zdrav- j po;.ara in obvarovali hišo in dr-niška pomoč je fant že izdihnil. ; varnico, dočim je gospodarsko po- sl op je-pogorelo do tal. Dve smrtni nesreči pri Celju, i . . , , r J j Pri gasen.pi so uspešno sodelo- •Na Mali Šmaren okrog 20. se je vali tudi gasilci iz Celja in št. .Tu- dogodila na državni cesti ob biv- rija ob južni železnici, ki pa so šem vojaškem vežbališču med že- bili precej pozno obveščeni o po- lezniškim prehodom v Medlogu žaru. V gospodarskem poslopju je pri Celju, kjer se je odigrala zna-| zgorelo okrog 150 stotov sena in na avtobusna katastrofa, in Lev-j mnogo poljskih pridelkov. Oško- eem inotociklistična nesreča, ki ioldovaniso tudi nekateri sosedje, ki ! času se je vračal 30-letni trgovski potnik .Josip Koštomaj iz Po-lul pri Celju s svojim motornim VABILO NA "Beneško Noč" KATERO PRIREDI V ZVEZI S PIKNIKOM Slovensko Zabavno Društvo "SLOVENEC" V GOZDU NAD REVNIM LAZARJEM i V NEDELJO, 24. SEPTEMBRA, 1933 Izžreban bo honolulaki orel. na dražbi pa bo prodan kanarček v kitajski kletki. NA RAZPOLAGO BO NA RAŽNJl' PEČEN PRAŠIČEK IN KRANJSKE KLOBASE Z ZELJEM VSTOP BREZPLAČEN ZAČETEK ŽE DOPOLDNE Za obilno udeležba se priporoča — "SLOVENEC •Kakor zn«no. je Indija pod angleškim igOKpodstvom, in Ajigleži ravnajo z 'Indijci dosti .-».atWte nego /. živino. Visoki angleški dostojanstvenik je inšpieiral veliko kaznilnico v Kalkuti. Pokusil je- hrano, opledal je celic«*. govoril .s leni in onim kaz-nencem in reke! domačemu go-venierju: — V.se je v najlepšem redu. Kaznenei .so videti veseli in zadovoljni. Samo enejga sem videl — v zadnji eelici na detmo. ki mrko zre predse in preklinja svojo usodo. — Že vem, — je odvrnil gover-ner. — Imenuje .se I.apat Rab. Jutri ga bomo ob?sili. Obešen bo navzlic temu. da je nedolžen. To ga pa strašno jezi. H- Otroci so božji blagoslov. Ce so trije, štirje ali če jih je pel. Toda če jih je devet ali deset, je skoro preve«"- tega božjago blagoslova. Xekaterhn so pa še trije ali štirje preveč. Ko se je poročil post aren moški z mlado in živo vdovo, je kar tri priženil. Po enem letu so zop*»t krstili in nato vsako leto. vča*i še po dvakrat. Ivo jih je bilo deset. se ga je lotil obup. šel je v li'sV^e poljske pridelke!8V°J? sobo- ** zaklenil in nameril revolver na sence. — V.se, kar je prav — je mrmral. — Enkrat mora biti tega konec. Vsako leto otrok. Že je mislil sprožiti. Nenadoma se je zdrznil, odložil orožje in rekel : — Xak. ne bom se. Xe vem zagotovo, če sem jaz kriv. Mogoče hi ustrelil nedolžnega človeka. shranjene v gorečem poslopju. Živino so pravočasno rešili iz hleva. rF" -- D NAMERAfATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLA Š U JT E "GLASNARODA" n« Utm samo Hftmtro, p^Ttt t^Slofiici f fi^nfaHili - • Cm U OGLASE SO ZURM Statistika pravi, da je v Xew Yorku nekaj nad devet milijonov duš. Koliko src je v Xew Yorku. pa nobena statistika ne ve in no pove. 'No, prav dasti jih ..!. * Adam ni bil samo prvi mož na svetu. On je bil tudi prvi mož, ki ur i m H tašče. In zato pravi sv. Pismo, da je živel v paradižu. ¥ •Igralke in profesijonalne lepotice si dajo vsega vraga zavarovati. OCekatere imajo zavarovano lepoto svojih nog za stotlsoč dolarjev; prste na nogah za dvajset tisoč dolarjev; pa tudi obraz za primeroma visoke vsote. (časopisje poroča, da si je dala neka lepotica zavarovati svoj nasmešek za pol milijona dolarjev. XTjen nasmeh' je baie nekaj nebeško lepega. Xobena.