Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Leto XIV. — Štev. 33 Cena 20 din MURSKA SOBOTA, 30. AVGUSTA 1962 POSVETOVANJE POMURSKIH IZVOZNIKOV POVEČANI IZVOZ ZAHTEVA IZBOLJŠANJE IZVOZNEGA REŽIMA Kakor smo na kratko že poročali, je bilo preteklo sredo v Murski Soboti posvetovanje o problemih izvoza. Predstavniki nekaterih pomurskih podjetij (Mura, INLO Turnišče, Kombinat Pomurka M. Sobota, Dežnikarna Lendava, Lesno predelovalno podjetje M. Sobota in drugi.) ter zastopniki zbornice so podrobno analizirali možnost izvoza v letošnjem, predvsem pa v prihodnjem letu. Tako letos, kot tudi prihodnje leto predvideva kombinat Pomurka povečan izvoz. Do konca julija so izvozili v vrednosti 1 milijon dolarjev, do konca leta pa bo znašal izvoz 1,7 milijona dolarjev. Kombinat, ki je bil ustanovljen le- tos, se je notranje konsolidiral v načrtu pa imajo, da do leta 1965 povečajo obseg zemljišč na 5 tisoč hektarov obdelovalne zemlje ter 8 tisoč hektarov gozdov. Tudi stalež živine nameravajo povečati na 30 bekonov ter 12 tisoč mlade goveje živine za izvoz. Letos so izvozili v Pomurki za 40 odst. celotne vrednosti proizvodnje. Tudi vrsta drugih podjetij se je več ali manj uspešno uvrstila med izvoznike. Radgonski ELRAD je izvozil večje količine televizijskih anten. V podjetju ugotavljajo, da je na inozemskem tržišču precejšnje zanimanje za avtomobilske in sobne antene. Z nekaj sodob- ne opreme bi lahko izvoz znatno povečali. Tudi Industrija lahke obutve Turnišče se je zadnje čase uspešno uvrstila med naše izvoznike. Prvi uspehi so zadovoljivi, saj so pred kratkim izvozili na inozemski trg 10 tisoč čevljev Tudi zastopnik tega podjetja je omenjal potrebo po manjši investiciji. Na posvetovanju so obravnavali tudi dosedanji izvozni režim. Predstavniki Pomurke so se zavzemal za ustanovitev izvoznega oddelka v podjetju. Sodijo, da ima kombinat vse pogoje za to. Na predlog predstavnika republiške gospodarske zbornice pa so se strinjali tudi z ustanovitvijo posebnega izvoznega biroja, ki bi deloval v republiškem merilu. Tak biro bi opravljal posle izvoza specializirano za posamezne gospodarske dejavnosti. Predstavniki pomurskih podjetij — izvoznikov so poudaril, da tak biro ne bi smel delovati kot podjetje in naj ne bi akomoliral tolikšnih dohodkov kot sedanja izvozna podjetja, seveda na račun proizvajalcev — izvoznikov. Z ustanovitvijo biroja hi se verjetno zmanjšalo tudi število administrativnega kadra, ki znaša trenutno pri treh izvoznih podjetjih, ki se pečajo z izvozom prehrambenih predmetov v Sloveniji, čez 120. Dočim predvidevajo v vseh podjetjih v prihodnjem letu povečan izvoz, pričakujejo v tovarni pletenin in konfekcije Mura manjši izvoz. To zaradi določenih sprememb na zunanjem tržišču. Kljub dosedanjim uspehom na področju izvoza pa še niso izkoriščene vse možnosti v tem pogledu. Z izboljšanjem kakovosti izdelkov se bo povečalo tudi povpraševanje po naših izdelkih na mednarodnem trgu. -jm V petek 7. septembra bo poteklo deset let odkar je bil v Gornji Radgoni izročen namenu most med Jugoslavijo in Avstrijo. Tej pomembni otvoritvi je prisostvovalo blizu 8 tisoč ljudi iz obeh držav. Most je v minulem desetletju v veliki meri prispeval k utrjevanju prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in sosednjo Avstrijo, posebno še v času, ko je prišel v veljavo mali obmejni promet. (Foto: J. Stolnik) DIJAKI! UČENCI! STARŠI! Pohitite z nakupom šolskih knjig in potrebščin. Na zalogi imamo vse kar potrebujete za šolo. Priporočamo vam, da si večino potrebščin nabavite še pred pričetkom šole, da se izognete nepotrebnemu čakanju. Postregli vas bomo hitro in solidno. KNJIGARNA DOBRA KNJIGA, Murska Sobota bo odprta tudi v nedeljo, dne 2. septembra 1962 od 7. do 13. ure. Priporočajo se kolektivi knjigarn : »DOBRA KNJIGA«, MURSKA SOBOTA, »VESNA«, LENDAVA, LJUTOMER in GORNJA RADGONA IZ 11 POMURSKIH PODJETIJ: PRVE IZKUŠNJE DECENTRALIZIRANEGA UPRAVLJANJA DECENTRALIZACIJA IN DECENTRALIZACIJA” Na pobudo republiškega odbora ZSJ je bilo pretekli mesec anketiranih v Pomurju enajst gospodarskih organizacij. Številna vprašanja v anketi so se nanašala na organizacijo notranjega poslovanja in ekonomiko gospodarjenja s posebnim poudarkom na formiranje kombinatov in večjih poslovnih združenj, največ pa seveda na dosedanje dosežke in izkušnje decentraliziranega upravljanja. V anketi so sodelovala naslednja podjetja: ČZP Pomurski tisk, Proizvodnja nafte, Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona, Vinogradniško-živinorejski kombinat Ljutomer, podjetje Mehanika in Tovarna dežnikov in pletenin iz Lendave, trgovsko podjetje Potrošnik, Agroservis iz M. Sobote, Zdravilišče Radenska slatina, Tovarna perila in težke konfekcije Mura in Opekarna iz Ljutomera. Važna postavka v decentraliziranem upravljanju so vsekakor pristojnosti ekonom- skih in drugih poslovnih enot v okviru podjetja kot celote; odi dosežene stopnje teh pristojnost je v glavnem tudi odvisno v kolikšni meri smo v določenem podjetju delavsko upravljanje dejansko približali neposrednim proizvajavcem in mu dali tudi ustrezno materialno snovo. Anketa je pokazala, da smo na tam področju komaj šele na začetni poti, čeprav so v nekaterih podjetjih že prenesli vrsto pristojnosti iz osrednjih organov delavskega upravljanja na svete in kolektive EE (Pomurski tisk) in v izdatni mer decentralizirali tudi sklade (VŽK Ljutomer). V dveh anketiranih podjetjih pa še sploh nimajo decentraliziranega upravljanja, medtem ko v tretjem podjetju menijo, da zadostuje za to družbeno kategorijo upravljanja že zgolj to, da v Okviru programiranja proizvodnje po osrednjem delavskem svetu sprejemajo v ekonomskih enotah letne in dekadne proizvodne načrte, medtem ko o razpolaganju s pr gospodarjenimi sredstvi ne odločajo, čeprav sodi v njihovo pristojnost tudi delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade (!). V 3 gospodarskih organizacijah sploh nimajo decentraliziram h nobenih skladov, v ostalih pa samo delno (sklad osnovnih sredstev, amortizacijski sklad, sklad obratnih sredstev itd ). Razloge za tako počasnost je prav gotovo treba iskati v objektivnih in tudi subjektivnih okoliščinah: ponekod ovirajo smelejšo decentralizacijo skladov velike skupne potrebe podjetij po investicijskih sredstvih, drugod pa tudi nerazumevanje vodstev podjetij in podcenjevanje upravljavskih sposobnosti neposrednih proizvajavcev. Prvo je sicer dokaj opravičljivo, drugo pa nevarno. Še na dlje so prišli z decentralizacijo skladov na vinogradniško-živinorejskem kombinatu v Ljutomeru, kjer imajo kljub sedanjim in bodočim investicijskim prizadevanjem decentralizirano večino skladov (poslovni sklad, sklad (Nadaljevanje na 2. strani) Kakor smo v našem listu že poročali, bo v Gornji Radgoni od 15. do 23. septembra Pomurski sejem. Organizatorji sejma in tudi Radgončani sami se trudijo, da bi ta prva manifestacija pomurskega gospodarstva kar najbolj u spela, Čeprav je do začetka sejma še precej časa. so že v teku vse priprave. Na sliki vidimo paviljone, ki so jih začeli urejevati pred dnevi. GLAVNI KRITERIJ - KAKOVOST Pomurje se je pojavilo v zadnjih letih kot pomemben izvoznik, predvsem s svojimi kmetijskimi proizvodi. V zveznem merilu so si naši izvozniki živine — in s tem tudi proizvajavci — pridobili ime solidnih izvoznikov. Iz leta v leto je