Stev. 27.
Izhaja vsak četrtek
¡11 volja s poštnino vhmI in v Mariboru » pošiljanjem na rtom ¡i celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I . 60 ., „ četrt leta — '„ 80 ,, Naročnina so p()šil}:i opravništvu v škofijslc. poslopju (Bisebofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
V Mariboru 5. julija 1877.
mmm
List ljudstvu v poduk.
Tečaj XI.
Posanesne liste
prodaja knjigar JS-ovak n* reli kom trgu po 5 kr. — Rokopiii
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. ■—
Za oznanila so pl:i-čilje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Oderuštvo pa očaki liberalizma v Avstriji.
„Ljubi Boga črez sve, bližnjega pa kakor sam sebe" veli glavna djanska resnica ali zapoved krščanska. Ozirajč se na njo prepoveduje sv. Cerkva oderušne obresti jemati od posojil. Po res človeškem in krščanskem nauku ima posojeni denar človeku pomagati, a ne, da bi ga z obresti obložil, poškodil, slekel, odri in gmotno uničil. Tako veleva po sveti veri razsvetljena pamet vernemu kristi-janu. A ne tako liberalizem. Ta ima celo nasprotne misli in načela o denarju in oditiji. Pravi liberalec se ravna po sledečem geslu: ljubi sam sebe čiez vse, denar pa kakor sam sebe ter odiraj bližnjega, dokler se iz njega kaj nadreti da! Zato pa tudi takega pravega liberalca nič toliko ne razdraži, kakor če se njegovej sebičnosti zlasti pa njegovemu denarju ovire delajo. Te morajo vse proč! Denar mora dobiti prosto pot, da zamore do vsakega priti, kateri ga potrebuje. Ni čuda tedaj, da povsod, kderkoli liberalna stranka zavlada, dajo denarju popolno svobodo, povsod zaterejo brž ko mogoče stare postave zoper oderuštvo. Tudi v Avstriji se je tako zgodilo 1. 1867. Liberalna večina državnega zbora jib je odpravila. Ali kaj smo učakali? No, učakali smo v liberalni dobi še eno dobo, namreč — oderuško dobo, ki je milijone denarja požrla in na milijone posestnikov slekla. Sila je posebno na Gališkem in v Bukovini, kder je mnogo oderuških judov, nastala tolika, da morajo liberalni gospodje sedaj očitno priznati svojo strašno pomoto, da morajo sami sklepati jim toliko nepo-voljne postave zoper oderuštvo, to pa vsled prigovarjanja dveh prvakov in pravih očetov avstrijskih liberalcev: barona pl. Hein-a in viteza pl. Scbmerling-a. Ta je bil 1. 1860. minister in je izdelal volilne rede, ki so nemškim ustavovercem in liberalcem pomagali do večine; baion Hein pa je bil prvemu takemu državnemu zboru predsednik. Sedaj sta obadva predsednika najvišje in višje sod-nije na Dunaju. Obadva sta z grivanim srcem na prsa trčila in močno obžalovala svojo liberalno zmoto 1. 1868., ko sta pomagala oderuške postave
odpraviti. Baron pl. Hein je rekel: „ko smo leta 1868 denarju dovolili prosto gibanje, svobodno pot, tedaj smo mislili, da bo odrti je za vselej konec, denarja pa toliko privrelo, da bode kapitalov dobiti proti nižjim obrestim. Toda zmotili se smo; zä denarje je postala še večja sila in obresti so se začele neizmerne, nezaslišane tirjati. Sodnik pa je še primorän oderuhu pomagati pri iztirje-vanju. Druga pomota se je zgodila zastran menjic (Wechsel). Menjice so prav za prav trgovcem namenjene in potrebne, nikakor pa ne vsem ljudem. Zaio je obžalovati, da se je pravica, menjice izdajati, girovati itd. na vse-prebivalstvo raztegnila. Menjice so posebno za menjše posesiaike strašno nevarna reč. Zato sem prepričan, da bo treba v tej reči tudi kaj storiti. Tako, kakor je sedaj, se ne sme pustiti. Blizu jednako je govoril tudi vitez plem. Schmerling: „postave zoper oderuštvo smo 1. 1868, odpravili iz ozira na svobodo, napredek in sploh liberalizem. Britke skušnje 9 let nas pa učijo, da smo se bili zmotili. Namesto da bi bilo oderuštvo izginilo, se je prikazala truma oderuhov. Kot predsednik najvišje sodnije imam v tej reči mnogo izkustva. Sedaj razsajajoče oderuštvo preti posestnike zemljišč popolnem razdjati. Kdor izmed teb sedaj kaj na posodo vzame, stori prvi korak h propadu. Pet procentov je za kmeta že preveč; kako hoče izhajati, če se mu izžmika 8, 10, 15, 18 in še več procentov, da ne govorim o oderuhih, ki jemljejo po 20, 40, 60, 100 in 260%? Temu se mora brzo v okom priti. Zlasti se mora sodnikom priskočiti, da jim ne bo treba oderuhom pomagati ljudi odirati. Kajti sedaj mnogokrat sodnik dobro vidi, da ima grdega oderuha pred seboj, je pa prisiljen, ubogega posestnika izročiti v rubež in dražbo. Najbolj pa obžalujem, da sem kedaj nasvetoval v Avstriji uvesti nemško menjiško pravo, po katerem so, razun vojaških oseb, vsi dobili pravico menjice izdajati, podpisovati, girovati itd. Ta naredba je neizmerno škodoval?, posebno pa nevednim, lehkomišljenim menjšim posestnikom v mestih, še bolj pa na deželi. Po dolgoletnih skušnjah sem se prepričal, da je najboljše,
če se menjice zopet omejijo na trgovske ljudi. Prosim torej, da slavna gospoda sprejme 2 resoluciji: 1) oderuške postave se naj zopet uvedejo in 2) vlada naj resno prevdari, ali bi ne kazalo menjiško zmožnost omejiti na osebe, ki so zapisnikom trgovcev vpisane ali registrirane. Zbornica gosposka je vse stavljene nasvete enoglasno sprejela. Dobimo tedaj sčasom zopet postave zoper denarne pijavice — oderuhe. Tako tedaj, celih 9 let britke skušnje je bilo treba, na milijone ubogih ljudi je moralo go-spodarstveno uničenih biti. preden so liberalci svojo zmoto spoznali, priznali in popravljati začeli. Pač res hudo je, kder ljudje luči svete vere v javnih zadevah več svetiti ne pustijo. Zabredejo v temo samih zmot v največjo škodo sebi. še bolj pa tistim, ki si jih za politične voditelje izvolijo. Sicer pa je res lepo, da sta stara liberalca pl. Hein in pl. Schmerling svoje zmote v tej reči tako pošteno priznala. Kedaj bodo liberalci pa še ostale svoje zmote spozuali in na pokoro misliti začeli? Čas bi že davno bil! Ljudstvo neizmerno trpi in vse cesarstvo!