- druga se ne zna tako nasmehniti kot ona. Pa vzemimo, da bi po naključju ali nesreči izgubila svoj nasmešek. In da bi ji zavarovalna družba ifcplaeala pol milijona dolarjev. Ej, to bi se punca smejala ! Za časa vojne je bilo splošno pomanjkanje vsakovrstnih stvari. Ribničanu se je vse skupaj neumno zdelo in je» začel umirati. Ker niso imeli žegnane sveče pri hiši. so šli k sosedu ponjo. Sveča je gorela, Ribnican je pa umiral, pa -se mu ni ničkaj ljubilo posloviti se od tega «veta« Sin je oe-»strpno gledal zdaj svežo, *daj o-tet*. Slednjič pa pravi r — Tak [ oče, umrite, no, sej vejste, de »ve j-ča nej naša ... fr- "OIv^l H ARO DA- NEW VOKK, Tgu&flDAY, SEPTEMBER 21, 1033 m LiMiw »LOVKCT DAH,T RVDOLF KBESAL: POZ AR Xa zapadm-m obzorju m**sti j<» kašelj. Nebo je bilo daleč neok-rog i vo do neba. l»ix'anjt» troml). brliz- vrelo nebo v prepletajočih se krva- lazzarjeno. Zvezde m» medlele. u- ?anje pišeal je presekalo zadnje vo rdečih pramenih ognja. Mestne gašale druga za drugo v bliskih in niti zavesti. Vse se je dvigalo v en ure so bile enajst pred polnočjo. V oblakih črnega dima. V daljavi je >am val groze, v katerem s<» umi- i:ov so jzagrmeli trije topovski stre- n« nehonia treskalo, pokalo. Zatrtol- rala re^ka povelja. Vse zaman. Vs«. h. X'ad .strehami s«, odmevali jtIh kel šum ognja je siril strah. zaman! Trobente poj<»: sovi trobent. | Množica se je ustavila. Mladi; — lTmik! Umik! "Tako. ' je šepetal mlad človek Klemen je zaklel. Nad razburkano I Vse beži. Ogenj prši. pada v ke- v senei dreve.v " Dopolnjeno je." morje ljudstva so legale sive. za- Nnslonjen na avto je strmel v z% dušljive megle. Veter je pihal pro- padmi nel»o in «m1 groze so mu zdaj ti mestu. Kletneu je brezumno po- zašklepetaii zobje. gledal okoli sebe. Povsod, spredaj "Ne. ne!" je sikal. "moralo se in zadaj črna. valujoča reka. Dal je zgoditi. Mesece in mesece sem je signal, dolg. zategujeu. Nato je paJi. kako žareča toča na l>olja, travnike in hiše. Množica m* umika poti pritiskom bajonetov, zamaknjena od groze lie ve ne kam ne kod. Zdaj pa zda.j pade strel. Skrajni rob prednjih Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM j NAKRATKO N A DOPISNICI SPOBOČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V (Mevelandn. O. je preminul poznani rojak John VidervoJ. doma iz Dolenje vasi pri Ribnici, odkoder je prišel v Am«»riko pred -il. leti. DVE $IRQTI Spisal A. D. ENNEBY 41 premišljeval, ugibal, s«' branil svo- v sunku obrnil avto. enkrat, dva- gori. A množica je od uničujo-jih strahovi! i h misli. A roke so mi krat. s tretjem obratom je zdrvel gorele. V rokah je bil ogenj." nazaj, proti mesti!, spremljan od Telo se mu je sunkovito streislo. ' trroze polnih krikov in žuga jo«" i h Morda si wvojepa poeetja ni bil pesti in kletve. prav nič svest. IMauil je k volanu » Čez nekaj trenutkov ga je ob-in pognal avto proti mestu. jjela tišina. Vop.il^ je skozi mrtvo "Videti tuoram! Videti moram mesto. Le trušr motorja je sekal - svoje roke!" je šepetal v blazni , noč. In avto j,- drvel, kakor da je pesmi motorja. j v sehi imel to uro razliesnelo Kl;*- če sile še zmironi kakor ukopaua. Treba jo j«' naskočiti. Najvišji kamin se je zamajal. PiN-asi se je za vrtel in v veličastnem loku prieel padati, zadel oh drugega in tretjega, potegnil oba za seboj j. goretV gore in v )io- menovo srce. V strahotnem ovinku ;**tnem tnišč-u treščil z obema na glavno poslopje. Zemlja .se je stre-[i~ -so bili M ra morja i je zavil na veliko cesto. Mereč je '-r'«vno posjop Hitrost je moral kmalu skrčiti. • kj|jw| 7() Sf) ^ ]ft- ki|oni<. • sla. zabobnela iz <«rčja. Plazovi Vozil je .skozi vzhodno |»olovicn»tnn_ | isker plamen in kamenja so šinili instil. 