bil delež našega izvoza večji, vendar se je doslej omejeval, kot že rečeno, v glavnem le na kmetijske proizvode. Edina pomembnejša izvoznika s področja industrije sta bila tovarna pletenin in konfekcije Mura ter Zdravilišče Slatina Radenci. Letos se stanje v izvozu bistveno spreminja: na izvozno pozornico stopajo poleg kmetijskih proizvajavcev tudi nekatera industrijska podjetja. Naravno, da ob tem nastajajo novi problemi, ki zahtevajo tudi prav posebne rešitve. Eno bistvenih vprašanj, ki so ga poleg podobnih problemov s področja kmetijstva, obravnavali na nedavnem posvetovanju o izvozu, zajema tudi vse izvoznike industrijskih izdelkov: enoten režim v izvozu, brez "konkurence", izpodrivanja itd. Kljub temu, da je iz dosedanje prakse pri našem izvozu moč ugotavljati tudi primere, ko so bili forsirani slabši izdelki, kar je seveda škodovalo imenu marsikaterega kakovostnega proizvoda in delovnega kolektiva, ki ga je proizvajal, je in bo ostal še nadalje vendarle glavni poudarek na kvaliteti proizvodov. Ta kriterij je toliko bolj znan onim kolektivom, ki že nekaj let izvažajo, oni pa, ki so se vključili v vrste izvozni- kov šele pred nedavnim, bodo morali računati predvsem na to zahtevo zunanjega tržišča. V zvezi z izvozom ni nič manj pomembna tudi ekonomska integracija v okviru obstoječih kapacitet v naši in ostalih republikah. Tako je imel radgonski Elrad priložnost, da se vključi v slovensko elektroindustrijo Iskra, kar je smatrati kot življenski pogoj za nadaljnji razvoj te vrste industrije v Pomurju in njeno vključevanje v izvoz. (Nadaljevanje na 2. strani) NAPOVED VREMENA od 30. avgusta do 9. septembra Prevladovalo bo lepo vreme Prehodne padavine se pričakujejo okrog 3. in okrog 8. septembra. Dr. V. M. Obiščite od 15. do 23. septembra POMURSKI SEJEM V G. RADGONI Prodaja vseh vrst industrijskega blaga V ČASU SEJMA kulturne, športne prireditve, razstava živine, konjske in motorne dirke, modna revija itd. Modernizacija ceste LJUTOMER -KRIŽEVCI Naš dopisnik iz Ljutomera nam pojoča, da bodo 1. septembra začeli z morenizacijo ceste Ljutomer—Križeci Cesto do glavnega kolodvora so že začeli urejevati medtem ko si na ostalem delu ceste v teku šele meritvena dela. Ker je do odločitve o modernizaciji te ceste prišle tako iznenada. bedo načrte delali postopoma. Pr tej gradnji bodo za začetek zaposlili 70 ljudi. Prednost ima o predviden tisti, ki so ostali brez zaposlitve ali dohodkov zaradi opustošenja, ki ga je povzročila nedavna toča. -js- DRUGA ŠTEVILKA MLADINSKEGA BILTENA Okrajni komite LMS v Murski Soboti bo še ta mesec izdal drugo številko. Informativnega biltena. Uvodno besedo je napisal predsednik okrajnega komiteja LMS Janez Kučan z naslovom Aktivistom v pomislek. Sekretar OK LMS v dveh sestavkih obravnava delovne konference na srednjih šolah in osemletkah ter letošnje uspehe pomurskih delovnih brigad. Predsednik občinskega komiteja Murska Sobota, Peter Gumilar je napisal sestavek z naslovom Pred letnimi sestanki aktivov Ljudske mladine. O problemih mladine v občini Petrovci-Šalovci piše predsednik, občinskega komiteja LMS Aleksander Kučan. Janko Stolnik pa objavlja človek proizvajavec in upravljavec. Stefan Ošlaj pa je napisal v tej številki članek Proizvodne konference. Druga številka Biltena — informativnega glasila Okrajnega komiteja LMS bo dobro služila pri delu vsem aktivistom LMS. Statut - zrcalo samoupravljanja V tehle vročih poletnih mesecih je navidezno bolj malo koristno tako tehtno razglabljanje kot je na dnevnem redu večidel v vsaki komuni, namreč razglabljanje o njenem bodočem statutu. Toda resnica je obratna. Prve vesti o raznih originalnih zamislih, do katerih so prišli ponekod, govore o zares poglobljeni intenzivni dejavnosti na tem področju. Še več, prvi zasnutki statutov in načel, ki jih mislijo večidel povsod z njimi uzakoniti, izpričujejo, da si prizadevajo kar najdosledneje uresničevati enega izmed sklepov četrtega plenuma CK ZKJ, ki pravi: »Pravilno in razmeroma hitrejše odstranjevanje obstoječih težav in odpiranje perspektive za nadaljnji, hitrejši bolj dinamičen razvoj vse naše družbe lahko dosežemo edinole, če bodo dosedanji napori vseh družbenih sil in činiteljev privedli do boljšega dola samoupravnih teles in do pravilnejšega izpolnjevanja nalog na linija krepitve socialističnih odnosov v naši deželi .. .« Temlejna podlaga za razglabljanje katera načela uzakoniti v statutih komun, če mu velja v njih posvetiti posebno pozornost, je nedvomno gradivo in razprava, opozorilo n napotki izrečeni na nedavnem posvetovanju o sta- tutih komun (To posvetovanje je priredil Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije skupno s pristojnimi državnim organi in drugimi organizmi). Zaustavimo se tokrat ob ne katerih obravnavanih načelih in napotkih. Komuna, je bilo rečeno na omenjenem posvetovanju, postaja pri nas bolj in bolj osnovna, družbeno-ekonomska in politično-teritorialna skupnost delovnih ljudi sestavlja jo mnogo samoupravnih organov in organizaciji, ki jih povezujejo skupni interesi za razvoj proizvajalnih stil, skup ne potrebe delovnih ljudi in delovnih organizacij. Komune ni več mogoče istovetiti z ljudskim odborom. Razen njega delujejo v komuni — in jo sestavljajo — gospodarske organizacije, organizacije družbenih služb, ustanove, politične organizacije, krajevne skupnosti itd. Statut komune naj uredi povezavo med vsemi temi samoupravnimi činitelji, določiti mora njihovo vlogo in delež pri skupnem delu. To je nedvomno temeljno načelo, ki ga naj vsebuje sle- herni statut in izhodišče za oblikovanje vseh ostalih načel. Napak bi bilo, če bi ga razumeli togo in poizkušali na osnovi tega zoževati samoupravne pravice delovnih kolektivov. To bi pomenilo zoževati pravice delovnih ljudi, bistvo in cilj tega načela je, tako urediti medsebojne odnose delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij v komuni, da bo prišla čimbolj do zraza pravica vsakega delovnega človeka, da vpliv na delovne pogoje in življenske razmere ter da odloča o vseh vprašanjih v zvezi s skupnimi koristmi. Na vprašanje, kako najučinkoviteje zagotoviti uresničitev prej naštetih načel, je bilo na posvetovanju odgovorjeno takole: »Po posvetovanju z vsemi delovnimi ljudmi naj vsaka komuna določi v statutu in v drugih svoj' h aktih, kateri del sredstev, ustvarjenih s skupnem delom je treba dajati za kritje skupnih potreb. To pomeni, da ni mogoče in da ni smotrno predpisovati kakršno- koli šablono za obseg sred -stev, ki se bodo združila na ravni komune, kakršnokoli šablono za njihovo uporabo. Mogoče in potrebno pa je, daločiti v statutu demokratični postopek, po katerem se bo to razvijalo v vsaki komuni. Delitev sredstev za posamezne potrebe naj bo zadeva prebivavstva. Le tako bo delitev v skladu s specifičnimi potrebami in z možnostmi vsake komune. Hkrati je to pot k razvijanju socialističnih družbenih odmorov, ker to zagotavlja vpliv delovnih ljudi na delitev sredstev za zadovoljitev njihovih skupnih potreb .. .