Si 12. V Gorici, v torek dne 28. januvarija 1908. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt ptejeniana ali v Oorici na dom poSiljana: vse leto ........15 K •.'¦...........m » Vi...........5 » Posamične Številke stanejo 10 vin. „S0ČA" ima naulednje izrsdne priloge;.Ob novem letu ..Kaiipot po Goriškem, in Gra govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1 ?. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št, 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere nO spadajo v. delokrog uredništva, naj se pošiljajo Ia. opravnlJtva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse letp 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jollersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici; X, Matiussi v ulici"Fornučaj LHovafiski v Korenski ulioi št. 22 m ' na trgu della Caserma. v Trstu v tobakarni Lavrenčič TaUfon i«. 83. »Gor. Tiskarna« A. SI agrarcev pri Rut«. V nedeljo ob $% pop. je bil na dvorišču gostilne pri Rebku shod agrjtrcev. Ob istem času je bil v prvem nadstropju zaupni shod klerikalnih kmečkih zvez in klerikalnih zaupnikov. Iz Gorice sta došla na ta zaupni shod dr. Brecelj in urednik Kremžar. — Na dvorišču se je zbralo okoli 200 mož vseh bary. Najbolje je bila zastopana Vrtojba, od koder je pripeljal Mermolja vse svoje sorodnike in konsumarje, ki gredo za »jim sploh na vse shode, katere prireja agrarna stranka. Shod je otvmil g. Vrčon s kratkim pozdravom. Nadučitelj Bajt jo predlagal Vrčona za predseduika in urednika Kendo za zapisnikarja, na kar se je predsednik zahvalil ter dal besedo učitelju g. Mermolja: pPrvič zboruje danes v tej starodavni hiši agrarna stranka, in veliko dobrega pričakujemo od današnjega shoda. Vsak stan želi priti na površje, samo kmečki stan so doseduj ni zganil, marveč razne stranko so ga vedno le izkoriščale. Posebno nesramno ga je izkoriščala in ga še izkorišča klerikalna stranka, ki je našega kmeta vselej tiščala k tlom, izžemala ga in mu bila trda gospodinja. V novejšem času so t-e združili nekateri gospodje z namenom, naj se organkuje tudi naš kmet, in zato se je ustanovila kmečka stranka. V četrtek je naša stranka postavljala kandidate. Ajdovski okraj je bil pri tej priliki zapuščen. Toda ajdovski okraj je goriškemu skoro popolnoma enako veljaven, zato izjavljamo, da tudi na Ajdovskem hočemo imeti primerno zastopstvo v deželnem zboru. Postavili so nam kandidate, ki jih niti ne poznamo. Mi si prepovedujemo u sil jeva nje od drugod. ZatG predlagam, da se izmed nas izvolita dva moža za kandidate." Oglasil se je za besedo postavljeni kandidat Ivan Budili iz Doraberga: (Glasovi: „Kdo je ta V Mi ga ne poznamo !u Odgovor: „To je Budin, kmečki kandidat'.) „V rokah imam program, ki kliče: „ Kmetje, rešimo sel" Ia res, predgovornik je. že nagiašal, da je kmečki stan zaostal, da je zapuščen, ali začel se je gibati. Že pred (iržavnozborskimi volitvami se je ustanovila agrarna strauka". — Razlaga, kaj pomeni ^agrarna" stranka in pravi dalje: „Mi skrbimo v prvi vrsti za obstanek kmeta, v drugi vrsti pa, da bi ngcsobili obe drugi stranki. Kaj pomaga nam kmetom, ako se razni gospodje blatijo in napadajo med seboj. To nas še bolj peha v pogubo. Če čitamo BGorico", naletimo na članke, ki blatijo in uničujejo brata, če čitamo „SočoB, naletimo še n«i hujše". (Glasovi: nNikoli hujše's" Hrup in nemir raste, da mora govornik nekoliko časa molčati). Mi kmetje pa složno na delo, čitajrao in podpi-rajmo nNaS Glas" in druge časopise za po-vzdigo kmetijstva. Lahi se našega prepira vesele, oni žanjejo. Vsakdo izmed nas je prepričali, da so nam naši dosedanji poslanci sfimo š^dovali, posebno z volilno reformo S (Klici: „Sa*no klerikalni poslanci, napredni ae. Samo 'Jerikalnirai poslanci proč! Napredni so v manjšini!") Budin dalje: „Volilna reforma bi bila šla v udsek". (Klici: „Kar so naprednjaki mogli, so storili". Vsestranski nemir.) »Klerikalci so po zadnjih državnozborskih volitvah hiteli z ustanavljanjem kmečkih svež, ali za resnične potrebe kmetov se niso nikdar brigali. Jaz sem pisal prošnjo za regulacijo Vipave pred mnogimi leti, ali storilo se ni nič. Pred tremi leti so prišli v Dornberg, in sem jjh jaz vprašal, kaj je z uravnavo Vipave. Eden se je odrezal: „Bo že, bo že". (Klici: „Ali je bil to Berbuč?") Od tedaj zopet nič več glasu. Kmečke zveze bi se morale pridružiti agrarni stranki. Predgovornik je omenjal potrebo kandidatov za ajdovski okraj. O tem se bo naša stranka posvetovala. Kmetom bo pomagano, ako le kmetje pridejo v deželni zbor in se postavijo v bran proti laškim strankam. Ako pade kmet, pade tudi slovenski narod. Še je čas, da vstanemo. V to mi pomagaj Bog, do katerega se Slovenci pri vsaki priliki obračamo. Tako je res in s tem je končano". , * Mermolja iz Vrtojbe: „ Poleg nas tu gori zborujejo tudi drugi kmetovalci kmečkih zvez, ki gredo slepo po ukazih duhovščine. Možje! Statistika nam dokazuje, tla je v naši deželi 80% kmetov in 20% drugih stanov. Ali naj se torej teh 80% zmeraj in povsod uklanja manjšini 20%» ki nas le izžema in izkorišča? Sramota je za nas kmetovalce, da se zaletavamo zdaj pod eno zdaj pod drugo stranko, od česar imajo dobiček le voditelji drugih strank. Snujejo se zakoni v korist drugih stauov iu v »ašo škodo. To se godi zaradi vsejanega boja iz mesta.