1'liee Nit bile vse bolj ži-J vahne. Ljudje so se stekali m! vseh ' M rani. tekli dalje in xbegani. -t kilometrov skozi noč. V Kle- »pel, vpraševali drug ilmgega. J mMK|vih ^ pfl jni ^^ ^ svetlikajoči točki. nenehoma brneli motorji rdeče ljudstva je drvela skozi v.se mesto ; y |;dh; ^ kflkor ^^ n. ^ križa. v zapadno predmesijc. i kapljiee krvi. | --- Tam je ponekod že vladala 1 . . ... . i Ko je p rt vozi I mimo zadnjih his, j Mjad; K\omt>n ^ Ves čas ni ge kje gori. "Sternova že vladala smrtna gne«"a. Šum množice, vzkri-ki posameznikov so se mešali s signali avtomobilov v en sam brezumen krik. Mladi Klemen je avto moral lista vit i. Nekaj časa je z blodnimi očmi strmel v Ivvni vrvež. Potem je polglasno izpregovoril: "Tod ne pojde! Cesto zapro!" Zdajci se je začul glas signalnih tiobent. Množica je kriknila in se v trenutku razpršila, se »tUnila k stenam hiš. Zmešnjava je rasla (»d trenutka do trenutka. Iz mesta so ►l>et pridrvele nove motorne bri-zgalne. avtomobili z lestvami« cevmi in sesalkami. Medene čelade gasilcev so se groteskno svetile ob svitu uličnih svetilk in avtomobilskih žarometov, ki ko zdaj pa zdaj vncrli v množico med divjim tm-liežem stoterih signalov dolge, vid jeinajoče pramene liele luči. fejt nekaj časa je Klemen avto *|>et pognal. Spet so oglasile trobente. Pridrveli so tovorni avtomobili z gasilci. Vozovi polnih črnih (»ošasti s svetlikajočimi se sekirami za pasom in vrvmi preko ramen so šinili mimo kakor vihar. Za rjimi so zdrveli avtomobili polni vojakov. Na centi .so se zabliskali eoli bajoneti, gozd štrlečih jeklenih nožev. Mladi Klemen je vozil. Iz stekle-nelih oči mu je sijala blazna misel: "Dalje! Dalje! — Videti motam — svoje roke!" < Vrračje se je |>oliiilo z zaduši ji-vimi plini. Kmalu je zavel v obraze topel veter. Nad črnimi slemeni je nenehoma rdelo nebo. Zdaj pa zdaj ga je prepregel rumen blisk. Potem je zabobnelo. Množica je vpila, vzkrikala, hotela dalje, se mečkala, teptal« telesa. Vse je besnelo. Tega in onefr* je -joailjeral Klemen je stiskal ustnice v skraj i kvišku in spet se je vsul na polja nem na|>oru. Avto je drvel stopet- in travnike goreč dež. Potem pa je po/.ar v razbesneleni plesu zaigral svojo smrtno pesem. V pišu belega viharja je izginilo vse. kar s«' ni — V Chicago. HI. je bil .los. Pe.ss. češki fant. ki je sodeloval pri znanem Karlovem umoru in -svojo izpovedbo spravil v zapor tri sokrivce — Johna Milošiča. Ivana < i ril ta in Vero Kari — zadnji petek obsojen v ječo za M let. Drža vni pravdnik je priporočil sodniku "milo kazen" zanj iz razloga. ker je priznal zločin in pričal za državo glede drugih krivcev. Sodnik mu je res da! "milo kazen"! Fess je pričal pri treh ob ra vna vab. da je on ustrelil (re< Karla, zakar je dobil $s(MI. Zadnji sokrivec v tej aferi. Edward Veselka. ki je tudi priznal krivilo. bo obsojen 27. septembra. — V I'eoria. III., je dne 1(1. septembra med kopanjem v reki Illinois utonil John Mr a mor. star let in doma iz Kakeka na Notranjskem. Potapljali sta se tudi Ajinie T-erpH in njena sestra, toda ribi- v bližini, so ju rešili, niso mojrli rešiti. Zapustil je ženo in osemletno hčerko. Stara bab ura se je z največjim zanimanjem ozrla na Luizin obraz in njene lokave oei so naenkrat zažarele kot da se že skrivajo v njih skrivni nameni. — Brez staršev... brez znancev v J'ari-zu! — je mrmrala sama pri sebi... ktlo bi si mislil, tla me bo doletela tolika seča!... BriLsač je sluf-ajuo slišal te besede; stopil je k svoji man pri in ji zašpetal: — Kaj ne, mati, da je zelo lepa i In ubotfi pohabljenec je ponavljal tiho. sam pri sebi: — Oh, da!... zelo lepa! Froebardka je popadla jeza, da si drzne '"l njen sin imeti svoje mnenje o lepoti