Cerkvene zadeve.
Paganskih pogrebov si želijo liberalni gospodje v Gradcu. Po smrti nečejo biti pokopani v materi zemlji po dosedanji krščanski navadi, ampak želijo po nekdanji paganski šegi sožgani biti. Graški gospodje so pismeno prošnjo vložili za dovoljenje požiganja mrličev pri mestnem za-stopu: ta je prošnjo poslal deželnemu zdravniškemu svetovalstvu, ki njo je odobrilo. Sedaj je prošnja že pri ministrih.
Rector magnificus ali načelnik graškega vseučilišča za I. 1877/78 je izvoljen profesor bogoslovja dr. Klinger. Ker je rector magnificus vselej tudi ud deželnega zbora v Gradcu, dobijo prihodnje leto konservativni poslanci eden glas več.
Vkartiranja vojakov je po najnovejši odločbi upravne sodnije na Duua)u duhuvui pastir prost le glede hiše, ne pa drugih poslopij n. pr. konjskih hlevov. V te se ob danih prilikah morejo in smejo vojaški konji postaviti.
Mnogo posestev in kapitalov zgubile so vsled novih šolskih razmer katoliške srenje, fare ali sploh katoliški verniki. Dokaj učilnic je namreč pozidanih bilo na cerkvenih zemljiščih, pogosto tudi z denarji župnijskih patronov, ker jih je vlada ob enem kot šolske patrone k doneskom primorala. Veliko farnih šol je bilo nameščenih v dotičnib mežnarijah. Precej denarjev, t. j. ustanovnin ali štiftinj; bilo je darovanih le za katoliške, t. j. verske ali konfesijonelne šole. Sedaj pa so zemljišča, poslopja, oziroma mežnarije, prepisana na šolske srenje in denarji so prišli v oblast šolskim zakladom ali fondom, iz katerih se poprek za šolske potrebe izplačuje ter se ne ozira na to, ali so šole katoliške ali lutrovske ali židovske, verske ali brezverske. Toda nekatera cerkvena predstojništva v tej reči
nečejo rok križem držati in se pritožujejo pri sod-nijah, kder pogosto pravici do zmage pomorejo. Tako se je zgodilo v Bjelici na Gališkem, kder so katoličani, t. j. mestna fara, imeli ustanovnino za k a t oli š k o šolo 20.0 JO fl. Ta kapital je prišel v roke šolskega fonda; cerkveno predstojništvo se je pa pritožilo pri upravni soduiji, ki je razsodila, da med staro versko in novo brezversko šolo ni nobene pravne zveze — Rechts-continuitat — da se tedaj razločno za katoliške šole osnovane ustanovnine ne smejo šolskim fondom izročiti, ampak za katoliško, t. j. versko šolo porabiti brž ko dotična srenja ali fara sklene versko šolo, n. pr. z šolskimi sestrami, osnovati. Tako postopajo ljudje, katerim je mar za svete pravice katoliške Cerkve!
Rimski romarji. Pretekla dva mesca je prišlo v Rim k sv. Očetu romarjev: francoskih 14.000, holandskih 6000, švicarskih 1000, nemških 1500, belgiških 9000, parskih 700, avstrijskih 3000, angleških 2500, amerikanskih 2000, italijanskih 7000, iz različnih krajev sveta 6500. Vsih skupaj 45.200, tedaj eno h drugemu vsak dan čez 700. V vinotoku se bo romanje ponovilo in bode jih zopet veliko.
Gospodarske stvari.
Rudeče jagode sploh in mesečne jagode posebej.
M. Rudečih jagod so razne vrste, od kterih ima zopet vsaka svoje posebne sorte. Najnavad-nejše so:
A. Divja rudeča jagoda. (Fragraria vesca). Ta raste povsodi divje, pa jo tudi po vrtih sem ter tje pridelujejo. Sad je prijetnega okusa in nekateri jo više obrajtajo nego druge jagodine sorte, a) Belosadna jagoda. Ta nima tako močno aromat;čnega duha, kakor divja rudeča jagoda in je tudi le bolj poredkoma najti, b) Jagoda brez prijemavnih vejic. Ne zareja posebnih živic in zato jo radi za obrobke povrtnih gredic zasajajo. Sad je enak onemu divje rudeče jagode, c) Vedno-cveteča rudeča jagoda, tudi mesečna jagoda imenovana. Ta sorta rodi od spomladi do jeseni lepe pa bolj drobičke jagode, ki so, kakor one od divje jagode, lepo aromatičnega duha in včasih še celó po zimi pod snegom najti. Ako se cvetje do mesca junija rastlinam vedno odščipava, po-j stane sad dosti debelejši. Da pa mesečna jagoda od meseca junija noter do oktobra vedno obilno okusnega sadü rodi, se priporoča posebno sledeči način jo obdelovati. Odbere se nekaj najlepših in večih, popolnoma zrelih jagod. Te se potem skrbno v senci posušč in seme se lepo izpere, ki se na suhem mestu v papir zavito do prihodnje spomladi shrani. Konec aprila ali začetek majnika se pod steklovino poseje. Tri tedne pozneje začnejo male rastlinice iz zemlje laziti in začetek ali sred julija se z kepicami iz zemlje
vzemejo, predolge, posreduje ali srčne korenine nekaj prirežejo in potem v dobro obdelano in močno pognojeno gredico posadč. Pozneje se pre sajanje pa bolj široko narazen ponovi in se mladim sajenicam močno priliva. Konec septembra ali začetek oktobra, pa vedno z kepicami, se pre-sade na blizu 1 meter široko stalno gredo v treh vrstab, vrsto 80 centimetrov od vrste, vendar pa tako, da se v vrsti sami sajenica sajenice dotika. Prihodnjo pomlad se jim prav dobro pognoji in grede z kratkim gnojem obložijo. Kedar je vreme suho, se jim mora marljivo prilivati. Tako ravnanje jih napravi, da vedno cvet6 in od druge polovice junija noter do pozne jeseni obilno najlepših jagod rodijo. Vsako spomlad se naredi jednaka posejatev in se ž njimi ravna, kakor z dveletnimi rastlinami. Ta način pridelovanja ru dečih mesečnih jagod je že star in noben drug se ne more hvaliti, da bi njemu enako uspešen bil.