* Naš namen je : mir prinesti naši deželi. Ko smo postavljali mi naše kmečke kandidate, je pisala „Gorica" da: „kot pustno Šalo objavljamo kandidate agrarne stranke". Mogočni gospodje pri nGorieiu nas imajo torej samo za pustno burko in Šalo, in tako nesramnost naj mi mirno požremo! „Soča" pa je pisala, da en advokat in en policaj ustanavljata novo zdražbarsko stranko. Do 2G let sem bil kmet na posestvu očeta. Poznam vse krivice, ki se kmetu godijo Jaz sem pisal v „Sočo" za eksportno zadrugo, kajti krivice na goriškem trgu so velikanske, ali naši goriški gospodje o teh krivicah nič ne vedo, nihče se ni zganil za kmete, delajo le zase, za svoje zavode in svoje žepe. Pisal sem tudi v „Gorico", ali tam so mi predale zaprli in vrgli moje dopise v koš, češ, da se nočejo zameriti delav-st u. j,Soča" je bila sprva za nas, potem se je pa oglasilo nekaj trgovcev, ki so nam nasprotni, in konečno nam je tudi „Soča" zaprla svoje predale.1) Ustanovili smo eksportno zadrugo, aH tudi tu smo pričeli slabo, kajti predsednik je ob enem predsednik Kmečkih zvez, ki se ni zganil in je vse delo še celo oviral. Jaz edini sem se boril za kmeta in pridobil le pri krompirju kakih 2000 gld. več. — Ljudje moji, pojdite od hiše do hiše, od kmeta do kmeta in povejte jim, zakaj se gre, — z lepo besedo veliko dosežete, — da bodo vsi kakor en mož za naše kandidate in podpirali naše malo glasilo, in kmalu bomo veliki v vstrajnem delu. — Neki predgovornik je omenjal, da se naša stranka ni ozirala na ajdovski okraj. Stranka se je sicer posvetovala, J) To ni res! Soča* ni nikomur zaprla svojih predalov. Iz uredništva »Soče" se je začelo pisati o trgovini s krompirjem. Potem so se oglasili šele drugi, med temi tudi Mermolja. Nam je bilo do tega, da se spravi ta trgovina v tak tir, da bo rodila zadovoljnost in dala pravi dobiček pridelovalcu. Iz tega namena smo vzbudili mi to vprašanje. Da se pa more tako važna red prav presoditi, smo dajali prostora pridelovalcem in trgovcem. Iz izvajanj z obeh stranij pa se je moglo sklepati šele, kako je pravzaprav s trgovino s krompirjem. Res pa je, da kakega dopisa s prve in druge strani nismo priobčili, ker so postajali osebni, kar pač se mora izključiti pri razmotrivanju gospodarskih vprašanj. Taka je resnica, gospod Mermolja. Hvaležni bi nam morali biti, da smo sprožili javen razgovor o trgovini s krompirjem, no pa da farbate, da smo zaprli Vam predale! Le resnico govorite! če ne.,.. — Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska i nT' gotovo še ni nič. Naš izvrševalui odbor se bo pogovarjal o tem zopet v četrtek, potem bo splošni shod, ki konečno vse določi. Tem sklepom pa se bo moral vsakdo ukloniti, naj bo s kakim kandidatom zadovoljen ali ne." Sirca iz Dutovelj na Krasu: „ Videl sem, da napredna, hočem reči agrarna stranka, nam ugaja. Jaz sem bil vedno unet naprednjak. Zdaj pa, ko vidim, da se kmet dviga, sem tu, kajti moje prepričanje je, da si drugače ne bomo mogli pomagati. Gospoda iz Gorice bo le za svoj žep. Nastopiti moramo sami, ako si hočemo pomagati. Podpirajmo „Naš Glas", saj drugih sredstev strauka nima. Ako še to zgubi, bo morala propasti. Ajdovski okraj je bil doslej pri stranki slabo zastopan, kupujte deleže za „Naš Glas", potem boste boljše zastopani in tudi odbornikov boste imeli več." Oglasi so zopet Mermolja iz Vrtojbe: „ Posnemajte delavstvo, ki žrtvuje, štrajka, trpi silno veliko in dosezajo toke vspehe. Tudi vi pojdite pogumno na delo; če boste pa vse iz centrale pričakovali, bo s 1 a b o z a v s e. T u d i m i ne moremo vsega." 8) Govori o deželni norišnici, kjer so napravili elektriko in pravi, da bodo zdaj tam špargeljui bolj.rastli in da bo to kmetom škodovalo, ker bodo ti Špargeljui prihajali prej na trg nego kmečki iz okolice. Govori tudi o novem deželuem dvorcu in konča: „Mi kmetje sami vstanimo, ako hočemo boljše čase!" Dr. Franko: „V naši stranki so se zbrali vsi tisti, ki so nezadovoljni s sedanjim položajem in se nočejo pa tudi imeti za norca ne po klerikalno ne po liberalno. Izžemali so nas in nas izžemajo in izkoriščajo 3) na nečuvene načine. Od dveh treh oseb pri zeleni n*?.zi se mečejo v svet ideje, ia potem zahtevajo od ljudstva, da dere za njimi. Mi pa hočemo, da se ozira na mišljenje ljudstva. Boj med kleri-kalnu in liberalno, je le boj nekaterih oseb.1) Mi smo se tega naveličali, zato fcmo ustanovili kmečko stranko, da bo ljudstvo samo govorilo. —- Očitajo mi, da se jaz silim v ospredje te stranke, ker hočem biti poslance in odbornik. Oe bi hotel biti deželni odbornik, bi to bil, ker mi je klerikalna stranka to ponujala. Ponujali so mi tudi mandate za državni zbor že pred šestimi leti in zadnjič. Vidite torej, da ne delam zase, amp«k za ljudstvo. Jaz bi rad videl, da bi a; Da, tako je, gospod Mermolja! Če se pričakuje vse iz centrale, bo slabo za vse. V centrali se ne zmore vsega. To smo že opeto-vano povdarjali in še povdarjamo. Vse se pričakuje iz centrale torej tudi pri agrarni stranki! Glejte, glejte! Pa so nekateri zabavi;Ui, da se iz centrale napredne premalo brigajo za de-žflo, češ, pri agrarni bo vse drugače! Sedaj pa toži Mermolja, da zahtevajo vse iz Gorice, pa da se ne more vsega iz centrale storiti ter da je to slabo. — Saj pravimo vedno, da narodnih delavcev manjka prav po deželi. Par gospodov v Gorici ne zmore vsega, ker so že tako preobloženi z narodnim delom. Če bi vedeli ljudje ceniti to delo, bi marsikdo drugače govoril! s) Ta je pa lepa! Doslej še nismo slišali, da je kdo advokata dr. Frankota i z ž e m a 1 in izkoriščal. Vemo le to, da je obogatel advokat Franko tekom 10 let ter da v tako kratkem času ne obogate drugi advokatje. *) Gospod doktor! Spomnite se, da ste govoril, da so nastale v naši deželi »k r a n j-s k e razmer e«, in sicer da so jih vstvarili klerikalci, ter da je potreba odpora od napredne strani proti tem razmeram. Sedaj pa farbate ljudi, da je ta boj le boj nekaterih oseb! ljudstvo bilo združeno. Jaz sem tudi posesfc-in obdelujem zemljo z delavci. *) Tam spomladi sem bil vstopil proti „Slogi« pri Sv. Luciji, kajti novi volilni red je tako krivičen, da sem moral povedati tudi jaz, kaj o njem mislim. Ustanovila se je agrarna strank«, in jaz sem tudi pridružil. Reklo se je, da je tu večina naprednih mož.