slepe sirote. Zanifdjivo ^a je torej premerila, rekoč: — Poberi šila in kopita in hajdi, se bom že sama zabavala z gospodično! Toda Peter se ni dal kar tako odpraviti, to pot se marterine krutosti ni zbal. steno mater rodbine, ki vam bo pomagala iskati... — O. hvala lepa, gospa! — je zašepetala sirola. — Bog vam poplačaj dobroto, ki jo storite ubogi, zapuščeni siroti. .. Starka se je izgledu na tako negotovo nagrado za smejala. Vendar je pa nadaljevala: — I>a, dragica, opraviti imate s pošteno ženo. ki ni še nikomur storila nič zalega in bi l»n srečna, da vas bo lahko sprejela pod streho, dokler ne najdete sestre, ki so vam jo ugrabili. .. Luiza je hvaležno stisnila svoji zaščit ni ei roko. — Ah. gospa!... kako dobri ste. tla ste se umilili mene, uboge neznanke. Mojo sestro bomo našli, kaj ne i Najdemo jo zopet! — Seveda, seveda jo najdemo. — jo je to-lažila F mehanika. .. prav gotovo jo najdemo. či* se bomo le malo potrudili. Sama pri sebi je pa pripomnila: Pri juisli, da bo lahko govoril z lepo siroto\ — No, ]>otruditi se bo treba pošteno in kakor se mu bo zahotelo, se je čutil ubogi pohabljene«- skoi-a j srečnega. Seveda pa ni niti pomislil na neposlušnost, ko mu je mati osorno ukazovala, naj pobere svoj brus in iz-iji ne. — Oh. da. mati. — je dejal. — "ospodi-čni bo treba pomagati iskati.. . najti.. . KDO NAM MORE VEDRITI IN OBLAČITI pa je objelo morje plamenov. Se—, ()d volana y njeni je bila ves nekaj sunkov, m avto se je itsta- ras ]e pna In;M., w j,. p^-pUj, vs;l vil preovseni lljoniu tuj<*a. drobovje vre od onemoglega besa. ; Kakor, da si je z roko hotel poda drvi skozi vsem i r preganjana J ,,raviti |aSe — je končal. — Svojo v plamenih v neskončno (|0jo In v-«' je potihnilo. zver vsa noč. Preko Klemenovih kakor sanili lic je zdrknila solza. izkle. Noč je bila izpremeitjens v gore«' dan. Bilo je. ksvkor da je soln-ve padlo na zemljo in .se razbilo v tisoe plamenov, se razlilo in preplavilo vse pokrajino. Kakor srebrne kače mi se vili mogočni prameni vodnih curkov visoko med plamene in izginjali v zraku še preden so se dotaknili razbeljenega kamenja in padajočega železja. Signal za signalom je rezal divji trn*- in svetlo uoc. nad katero se je grozeče bočilo temno nebo. — Vpitje množice, vzkriki gasilcev in eksplozije so naraščale od trenutka do trenutka. V žaru nenehoma divje nihajoČ-ih belih, rumenih in krvavordečih zubljev so se svetlikali bajonetu so.krotili mračno, neugnano morje ljudstva. Kakor majhne črne pike. sem in tja begajoče, je bilo videti gasilce in vojake v svetlih in sivih čeladah na ro-bit ognjenega morja, ki jim je pljuskalo v obraz in se zdaj pa zdaj vzpelo meti strahotno lomlja- POVRNE VAM VAŠO MLADENIŠKO MOČ Nl'OA-TON'E jt- čudovito zdravilo za j tH.lnc in oslabele lju«li. Potem ko ste ka nblli «-n teden, bodete opazili velik nn-' piedrk in r. xtalno uporabo tejfa vam vr-I ijt- normalno zdrav«}«- in inoO. Nobeno zdravilo nima. tako markantn«-I zesu-»ld Flamine je objavil v Zborniku berlinske tehnike razpravo «i vplivu letalstva na vreme. Avtor dokazuje, da mora sleherno letalo omajati ono "zračno ravnotežje", kadar visijo kapljice v«>«lne sopare nepremi«"no nad zemljo. Letalo sproži zvočne valove, električne tresljaje in plinske curke. V.se to zrttši ravnotežje v ozračju. Posledica tega pojava so nepričakovani oblaki na soltičnem nebu in nalivi. Profesor Flamine navaja tudi več •zanimivih primerov, ki dokazujejo omenjeno odvisnost. V Hamburgu sta nekega dne skoro istočasno pristali dve velikanski letali: 'DO-X' in "Junkers H-38". Pol ure pozneje .se je utrgal oblak, čeprav so prerokovali