« Med pomembna vprašanja statuta, je bilo rečeno, sodi tudi način formiranja sredstev za normalno delovanje izvengospodarskih dejavnosti, kot so: prosvetna, kulturna, socialna in druge javne službe. Načeloma naj komune zagotovijo sredstva za te službe na temelju objektiviziranih meril in sicer za daljše obdobje vnaprej. Določenim službam bi bilo treba za posamezne zadeve in rezultate priznavati pravico do določenih sredstev. (V okviru globalne deli- tve sredstev v komuni bi bilo dobro določiti, da ima socialno zavarovanje tak odstotek šolstvo drugačnega itd. Če se zaradi boljšega dela in večje proizvodnosti povečajo sredstva za vso komuno, narastejo tudi sredstva za izvengospodarske potrebe. Z drugimi besedami, vse javne službe in ustanove bi bile zainteresirane za razvoj gospodarstva. Glede vloge zbora proizvajalcev je bilo rečeno tole: Predvsem v zboru proizvajavcev naj bi prihajal do izraza vpliv komune za poslovanje delovnih organizacij. Predstavniki delovnih kolektivov naj bi se na zboru proizvajavcev sporazumevali predvsem o ukrepih za uresničenje politike, naznačene v družbenem planu skupnosti in v družbenem planu komune, vendar bi na zboru razpravljali tudi, o problemih n težavah, ki jih imajo pri delu ....« Skratka poleg naštetih in še drugih načel naj bi statuti komun dali konkretno podobo — bolje povedano zrcalili — najvažnejšim načelom v našem sistemu samoupravljanja. Od tega kako bodo urejeni posamezni odnosi v komuni, bo precej odvisna krepitev pobude delovnih ljudi, seveda pa tudi hitrejši razvoj socialistične zavesti in socialističnih družbenih odnosov. P. D. PRIHODNJI PETEK V SOBOTI PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA LMS Te dni so bili občinski plenumi LMS v Gornji Radgoni, v Petrovcih in Murski Soboti. Sklicana je tudi seja sekretariata OK LMS ter posvetovanje s predsedniki občinskih komitejev LMS. Na plenumu občinskega komiteja LMS Gornja Radgona so analizirali dosedanje delo. V Petrovcih pa bodo na ple- numu obravnavali jesensko setev ter naloge mladine. Tudi v Murski Soboti bodo na plenum analizirali dosedanje delo ter se podrobno pogovorili o pripravah na letne konference po aktivih. Na dnevnem redu imajo tudi kadrovske spremembe. Plenum občinskega komiteja v Gornji Radgoni je bil 28. t. m., v Petrovcih 29. t. m., v Murski Soboti pa bo 2. septembra. Seja sekretariata okrajnega komiteja LMS bo 30. t. m. Na seji se bodo pogovorili o VI. plenumu okrajnega komiteja LMS, ki bo 7. septembra v M. Soboti. Plenum bo obravnaval Vlogo in naloge LMS v komuni. Pogovorili se 'bodo tudi o tekmovanju, ki je bilo pred dnevi razpisano v počastitev VII. kongresa LMJ. NISO OBDELALI ZEMLJIŠČA Tudi na Učiteljišču imajo dijaki aktiv mladih zadružnikov. Delovišče KG Rakičan jim je odstopilo 50 arov zemljišča za proizvodnjo določenih poljščin. Omenjeni so že lansko leto imeli v proizvodnji eno od kmetijskih kultur, vendar je ostala zemlja slabo obdelana. Letos so zasejali zemljišče s koruzo, le-te so nekoliko vrst okopali, ostala koruza pa je bila prepuščena sama sebi. Pridelek koruze bo po sedanji ocenitvi zelo slab, zemlja je neobdelana, medtem ko bi posestvo zemljo uporabilo za setev krmnih rastlin. Mladi zadružniki bi morali v takih primerih gledati na tako stvar nekoliko drugače. -do- PRED ODKUPOM ZEMLJE V RADOSLAVCIH Minulo nedeljo je krajevna organizacija SZDL v Radoslavcih sklicala posvetovanje o nadaljnjih nalogah na področju kmetijstva. Na tem posvetovanju so se pomenili o odkupu in zakupu zemljišč na tem območju ter o predvideni, arondaciji. Predvideno je namreč, da bo KZ »Kmetovalec« Ljutomer v okolici Radosla- vec uredila večje plantažne sadovnjake. Doslej ima odobrene kred te za odkup 200 hektarov zemlje. Predstavnik zadruge je na tem posvetovanju obljubil, da bo zadruga nudila kmetovavcem, katerih polja je opustošila toča, posebne ugodnosti pri zagotovitvi semen. VEČERNA GIMNAZIJA V MURSKI SOBOTI Gimnazija v Murski Soboti bo za letošnje šolsko leto organizirala takozvano večerno gimnazijo in sicer za pouk tujih jezikov, matematiko, sociologijo in še za nekatere druge predmete. Če bo dovolj prijav, bo to lahko izvedljivo. Vsi interesenti bi se morali v najkrajšem času prijaviti ravnateljstvu gimnazije. -ml POMANJKANJE PREDAVATELJEV V pomurskih osnovnih in srednjih šolah je trenutno samo 36 učiteljev tehnične vzgoje, čeprav bi jih potrebovali skupno 80. Pri tehničnem pouku na osnovnih šolah zadevajo v glavnem na dva problema: na pomanjkanje ustreznih prostorov in orodja ter na pomanjkanje primernega učnega kadra. Oba problema, zlasti pa še prvi, ponekod močno ovirata prizadevanja pri uveljavljanju tehničnega pouka, katerega osnovni namen je v koristnem zaposlovanju učeče se mladine, iskanju talentov in hkrati tudi, možnosti za pravilno usmerjanje mladine v poklice. Na nekaterih šolah (učiteljišče in obe osemletki v M. Soboti, osemletke v Lendavi, Črensovcih itd.) je tehnični pouk dobil ustrezno mesto v učnih programih in ga tudi že uspešno Izvajajo. V ljutomerski občini pa so se odločili za dokaj svojstveno obliko praktičnega pouka: skupine učencev pošiljajo kar v podjetja, ki imajo za' tak pouk tudi ustrezne prostore in dovolj orodja. Tako sprejema podjetje »Agrotehnika—servis« stalno skupine učencev, ki se pod vodstvom njenega strokovnjaka usposabljajo v osnovnih tehničnih veščinah. Na okrajnem odboru Ljudske tehnike si prizadevajo, da bi za načrtnejše in stalno uveljavljanje tehničnega pouka pridobili vsa šolska vodstva. S pomočjo zavoda za pedagoško službo so že priredili dva tečaja za bodoče učitelje tehnične vzgoje. V drugi tečaj so pritegnili tudi učiteljiščnike, v novi sezoni pa nameravajo zanje prirediti še poseben tečaj. Osnovali so tudi manjši servis za oskrbovanje šoli z orodjem im drugimi potrebščinami. Čeprav je v tem servisu omogočena mnogo cenejša nabava za tehnični pouk potrebnih predmetov, so šolska vodstva doslej pokazala odločno premalo zanimanja za njegovo delovanje. -s k Novi hlevi v Petrovcih Kabine v moravskih toplicah DECENTRALIZACIJA IN ""DECENTRALIZACIJA" (Nadaljevanje s 1. strani) skupne porabe, neobvezni rezervni sklad. itd.). V tem podjetju majo ekonomske enote proste roke tudi pri prodajanju, prenosu ali najemanju osnovnih sredstev, razen v primeru., ko gre za osnovna sredstva z nadmilijonsko vrednostjo; taka osnovna sredstva pa lahko EE prodajo samo ob soglasju osrednjega DS. Na (kmetijskem gospodarstvu v Gornji Radgoni delijo čisti dohodek po odbitju osebnih dohodkov in dela sredstev, ki gredo za pokritje načrtovanja izgube posameznih obratov med podjetjem in ekonomskimi enotami v razmerju 30:70 S tako pridobljenimi sredstvi si potem EE formirajo svoje sklade: poslovni sklad, sklad skupne porabe in rezervni sklad. Ob opisani praksi decentralizacije skladov postaja močno aktualno tudi vprašanje odnosov ekonomske enote nasproti drugi in vseh ekonomskih enot nasproti podjetju kot celoti. Te gospodarske odnose regulirajo v glavnem z odstopanjem in tudi posojanjem sredstev, če se kje pokaže večja potreba, kot pa so možnosti samostojnega finansiranja. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi pristojnostmi: dopuste planirajo in obravnavajo samo v ekonomskih enotah treh podjetij, neposredna skrb EE za higiensko-tehnično zaščito je v štirih podjetjih, o delovnih razmerjih odločajo neposredni proizvajavc. samo v petih primerih, z neposrednim programiranjem proizvodnje se ukvarjajo EE v štirih podjejih itd. Čeprav imajo sveti in kolektivi ekonomskih enot v nekaterih podjetjih po vsebini upravljanja in količini sproščenih pristojnosti še vedno obeležje posvetovalnih organov, kar pa e še daleč proč od dobro uveljavljene decentralizacije v upravljanju, pa so vandali e očitna tudi prizadevanja, da bi na tem področju napravili odločilen korak naprej. Tako je v ljutomerski Opekarni in drugod, kjer niso mogli doslej očitneje napredovati tudi iz objektivnih razlogov. Nasploh pa je v naših podjetjih še vse preveč udomačena praksa upravljanja od zgoraj navzdol — od osrednjih organov na organe upravljanja v ekonomskih enotah, čeprav bi večkrat moralo biti prav narobe: da bi pobude in predlogi prihajali od spodaj neposredno iz vrst proizvajavcev. Talka usmeritev je še zlasti očitna pri sprejemanju proizvodni načrtov, ko EE po-navadi zgolj formalno sprejemajo že odmerjeni del skupnih obveznosti. S. K. GLAVNI KRITERIJ - KAKOVOST (Nadaljevanje s 1. strani) Zastopnik konfekcijske industrije je na posvetovanju v M. Soboti omenil tudi primer stimulacije delovnih kolektivov pri izvoznih poslih. Soboško tovarna pletenin in konfekcije je na pr. deležna pri izvozu 6 odst. stimulacije, vendar pod takimi pogoji, da to za delovni kolektiv ni preveč vabljivo. Te devize je namreč zelo težko vnovčiti, če pa že, je to vezano z mnogimi pismenimi obrazložitvami, intervencijami itd. Za ilustracijo primer: nakup manjših nadomestnih delov, ki so za nemoteno proizvodnjo nujno potrebni in jih ni moč dobiti na domačem tržišču, je »znašal« 10 pismenih vlog in dve potovanji v Beograd. Pri tem je šlo le za 800DM! To seveda nikakor ni vzpodbudno za delovni kolektiv. Za primernejšo stimulacijo so se zavzemali tudi zastopniki živilske industrije, ki so poudarjali, naj bi bil pri tem edini kriterij le kakovost izvoženih izdelkov. -jm IN KAKO JE Z UČITELJI ? Kot smo zvedeli, je stanje učiteljskega kadra na posameznih šolah letos mnogo boljše, kot je to bilo v lanskem letu. Na razpise za učiteljski ali profesorski kader, so se posamezniki javili, vendar so postavljali kot glavni pogoj stanovanje. Na soboški gimnaziji smo zvedeli, da je stanje glede prosvetnega kadra boljše kot je bilo lani. Primanjkuje edino le še predavatelj za telesno vzgojo, za nemški jezik, za tehnično ter predvojaško vzgojo. Vendar pa kljub temu pouk ne bo trpel, ker bodo na gimnazijo za omenjene predmete dobili honorarne učne moči. Letos so prišli na gimnazijo štirje novi profesorji, lahko bi pa dobili tudi profesorja za telovadbo, v kolikor bi imeli na razpolago stanovanje. Stanje učnega kadra na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti je prav tako bolj še v primerjavi z lanskim letom. Letos so dobili na šolo dve novi učni moči,, in sicer dva ekonomista, potrebovali pa bi vsaj še enega. Na Učiteljišču v Murski Soboti bodo potrebovali še dve učni moči in sicer za matematiko in za pouk metodike. Vendar, kot kaže, bodo v nekaj dneh uredili tudi to vprašanje. Na osemletki I in osemletki II v Murski Soboti je stanje glede učnega kadra zadovoljivo. -ml TRAKTORISTI SO TEKMOVALI Občinski odbor Ljudske tehnike v Murski Soboti, je v nedeljo organiziral tekmovanje traktoristov. Slednji so tekmovali v spretnostni vožnji in oranju. Slabo vreme, ki je prevladovalo skoraj ves čas tekmovanja je dokaj slabo vplivalo na potek tekmovanja. Parcela, ki je last KZ Martjanci je bila slabše obdelana in so se zato tudi pokazali nekoliko slabši rezultati. Kljub slabemu vremenu se je v Moravcih, kjer je bilo tekmovanje, zbralo precej ljudi, saj je bilo zanimanje za tovrstno tekmovanje precejšnje. Vsi udeleženci tekmovanja, katerih je bilo šestnajst, med njimi dva mladinca in en pionir, so prejeli po tisoč din nagrade. Najboljše plasirani pa so dobili posebno nagrado, prvi 6.000 dinarjev. Z 221 točkami se je traktorist KG Rakičan Alojz Erjavec plasilral na prvo mesto, drugo mesto je zasedel Štefan Bukvič KG Rakičan z 210 točkami in Štefan Slivnjek KG Rakičan na tretje mesto z 209 točkami. -do- POMURSKI VESTNIK. 30. AVG. S JESENSKA SETEV SE NAGLO BLIŽA DVE SKRAJNOSTI V ponedeljek je bilo na sedežu Gospodarske zbornice v Murski Soboti posvetovanje o jesenski setvi. Posvetovanju so poleg zborničnih predstavnikov prisostvovali tudi zastopniki kmetijskih organizacij, okrajni in občinski referenti za kmetijstvo. Sprejetih je bilo več priporočil. Ko so zbirali: podatke o pripravah za letošnjo jesensko setev, so ugotovili, da kmetijske zadruge še vedno niso povsod dovolj pripravljene na to bližnjo gospodarsko akcijo, predvsem še zaradi tega, ker tudi še niso bile povsem seznanjene z bodočimi obveznostmi, ki izhajajo iz novosprejetih občinskih odlokov o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov. Sicer pa se občinski odloki po svoji vsebini in obveznostih, ki jih določajo kmetovavcem v svojih okoliših, med seboj tudi močno razlikujejo, kar je sicer prav, če gre za upoštevanje določenih specifičnosti v kmetijski proizvodnji posameznih okolišev (sadjarstvo na Goričkem, vinogradništvo v ljutomerski občini različni pogoji za pridelovanje žit in koruze na ravninah in gričevnatih območjih itd.), ne pa tudi za količino predpisanih obveznosti, ki so tako močno različme tudi ob enakih prirodnih pogojih za pridelovanje. Kot dve skrajnosti na- vajajo na gospodarski zbornici odloka občin Murska Sobota in Ljutomer. V prvi občini so z odlokom zajeli vsa obdelovalna zemljišča v občini, predvsem kar zadeva večjo uporabo umetnih gnojil. Tako računajo, da bo uporaba umetnih gnojil v prihodnji pr -delovalni sezoni večja v tej občini kar za trikrat. V ljutomerski občini pa so se odločili za drugačno rešitev: zajeli so samo idealna zemljišča in njihovim lastnikom določili uveljavljanje optimalnih agrotehničnih ukrepov. Čeprav je s takimi ali drugačnimi prednostmi mogoče zagovarjati obe skrajnosti, pa je vendarle res, da je soboški koncept bolj. sprejemljiv v sklopu naših družbenih prizadevanj v kmetijstvu — pridelati čimvečje količine žit in ustvariti tudi čimveč tržnih viškov. Res pa je budil to, da tako velike razlike, ki jih očitujeta že omenjena občinska odloka, ustvarjajo med kmetovavci nepotrebno negodovanje, saj bi v enem okraju le morali biti bolj enotni, kadar uveljavljamo tako daljnosežne ukrepe v našem kmetijstvu. Seveda pa se v soboškem primeru zastavlja tudi vprašanje, kako bo ob takem obsegu zemljišč sploh mogoče uveljaviti učinkovito kontrolo nad izvajanjem občinskega odloka in v kolikšni mer so kmetijske zadruge že tudi usposobljene, da bodo lahko stoodstotno izvedle svoje operativne obveznosti Na posvetovanju so tudi menili, da je potrebno za izvajanje odlokov in predpisanih agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu čisto konkretno zadolžiti družbene delavce in strokovnjake, kajti' le tako bo lahko tudi zagotovljen uspeh te široke družbene akcije, Opozorili so na potrebo po večji smelost pri odkupovanju zemljišč od zasebnih lastnikov, pri tem naj družbenih gospodarstev in kmetijskih zadrug ne bi, motil morebitni razmejitveni odnosi, ki jih bo moč pozneje uspešno reševati z arondacijami in medsebojnimi razmejitvami. Na terenu je potrebno čimbolj izkoristiti ugodno razpoloženje, saj še vedno narašča število kmetovavcev, ki so pripravljeni svoja zemljišča prodati ali pa dati, v zakup. Kmetijskim organizacijami so priporočali, da si naj čimprej omislijo zadostne količine reprodukcije skega materiala (seme in umetna gnojila). Pri nabavljanju priznanega semenskega blaga se ni potrebno strogo omejevati na cene, važno