« (Klici: „Sami napred-njaki smo, klerikalca niti enega". Eden klerikalec od zadaj se oglasi: »Pagatudine bo".) „In zakaj to? Ker naprednjaki so bolj samostojni možje, ki mislijo s svojo glavo in so v vsakem ozira bolj napredni, na klerikalni pa so ljudje, ki s svojo glavo nič ne mislijo, ki so samo slepa masa v krempljih farovških," (Glas iz ozadja: „To si zapomnimo, g. doktor 1" Ta samoposebi nedolžen klic je dr. Frankota silno razburil, da začne s povzdig-njenim glasom: „Kdo je to govoril? Kdo je to rekel? Naprej naj stopil" Glasovi: „Toje Kremžarček I Naprej Kremiarček!° In res je prišel Kremžar v ospredje do mize. Nastal je velikanski; krik in šum, tako da je dr. Franko prosil predsednika, naj opozori ljudi ua posledice postave. Nato začne dr. Franko kazati ljudem Kremžarja in udrihati po njem, pa ne z oljkovo vejico miru, marveč tako krepko, kakor se ni doslej spustil še na nobenega svojega sovražnika. Med drugim>; »Poglejte ga, to je tisti mladi fantič, k! je prišel s Kranjskega na Goriško zdražbo u/at. On, ki ni nič, naj bi tu imel besedo, jaz pa, dr. Franko, posestnik, domačin, ne bi smel tu prosto govoriti." Itd.) »Napredni možje mislijo torej s svojo glavo, da po dosedanji poti ne pridejo naprej. Naše ljudstvo ni liberalno. Ono hoče ohraniti svetinje naše vere nedotaknjene. G) V klerikalni tr.bor pa ne gredo, ker jim preseda zloraba vere pri volitvah. Mi hočemo čuvati svobodo pri volitvah, da se ne bo več dogajalo tako kakor zadnjič, češ, če boš volil Fona, prideš v nebesa, če boš volil pa Gab-.ijelčiča, padeš v pekel. Liberalna in klerikalna so ki ike 7), ne stranka. Klerikalci seveda stiskajo naše ljudstvo bolj, ker imajo vsa sredstva na razpolago. Naša pot pa je srednja pot, zato najboljša. Zdaj ob deželno-zborskih volitvah imate priliko, da se odlo- r>) »Obdelujem zemljo z delavci«. Ta ni slaba! Torej dr. Franko obdeluje zemljo z delavci — agrarci morajo to seveda tako razumeti, da dr. Franko v Solkanu rigola, koplje, seje, vozi gnoj itd. Vsi hočejo biti sedaj kmetje! Zakaj vraga bi ne bil tudi dr. Franko. On je kmet, ki »obdeluje zemljo z delavci.« — Doslej je »obdeloval« zemljo, kolikor vemo mi, s hojo s Korna na sodnijo; »obdeloval" jo je pa res dobro, kajti možu je to »obdelovanje" prineslo denar. B) Kdo pa je tisti, ki hoče vzeti našemu ljudstvu »svetinje naše vere"? Naprednjaki, katere zmerja Franko z .liberalci", gotovo ne. Kdaj pa je storila narodno-tiapredna stranka kaj takega, da bi se moglo reči, da dela proti ohranjenju svetinj naše vere? Poživljamo dr. Frankota, da pove, kdaj se je zgodilo kaj takega? Drugače mu povemo v sladki obraz, kar zasluži za to. Zahtevamo odgovora! ') Klika! To je družba ljudij, ki se brigajo le za se in svoj interes z vsakim sredstvom, tudi z zvijačami in sleparijami. To je torej po Franko to vi pameti — narodno-napredna stranka. Taka trditev je skrajna infamija in podlost, za katero bo dajal Franko še račun. — On ni storil še nič za kmeta, tista »klika" pa že veliko. Celo svoj denar ima naložen v tujih zavodih izven dežele, da bi tako prav gotovo ne prišel v korist goriškemu kmetu! — Klika so »agrarni" kolovodje, katere razkrinkamo, da jih ljudstvo spozna ter zapodi proč od sebe. Kje je bil n. pr. Franko takrat, ko se je bilo treba boriti za kmeta v c. kr. kmetijskem društvu ? Denar je nabiral — načelnik napredne pa se je bojeval za kmeta! Zato pa seveda je sedaj od-rešenik kmeta — dr. Franko! čite. Ko boste izbirali kandidate, izbirajte le kmete, pustite pa uradnike in profesorje.8) (Nastane velik hrup in ljudje ugovarjajo in se prerekajo vsi vprek; konečno vstane učitelj Bajt, da pomiri ljudstvo, govori o pravi oliki itd.) Dr. Franko potem nadaljuje: »Uradnik nima smisla za tvoje težnje; on ne ve, kaj se pravi plačevati davke, kako se kupuje ali prodaja. Uradniki se radi silijo za poslance, da potem ni C ne delajo, a ti, kmet, jih moraš zastonj plačevati in povrhu vlečejo Se plačo poslancev. Torej proč z uradniki in profesorji'.« (Klici: „In proč z advokati !tt 9) „Od državnozborskih volitev je prešlo že dosti Časa, ali koliko obljub sovam izpolnili ? K o 1 ik o s e v a m j e o d p i s al o davka, ko liko i an t o v 8 0 v am p d-slali od vojakov domov?10) Mi hočemo kmeta pripraviti tako daleč, da be sam odločeval o svoji usodi. Zapodite vse agitatorje od sebe, pojdite za nami, drugače ne pridete do svojih pravic." (Zopet nastane velikanski hrup, prerekanje in prepiranje vse vprek. Predsednik Vrčon stopi na mizo in kliče: »Kdor bo delal zgago, ga zapišemo in ovadimo oblastniji." Nato pomiri v daljšem govoru ljudi, in hrup se konečno poleže.) Nato nastopi zopet lermolja, ki se spravi najpoprej v ostrih besedah zopet na Kremžarja: „To fante je prišlo -s Kranjskega k nam, da bo ta komandiralo, mi domačini pa nič. Ono živi samo od strankarskih prepirov, ker drugače bi bilo na Goriškem nepotrebno. Ostalo bi lahko doma na Kranjskem, od koder soljudje preseljujejo v Ameriko, kjer bi lahko torej delalo za svoje ljudi. Zdaj pa se prepira po naši deželi in misli, da bo vse ukazovalo. Ali en zelen Kremžar-ček nas ne bo nikdar komandiral." Nato govori o vinarskih zadrugah, ki naj bi se ustanavljale v vsaki vasi, da bi se doseglo boljše cene itd. Tlrgilij Toplikar iz Črnič: »Reklo se je poprej, da so v agrarni stranki skoro sami naprednjaki. Jaz pravim, da se edino le naprednjaki, klerikalcev ni nič in jih tudi nikdar ne