vsi napovedovalci soliično vreme. Tudi prebivalci ururskejra središča Seliaffhausna blizu lelališea v Friedriehliafnu so navajeni dežja. Cim odrine Zeppelin v .lužno Ameriko in se prikaže nad mestom, takoj prič- čakati jo dolino, zelo ded^o! Potem je pa znova prijela laiizo za roko, rekoč: — No. vidite, zdaj ste se pa že za silo po mi H H tako. tla lahko sjreva. In potegnila jo je za seboj, rekoč: — Ah. opozoriti vas moram, tla vas ne Ma'ti ga je pahnila od sebe in ubogi po-1 vorlini v pulaeo. dušica! ha bi j en ec se je spodtaknil oh hodnik, da ji malo manjkalo, da ni padel. A materino grobost je sprejel mirno. Vzravnal se je zopet, kolikor je pač mo-Sel. in celo nasmehniti se je skušal, ko je odgovoril materi: Luiza je žalostno povesila jslavo. — Ah. gospa, zame so vsa stanovanja enaka, ker sem. .. — Maj res. — jo je prebila stara beračila. — pozabila sem, ^^»chai'dka dejala: !>ojdite, caj tiči za njimi. Ce bi bila mogla videti! •• pojdite, nič se nikar ne. Froehardkiu nasmeh, bi jo bila gotovo ob-!,,0^te' ~ S<1 ,!ala v,>(liti. češ. da starki pošla groza. pol noma zaupa. Tako se je pa slepa sirota le bala, da bi ~ 1,1 vi tiho: — Dobra kraljica! Regina ga začudeno pogleda. — AJi s tem mislite mene, Tom? — Da. dobra kraljica! — Zakaj me tako imenujete? — Ali ne veste, da imate v celem taboru to ime? — Ne. kako vendar pridem do tega? — Regina vendar pomeni kraljico. In da ste dobra kraljica. G tem so se ljudje hitro prepričali. In Uršika se imenuje pri Bh-zukih: bela cvetka. — Jaz? — vpraša Uršika. — Da. ti: toda jaz rajši ostanem pri tem. da te kličem moja mala medvedka. Ker sem jaz vdik medved, sva si bolj podobna. Z belo cvetko ne 'vem, kaj bi počel. — se šali Tom. G(*»pa Regina ie skuhala čaj in «ra prine.se na mizo. Prinesla je tudi kr««fe. katere je Tom jedel z veliko slastjo, tako da Valter če* nekaj časa smeje reče: f — Svojega teka si pač niste pokvarili. Tom; potem moremo Liti brez skrbi. Turdi Uršika je z veliko slastjo. Doživljaj je pozabila mnogo prej, kot ostala družina. Niti se ni dobro zavedala, da se je nahajala v veliki nevarnosti in da se ima samo Tomu zahvaliti, da je ostala pri življenju. To je izvedela šele po nekaj letih od svoje matere in je napravilo na .njo globok utis. Njeni stariši pa so vedeli, da se imajo samo Tomu zahvaliti za otrokovo življenje in Snu še potfofcto stiskata roko. — Kaka sreča. Tom, da smo vas vzeli s seboj v Transvaal. Zdaj ste rešitelj našega otroka, — pravi Valter, ko Uršika ni mogla slišati. Tom je bil srečen, da je mogel saj nekoliko izkazati svojo hvaležnost in da je gospej Regini prihranil neizmerno bolečino. To je bil sladek občutek. Uršika je isti večer vedno molče sedela poleg Toma. Oče in mati sta ji rekla, da ne sme več plezati po njem. ker bi sicer njegova rana tzopet pričela krvaveti. Zato je pazila, da je bila mirna. Kadar «e je zopet hotel poigrati ž njo, mu je zapretila s prstom, rekoč: — Bodi priden, stric Tom, drugače ti be£ko sladko je bilo Tomu, ko je videl, kako skrbita zanj Uršika in dobra kraljica; in ubogal jib je. Ko je vzel balkjo in je hotel igrati, mu jo Regina vzame iz rok. — Danes ne, Tom; dane« je za vas prenaporno. Tom vatane, stopi k oknu in se pogleda v »zrcalo. — Rrav lepo izgledam. — pravi smeje. Valter mu položi roko na ramo in pra*ri prijazno: — Tudi rana vam priatoji dobro. Ko popijo čaj, aede ie eno uro na verandi in skozi daljnogled fte vedno7 vidijo divje koze drviti po gori. Uri tka je dala polovico cvetlic materi, drugo polovico pa Toma. *A'"*C - -- - — Ker ai ae tako pobil, artrie Tom, drugače pa ovetlice niso fra »oik«, — pravi Uršika. (Dalje prednji«.) majhno razburjenje. Neka kmetica je skočila skozi o-kno na cesto in je začela vpiti na ves glas, da je hudič vdrl v njeno sobo. Sredi noči se je nenadoma prebudila in zapazila črno, brezoblično maso. ki se je splazila proti njeni p<*stelji iu strmela vanjo z edinim, rdečim očesom. Imela jv» še toliko časa, da je pobegnila sko- tfi~okno. .... . „ iiii ' jenju. ker je vec ur plaval v ledeno tej zgodbi se je oborožila se- ni vodi. A preden je umrl. je zaveda vas z vilami, cepci, sekirami upal svojemu rešitelju nahajališče iu puškami ter vdrla v spalnico ne- milijonov zlatih dolarjev in 120 srečne kmetice, ki je bil hudič pri- milj. zlatih rublje v na ponesrečeni šel ponjo. Toda ko so ljudje do£]>eli ladji. Denar j«' bil namenjen dr-do postelje, so našli v njej na |>ol žavni banki v Vladivostoku. Kapi-oblečem^a moža prestrašene žen- tanovo spoved je poslušal in zahe- hajte so izginile. Zraslo je novo moderno mestece s poštno palačo, kjer so postali ribiči lastniki trgovin, hotelov in restavracij. Ves ta sijaj je odmev žalostnega konca ruske mornarice admirala Rože-stvenskega pred 28 leti. Pravljica zatrjuje, da so rešili ribiči ruskega kapitana, ki je kot zadnji ostal na i^otapljajoči se križarki. Naposled je podlegel ranam in prehla- ske. ki "je smrčal v pijanosti na vso moč. I*o tleh so ležale njegove hlače, a na tistem delu, za katerim >*• skriva neizrekljiva, je bleščuln rdeče "mačje oko*', žarilec. kakršnega uporabljajo zdaj na kolesih. Stvar se je kmalu razjasnila. Kmet se je bil odpeljal s kole-.m,ni nekam in se je ustavil do po->.iie ure v gostilni. Ko bi moral domov, je gostilničarka opazila, da mpž s kolesom ne p zato ga je pregovorila, naj stopi rajši peš. I)a bi ga pa v lij.-goveiu stanju kdo ne povozil, mu je pri-tiilila "mačje oko" ž njegovega kolesa na zadnjo plat hlač. Dospel je srečno do doma, a da b budil s|>eče žene. se je na pol slekli in se spazil po vseli štirih proti postelji, s hlačami in mačjim očesom pred seboj. Baš to je izzvalo vso a£ero. ležil njegov hišni gospodar in župan, ki je dobro obvladal ruščino, ker je nad 20 let služil za natakarja na ruskih oceanskih parnikih. Tako zatrjuje cu;>imska pravljica. Ruski viri sicer molčijo o zlatih milijonih. Toda bogataša Sekunad i Skirocava in Uofugei sta izrabila }r«.vorico in ustanovila delniško družlio za iskanje milijonov. Uspeh je presegel vsako pričakovanje. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, If. X. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE s—mu ima^mmq——■«——nraB—— •i -i ' i Tudi revni ljudje so kupovali del- Ali more kaj, kar je pod nami ali ride nikamor. . .. .. . . , ... „„„ , . .. . ., . ^ . nice. Podjetniki so nasta\ili zna- , mui nami. vplivati na to, kar je v PROTI BACILOM SO ZDRAVILA, PROTI ZVEZDAM... Da so bolezni v /.vezi z vremenom, se zdi na prvi mah verjetno. ampak da bi bile v zvezi z zvejzdami, z veseljem, nak, tega pa ljudje 2(1. .stoletja ne bomo tako brž verjeli. Pa je vendarle res. kakor na* prepričujejo učenjaki. Vreme je 'vsakokratno stanje na-šega ozračja, odvisno na eni •strani od zemlje pod nami. na drugi strani pa od zvezdnatega neba nami. Vprašanje je: — SHIPPING NEWS net>ra strokovnjaka, ladijskega inženirja Kotasko. Ta je zgradil i*>-sebno podmornico, ki po potrebi 1 »d po morskem dnu iu na primernem kraju izkrca ptapljače. — ' "V"? Slednji so našli potopljeno admiralsko oklopnico "Petropavlovsk", prinesli iz kajute okostje znanega slikarja Vereščagina in iz kajute sedanjega pretendenta na ruski prestol kneza Cirila Vladimirovi-t-a njegove srebrne