je, da dobimo kakovostno seme, za katerega bomo tudi vedeli, odkod izvira. Nekatere kmetijske zadruge so že naročile semensko blago v ljubljanskem okraju v času, ko je rakičansko družbeno posestvo imelo na zalogi domala še vse razpoložljive količine pšenice podobnih sort, vendar s to prednostjo, da so nekatere lastnosti rakičanskega semena tudi že prilagojene specifičnim pridelovalnim razmeram v našem okraju. S tako prakso pač ne kaže nadaljevati. -s k Kaj bo novo v občinskih statutih Občinski ljudski odbori pripravljajo v tem času osnutke občinskih statutov. Zvedeli smo, da so v Murski Soboti, Petrovcih in Gornji Radgoni osnutke že pripravili, v ostalih občinah pa bodo to delo opravili v najkrajšem času. O statutih in o razpravah ob sprejemanju statutov bomo podrobneje poročali v naslednjih številkah. Tokrat smo se omejih na nekatere značilnosti novih statutov. Ivan Horvat, predsednik Občinskega ljudskega odbora Beltinci: — Koliko poznam predloge statutov ostalih občim, sodim, da bo naš statut predvsem precizirali pravice in dolžnosti občanov do občinskega ljudskega odbora kje im na katerih področjih morajo sodelovati. Novo v predlogu statuta bo tudi to, da občinski organi ne bodo mogli odločati o nekaterih vprašanjih brez predhodnega pristanka občanov. — Marija Levar, predsednica Občinskega ljudskega odbora v Gornji Radgoni: Med najbolj bistvena načela predloga novega statuta, sodi zagotovitev sodelovanja državljanov pri opravljanju javnih služb, ureditev odnosov med gospodarskimi organizacijami in ljudskim odborom. Bistveno, kar bo vseboval tudi novi statut, bo to, da uredimo tudi status samoupravljavcev v gospodarskih organizacijah. — Koloman Korpič, predsednik občinskega ljudskega odbora v Petrovcih: — Novost, ki je v prejšnjem statutu nismo videli so določbe, ki urejujejo odnose do madžarske manjšine. Občanom madžarske narodnosti je omogočena uporaba njihovega jezika pri vseh uradnih opravkih. Statut tudi določa, da morajo vodilni uslužbenci obvladati madžarski jezik. V Svetu za šolstvo, prosveto in kulturo bo en Slan predstavnik madžarske narodne manjšine. Novost predloga novega statuta je tudi v tem, da bo na mesto 21 krajevnih odborov formiranih pet krajevnih skupnosti in to v Gornjih Petrovcih, Čepincih, Križevcih, Šalovcih in Ženavljah. V novem Statutu bo močno poudarjena vloga SZDL, kot naše najmočnejše politične organizacije. Z ozirom na predvideno rotacijo kadrov v vseh volilnih telesih bo v bodoče še bolj intenzivna politično-ideološka vzgoja otočanov kot doslej. — -ml BELTINCI Beltinska- zadruga bo letos v jeseni posejala 12,5 ha površin s pšenico. V kooperaciji pa bo obdelovala 170 ha. Agrominimum bo zajel okrog 500 ha. Zadruga ima -na zalogi že 165 ton umetnih gnojil. Sto ton umetnih gnojil bodo dobili še te dni. Sekcije za kmetijstvo skupno s kmetijskimi strokovnjaki po vaseh razlagajo ukrepe za jesensko setev. NEKAJ NOVOSTI IZ MS Pred kratkim smo dobili nove fluorescentne luči po celi ulici Štefana Kovača, sedaj pa že delajo napeljavo v nove kandelabre tudi po Titovi cesti. Tu bodo te luči vse do Vogala Lendavske ceste, od koder dalje bodo namestili viseče živosrebrne žarnice. Nove luči bodo namestili tudi v drugih ulicah. Kandelabrske luči bodo namestili še v Kocljevi (8), Zvezni (6) in Kolodvorski .ulici. V Ulici Štefana Kovača bodo na strani, kjer stojijo, novi bloki, začeli jeseni urejevati nasade. Z delom bi že začeli, vendar še niso izdelani potrebni načrti. V parku bodlo med drugim uredili, pot od zdravstvenega doma do gradu. Vzdolž poti bodo uredili nasade ter postavili vrsto luči. Rojak iz Prosenjakovec, ak. slikar Ladislav Danč je na zahodni steni, zgradbe Komunalne banke z jeklom stilizirano upodobil nekaj pokrajinskih motivov. Sedem metrov visoka konktrukcija, ki je na polovici razdeljena s pet metrov dolgo jekleno palico, horizontom, predstavlja topole, koruznjak in mline na Muri. Nad celotno pokrajino lebdi sonce Barve so žive in celotna konstrukcija zelo popestri ta del zgradbe. Česa smo se letos naučili Letošnja žetev je končana. Verjetno smo se ob tem dejstvu vsi oddahnili, saj pomenil konec negotovosti, ugibanj, konec pomembne delovne dolžnosti. Sedaj pa se skoraj ne hote vsiljuje vprašanje, kako smo to dolžnost opravili, česa simo se naučili in kako bomo naše delo zastavili za prihodnjo setev in žetev. Podatki So naslednji. Kmetijsko gospodarstvo Gornja Radgona je na vseh svojih površinah, ki jih je imelo zasejanih s pšenico, pridelalo povprečno 2.650 kg pšenice na ha, oziroma na posameznih površinah s sorto San Pastore 5500 kg na ha. Dalje. Zadruga v Gornji Radgoni je na svojih površinah pridelala povprečno 2.800 kg pšenice na ha, proizvajavci, ki so dosledno izvajali odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih so pridelali 2.400 kg, ostali pa 1.800 kg pšenice na ha. Skratka na področju občine Gornja, Radgona je po še nepotrjenih podatkih samo na kmečkih površinah zraslo 1 milijon 227 000 kg pšenice. O tej na videz veliki številki je pred kratkim razpravljal svet za kmetijstvo in gozdarstvo. Svet za kmetijstvo je kritično ocenil tako uspehe letošnje žetve kakor potek letošnje akcije. Za to področje so značilne velike razlike v pridelkih med posameznimi kmeto- vavci in med posameznimi parcelami, ki jih obdelujejo socialistična gospodarstva. To je nenormalen pojav, ki našo budnost čestokrat uspava in ki povzroča v splošnem slabše uspehe. Nenormalno je, če imamo na pr. 300 ha pšenice in če le na 10 pridelamo 4000 kg zrnja na ha, za družbo škodljivo pa je, če stanje v kmetijstvu oziroma pri pridelovanju žit analiziramo im študiramo na podlagi tistih 10 ha in če vse ostale površine pri analizah zanemarimo. Razpravljanja tako v strokovnih kakor družbeno-političnih h krogih pa čestokrat krenejo v tej smeri, V Radgoni so v razpravah zavzeli pravilna stališča. Strokovnjakom socialističnih gospodarstev so dokazali, da se mora v njihovem načinu pridelovanja pšenice še marsikaj izboljšati, da je tukaj še mnogo možnosti, tako pri upoštevanju načel pravilnega kolobarjenja, kakor pri pravočasni obdelavi in setvi, izbiri semen in gnojenju, ki bodo, če jih bodo upoštevali, omogočile stalne in enakomerne visoke donose. V Radgoni so posebej: poudarili, da so za to nalogo odgovorni samo in le ljudje, ki v teh organizacijah delajo. Le ti se naj čutijo odgovorne tako za uspehe kakor za neuspehe. Tudi na površinah privatnih proizvajavcev so razlike v pridelkih znatne. Povzroča jih nedosledno izvajanje odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih in čestokrat tudi malomaren odnos samih kmetov do posejanih površin. Da bi odstranili te nepravilnosti, je svet za kmetijstvo in gozdarstvo ObLO Gornja Radgona predlagal ObLO, naj izpopolni odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih z določili, ki jasneje določajo dolžnosti in obveznosti KZ do kmetovavcev in obratno, Tako vsebujejo novi členi določila, da je KZ dolžna za svoje območje pravočasno preskrbeti potrebne količine kvalitetnih, semen in gnojil, da mora voditi evidenco o prodaji in uporabi semen in gnojil za vsakega kmetovala in podobno. Hkrati je sivet za kmetijstvo tudi zadolžil upravni organ ObLO, da vsakemu kmetovavcu izda odločbo o tem, koliko umetnih gnojil mora na svojih površinah uporabiti in kakšne agrotehnične ukrepe mora