bo. Ia naloga vseh naprednih mož je pač prva ta, da stremo klerikalno nadvlado in zapodimo iz deželnega zbora ljudi, ki so zakrivili vse dosedanje zlo. Toda v agrarni stranki še niso vsi naprednjaki in ne bodo, in ako hočemo doseči ta naš glavni namen, moramo gledati na združenje agrarne in napredne stranke, da pri volitvah skupno udarimo skupnega sovražnika. Le tako jih pahnemo iz deželnega zbora, drugače pa ne, drugače bodo zopet oni v deželnem zboru gospodovali, in po šestih letih bomo zopet tožili, koliko zlega je deželni zbor zopet prinesel nam kmetovalcem. Tak mož, kakoršen je naš Bolko, proč ž njim! (Viharno odobravanje in klici: »Proč ž njim!'') lermolja iz Vrtojbe vstane in govori za samostojen nastop: »Nas kmetov je 80% in tvorimo torej velikansko večino. Mi vzemimo vajeti v roke in mi bomo gospodovali, vsi drugi stanovi bodo morali ležati pokorni pred nami11). Kadi pa sprejmemo v svojo sredo vsakogar, ki hoče delati za s) To je bilo naperjeno proti Ponu in Berbuču, katera so postavljali isti eas klerikalci pri Eebku za kandidata. — Kako pa je moralo biti pri tem pri srcu navzočim učiteljem? Pustite uradnike, pustite profesorje, ali se ne čita tu vmes tudi: pustite učitelje?!? *) To pa je speklo advokata Frankota! 10) Kakorliitro bo dr. Franko poslanec, odpišejo kmetom vse davke ter pošljejo od vojakov vse fante domov. Že naprej; Slava Frankota ! — Živio l u) A tako! Ali si je s vest Mermolja vsega tega, kar govori? Napoveduje razredni boj ter hujska kmetski sten proti drugim stanovom. Pa lažejo, da naznanjajo mir in spravo. Kaj taka sta mir in sprava v goriški deželi po agrarnih pojmih, da vsi drugi stanovi bi morali ležati ne tleh pred kmetskim stanom? Stranka s takim „p r o g r a m o m« ne more imeti obstanka; taka stranka more le nekaj ljudij spraviti v nesrečo. S hujskarijami se le škoduje kmetu. Kdor tako govori, kakor vrtojbenski Mermolja, je demagog prve vrste, je največji škodljivec kmetu, Kaj v naši tako mali deželi naj se koljejo stanovi med seboj ? Kdor tako uči, ta ni apostol miru in sprave, ampak hudičev odposlanec zdražbe in razdora, ki vodi v pogubo. Zapeljano ljudstvo svoj čas še prekolne zapeljivce in jih obsodi! Kako blagodejno se razlikuje od teh divjih demagoških hujskačev narodno-napredna stranka, ki ima v svojem programu to-le; »Vsem stanovom se priznavajo enake pravice in enake dolžnoati; zato se izključuje nadviadje kateregakoli stanu«. Po taki poti je mogoče vspefino delo za boljše čase goriških Slovencev, »agrarna" pot pelje v zlo. nas. Ako bi pa katerikoli voditeljev — naj bo tudi doktor ali advokat — hotel delati zase, tedaj ga odstavimo in si izvolimo drugega. Ako bi učiteljstvo hotelo našo stranko komandirati, ali hotelo spraviti našo stranko v liberalni tabor, tedaj ga zapodimo12). Sprva so bili tudi nekateri duhovniki za nas, ali pozneje so kakor na ukaz od zgoraj kot en mož zrogovilili proti nam. Oni hočejo še nadalje ohraniti ljudstvo v svojih krempljih". Nato agitira zopet za »Naš Glas*, da se bo sam vzdrževal in da bodo kmetje gospodarili, in ne tisti, ki bi ga morda plačevali. Govori na sploh proti vsakemu kompromisu, ker ne liberalna ne klerikalna ne spadata v slovenski narod. Nato se spravi zopet na Kremžarja, ki živi le od strankarskega boja: „Ta fantič prihaja med nas, namesto da bi ostal domaTinrSm""iiarii*oje"lmele^"Nalo" se spravi zopet nad tistih 20% manjšine, ki hoče »gospodovati kmetovalcem, izkoriščati in izžemati ubogega kmeta - trpina" in zakliče: »kmetje, združimo se in mi bomo močni, mi bomo gospodovali, mi bomo gospodje te dežele ;n vse drugo bo moralo biti nam pokorno!"13) Alojzi] Brajnik iz Št. Andreža govori o razburkanih razmerah v naši deželi in o obupnem položaju, v katerem se nahaja naše ljudstvo nasproti laški prepotenci. Ali nasproti združenim Lahom, ki pošiljajo v deželni zbor zveste in vsestransko sposobne može, je treba od slovenske strani premišljenega odpora. Zato, ko bodemo zbirali Slovenci kandidate, izbirajmo pred vsem sposobne in izobražene može, ki bodo lahko, z uma svitlim mečem nastopili proti združenim Lahom in za koristi slovenskega ljudstva, Ljudij samo za štafažo vdeželnem zboru ne potrebujemo, ljudij, ki bodo znali samo vstajati in sedati in niso za ni-kako delo, takih ljudij ni treba pošiljati v deželni zbor. Doma so lahko dobri kmetovalci in posestniki, ali v deželnem zboru ne bodo prav za nobeno rabo, ker se ne bodo znali postaviti po robu ne enemu Pajerju ne enemu Faiduttiju. Tam bodo le za štafažo in igrali bodo žalostno figuro. Glejmo torej, da si izberemo sposobne može in — Če treba ~-brez ozira na stranke". — Tudi ta govor je zbudil mnogo odobravanja. Ker pa ta govor precej pomeša poprejšnje utise in pojme o potrebah našega ljudstva in o zastopstvu v deželnem zboru, se zopet oglasi vrtojbenski Mermolja ter priduša navzoče, da treba ostati samostojno, samostojno nastopiti, kajti kmet ima vso moč v svojih rokah, ako hoče. S tem je bil ta shod zaključen, in večina udeležencev je hitela na postajo, da se odpelje. Marsikatere opazke o tem shodu si pridržimo. Govorili bomo pa odkrito in po zaslužen ju. — Pristavljamo, da je naše poročilo sestavljeno prav po točnih beležkah. Deželnozborske volitve. (Dalje.) IV. Kako se vrši volitev poslancev. § .35. Vodstvo volilnega opravila vsake posamezne volilne skupine, ki se mora vršiti v navzočnosti volilnega komisarja, se izroči v vsakem volilnem kraju, oziroma na vsakem volišča, volilni komisiji, ki obstoji: 1. za vsako volilno skupino velepose-stva iz Štirih članov, katere izvolijo volilci, iti iz treh članov, katere imenuje predsednik deželne politične oblasti; 2. za trgovsko