(Konec prih.)
Duh in redivna vrednost sena.
M. Pri senu, naj si ga že kdo kupuje ali prodaja, se gleda mnogo na duh njegov in se po boljšem ali slabejšem duhu sena tudi njegova viša ali nižja cena določuje. In vendar duh ni jedino znamenje senenske dobrote.
Nektere slabosti se dajo po duhu vsekako spoznati, tako ima n. pr. seno, ki je kot pokošena trava nekaj časa še v redeh pod vodo ležalo, duh po trohljobi, kakor gnjili les; seno mnogo po dežju izprano je nekaj z črnimi glivicami prepre-ženo in ima grenek duh in okus. Seno, ki je na skednju splesnjelo, ima duh nekakšno po gobah; in seno iz kislih travnikov cika po bridko kislem duhu čreslovine. Ko se seno na travniku suši, se včasih že od daleč prijeten, lep duh občuti. Ta duh ne prihaja od vsakojakih trav, ampak le bolj od jedne tako imenovane dišeče trave ali vonjavke. Ta duh nekateri zelo obrajtajo in vendar po krivem. Prvič duh sam na sebi ne redi in kar se pripoveduje, da dišave živce v živalskem truplu ožive in okrepijo, je treba včinek še le za vsako dišavo preiskati in dokazati, da bi se moglo pri ocenovanju denarne vrednosti sena na posamezne dišave ozir jemati. Gotova in dognana reč pa je, da živina dišeče trave ali vonjavke nima rada in da je trda, malo redivna trava.
Bil je čas, ko so to travo zelo hvalili in pri-poročevali in jo drugim travnim semenom prime-ševali. Vendar pa visoka ceua semena ne stoji v nobeni pravi razmeri k vrednosti trave same. Drugi sladnato medeni duh izvira od raznih deteljnih sort: Drugačen je duh, ki prihaja od kobulastih trav, od kopriv in mete. Ako je ta duh bolj slab, nič ne škoduje, pa tudi nič ne hasni. Premočen pa more živini klajo neprijetno storiti. Seuokoše, po kterih uiti vonjavka ne raste, niti detelja, niti druge dišeče zeli, dajejo skoro brez vsega duha
seno, ki je dostikrat boljše od sena, ki pride od dišečih travnih plemen.
Kaliko je ptičje gnezdo vredno? Neko kmetijsko društvo objavilo je sledeči nagovor: „Ljubi kmetovalec! Tvoj sinček vzame, ker mu je dolg čas, ptičje gnezdo, tašično, vrabčevo, ali kako drugo, jajca ali mlade. Vsako izmed teh mladičev potrebuje na dan poprek 50 gosenic in drugih mrčesov za hrano, kojo jim stari iz soseščine pri-nesó; znese skupaj 250 gosenic. Tešenje trpi poprek 4—5 tednov, recimo 30 dni; znese za eno gnezdo 7500 gosenic. Vsaka gosenica sné na dan toliko listja in cvetja kot je sama težka. No, ona potrebuje za čas svoje rasti tudi 30 dni in če vsaki dan le en cvet, ki bi bil sad rodil, pojé, sne toraj v 30 dneh 30 sadov v cvetu, in ovih 7500 gosenic skup pojé 225.000 cvetov. Ko bi bil sinček ptičje gnezdo na miru pustil, bi bili ti in tvoji sosedi 225.000 jabolk, brušek, sliv, češenj itd. lehko več dobili. Ce pa gosenica, kar se večji-del zgodi, 10, 20, 30 cvetov na dan pojé, ali če zavoljo pojedenih listov cvet ne dobi dosti hrane, nego vel odpade, je tvoja in tvojih sosedov škoda še veliko večja. Lehko tedaj izračuniš, koliko je eno ptičje gnezdo vredno!" —
Tone Brezovnik.
Grinte na detelji se pokončajo, če se ob času cvetenja tik pri tleh z deteljo vred ostro od-režejo in takoj sožgejo. Prostor, ki je bil z grin-tami preprežen, se potem globoko prekoplje, ali z močno gnojnico dobro polije, ali z nevgašenim apnom potrosi in potem požge. Tudi ječmene pleve pomagajo, če se natorijo. Deteljno seme je pa treba pred sejatvijo vselej dobro prerešetati in od grintinega semena prebrati!
Nov sovražnik krompirja, tako imenovani Eldoradski keber, se je prikazal na Nemškem. Bog nas varuj te nesreče!
Sejmovi 9. julija: sv. Juri na Pesnici, Pišece; 12. julija: Šoštanj, Planina; 13. julija Loče; 16. julija Zdole, Pleterje, Dobova.
Dopisi.
Iz Ljubljane. Nestrpljivi naši nasprotniki nem-čurji so mnogo zanašali se na neslogo in razpor med slovenskimi narodnjaki. Ali tega veselja jim nismo napravili. V borbi proti nevarnostim, ki žugajo našej slovenskej narodnosti, nas najdejo na volišču vse složne in zedinjene. V dokaz služi edini narodni volilni odbor v Ljubljani, ki je po svojem prvosedniku, slavnem dr. Bleiweisu, priporočil 16 kandidatov za kmetske občine in 5 za mesta in trge. Priporočani so: dr. Jan. Bleiweis in Luka Robič za ljubljansko okolico in Vrhniko; Luka Svetec za Kamnik in Brdo; Oton Detelja in Karol Kluu za Kranj, Tržič in Loko; dr. Jož.