kadilske potrebščine. Milijoni še niso in morebiti sploh ne bodo najdeni, a borzni ve-I i kaši so že krili svoje izdatke, in Predsednik mednarodne demo- neštevilo turistov je spremenilo Cusimo v moderno kopališče. KOLIKO LJUDI JE NA SVETU kratične zveze Sir Charles Close, pripominja k svoji zadnji statistiki. da znaša Vise pre-bivalstvo na zemlji približno 1900 milijonov duš. Pri štetju leta so do- ! gnali 1827 milijonov ljudi. Naj-j hitreje se množi prebivalstvo Kine in Japonske. V Mandžuriji je naraslo prebivalstvo od 14 milijonov leta 1914 na 30 milijonov. Japonska je tako jrosto naseljena, da nujno potrebuje nadaljne. da bi kdo vzroke boleizni raziskoval z daljnogledom, namesto z drobnogledom. Pri vsem tem .so že tedaj začeli nekateri znanstve- 23. septembra: t um in. v Trst I le tie France v Havre Veeiulum v Boulogne 26. septembra: Buropa v Bremen Stutendam v Boulogn« 27. septembra: Washington v Havre Maurelunia v Cherbcurg Deutarhlanč v Hamburg 29. septembra: I'mtIm v Havre Olympic v Cherbourg 30. septembra: Cunte di Savola v Genoa 2. oktobra: Kvhulule v Hamburg 4. oktobra: New York v Hamburg Bi (.-men v Bremen 1'fiengarJu v Cherbourg 5. oktobra: i Alujcstic v Cherbourg 7. oktobra: Milwaukee Vollt-iiilaiii Augustus t Lafayette v Hamburg ' Boulogne Trnt Havre zdravnik dr. Viktor liaar raziskal, kater." boleizni so sf v teku zadnjih osem let širile v posameznih niese;-ih. V ta namen je pregledal -0.000 ordinacijskih zabeleži). In izkazalo s»* j«-, da nastopajo ob taistih vienienskih razmerah vedno taisti« golezni. V januarju . "jvzcvete "Krlstova roža" iu z ena-niki obračati "plaše po vetru k<, točnost jo se pojavijo ošpice. Pasteur j;* s poizkusi neizpodbit no ugotovil, da so bile poizkusile koko>i ob hladnem vremenu mnogo bolj občutljive za razne bacile. ki jim ob solnčnem vremenu še malo niso mogli škoditi. Poslej se je začela vera v vsemogočnost in vseprisotnost bacilov hudo majati in zdravniški strokovnjaki so se začeli mnogo I bolj zanimati za vpliv vesolja na naše zdravje. Tako je dunajski ...SKUPNA POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'TT.T. DE FRANCE0 preko Havre ITALIAN LINE: "SATURNIA" v Trst "Conte de SAVOIE" preko Genoa N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IS NAZAJ 23. SEPTEMBRA . $101.23 $182.00 23. SEPTEMBRA . $ 97.50 $171.50 30. SEPTEMBRA . $109.50 $185.50 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DETJTSCHLAND" pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA.. $ 91.73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cberbourga 26. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 BOŽIČNI IZLETI se vrše na sledečih parnikih in kot spremljevalec bo vedno kak uradnik od omenjene družbe, ki bo spremljal potnike prav do Ljubljane. ILE DE FRANCE-----25. NOVEMBRA BERENGARIA------29. NOVEMBRA EUROPA--------15. DECEMBRA AQUITANIA-------15. DECEMBRA ILE DE FRANCE-----16. DECEMBRA l>i februar vzbudi zvončke in prinaša hripo. marec laipuh in pljučnico. april skromno vijolico in neskromni revmatizein, maj šmar-nice pa naduho in vnetje slepiča, junij vrtnico iu žolčne kamne, vroči julij spremljajo srčne bolezni. avgust prinaša nezgode na suhem in na vodah; v septembru se začno dvigati megle in se pojavljajo vratna vnetja, ki naraščajo ves oktober in november; iu decembra, ko tudi za ljudi ni več dosti zelene krme, se začno o-^rlašati vse mogoče rprebavne tež-koče. Vodja neke berlinske porodnišnice je ugotovil, da so neke vrste krči, e-klanipsija. nedvomno v zvezi z mrzlimi zračnimi tokovi. Da. dognal je celo več: da je ves potek naše«ra življenja