in obrtno zbornico iz predsednika ali njegovega namestnika, katerega določi predsednik sam, iz 2 članov zbornice, katere izvole volilci in iz drugih dveh članov zbornice, katere imenuje volilni komisar; 3. za volitev poslancev mest, trgov, industrijskih krajev, kmetskih občin in splošnega volilnega razreda za vsak volilni kraj iz župana ali njegovega namestnika, ki ga določi župan, iz dveh Članov, ki jih izvoli občinski zastop volilnega kraja izmed volilcev te občine in iz dveh Članov, ki jih imenuje izmed volilcev te občine volilni komisar. Volitve v vse volilne komisije se izvrše z glasovnicami in je potrebna za veljavnost izvolitve relativna večina glasov. Ako ne pride zadostno Število volilcev, potrebno v ustanovitev komisije, opravlja posle volilne komisije volilni komisar. Volilni komisar mora skrbeti za vzdrževanje reda in miru tekom volilnega opravila in da se izpolnjujejo določila volilnega reda. Ne sme dopuščati, da bi volilna komi-misija prestopila svoje področje. Ko se" prične volilno opravilo, prepovedani so v volilnici nagovori na volilce. Volilnega komisarja določi za velepo-sestvo, za trgovsko in obrtno zborn:co in za mesto goriško predstojnik deželne politične oblasti, za druge volilne kraje neposredno predstojna politična oblast prve instance. Služba volilnega komisarja je — ne glede na predpise, veljavne za javne uradnike — častna služba, katero je dolžan prevzeti vsak, ki je v volilnem kraju volilec. Vsaki volilni komisiji se doda zapisnikar. § 36. Volilcem izdane izkaznice dajejo istim pravico do vstopa v volilnico, in veljajo za poziv, da pride vsak brez nadaljnega vabila volit tisti dan, ki je na njih zaznamovan in ob določeni uri. § 37. Na dan volitve, ob določeni uri in v zbirališču, določenem za to, se začne volilno opravilo s tem, da se ustanovi volilna komisija ne glede na število prisotnih volilcev. Komisijski člani izvolijo predsednika izmed sebe po glasovnicah z relativno večino glasov; ako je število glasov enako, odloči žreb, katerega potegne volilni komisar. Ako se volilna komisija ne more osnovati, ker ni zakonitih pogojev, izvršuje posle komisije volilni komisar. Komisija prevzame imenike volilcev, glasovalne zaznamke in glasovnice. (Pride še.) Saj pravim, da kašljate tako hudo, da je Človeka kar groza! Vidi se Vam kako trpite. — Ali ste pa že poskusil Fayove pristne So-denske mineralne pastile? Sodenske pastile? Še nikoli. — To je pa vendar neodpustno. Ne veste li, da ni boljšega zdravila proti katarju, kašiju, hripavosti ter sploh proti boleznim v grlu, kakor m Favove pristne Sodenske mineralne pastile ? Tu poskusite jih! Jaz jih ne nosim vedno le v žepu, ampak jih imam tudi na pisalni mizi in v spalnici ter snloh nisem nikoli brez njih. — Škatijiea stane K 1*25 ter se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralno vodo. 4 Glavno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W.Th.6imtzert, Snnaj IV1. Grosse Nengasse 27. - - i)*j 1S) Učiteljstvo, na kolena pred policajem iz Vrtojbe! . •. ' '*) Toliko se govori o kmetu. Pri nas je pravih kmetov malo, vee drugo je kmet-delavec. Kar pridelamo, snerno lahko v par mesecih. Kje so torej tla za agrarno stališče. Ljudje, ki se lovijo za pojmom .agrarno", sploh ne v«;do, kaj to pomeni, hmi se je uvozilo v našo deželo za 2 milijona K moke. Kje pa je še drugo. Kakšni agrarci so torej na GoriSkem ? Klic '„kmet, kmet"! nima namena pomagati, ampak hujskati. Posledice bodo grozne, če gre tako naprej. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz Riiienilirgi. — Kakor povsod, tako so hodili tudi pri nas prejšnji župniki o sv. treh kraljih blagoslovit hiše — rekte pobirat jezike in jajca. Marsikatera ženica je prebudila več noči, skrbno varujoč ta »prešičji dar" pred mačko, da bi se ne zamerila g. nuncu. Radi tega so pa bile naše boljše polovice tembolj presenečene, ko so slišale dne 5. t. m. oznanilo Tez lečo, da Štrancar ne bode letos blagoslovil bi* m tndi jezikov itd. ne bode pobiral. — Štrancar naj blagovoli vzeti na znanje, da se ni s tem oglasom nobenemu svojih vernih zameril. — Jezike bodemo sami pojedli in ako se komu zljubi, bode tudi »G. M. B.8 na lastne duri napisal. Tudi jajca ne bodo „sklopotala" v pepelu, kajti jajce iz pepelnika in klobasa iz dimnika — sapralot to je pravi zajuterk,... Kaj si pa župljani šepetajo glede opustitve blagoslovljenja hiš, menda ni treba tu na drobno opisati, kajti znano nam je, da to tudi Šuancar ve, da so nam cene produktov znane. Pravi uzrok tega Štrancarjevega koraka nam sicer ni znan, a ugibanje o tem je v Župniji vsakovrstno. Eni govorijo, da se je Štrancar prostovoljno odpovodal slastnim jezikom iz strahu pred strupenimi jeziki naših boljših polovic. Drugi zopet govorijo druge reči. 3Saj si bode pa pravi vzrok ta ali oni, nas prokleto malo briga, samo da so nam ostali jeziki. — Tebi Štrancarček iskrena hvala s priporočitvijo, da se blagovoliš odpovedati tudi vsemu bodočemu beračenju po občini in vmešavanju v zadeve, koje te nič ne brigajo, ker si s tem pridobiš ugled svojih vernih, imel bodeš lahko vest, da bodeš po noči, mirno spal in tudi ta šmentrana »Soča" ti bode manjše grehe prizanašala. Iz komenskega okraja. Iz ŠkrblBI. — Bralno društvo » Narodni dom" bo imelo svoj letni občni zbor v nedeljo dne 2. svečana ob 3. uri popoludne v društvenem prostoru s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 2. volitev dveh pregledovalcev računov; 3. dražba starih časopisov; 4. volitev novega odbora; 5. razni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. Zveza narodnih društev. Predavanje »Preštete«. — V sredo dne 29. t. m. ob 6'/4 zvečer bo predaval v običajnih prostorih »Trgovskega doma* g. Jos. MichI: O izvoru glasbe. Za ru3kl tečaj „Presnete" se je oglasilo do sedaj nad 40 udeleženeev in so se odločile ure na pondeijek, sredo, četrtek in soboto zvečer točno od 8.