pri pridelovanju posameznih poljščin izvajati. Smisel tega odloka ni samo v tem, da KZ olajša izvajanje odloka, niti ne samo v tem, da kmete pravočasno opozori na njihovo dolžnost in da omogoči hitrejše ukrepanje proti tistim, ki svoje zemlje ne obdelujejo s skrbnostjo dobrega gospodarja in nad zemljo katerih bi že morala biti izvedena prisilna uprava, ampak zlasti še v tem, ker se na tak način lahko v kampanjo za večje površine za pšenico in za večje pridelke pritegne več ljudi. Realne analize, ki naj bodo izdelane z vso odgovornostjo in zares utemeljene s preizkušanimi metodami, so osnova za pravilno in pravočasno setev. Tako so gospodarske organizacije dolžne ponovno pre- študirati proizvodne procese, pregledajo naj potrebe po traktorjih, sejalnicah in drugih strojilih za površinsko obdelovanje zemlje. Podčrtano je dejstvo, da se v danem trenutku sodelovanje med poisameznimi organizacijami, mora odražati predvsem v medsebojnem izposojanju strojev tako za lastno proizvodnjo kakor za izvajanje odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Prav tako je bilo sklenjeno, da naj kmetijske organizacije čim prej izdelajo akcijske programe setve s posebnim poudarkom na to, da se čimveč za žita primernih površin zaseje s pšenico. Program setve, ki ga bo sestavila KZ, naj posebej obravnava zemljišča, na katerih se bo izvajal samo odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih, dalje zemljišča, na katerih bo organizirana kooperacija kakor tudi zemljišča kjer način pridelovanja ni predpisan. Tak način obravnavanja setve bo omogočil konkretnejšo delitev dela in jasnejšo perspektivo vseh, ki v tej akciji sodelujejo ali ki lahko na njo vplivajo. Ta akcijski program bi po navodili h sveta za kmetijstvo in gozdarstvo moral vsebovati konkretne predloge o tem, kako se bo izvajal odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih in o tem, kako se bo tudi na ostalih površinah uveljavilo sodobnejše gospodarjenje. Tudi o odkupu letošnjega pridelka velja razpravljati. Ta akcija poteka pravilno. Mlinsko podjetje v Črncih je predvidene količine žit od kmetij- skih gospodarstev že odkupilo Zataknilo pa se je pri odkupu žit od kmetov in to iz dveh razlogov. Prvič, kmetje niso prepričani, da bodo krmila, za za katere sklepajta pogodbe, zares dobili in drugič, zaradi nesistematičnega odkupa. Zadruga v Radgoni ima sklenjene pogodbe s proizvajavci krmil, krmila že prihajajo, zaradi česar prva in poglavitna zavira odkupa odpade tako, da lahko pričakujemo, da se bodo predvidene količine žit v celoti otdtktuitpilteo-ganidml celoti odkupile. Letos smo se marsičesa naučili. Če bomo te izkušnje še podkrepili s konkretnimi zadolžitvami, česar so se v Radgoni že lotili, in če bomo v borbo za več pšenice vključili talko vodstva kakor strokovnjake, posamezne proizvajavce in kmete, bomo s prihodnjo žetvijo prav gotovo bolj zadovoljni, kakor smo z letošnjo. Črensovci Kmetijska- zadruga Črensovci ima danes v pitanju 100 glav goveje živine, od tega 66 telet. V kratkem bo 20 goved dopitanih za prodajo. Vsa živina je lepo oskrbovana in prinaša zadrugi lepe dohodke V Črensovcih so pred dvema mesecema pričeli graditi stanovanjski blok. Gradnja izredno počasi napreduje. Gradi ga gradbeno podjetje iz Beltinec. Po pogodbi bi moral biti blok še pred z mo v surovem stanju dokončam. NOVI SERVISI V BAKOVCIH Bakovska krajevna skupnost, ki je med najbolj delavnimi na območju našega okraja bo v soboto odprla nove servisne delavnice in s cer krojaški in šiviljski servis, dočim dela frizerski servis že dobro leto. Za potrebe servisnih delavnik so preuredili stani gasilskih dom. V Bakovcih sodijo, da se potrebe tudi po čevljarskem in kovaškem serisvisu. Z ustanavljanjem servisnih delavnic hočejo odpraviti šušmarstvo, vaščanom in tudi drugim pa zagotoviti kakovostne in cenene usluge. Vaška skupnost v Bakovcih toplo priporoča vsem Vaščanom in okoliškim prebivavcem, da se po služijo uslug njihovih servisnih delavnic POMANJKANJE UČBENIKOV V knjigarni »Dobra knjiga« v Murski Soboti smo se pred dnevi pozanimali, kakšno je stanje glede šolski h učbenikov za osnovne in srednje šole. Kot smo izvedeli, so šolske knjige v prodaji že mesec dni, razen tistih, ki so še v tisku Nekaj teh bo izšlo že v začetku šolskega leta, nekatere pa šele pozneje. Takoj v začetku šolskega leta bodo izšle še naslednje šolske knjige za osemletke: Zem- ljepis za VI. razred, Kemija in Fizika za VII. in Matematika za VIII. razred osnovne šole. Kasneje bodo izšle še naslednje knjige: Slovenska jezikovna vadnica za IV. razred osnovna šole, Nemška vadnica za V. razred in Spoznavanje narave za VI. razred osemletke. Težave glede šolskih učbenikov so tudi na srednjih šolah. Tako primanjkuje za omenjene šole Zgodovina za III in IV. razred gmnazije. Kemija za II., Botanika in Zemljepis za I. razred gimnazje. Omenjenih knjig verjetno ne bo. Kot nadomestilo pa knjigarna prodaja hrvaške knjige. Za srednje šole je predvideno, da bo izšla v začetku šolskega leta knjiga Svetovna književnost. Prav tako pa bo takoj v začetku šole v prodaji tudi geografski atlas. -ml Tehnologija pitanja mladih govedi z uporabo večjih količin voluminozne krme (Nadaljevanje) Za ekonomičnost pitanja mladih govedi po taki tehnologiji, je zelo pomembno vprašanje, kolikšne količine silaže in koliko močne krme naj pokladamo živalim v posameznih dobah pitanja glede na zadovoljive priraste žive teže, glede na stroške krme za na kakovost spitanih živali, prirast 1 kg žive teže ter glede Z namenom, da bi prispevali k rešitvam tozadevnih tehnoloških vprašanj, sta Zavod za živinorejo pri KIS in ŽVZ v Murski Soboti zastavila poizkus pitanja 78 bikov s koruzno silažo v pitališču posestva Rakičan v Murski Soboti in poizkus pitanja 30 bikov z zeleno krmo v pitališču pri Gradu. Rezultati teh poizkusov so dali zanimive in koristne rezultate. 78 bikov v poizkusnem pitanju na delovišču KG Rakičan v Murski Soboti, ki smo jih pitali s koruzno silažo smo razdelili v tri skupine (A, B, C,) te pa spet vsako v tri podskupine. Vsi bikci so se krmili po sedmih različnih variantah dnevnih obrokov. Pri sestavljanju obrokov smo se držali normativov nemške literature (Krüger, Richter, Kirsch), po katerih naj bo količina škrobnih enot v obroku enaka l% žive teže živali + 800 g. Obroki so bili sestavljeni iz močne krme, sena in koruzne silaže. Rudnine so bile primešane močni krmi. Pri sestavljanju obrokov za vsako podskupino smo točno določili količino močne krme in to pri skupinah A in B 3kg, 1,5 kg in 2 kg v skupinah C pa so dobivale na voljo, sena pa po 1 kg na dan. Količine močne krme in sena so se vsakodnevno odmerjale Silažo so tehtali prav tako vsakodnevno pred polaganjem in odtehtavali ostanke v jaslih. Vsa krmila so bila kvalitetna. Seno je vsebovalo v 1 kg 320 š. e. s 40 g prebavljivih surovih beljakovin ( p. s. b.). Povprečna vrednost 1 kg silaže je bila 109 š. e. s 13 g p. s. b. Živali v skupinah A in B so dobivale mešano močno krmo Rl, ki je vsebovala G37 g š. e. s 160 g prebavljivih surovih beljakovin, biki v skupinah C pa so dobivali koncentrat R 2, ki je vseboval 600 g š. e. z 200 g p. s. b. Vse vzorce krmil je analiziral centralni laboratorij KIS v Ljubljani. Predhodna doba za privajanje živali na poizkus je trajala 14 dni. V poizkus vključene živali so bile