Poklukar za ltadoljico iu Kranjsko goro; dr. Zar-nik in dr. Vošnjak za Postojno, Planino, Senožeče, Lož iu Bistrico; M. Lavrenčic za Vipavo in Idrijo; Viljelm Pfeifer za Novomesto, Kostanjevico in Krško; grof Barbo, Alojz Kobler in Fr. Potočnik za Trebilo, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo iu Radeče; Karol Rudež in Primos Pakiž za Kočevje, Lašice in Ribnico; Anton Navratil za Črnomelj in Metliko. Teh 16 gospodov ne sme nobeden pri volitvi premagan biti, vrb tega je še treba v mestib in trgih vsaj z 2 ali 3 prodreti, ako hočemo Slovenci večino imeti v kranjskem deželnem zboru. Priporočani narodnjaki za mesta in trge so: Karol Savnik za Kranj in Loko; Mih. Staré za Tržič, Radoljico in Kamnik; Pet. Graseli za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo-goro; Adolf Obreza za Postojno, Vrhniko in Lož; dr. Lud. Jenko za Idrijo. Kmetske srenje volijo v soboto 7. julija, trgi in mesta pa v torek 10. julija. Nemčurji grdo rovljejo in rogovilijo in so za kandidate postavili 5 ali 6 ces. kralj, okrajnih glavarjev. Tudi so uradniki sploh močno vlekli z ustavoverci, pa že je videti, da bo vse zastonj. Narodna stranka bo bržčas celó sijajno zmagala iu uemčurstvo za več časa potlačila. Celo priprosti ljudje razumno sodijo rekoč: če bi ces. kralj, okrajni glavar najbolje sodil za poslanca, tedaj pa ui treba situih volitev; glavarje lehko vlada v Ljubljano pokliče in komandira, pa je. Vsi bodo prišli. Če pa volimo, tedaj pa hočemo po lastnem prepričanju in po svoji vesti voliti — narodno, kakor se za poštenega Slovenca spodobi!
Iz mislinjske doline. Pred kratkim dobila je Šmartinska nadfara nov kinč: k prejšnjim 3 zvonom si je omislila nov velik zvon, čegar veličastni glas se daleč razlega po vsej mislinjski dolini. Tehta 41 centov, njegov „ton" je H, in celo zvo-neuje je vbrano v akord H dur.^Vlil ga je Samassa, ki se je pri tem zvonu zopet kot mojster skazal. Prav genljiva je bila slovesnost na 4. pobiu. nedeljo, ko so p reč. g. stolni prošt. Fr. Sorčič čve-tero zvonov za Smartinsko nadfaro blagoslovili, — razun velikega je bil za farno cerkev eden prelit, dva pa je za poddružnico sv. Andreja še eden dobrotnik posebej naročil — ali nihče se ni bolj veselil, kakor tisti možje, ki so k pripravi zvonov največ pripomogli. Naj „Slov. Gosp." imena teh blagih farmanov svetu razglasi. Glavni dobrotnik je Janez Prošt, p. d. Kolar, ki je daroval 1500 fl., drugi je Martin Ramšak p. d. Šolar, ki je vložil 500 fl. Več jih je, ki so po 100 fl. prinesli. Zbiranje denarjev, dopisovanje itd. pa je vodil vrli župan Smartinski, Val. Fischer ali Krivec, in njemu sta zvesto pomagala Tom. Pečolar ali Ramšak in Mat. llriberaik p. d. Krajnc._ Pa ne samo za pripravljanje novih zvonov so Šmartčaui vneti, tudi za potrebne poprave radi poskrbijo. Tukajšnja kaplanija je brez prošenj, brez priganjanja — kakor je dostikrat in še brez vsega vspeha treba —
od cerkv. konkur. odbora zunaj in znotraj bila lepo popravljena. Toraj hvala, komur hvala gre!
A. J.
Iz Šoštanja. V bližnjem Velenju se je naselil nek trgovec nemškega rodu, toda slovenščine še denešnji den ne razumi, čeravno krajcarje iz rok Slovencev rad prejema. Ta gospod ima še neko drugo lastnost, ki prav po znani kulturi diši. Pred nekoliko meseci je imel komija. Ta se mu je z nečim zameril. Jezni trgovec ga zgrabi in pretepe, da se zemlji usmili in ga da potem zapreti. Tepežki kulturonosec je imel tudi troje učencev. Trudni od prejšnjega večera in kakor je že mladost, da rada dolgo spi, niso zjutraj o pravem času se vzbudili in v prodajalnico prišli. Sedaj gre gospod kulturonosec sam v spalnico ter enega za drugim iz postelje pomeče in dobro zlasa. Nasledkov drugih ni bilo, kakor da so mu še tisti den vsi trije ušli in je moral sam svojim obiskovalcem kozarčke žganja natakati, dokler ni dobil novega učenca iu pomočnika. Dobro bi bilo, ko bi ta kulturonosec kam na Nemško potegnil in nemškim otrokom svojo robato kulturo vtepaval! — Tukaj so začeli Slovenci že meniti se zastrau prihodnjih volitev za deželni zbor štajerski. Slišimo, da bo marnberški Schmidt zopet se zglasil in ponudil za poslanca. Tukajšnji Slovenci bi pa najrajši svoje glase dali sedanjemu svojemu načelniku okrajnega zastopa, gosp. Skazatu. Vendar če hočemo zmagati, moramo se z volilci iz slov. graškega okraja dobro porazumiti, sicer zmaga — nemčur!	Alpinns.