-9. ure v prostorih »Pevskega in glasbenega društva" v »Trgovskem domu*. Kdor želi še vstopiti v ta tečaj, naj se oglasi v četrtek ob 8. zvečer v navedenih prostorih, da se potem razdeli tečaj na dva oddelka iu na gorenje štiri ure. Redni pouk prične prih. teden 3. febr. Prve avtoritete, domače in tuje priporočajo otročjo moko „Kufeke" kot najboljšo hrano zoper bruhanje, . . . . . drisko in čre- za odrasle in otroke. Tesne katarje. „Der Saugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kufeke, Dunaj I. Domače vesti. Volllclt Pozor na vo lilne i meni-ke! Preglejte jih, č* ste vpisani. Če ne, reklamirajte! Za družbo sf. Cirili In Metoda pošilja gosp. Tomo Šorli, not. kand. v Komnu, E 9 20, kateri znesek se je nabral ob priliki slovojo-manja od fantovskega stanu dičnega komenskega zdravnika gosp. dr. Izo Reja. Hvala I Opozarjamo na trgovski ples 1. fobr. t. 1. v Trgovskem Domu, Shod prt Reoku je pokazal »agrarne" voditelje v pravi luči. Ti ljudje pravijo, da prinašajo mir v dežeio, pa niso nič drugega nego hujskači in zapeljivci kmeta. O miru in spravi govorijo včasih, v resnici pa so napravili novo stranko v ta namen, da še bolj razburjajo duhove in da je še več pretepanja. Shod pri Rebku je govoril jasno. Prosimo p. n. občinstvo, naj le pazljivo čita naše poročilo o tem shodu. Vsak si napravi potem o »agrarcih" pravo sodbo. Slsio poslancu Fonu In deietalia odlinlloii pojejo po »Gorici*. Pa zakaj ? Zato, ker je vzel deželni odbor v svoje roke nabavo krme. Na vsem tem so Fon in oba odbornika prav nedolžni. Deželni odbor je vzel to v roke edino radi tega, ker se nabava krme tiče tudi F u r 1 a n o v, katerim se hočejo laški liberalci, ki gospodarijo v deželni hiši, prikupiti radi deželnozborskih volitev. Če bi se tikala nabava krme samo Slovencev, bi se gospodarji v deželnem odboru zmenili za njo toliko, kolikor za lanski sneg. Saj razglaša odbornik Berbuč, da laška večina v deželnem odboru noče dati niti tistih par tisoč kron, kater« je votiral deželni 2bor za železniški progi v gorah, ker bi prišli v prid le Slovencem. Kdo bo torej verjel, da je postal Berbuč kar naenkrat tako mogočen gospod, da je na njegov pritisk deželni odbor prevzel nabavo krme ? 1 — Samo farbanje„ se drži teh klerikalcev. Stranski železniški progi v gorah In deželni odbornik Berbuč. — čim več piše po »Gorici« o teb progah, tim bolj se maže. V soboto je povedal, da ima deželni odbor že 10 mesecev predkoncesijo za Črto od Sv. Lucije do kranjske iheje. Pa nič se Se ni zgodilo! Deželni oduor ima Slovence o gorah tako za norca, da ne stori nobenega koraka za priče-iek zaželjenih prog, kljubu temu, da ima od deželnega zbora votlrtramesek in *predk6op? ne more doseči ničesar. Korajžni Berbuč* poroča in piše okoli, da ne more nič storiti, ker laška večina v deželnem odjborjj^noče jzpla-čati votirane svote, in zakaj ne? Berbuč pravi: Ker bi nove proge prišle v korist le Slovencem! — Umevno, da si je upravni svet vrhniške železnice moral nabaviti sam predkoncesijo za črto od kranjske meje do Sv. Lucije, ker po izjavah Berbuča ne kaže nič od strani deželnega odbora. To je deželni odbornik ta Berbuč! Ta dela za slovenski del de-žele! Klobuk z glave pred njim! KiRdiditJ« klerikalne strtnko, — Za splošno kurijo:,dr. Brecelj, dr. Pavletič, državni poslanec Fon: za kmečke občine v goriški okolici: profesor Berbuč, župan Klančič in Mihael Zega iz Kanala, ki pa še ni prav gotov; za kmečke občine v gorah: dr. Gregorčič in Lapanja, Klerikalne spletkirlle. — Kakor znano, so si volili veleposestniki na zadnjem shodu poseben odsek, ki naj bi proučeval imena sposobnih kandidatov za prihodnje deželnozborske volitve. Veleposestniki so do grla siti brezplodne politike zadnjih 6 let in so sklenili voliti brez ozira na strankarsko mišljenje odločne in sposobne može, ki bodo znali zastopati koristi svojih volilcev, ob enem pa se zavzeli za složno in plodonosno delovanje v prihodnjem deželnem zboru. Dr. Gregorčiču, temu staremu zdražbarju, ni to bilo všeč in je preteklo soboto v naglici nekaj veleposestnikov skupaj sklical in določil kandidate veleposestnikom, iu sicer: gg. Bolko Leopolda, Zucchiatti Antona in Mozetič Antona. On se namreč boji, da bi mu odločen nastop poslancev veleposestva prekrižal račune iu raztrgal mreže, ki jih le z Labi spletel na svojo in svojih kiroovcev ter laške manjšine korist in m ogromno škodo slovenskih davkoplačevalcev. — Oglejmo si torej po bližje te kandidate. O Bolkotu nam ni treba zgubljati besed, ker če ne „talimo", je mož za to mesto popolnoma nesposoben in le Gregorčičev pokorni sluga. Zuchiatti bo mogoče dober župan, a odločen ic zanesljiv poslanec bi ne bil nikdar, ker mož se obrača, kakor kaže. Pri zadnjih državnozborskih volitvah se je ogrel ia zavzel za časten nastop slov. volilcev v krminskem okraju in dosegel sklep zapadoih Bricev, da postavijo svojega kandidata; 8 dnij pozneje se je 8pf©mislil" in laganjal ljudi, naj vok5 Faiduttija. Na shodu velep. Jetos je bil določen z goriimenovanim odsekom predlagati kandidate veleposestva; dva dni pred to konferenco pa jo je potegnil s klerikalci in se pustil od njih proglasiti kandidatom. Ali je to dosledno in odločno ravnanje'/ — Radi lepšega in da bi bolj „vleklo", je pa postavil Gregorčič še g. Mozetiča med kandidate. Veleposestniki! Čaka vas, oziroma vaše poslance velika in težavna naloga v prihodnjem zboru, ne cepite moči, odženito razne zdražbarje in njih