rojstvo in smrt. odvisno od vremena. Xa približno stotisoč rojstvih je ugo-vil, da izračni pritisk odločilno vpliva na čas poroda, smrt se pa ravna bolj po atmosferski temperaturi. Prav dobesedno pot-eka torej naše življenje tako. kakor ho-čejo zvezde, kakor je "v zvezdah '.a pisa no". Kajti zvezde nam "vedre in o-blare". od vesolja so odvisni zrae-ni pritisk, vlaga, mraz. vročina, veter, električne, magnetične razmere. In rcares nas ni treba biti sram, če ne odločajo o na^em zdravju in življenju zgolj mrzki. nevidni bacili, marveč nam vladajo zvezde vesolja. Samo to je: proti bacilom imamo pomočke, a proti zvezdam?... 11. oktobra: Albert UaJlin v Hamburg Manhattan v Havre Aquitanla v Cherbourg 12. oktobra: , Kun i pa. v Bremen 13. oktobra: itiitterilaiii v Boulogne 14 oktobra: It »-.v v Crnoa • le de France v Havre 18. oktobra: Hamburg v Hamburg 20. oktobra: Brniii fi v Bremen Siatendiun v Boulogne Olimple v Cherbourg 1'arlM v Havre ii!. oktobra: Louis v Hamburg Vulcania v Trat oktobra: Berengaria v Cherbourg 25. oktobra: LH u t selila od v Hamburg Washington v Havre 27 oktobra: &!>■ jeotlc v Cherbourg 28. oktobra: Km opu v Bren-.en VuleiiJani v Boulogne Coi.te di Su.voia v (Jelioa I. novembra: S*w Y( rk v Hamburg Aijoititiiia v Clierbourg 4. nevembra: Voieiiduin v Boulogne Saturnia v Trst lie de Krame v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen i. novembra: Albert BaiJin v Hamburg Manhattan v Ili vi a 10. novembra: |{,-tierd:un v Boulogne II. novembra: Milwaukee v Hamburg He\ v Genoa Chu mplaiii v Havre 15. novembra: lli.inhiirg v Hamburg I'res. Itoosevelt v Havre Bvrenguria v Cherbourg 17. novembra: Sti.teudum v Bouiogne Paris v Havre 18 novembra: Augustus v Genoa 22. novembra: !>• utsthlaiid v Hamburg Washington v Havre 2£>. novembra: RurojKi v Bremen Veeralani v Boulogne <*o«te <11 Savola v Grnoa lie de France v Havre 29. novembra: N>« York v Hamburg ITes. Harding v Mavre Kdor m je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New Tork, N. T. 1 '2. decembra: Volendam v Boulogne Vulcania v Trst I Cliumplain v Havre 6. decembra: Bremen v Bremen Albert BaiJin v Hamburg Manhattan v Havre Bertmgaria v Cherbourg 9. decembra: Bex v Genoa 13. decembra: Hamburg v Hamburg I'res. Itoosevelt v Havre Aquitnnia v Cherbourg 14. decembra: Paris v Havre 15. decembra : Euro pa v Bremen Conte d i Savola v Genoa 20. decembra: Heutschland v Hamburg Washington v Havre 27. decembra: New York v Hamburg Bremen v Bremen TVes. Harding v Havre Berengarla v Cherbourg 31. decembra: Pennland v Havre Poziv! Izdaje nje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "Gh H. »r V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU PARIS 2!). SEPTEMBRA 20■ Oktobru —.17. Novembru ILE DE FRANCE 14. Oktobra — 4. Novembra LAFAYETTE 7. Oktobra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liete vprašajte naie pooblaščene agent« cJrerteh J&n« 19 STAT K STREET. NEW YORK PO SOt.NČNI JUŽNI PRC V GENOVO ALI TRST VRI.IKK RAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekspre»na vožnja do SLOVENIJE po Sredo-dozemtkem morju. Conte di SAVOIA----30. sep. r K X ............... 14. okt. Direktne železniške zveze iz Genovo. Potnike tK> »prejel ia»topnik druibe ter jih ho pravočasno spremil na hitre brxovVake. volti« v Slovenijo. DIREKTNA SLUŽBA DO TRSTA SATURNIA ...... 23. septembra VULCANIA ........ 21. oktobra Druga odplutja: AUGUSTUS 7. oktobra; AUGUSTU8 18. nov.; AUGUSTUS 28. dec. Krasni prostori — Izvrstna kuhinja. Vprašajte kateregakoli agenta ali pa ITHAJLIANILINE •M TA U A- —'CO 5 U U ChT I STATE STREET. NEW YOKK CITV |