Od sv. Duha pri Lučanah. Nekega človeka včasih zaporedom nesreče zadevljejo, kakor nekdaj Joba. Komaj odide prva, že je druga tu. Tako blizu se je godilo oni teden tukajšnjemu kmetu Jarcu. Prvič si je njegov konj nogo zvinol, da ga ne more vpreči, drugič mu je delavec iz hleva tako nesrečno padel, da je reva tretji den "umrl, tretjič si je drug delavec, kije kolje delal, koleno presekal, četrtič je sosedov pes 121etno hčerko napal in ob rokah in nogah hudo in nevarno : zgrizil. To se je zgodilo vse v enem tednu in pri eni hiši. V petek 22. junija pa je strela ubila lOletuega dečka, ki je pod nekim drevesom ležal.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Na Kranjskem se vidi, da je volilna praska; slovenski listi: Novice, Slovenec, Narod so zaporedom konfisciraui, le Danica je še nedolžna, pa tudi res ni objavila imen slovenskih kandidatov, kar je čudno! Čemu neki 1 kolek plačuje! — Nadvojvoda Albreht je pretečeni teden vojake ogledoval v Mariboru, v Ptujn, na Kranjskem in Koroškem. V Ptuju so pijonirji morali Dravo premostiti; v Bledu na Kranjskem je pa bil sijajno sprejet, bleško jezero in grad bila sta razsvetljena z bengalskim ognjem. — Štajerska hranilnica v Gradcu je pri „chabrus-u" zgubila
220.180 fl. Prilično več! — Italijanski poslanci na južnem Tirolskem so poslanstvo odložili, ker jim državni zbor ni hotel dovoliti posebnega odseka deželne namestnije. — Mestni zastopniki v v Pragi so sklenili šolnino — Schulgeld — zopet pobirati. Liberalni listi se temu pametnemu sklepu sila rogajo. — Več čeških rudokopov, ki so pred 1. 1873 bili nekoliko milijonov vredni, so po dražbi prodali za — 5 fl. — Železnica Gradec - Koflach-ska je že pod sekvestrom. — Naše železnice ra čunijo vse v srebru in pobirajo plačilo z 14°/0 ažije, čeravno je srebro palo do 109 t. j. do 9% ažije ali nadavka. Štiri ali pet procentov jim tedaj kar tje mečemo. — Na Dunaju je bilo prvo letošnje polletje 159 samoumorov. — V državnem zboru je minister Auersperg izpovedal, da ostane Avstrija glede rusko-turške vojske neutialna, t. j. se ne bo zmes vtikala, dokler se ondi reči tako ne spremenijo, da bi za njo bile nevarne. Magjarski ministri so v Vojaški krajini ali granici dali posekati gozde in izrešili mnogo milijonov. General Moli-nari tirja, naj se za spečane denarje železnica naredi od Zemuna v Sisek do Ogulina, kder bi se zvezala z dalmatinsko in fiumansko (leško) železnico, ter bi tako adrijansko primorje spravljala v dotiko s spodnjimi podunavskimi kraji. Tega pa Magjar ne da veljati; boji se, da nebi kupčija iz Ogerskega bila potisnjena na Hrvatsko in Slavonsko itd. Hrvati in Srbi so zarad te magjarske sebičnosti močno razjarjeni tem bolj, ker je slišati, da bodo magjarski ministri zmagali.
Vnanje države. Ruska mesta sedaj vesela slavijo srečni prehod ruske vojne črez Donavo, posebno Moskva, Petrograd in Varšava. Ruski car je odposlal kneza Urusova k sv. očetu Piju IX., ter mu je tako čestital k 501etnici; tudi je neki voljen ruskim katoličanom pravičniši postati. Bog daj! — Nemški cesar je prepovedal nakupovanje konj za tuje dežele. To meri proti Francozem. — Belgijanci so začeli nove trdnjave staviti in stare popravljati. — Italijanski kralj je bil pripravljen Črnogorcem na prošnjo ruskega carja hiteti na pomoč, če si ti nebi bili sami pomagali zoper pre-silo turško. Angleško brodovje se je podalo bliže Turčije. — Grški minister je v Karfu dal avstrijsko ladijo prijeti, ki je 190 zabojev streliva za Turke hotla zapeljati v Prevezo; na zahtevanje avstrijske vlade so ladiji dovolili vrnoti se v Trst nazaj. — Srbska skupština zboruje v Kragujevacu. Ali se bo za mir ali za vojsko zoper Turka odločila, to je važuo, ali še ni znano.
Ruski-rumunski-črnogorski-turški boj.
V Bosniji skoro ni nobene redne turške vojske več, vse je odšlo proti Črnogorcem in Rusom, le bašibozuki in črna vojska se bije z vstaši pod Despotovičem. Ta je te dni Turke natepel pri Gla-moči in vzel mesto Kuprež. Iz Hercegovine bežijo Turki črez Metkovič na turške ladije. Črnogorci so se strašnega napada srečno obranili, Sulejrnan-
] paši so od 34 bataljonov 6 popolnem uničili, 14 strašno posekali in ostale grozno raznesli, sedaj stojijo 16.000 mož močni ob Zeti in pazijo na Su-lejmana in Saiba, ki svoja pobita krdela zbirata v Podgorici; slednje dni sta začela na 3 ladijah vojake prevažati črez skadarsko jezero, od koder je le par ur do morja; Črnogorci mislijo, da bodo se Turki odpeljali videvši, da v Albaniji nič ne opravijo. — Rumuni so pri Ghirli premo-stoli Donavo in bodo kmalu Vidin od vseh strani obkolili. Najvažniši dogodek na bojišču pa je bil srečni prehod glavne ruske vojske črez Donavo pri Zimnici. Da bi Turke zmotili, so Rusi na večih mestih in na videž skušali priti črez reko, ob enem pa so grozno streljali v Nikopolje, Sistovo in Ruščuk. V Nikopolju in Ruščuku so skoro vse hiše pogorele, ljudje so zbežali, vojaki so po kleteh in v šancah poskriti; sedaj pride veliki knez Nikolaj naglo v Zimnico 27. junija zvečer