priveske iz svoje srede in postavite si za zastopnike može, na katere bodete lahko računali. Le na ta način pripomorete do boljših razmer v naši deželni hiši! „A|«8WI ilnitt. — Dr. Franke nastopa še vedno z oljkino vejico miru, sloge in ljubezni. Ali kako misli pomesti iz dežele obe drugi stranki ter napraviti mir, je pokazal v nedeljo na shodu pri Rebku. — Urednik „G o-rice" gotovo ni mož naših simpatij, ali to, kar se mu je zgodilo na agrarnem shodu, je vredno, da še posebe označimo. — Kaj je bilo, je opisano v poročilu o shodu. Kremžar je vendar čisto dostojno napravil sam na sebi nedolžen, v jedru pa pomemben vsklic, kije dr. Frankota tako razburil, da je začel udrihati prav robato po klicatelju. Ako so imeli pravico Mermoljevi konsumarji iz Vrtojbe oskrbeti službo klakerjev, ki so upili ob vsakem šlagerju ljudskega demagoga, tedaj je imel pač pravico tudi Kremžar iz Gorice, da zakliče nekaj, kar je speklo istega dr, Frankota, ki se že dolgo peha v potu svojega obraza za — prijaznost Kremžarja in njegovih rednikov. Apostola miru Franko in Mer-molja pa pač nista imela razloga, da sta se tako razdraženo zagnala v Kremžarja, kate- rega so nekateri Mermoljevci iz Vrtojbe zajeli v sredo, pehali in suvali. Ne zavzemamo se za Kremžarja, ali kon-statujemo ta čin apostolov miru in sprave v vsestransko razmišljanje. Radovedni smo jako, kako bo dr. Franko še dalje sejal po deželi: mir, slogo in ljubezen med brati. Obračun bo sledil. V znamenju superfosfata,' soli, lapna, solltra, sijo. Lahi v deželnem odboru tiščijo velikegrf^^ imaJ° od kleri" Berbuča k tlom tako, da niti v takih rečeh JMae *traD1 ^Ui bhžnje rfeželnozborske vo litve; Vse te reči je nakupila za »pridne vo-lilce" slavna „Goriška zveza", kateri daje podporo tudi vlada. „ Goriška zveza* je po sodbi samih klerikalnih "nadgenej-alov v Ljubljani le „šibko gospodarsko stebelce", ki ne vzraste pokoncu nikoli ter ne mora dati dobrega sadu. Zato ta nZvezatf sama ne inore kupiti takih rečij. Ali klerikalci vedno pridno nabirajo denar in podpira jih vlada — zato imajo ob volitvah novce, da kupujejo razne gospodarske reči in s temi glasove. Denar, katerega porabljajo, je ljudski denar. Služi pa v po-neumnevanje in podkupovanje ljudstva. Drugače se malo zmenijo za kmeta, ali kadar so volitve, takrat so Bzvezarji" veliki kmetski prijatelji in predsednik-duhovnik zapusti svete knjige ter opaše botegarski predpasnik pa yabi ljudi: le sem po superfoirfat, soliter, sirk, moko — samo voliti morate z nami. Če se vsede kaj volilcev na te limanice, bodo po magali v deželno hišo nesposobnim ljudem. Posledice naj si pripišejo sami sebi. Zope! Otrok ponesrefill. — Na hribu pri Št. Petru je v nedeljo padel 19-mesečni Alojzij Zižmond v 60 cm globoko lužo in utonil. Njegova teta, katera je bila puščena doma v varstvo otrok — drugi so bili pri maši — je istega potegnila iz vode že mrtvega. V nedeljo SO napadli neki fantje z Brd blizu Vrhovelj Alojzija Meljavca iz Blok na Kranjskem in ga toliko časa lovili, da je mer.I vreči proč syojo culico z obleko, ker drug;, d ne bi mogel uiti. -— Naznanil je to orož-ništvu. Pretepi, — V minulem tednu so bili fantje v goriškem okraju posebno korajžni. — V Kostanjevici nad Kanalom je Andrej Žni-deršič telesno poškodoval -Josipa Blažiča. — Na Trnovem je Rafael Hvala tako spretno delal telovadne vaje, da je ranil pri tej telovadbi neko osebo. - V Šempasu so se pa Andrej Kurat, Evgen Pelicon in Alojzij Klanj-šček pri pretepu tako hrabro obnašali, do dobijo gotovo pohvalo pri sodniji. — Anton Kerševan iz Preserja in Viktor Čahovin iz Gornje Branice sta se tudi svojim sovražnikom ta»:o hrabro postavila v bran, da so bili zadnji poraženi in telesno poškodovani. — Seveda bi si vsi sedaj iz sr*;a radi odpustili, toda sodnija ima že vse slučaje v rokah. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Okrožnica o kletirskih nadzornikih vsem občinskim upravam dežele. — Po § 13. novega vinskega zakona, ki je že stopil v veljavo, mo* rajo se imenovati kletarski nadzorniki, katerim se poverijo, kar se tiče izvršitve zakona prvi in najvažnejši posli. Kletarski nadzorniki bodo morali imeti v razvidnosti vse kleti, nadzirati bodo morali ves pridelek in paziti na vso trgovino z vinom v vsem okolišu, za katerega bode vsak izm^d njih imenovan. Določila novega zakona so taka, da bode pošten domač vinski pridelek obvarovan pred sleparsko konkurenco. Da pa se bodo mogli natančno in vestno nadzirati vsi pridelki, vse kleti in vsa trgovina, je neobhodno potrebno, da se od-kaže dotičnemu kletarskemu nadzorniku delokrog, ki bo v pravem razmerju z delom, ki je za-more jedna sama oseba opravljati. Ako bi ne bil ta delokrog v pravem razmerju z delom, ki se lahko zahteva od jedne same osebe, ne mogel.bi nadzornik popolnoma zadostiti svoji dolžnosti kljubu vnetemu in vestnemu delovanju. Mnogo pridelovalcev vina, mnogo kleti, mnogo odpošiljatev in mnogo vinotočev bi se odtegnilo koutroli, in mnogo dobrot, ki jih pričakujemo od novega zakona, bi ne mogli uživati! Dobičke bi imeli radi tega le brezvestni špekulanti. Deželni odbor smatra potrebnim opozoriti na to okoliščino občinske uprave, vinorejske zadruge in vse vinogradnike dežele, kajti pristojni činitelji nameravajo imenovati jednega samega kletarskega nadzornika za celo Primorsko t. j. za Trst, za pokneženo grofovino Goriško in Gradiško in za Istro. (Konec pride.) izioz In uvoz zlata v Ameriki. — Drugi teden t. m. -se je izvozilo iz Amerike 12.000 carjev zlata in 557.000 dolarjev srebra, uvozilo se je pa 560.000 dolarjov zlata in 54.000 dolarjev srebra. Svetovna razstava v Toklju se bo vršila leta 1912. Trajala bo