tehtane in zmerjene vsake 4 tedne. Tehtanje je bilo izvedeno vedno v istem času dneva in vedno v enakem zaporedju živali. PLC krmil, ki so jih bikci dobivali so znašale za 1 kg silaže 3,90 din, za l kg sena 8 din, za 1 kg koncentrata R 1 62 din in za 1 kg koncentrata R 2 60 din. l kg škrobnih enot stane po teh cenah v posameznih krmilih: v koruzni silaži 35,8 din v senu 25 din v močni krmi R l 93,9 din v močni krmi R 2 95,7 din V prvih 3. tednih trajanja poizkusa v Murski Soboti, smo ugotovili naslednje rezultate; Skupina Število Povprečne teže Povpreč. dnevni obrok Povpreč. por. silaže Povpr. prir. na glavo Cena krme živali prvih 8 tednov na dan/glavo na dan/glavo dan/kg za l kg prir. začetna 28 dan 56 dan seno konc. silaža prve 4 ted. druge 4. ted. 8 tednov A 1 8 178,5 207,25 243,1 1 3 8 6,6 9 1,15 196 A 2 8 180,6 208,6 245,8 1 2,5 11 9,7 11,2 1,16 178 A 3 8 177,9 203,0 243,1 1 2 12 10,6 12,3 1.17 153 B 1 8 230,5 268,2 305 1 3 10 9,2 10,9 1,33 175 B 2 8 221,9 259,2 291,5 1 2,5 12 11,6 12,5 1,24 169 B 3 8 228,3 261,8 296,5 1 2 14 13,9 14,3 1,22 153 C 1 10 256 296 330,6 1 2,5 17 16,4 16,7 1,33 168 C 2 10 271,8 312,7 350,5 1 2,5 20 19,2 19,9 1,41 167 C 3 10 296,4 338,6 379,9 1 2,5 21 21,2 20,6 1,49 161 Povprečni prirasti žive teže so bili v vseh skupinah in podskupinah ugodni, ker so bili obroki dovolj bogati, sestavljeni iz kvalitetnih krmil. Razlike med podskupinami v povprečnem prirastu žive teže na dan nosi statistično značilne. Enako velja za razlike med podskupinami glede celotnega prirasta žive teže v poizkusni dobi 56 dni. Razlike v prirastu žive teže med podskupinami so majhne in so v mejah zaključnih razlik med vzorci živali. Skupine bikov, ki so dobivale manj močne krme, so pojedle več silaže. V skupini A 2 so dobivali biki 0,5 kg močne krme manj kot v skupini A1, konzumirali pa so približno po 2,5 kg silaže več. V skupini A 3 so dobivali biki po 1 kg močne krme manj kot v skupini A1, pojedli pa so približno po 3,5 kg silaže več. V skupini A 3 so dobivali biki nekoliko manj hranilnih snovi v obrokih kot v skupini A 1. Toda obroki za skupino A 3 so bili že v mejah normativov krmljenja za intenzivno pitanje in so biki te skupine priraščali praktično enako močno kot biki skupine A1, ki so dobivali po 1 kg močne krme več. Izkoristek hranilnih sonvi za prirast 1 kg žive teže je bil v skupini A 3 najugodnejši. To se pravi, da je bil v skupini A najracionalnejši obrok pitanja za skupino A 3. Podobni odnosi med količinami močne krme in silažo so tudi v skupini B. Znano je pač dejstvo, da živali, ki dobijo večje količine močne krme, konsumirajo manjše količine voluminozne. Eden glavnih faktorjev, ki omenjujejo količino krme, ki jo goveda konsumirajo v obroku, je suha snov. Če dobijo več suhe snovi v koncentratih, jo pač lahko sprejmejo manj v voluminozni krmi. Za kakovost voluminozne krme je zelo pomembna koncentracija hranilnih snovi. Zato so normativi za pitanje mladih govedi dopolnjeni z zahtevo, da naj bo v obroku krme na 1000 š. e. največ 2000 do 2300 g suhe snovi ter največ do 500 g surove vlaknine, ki tudi omejuje kakovost ter konsumiranje krme. Koruzna silaža, ki vsebuje 1 kg okroglo 120 š. e. POMURSKI VESTNIK, 30. AVG 3 Pobuda okrajnega vodstva Ljudske tehnike za Pomurje TUDI TRAKTORISTOM-GLASILO! V SOBOŠKEM OKRAJU 6 DRUŠTEV KMETIJSKIH STROJNIKOV Z NAD 400 ČLANI — TISOČGLAVA MNOŽICA GLEDAVCEV NA TEKMOVANJU TRAKTORISTOV V ČRENŠOVCIH - OKRAJNO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV BO 18. SEPTEMBRA 1962 V OKVIRU PRIREDITEV POMURSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI V Pomurju deluje šest društev kmetijskih strojnikov, kar pomeni, da ima to društvo že vsaka občina. Najmočnejše društvo z okrog 100 člani je v soboški občini, na drugem mestu pa je radgonsko društvo. Društva kmetijskih strojnikov so se v zadnjem času že tudi ugodno uveljavila n organizacijsko utrdila. Levji delež prispevajo ta društva pri organizaciji letošnjih tekmovanj traktoristov, ki že imajo v našem okraju tradicijo, saj tudi izdatno prispevajo k afirmaciji kmetijskega strojništva in strokovnemu izpopolnjevanju traktoristov. Prvo in doslej najbolj uspešno tekmovanje traktoristov so priredili v beltinski občini. Udeležba na tem tekmovanju je prekosila vsa pričakovanja. 15. julija se je namreč zbralo v Črensovcih nad tisoč gledavcev, ki so z vso pozornostjo spremi ali tekmovanje domačih traktoristov in po svoji komisiji tudi ocenjevali. njihove dosežke v posameznih tekmovavnih disciplinah. Tudi v radgonski in petrovsko-šalovski občini so že imeli to tekmovanje: v Črncih in Hodošu, preteklo nedeljo pa so bila tekmovanja traktoristov še v treh občinah. Na tekmovanju traktoristov soboške občine v Moravcih je nastopilo 40 odraslih traktoristov in pionirjev. Okrajno tekmovanje traktoristov bo vključeno v prireditve letošnjega Pomurskega sejma in bo 18. septembra v Gornji Radgoni. Na tekmovanju bo nastopilo šest občinskih ekip, ki se bodo ekipno in v konkurenci posameznikov pomerile v strniščnem oranju, globokem oranju in v spretnostnih vožnjah z dvoosnimi prikolicami, teoretični del tekmovanja pa bo obsegal poznavanje agrotehnike, kmetijskega strojništva in prometnih predpisov. Kompletno pionirsko ekipo bo na to tekmovanje verjetno poslala samo soboška občina, zato bodo pionirji — traktoristi nastopili zgolj v konkurenci posameznikov: v obvladovanju strniščnega oranja in, spretnostnih voženj z enoosnimi prikolicami, teoretično pa bodo preizkušali svoje znanje s področja poznavanja traktorjev, cestnoprometnih predpisov in kmetijskega strojništva. Okrajni odbor Ljudske tehnike si pr -zadeva, da bi bila to doslej najbolj elitna prireditev kmetijskih strojnikov v Pomurju Kmetijski strojniki pa vedno bolj pogrešajo strokovno gla- silo, v katerem bi lahko uspešneje izmenjavali svoje strokovne izkušnje, dobivali odgovore na često zelo pereča stanovska vprašanja, se z njegovo pomočjo strokovno izpopolnjevali itd. Šoferji na pr. že imajo tako glasilo, čeprav je poklic traktorista mnogo bolj univerzalen (poleg upravljanja vozila in prometnih predpisov mora traktorist obvla- dati tudi agrotehniko) in tudi nič manj pomemben, če ga presojamo v luči naših družbenih prizadevanj v kmetijstvu. Za strokovnim glasilom je tudi vedno večje povpraševanje med traktoristi Okrajno vodstvo Ljudske tehnike je že dalo pobudo za izdajanje takega glasila v republiškem merilu; njegova pobuda je bila ugodno sprejeta tudi v drugih okrajih, ne pa tudi v republiškem vodstvu Ljudske tehnike, ki bi se vsekakor moralo odločneje zavzeti zato, da bo želja kmetijskih strojnikov po lastnem glasilu naposled tudi čimprej uresničena. O mladih zadružnikih v Moščancih smo že poročali. Kakor kaže slika, so zadovoljni z letošnjim pridelkom, ki ho predvidoma povprečen. Upajo, da jim ho ves trud, ki so ga vložili čez leto, poplačan. ZA PRAZNIK SOBOŠKE OBČINE — OTVORITEV GRAJSKE DVORANE PRED RENESANSO SVOBODE? Pomanjkanje ustreznih prostorov za nemoteno delovanje posameznih sekcij je bilo doslej glavni argument, kadar smo govorili o neaktivnosti soboškega- DPD »Svoboda«. Že letos pa bo ta ovira premagana: do občinskega praznika bodo dokončno uredili grajsko dvorano za gledališke in druge kulturne prireditve, v grajskem prostoru pa bo društvo dobilo tudi pet prostorov za svoje sekcije. Predvidevajo