in ukaže generalu Radeckiju, naj v noči z svojim oddelkom mahne črez Donavo. Ta odpošlje generala Dragomirova, Rihterja in kneza Mirskija k reki; nevarno delo se začne ob devetih mogoče tiho. Niže od Zimnice je majhen otok in pred tem je oberst Jolhov na 208 čolnov in pontonov naložil 3 bataljone pešcev, 100 kozakov in 8 lehkih kanonov z spravo vred; ob dveh zjutraj se spustijo črez Donavo in se po 3 četrtinkah ure srečno doteknejo turške strani; Turki še Rusov niso zaslutili. Ali naenkrat je začel z plamenom goreti mlin v Zimnici, katerega je turški ogleduh užgal. To je bilo znamenje in Turki so hipoma začeli streljati z puškami in kanoni; 6000 jih kmalu privre k Donavi; v tej praski poskočijo Rusi iz čolnov, se vržejo na obraze v blato in mirno ležijo, dokler ne pride več tovarišev za njimi, med temi tudi mladi Nikolaj, sin velikega kneza Nikolaja; ob enem so Rusi na otok spravili 3 baterije in turške v Sistovi brž uničili; sedaj da Jolhov svojim ljudem bajonete nateknoti in vstati; kakor levi vderejo Rusi naprej, prevržejo Turke, vzamejo jihove baterije in jih zapodijo na bližnje gore. Med tem je došel Radecki in veliki knez Nikolaj in sta Turke še dalje nazaj potisnila. Ob 3 popoldne so bili Rusi v Sistovi. Drugi den je general Hahn z svojim oddelkom prekoračil Donavo črez most, katerega so pijonirji bili v noči napravili, in popolne je prišel car sam, z navdušenjem od vojakov in Bolgarov sprejet. Most je vihar v noči potem pretrgal ali do 1. julija je bil zopet popravljen. Rusov je palo 1200. Turki se pomikajo nazaj, Rusi pritiskajo za njimi in so jim vzeli že Bjelo in Trnovo, glavno^ mesto nekdanjih bolgarskih čarov. Ruski knez Črkavski je tukaj že ustanovil začasno bolgarsko vlado. Sultanov namestnik je pred njiui pobegnil v Gabrovo. V Dobrudži je general čimerman prišel do Črnevode in jegovi kozaki so del turške železnice razdrli. Ruski most pri Brajli je 1400 metrov ali 4430 črevljev dolg. Turška 2 monitorja in 5 parobrodor
je v strogi pri Hiršovi zaprtih in se bodo morali, vdati. Do sedaj je 5 oddelkov ruske vojne, t. j. 150.000 mož Donavo prestopilo, 2 pri Galacu Brajli in Hiršovi in 3 pri Sistovi. Turško brodovje bombardira nekatere ruske vasi, ker se nad mesta ne upa zavoljo torpedov, ki so pred temi potopljeni. V Armeniji Rusi niso mogli prodreti v Erzerum. Prva zapreka je velika trdnjava Kars, katera še ni v njihovih rokah, čeravno njo strašno napadajo. Turkov je v njej više 20.000 in zarad teh mora 60.000 Rusov mesto obkoljeno držati, sicer jim kderbodi vderejo vun. Tudi je Muktar-paša dobil zdatne pomoči in je precej popravil, kar je poprej zagrešil. Od Trguzakova je bil pri Sajdekanu tepen, ali vsekako mu je soteske pri Delibabi zaprl. General Melikov je pa napal turški tabor pri Zevinu, toda zgubil je 820 ljudi in ni ničesar opravil. Moral se je pomeknoti nazaj proti Karsu. Jednako nesrečno se je vojskoval general Oklobžijo pred Batumom, tudi on je moral pred Derviš - pašem nekoliko iti nazaj. Če Kars skoro ne padne, potem utegne še slabše v Armeniji za Ruse kazati. Tem boljše pa je v Kavkazu; vstaja pojema in Turki sami zapuščajo kraje, kder nič ne opravijo. Fazli paša je bil od generala Albozova 27. jun. dobro našeškau, čeravno je 7 tnrških oklopnic iz morja sipalo krogelj in granatov na Ruse.
Za poduk in kratek čas.
Črtice iz slovanskega bojišča v Aziji in Evropi.
IV. „Kdor visoko leta, rad nizko pade", velja sedaj slobodno o prevzetnih Turkih in jihovih li-zunih, nemških in magjarskib turkoljubih. Prvi so celi pretečeni mesec po svetu trobili, kako 3 paše mogočno prodirajo v Črnogoro, kako že ta oma-guje in da bo kmalu vsa dežela poteptana in turška last. Turkoljubi so pa njim prav dajali, z velikim krohotom so Slovanom rogali se .iu že komaj čakali na zaželjeno jim vest, da je črnogorski knez ubit, ulovljen ali pa izgnan. Dunajski šaljivi listič „Figaro" je sultana že naslikal, kako se veselja reži držeč za nogico majhno žabico in rekoč: ./žabico (Črnogorca) že imam, sedaj še moram medveda (Rusa) dobiti1'. Ali junaški Črnogorci so vse postavili na sramoto. Res je, turkoljubi bi sila radi Črnogorce, kakor poprek vse Slovane, v žlici vode potopili, toda ti so jim odgovorili z potoki prelite turške krvi. Turki so res namenili Črnogoro zdrobiti, a ta jim je postala smrtna jama in grob. Tri paše so udarili od 3 strani v ubogo deželo, a sedaj so vsi tepeni in vrženi vun. Saib-paša je bil 3krat tepen in v trdnjavico Spuž zagnan, Mehemed paša je isto tako bil 2krat pre-magau in drugokrat od Kolašina proti Sjenici odbit, jegovi Turki so deloma mrtvi, deloma po gorah raztepeni. Toda najhujša se je godila najhujšemu in najnevarnišemu sovražniku Sulejman-paši. Ta