od l. aprila do 31. oktobra. Vse države in vsi narodi so povabljeni za sodelovanje. Delajo se že sedaj priprave. Politični pregled. EkspozŠ barona jlhrentala. — Baron Aehren-tal je predložil v komisiji ogrske delegacije svoj ekspoze", ki je jako obsežen, Med drugim povdarja boljše odnošaje do Italije, prijateljstvo z Rusijo je velike koristi, omenja druge prijateljske odnošaje, misija na Balkanu je kulturna, omenja železniške zveze ua jugu, skončuje z nado, da ga bodo podpirali pri gospodarskopolitičnih ciljih vsi merodajni faktorji. ••".. Volitve za sabor. — Hrvatski listi poročajo, da se bodo volitve za sabor vršile dne 26., 27. in 28. februvarja. Delavni program romunske vlade. — Minister- ski predsednik Sturdza je predložil konferenci strank večine svoj delavni program za tekoče loto. V programu se nahaja ustanovitev gospodarske blagajne, prepoved gospodarskih tru-stov, odškodnina kmetom in posestnikom, ki so trpeli povodom zadnjih agrarnih nemirov, osnovanje gospodarskih zadrug, organizacija orožništva in več šolskih načrtov. Razne vesti. Hotel nPrl poŠti" v Miramaru je pogorel. Škode je 50.000 K. KoroSM Slovenci nameravajo v dveh do treh tednih prirediti poseben vlak v Ljubljano, in sicer k predstavi Ksaver Meškove drame „Na smrt obsojeni". AntlalKohollzam In njegove bosledlce. — Boj proti alkoholu se ne bije nikjer tako vstrajno kakor na severjti. Novi finski zakon onemo-gočuje trgovino z alkoholom, na Norveškem pa postopajo nekatere občine z največjo strogostjo proti onim, ki se nočejo odvaditi alkoholnih pijač. V Danski in Švedski napredujejo društva za zmernost. V Ftiroer so glasovali pred kratkim, ali noj se odpravi prodaja in poraba alkohola ali ne. Glasovali so možki in ženske, ki so skončali 24. leto. 3000 glasov je bilo proti alkoholu, samo jedna stotina je bila nasprotnega mnenja. Poroča pa se, da protialkoholno gibanje vendar ne rodi popolnoma povoljnih uspehov. Dobijo se ljudje, ki se na kak drug način opijanijo. Jeden takih je izpil toliko tinkture za lase, da je kmalu n»to i Mri v velikih mukah. Nekdo se je zastrupil na tak način, v Norveški pijejo neke dišeče tekočine, katere nosijo s seboj v žepih, za nekatere nižje sloje rodi protialkoholizem težke posledice — tako poročajo opazovalci s severja. Velik kOS zemlje se je sesul pri Bergamu na bregu na tovarno, spodaj ležečo. Zasulo je 11 oseb. Pokadilo S6 je leta 1906. v Avstriji 37,520.785 kg tobaka, ki se je prodal za 242,141.808 K, torej za 11,408.336 K več nego leta 1905. MOČ Nlagare. — Cela energija, katera bi se mogla izčrpati iz Niagare, se ceni na 3 milijone in pol konjskih sil, kar znači na leto prihranka 50 milijonov ton kamenenega oglja ter 612 milijonov in pol kron. Krivi plemenltašl. — V Pragi se je uvedlo kazensko postopanje proti več osebam, ker so imele ponarejene svoje plcmenitaške dokumente; Zapletenih je v to „plemenitaško" afero več dostojanstvenikov v birokraciji in vojski. Obstojal je poseben privatni urad, ki je baje izvrstno ponarejal plemenitaške dokumente. Izseljenci Iz Amerike. — Na Reko je dospel parnik „Caronia" Cunard-Line s 1420 izseljenci, ki se iz Amerike vračajo v domovino. ' Izseljevanje |Z Italije. — Po najnovejših podatkih so se izselile lani iz Italije v dežele čez morje 397.404 osebe; vrnilo se jih je 222.319. Reform« srednjih ŠOl. — V enketi glede reforme srednjih šol se je v soboto glasovalo o maturitetnem izpitu. Predlog, da se pridrži maturitetni izpit v celem obsegu, je bil odklonjen. Za ta predlog je glasovalo samo nekaj deželnih šolskih nadzornikov. Tudi predlog naj se maturitetni izpit popolnoma odpravi, je bil odklonjen. Za predlog je glasovalo vitm 12 ekspertov. Nato je bila enoglasno vspre-jeta resolucija, naj se maturitatni izpit še s tekočim šolskim letom vsestranski reformira. Med splošno senzaefto je izjavil nattfini minister dr. Marchet, da takoj odredi, da se predpisi o maturitetnem izpitu temeljito pre-urede. Glavna točka te preureditve je, da se že s tekočim letom popolnoma odpravi pismena matura. Ustmena matura se ima preurediti tako, da dobi značaj kursovnega kolokvija. Anton Potatzky v Mi. Na »redi Raltelja ?. TRG^riA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovtllfie nlrnberikeg* li drtbnoga blaga ter tkiili, preje li nitij. POTREBŠČINE za piiarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanko za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaie in ševljarje. Svetinjleo. — Rožni venci. — Masno knjliico. tišna obuvala za ysb letno čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 VZDRŽI USNJE MEHKO IN TZTAAJNO. B8je brez i sflkega truda larson tenmočra blišč. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica st. 7, I. nadstr.) — Taiafon ftt. 7«. RaCun poStne hranilnice Štev. 357.315, V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlo&e se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 6%, na varščino ali zastave in na menjice po 67s % ; za Čas denarne draginje »/»% višje. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1907. s 6%. Stanja 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104 790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.100.87. — Reservni zaklad: 82.882*63. — Vrednost hiš: 112.828-- Odlikovano umetno urfnarsfuo ii) ssti)ei)$l| Jedino nadomestilo pravega srebra. ! Posebni izdelki za bolele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijoae gospodinjstvo itd. i Važno! Važno! JTkso-ffleso! 5 kg sveiega govejega mesa Ia v košarici D*-* k 5-30 *~mm S kg svežega telečjega mesa Ia ? košariei ur k 5-40 *-*a razpošilja franko: H. fellmann, ±2tas?= Zakliczyn, Galicija. Jamči se, da je blago izvrstno.