| je privlekel iz Bosnije in Hercegovine 30.000 Turkov, ž njimi napal Vukotiča pri Krstacu in ga potisnil od Dužke soteske nazaj proti črnogorskej meji. Sedaj je naglo prasnil skozi sotesko in v izstradaui Nikšič spravil 5000 tovorov živeža. Ko je to bilo storjeno, je začel v Črnogoro prodirati ter se kmalu polastil starega kloštra v Ostrogu. Dal ga je požgati. Od Ostroga naprej je še imel kakih 10 ur hoda, da bi se zedinil z Saib-pašem pri Spužu. No zedinil se je, toda še le po ¿dnevnem groznem klauju popolnoma tepen iu premagan. Najprvlje je hotel črez Planince proti Boga-tiču, ali tukaj mu je knez Nikolaj pot zastavil. Sulejman-paša jo krene tedaj proti Povijanam, ali tudi tukaj se je kmalu prepričal, da brez neizmerne zgube ne more naprej. Zato sklene iti nazaj črez Ostrog in Nikšiče v Hercegovine. Ali groza, tudi to ni bilo več mogoče. Vukotič iu Sočica sta ga natilioma zalezla za hrbtom in vse prelaze in stezice zadelala in zastavila. Zato sklene naposled marširati naprej proti Albaniji, naj velja kaj velja. Pot ni bila več dolga, samo 8 ur še, toda bila je za njega strašna, celih 9 dni se je moral braniti ¡ proti srditim Črnogorcem, ki so na ozko stezo od obeh strani streljali neprenehoma, včasih tudi po noči; hrabre ženske in celó otroci so^ valili skale iz strmih visočin na divje Turčine. Se le deseti den je Sulejman-paša zamogel uiti v Albauijo. Zgubil je skoro vso svojo vojsko. Kajti mrtvih je pustil v čruogori več kakor 10.000 mož; ostali vojaki so pa skoro vsi več ali menje hudo ranjeni. Da so Črnogorci tudi veliko trpeli, to se da misliti. Toda palo jih je le kakih 1000 mož, ker so večjidel Turke napadali iz varnih visočin, poskriti za strmim skalovjem. Vsekako pa je zguba 1000 mož občutljiva za malo Črnogoro, kder je skoro vsak možki oženjen. Torej plaka muogo vdov po svojih moževih iu veliko sirot se joče za svojimi očeti, kojih več ni, ker so svoje življenje pustili v obrambo svoje domovine, katero je Turk muogo-krat že pustošil, a še nikdar ne popolnem podvrgel. Turške diuhali bile so naposled še vselej srečno izgnane; vendar tako zmagovito, tako slavno, kakor sedaj, še menda nikoli. Kar so letos meseca junija črnogorski junaki storili, to bo v zgodovini slovanski zapisano z zlatimi črkami. Vsi Slovani se zainoremo ponašati z junaštvom Čruogorcev; pozni zanamci bodo z veseljem jihova dela prebirali in občudovali. Djanja črnogorskih junakov se bodo prištevala najsijajuišim, najslavnišim junaštvom. Slava jim ostane neumrla!
Črnogorci so potemci tistih Srbov, kateri so 1. 1389 po nesrečni bitki na Kosovem polju pred divjimi Turki pobegnoli v nepristopno skalovje na meji med Albauijo in Hercegovino. Carja Lazarja, ki je na Kosovem polju storil junaško smrt, hrabri svak Bališ in jegov sin Skatemir črnoje sta z nekaterimi rodbinami t je pribežala in se Turkov srečuo obranila. Črnojeviči so bili voditelji in vladarji v Črnogori do 1. 1516. To leto se je
Juri Črnojevič preselil v Benetke k starišem svoje žene, rojene Mocenigo. Namesto Crnojevičev so potem vladarstvo prevzeli hrabri iu slavni Petroviči. Najbolj slovita Peter I. in Peter II. Prvi je vladaril od 1. 1777—1830 ter se je srečno vojskoval zoper Turke in Francoze. Tem je 1. 1812 vzel celó Kotor pa ga je moral 1. 1814 prepustiti Avstriji. Peter II. od 1. 1830—51 slovi kot pesnik in pisatelj jugoslovanski. On je bil ob enem tudi vladika ali škof črnogorski. Njegov naslednik je bil Danijlo, bratov sin. Tega je 1. 1862 razžaljen Črnogorec zavratno ustrelil in ker ni zapustil nobenega sina, je slavnega brata Mirka sin, Nikolaj postal črnogorski knez in ta je sedanji vladar Črnogore.
Dežela črnogorskih sokolov je mala in uboga, meri komaj 80 Dmilj in to je še večjidel samo golo, črno skalovje, podobno pustemu in žalostnemu Krasu blizu Trsta. Le izhodnjo stran pokriva nekaj hrastovega, bukovega iu smrekovega gozda. Nekatere gore so po 7600 črevljev visoke skale. Med gorami so ozke dolinice, po katerih sejejo kuruzo, rž, ječmen, oves ter sadijo krompir, zelje, največ pa čebulja in česnika. Po gorah pasejo ovce in koze, po skadarskem jezeru ribijo in ob njegovih obalih je nekaj sadunosnikov in vinogradov. Črnogora je tedaj poprek uboga deželica, ki ne more preživeti vseh svojih 196.000 prebi valcev. Zato iščejo posebno možki po drugod dela in zaslužka. Največ jih gre na morje. Vendar če pride ljuba domovina v nevarnost in v njej zaostale žene in otroci, tedaj pa hiti vse domu ua obrambo. Možki zgrabijo za puške in handžare, ženske pa skrbijo za živež in za ranjence.
Smešničar 27. Gospod doktor, reče nek človek vstopi vsi v pisarno advokatovo, vzemite me za hlapca pri vaši pristavi! „Ni mogoče, mu odgovori advokat, ali si že pozabil, da sem te nedavno pri sodni ji moral braniti, ker si bil zarad tatbine tožen ?" Nisem pozabil, gospod, marveč prav takrat sem zaupanje do vas dobil, da me boste radi v službo vzeli, ker ste me tako goreče zagovarjali, da sem bil tatbine nekriv spoznan!
(Tolovaji) so po noči vdrli v Franc Veber-jevo hišo v Ločah pri Konjicah, pretepli njegovi 2 hčeri in odnesli 300 fl. v bankovcih, 26 fl. srebra, 2 zlata in par zlatih uhanov.
(Utonil) so 71etni Jožef Pikel pri Mozirju v Savinji, lOletni Anton Vojsk in» 171etni g. Tom-baskov trgovski učenec v Mariboru — Nik. Klobučar; obadva pri kopanju v Dravi.
(Drago prodal) je svojo kravo kmet Fiscber na Koroškem. Dobil je za živinče, ki je bilo molthalskega plemena in tehtalo 14 centov in 25 funtov, 332 fl.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) Č. g. M. Šket je imenovan za župnika pri sv. Ropertu nad Laškim, in č. g. J. Kukovec za župnika pri sv. Petru pri Radgoni. — Č. g. J. Cajnker pride za provizorja v zgornjo Kungoto. — Druga kaplanija v Rušah ostane začasno izprazujena.
Dražbe III. 7. julija graščina v Račab 177.000 gold. 13. julija Fr. Libenšek v Libni 6290 fl., Jožef Unger v Sevnici 4230 fl. 16. jul. Henrik Detiček v Konjicah 27.055 fl. 19. jul. Blaž Nemec v Dolencih 3000 fl.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih. 1 HI. = lm/100 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78 */, funta.
Mesta
Maribor .	.
Ptuj . .	|
Orinuž .	.
Gradec .	.
Celovec .	.
Ljubljana	. Varaždin
Zagreb .	. Dunaj Ig
Pest is	a
fl kr
lo! 60 10
fl. !kr
6	90
7
6 84
fl. .kr. 5; 20 5 25 5 56 6,-6158 4 20 4 10 3 80 8'60 7 50
>
fl. kr.
4]
4 20 3| 58 4 40
3	60 41
4	— 3 70 7 20 7
s
H
fl. ¡kr. 6 10
40 21 18 44 40 20 50 35 70
kr 70
50 80
4 46 4 70
7 —
6 .80
a ■O
fl.
6
6 4
6 7 6 6 [ 7
kr.
25 88 20 46 18 50
Razne stvari.
(Kat. polit, društvo v Mariboru) obhaja občen zbor v nedeljo 15. julija ob 3 popoldne v dvorani gostilnice „zur Stadt Wien". Glavni predmet pogovorov bodo sklepi shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju in priprava na bodoče volitve za deželni zbor.
(Telegrafictii urad v Mariboru) se preseli konec julija v veliko hišo dr. Šmidererja v graškem predmestju (Tegetthof Strasse).
(Zemlja zasipala) je 3 delavce, ki so v Pivoli blizu Hoč pri Mariboru razkapali turške — ajdov- | ske — grobe.	1
BiOterljne iterllhei
V	Trstu 30. junija 1877: 88 2 6 42 89.
V	Lincu „ „ 52 75 80 18 33.
Prihodnjo srečkanjo: 14 julija 1877.
jttijnovrjšl kurzl na llunnjii.
Papirna renta 61— — Srebrna renta 66 20 — Zlata renta 72.40— Akcije narodne banke 778— Kreditne akcije 144.—
—	Napoleon 10-12 — Ces kr. cekini 6 98 — Srebro 109-40
Voi aia prodaj.
Dobro ohranjen, jako priročen voz, z 4 sedeži, streho in z steklenimi okni priredjen, se zarad tesnega prostora takoj proda po izredno nizki ceni pri imetništvu zavoda poselskib mož v Mariboru
—	Inhabung des Dienstmanns-Institut in Marburg.
WOQG in RADAKOTITS v Oeljn.
Kupčija z železjem pri ,,zlatem sidru" — zum „goldenen Anker" priporočuje sedaj ob začetku žetve bogato zalogo
mlatilnic na gnanje z roko ali z vitalom in z patentnimi klinčki.
Take mlatiluice so se po večletnih skušnjah in na stotine prodane skazale kot najboljše gledč jihovega opravka, trpežno s ti, priročnosti in nizke cene. Na dalje se priporočujejo
razni trijeri ali mašine za či stenje in prebiranje plevelnega semena od pšenice, rži, ječmena, ali ovsa, mnogovrstni plugi za oranje, zlasti za globoko oranje, potem okopavni in osipavni plugi, vejavniki, slamnorezni in vsi drugi poljski in kmetijski stroji. V zalogi je tudi mnogo cementiranih novih vag in ute-žev, posod za merenje zrnja, okovov za okna in dveri na izbiro, najlepše pozlačenih nagrobnih k rižev po najnižji ceni.
Cenilnik dopošljeiuo vsakemu brezplačno na «lom, če se zanj oglasi.
[1-10]
Ji
[1-3]
II. IPACEH-ota
obutalska
N I
fl. ;'»• — „ 5-50
, l r~ i i-r-
„ B-BO „ 4-!>0
CJ E
Čizmice ali štiflete za gospode.
Chagrin-nsnje, enojni podplati „ „z kapicami _ „ sežite .... Telečje usnje, za lišpanje
„ „ z podplati iz Lipskega Podvezanke z natezalom ali zapono
Čizmice ali štiflete za gospe
J.asting-usnje, z privezo, visoke Čizmice z natezalom in kapicami . Chagrin-usnje, z privezo Čizmice z natezalom, na rom
Telečje usnje.......
Vsa tukaj neimenovana obutala vsakovrstna
IV X K:
Izrezljane nizke čizmice iz cliagrin-usnja ali iz jirhovine od divje koze in z ugolunjenim najem izšite Jednake čizmice, pa iz lakiranega usnja Nizke čizmice iz cliagrin-usnja
„	„ iz lasting-usnja .
Tiste pa bolj fino in z kokardami
(i.
II
3-80
4-50 4-30
4-50
5-50
Čizmice za deklice Detočje čizmice Tiste pa z gnmbicami Tiste pa z opetnicami Čizmice za fantiče
r
2-80
zaloga v Mariboru, v gosposki ulloi,
v Tanclimann-ovi hiši nasproti Pichs-orej kavarni
priporočuje
razno obiitalo za gospode, gospe in otroke
vse lastnega dela'
3-50
4-50 2-40 2-30 2-70
i izmice ali štiflete za otroke.
od fl 2-50 do fl. 3-50 „ „ --80 „ „ 1-30
.......1-50
od fl. 1-30 do fl. 2-70
, 4- —
izdelujem po vzeti meri, tudi sprejemam obntalska poplavila- ™