namreč, da bo grajska dvorana, ki ho hkrati služila tudi potrebam -mladinskega kina, povsem urejena že do 20. septembra: seveda sodobno, posebno oder z razsvetljavo in žarometi. Še pred otvoritvijo dvorane, ki) bo v tednu praznovanja občinskega praznika, nameravajo sklicati tudi občni zbor DPD »Svoboda« in na njem sprejeti minimalni delovni program društva za prihodnjo sezono. Z dvorano bo zlasti ustreženo dramski sekciji, ki bo lahko na novem odru uprizarjala tudi zahtevnejše dramske stvaritve. Že za občinski praznik bo pod vodstvom režiserja Jožeta Zrima pripravlja uprizoritev drame s tematiko iz narodnoosvobodilnega boja. Od oživljene aktivnosti soboške »Svobode« pa pričakujemo še več; društvo naj bi postalo tudi glavni nosivec in usmerjevavec vsega kulturno-umetniškega dogajanja v okrajnem središču. Zaradi oblikovanja enotne programske politike bo združevalo pod svojim okriljem tudi dosedanja mladinska kulturno-umetniška društva na srednjih šolah n kulturno-prosvetne skupine delovnih kolektivov; ta društva bodo tudi vnaprej obdržala svojo samostojnost, zlasti še na področju upravljanja. Za tako poslanstvo pa se bo moralo društvo še usposo- biti in kar je glavno: ga tudi opravičiti z lastno aktivnostjo. Na zadnji seji občinskega sveta za kulturo in prosveto so znova razpravljali tudi o potrebi po ustanovitvi namenskega sklada pri, ObLO. V ta sklad bi se stekala sredstva za kulturne namene iz raznih virov. Do ustanovitve sklada bo verjetno prišlo že z novim proračunskim letom, vendar pa bo potrebno poprej še proučiti možnosti za tonamensko prispevanje v vseh večjih soboških podjetjih. Že samo površna ocena teh možnosti kaže, da je večina podjetij sorazmerno s prispevki v druge namene (za stanovanjsko izgra- dnjo, športne namene itd.) doslej še zelo malo odrinila za splošno kulturno rast zaposlenih, bili pa so tudi primeri, ko niti sredstva, ki so jih podjetja dajala v kulturno-prosvetne namene, niso bila namensko uporabljena, čeprav je tudi kultura del širšega življenjskega standarda. Zato je večja angažiranost podjetij in njihovih kolektivov v namenskem skladu in aktivnosti DPD »Svoboda« ne le zaželena, marveč tudi neobhodno potrebna, če hočemo uspešno uresničiti zastavljene smotre tudi na tem področju. S. K NOVE ORNE POVRŠINE Na področju kmetijske zadruge Lendava bo letos pri jesenski setvi zajeto okrog 700 ha površin v kooperaciji. Na teh površinah bo zasajena visokorodna, pšenica. Zadruga ima na zalogi semena ter vskladiščena umetna gnojila. Na lastnih površinah bodo posejali 76 ha pšenice. V agrominimum pa bodo zajeli 200 hektarov. Na področju lendavske ob- čine so zadnja leta začeli načrtno urejati oziroma preoravati pašnike. S tem so pridobili nove orne površine. Tako so v zgornjem Lakošu preora- li 65 ha, v Benici 8 ha, v Gaberju 11 ha in pri Trimlinih 36 ha pašnikov. Zadruga je letos zasadila 1,5 ha zemlje z Vinsko trto. LENDAVA Komunalno podjetje v Lendavi dobro gospodari. Pri pregledu polletnega poslovanja tega podjetja so ugotovili, da se je celotni dohodek letos povečal za 73 odst. v primerjavi z lanskim letom. Čisti dohodek se je povečal za 66 odst. Komunalno podjetje v Lendavi je nastalo iz devetih manjših obrtnih podjetij, ki so se lansko leto združila. Letošnje gospodarjenje kaže. da je bila združitev na mestu. Delovni kolektiv načrtno gospodari in širi svojo dejavnost. Pred kratkim so kupil zgradbo, v kateri bodo imeli prostore naslednje dejavnosti: kovaštvo, ključavničarstvo in inštalaterstvo. Uspešno delata tudi čevljarski in gradbeni obrat. Podjetje zaposluje danes okrog 100 ljudi. Križevci pri Ljutomeru Kmetijska zadruga Križevci pri Ljutomeru se je dobro pripravila na jesensko setev. Letos bo zasejala z visokorodno pšenico 43 ha površin. V ko operaciji z zadružniki bo obdelovala 45 ha, agrominimum pa bo zajel 95 ha.. Semena imajo že naročena, prav tako umetna gnojila. Do danes so odkupili 12 vagonov pšenice. Gradnja šole v Dobrovniku gre h kraju. Konec gradbenih del predvidevajo za 10. okt. (foto: J. K.) VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST Nov sistem finansiranja v zdravstvenem zavarovanju dosledno izhaja iz osnovnega načela, da »temelji socialno zavarovanje na vzajemnosti in solidarnosti zavarovancev pri zagotavljanju sredstev in pravic«. Ali smo načela vzajemnosti in solidarnosti dosledno uveljavljali tudi dosihdob? Odgovor na to vprašanje je zanesljivo nikalen, če upoštevamo številne pokazatelje, ki nam prepričljivo povedo, koliko so znašale v določenih časovnih obdobjih posamezne dajatve socialnega zavarovanja. Tudi v soboškem okraju imamo domala pri vseh dajatvah opravka z občutnim porastom stroškov, ki zdaleč niso v sorazmerju s porastom števila zavarovancev. To tudi dokazuje da smo bili doslej odločno premalo zavzet pri uveljavljanju načel vzajemnosti in solidarnosti, saj je bila skrb za varčevanje s sredstvi socialnega zavarovanja v glavnem zgolj domena območnih zavodov in njihovih samoupravnih organov, čeprav se je politika socialnega zavarovanja tudi doslej očitovala z vso aktivnostjo na mnogo širšem področju V Pomurju je bilo leta 1957 skupno 16.430 aktivnih zavarovancev, upokojencev in invalidov, v letu 1961 pa se je to število povzpelo na- 21.246 ali za 29 odst. Neprimerno bolj pa so v tem razdobju porasli stroški socialnega zavarovanja, saj so se povečali kar za 302 odst. — od 247 na 991 milijonov dinarjev. Najhitreje in tudi najbolj so naraščali stroški za usluge, ki so jih zavarovancem posredovale zdravstvene ustanove (porast od 173 na 643 milijonov dim ali za 272 odst ). Tudi primerjava stroškov v letošnjem prvem polletju kaže v primerjavi s stroški v enakem obdobju lanskega leta občuten porast. Pri ambulantnem zdravljenju za 57,9 odst., čeprav je število medicinskih strokovnih delavcev v glavnem enako in je število zavarovancev samo za 8 odst. poraslo. V zobozdravstveni službi so stroški narasli kar za 113,9 odst. Zobozdravstvena služba v našem okraju je namreč tako dosegla svojevrsten rekord: je najdražja v vsej Sloveniji, saj je povprečna cena ene storitve za 67,1 odst. večja od republiškega povprečja, stroški za zobozdravstvene storitve na enega aktivnega zavarovanca pa so nad republiškim povprečjem za 40,2 odst. V luči te ugotovitve je povsem upravičena zahteva samoupravnih organov zavoda za socialno zavarovanje, da je potrebno cene zobozdravstvenim storitvam znižati za 40 odst., da bi se tako približali republiškemu povprečju. Zdravljenje v bolnišnicah izkazuje sicer samo za 15,3 odst. več stroškov, vendar pa so dokaj podaljšali ležalno dobo: od 14,8 na 16,4 dneva na en primer. Za zdravila in sanitetni mater al je bilo letos v prvih šestih mesecih izplačano 62 milijonov din ali za 65 odst. več kot v lanskem prvem polletju. Znaten porast je zabeležen tudi pri neposrednih dajatvah zavarovancem (hranarina, potni stroški, pogrebnina itd.): izplačali so skupno 104 milijone dan ali za 60 odstotkov več. Na porast teh dajatev je nedvomno odločilno vplival tudi nenehen porast nesreč pri delu in izven de- (Nadaljevanje na 6. strani) Mačkovci V Markovcih preurejujejo gasilski dom. V domu bodo uredili dve družinski in dve samski stanovanja za prosvetne delavce. Istočasno bodo uredili zunanjo fasado, za kar je prispeval sredstva občinski ljudski odbor. Vsa nestrokovna dela opravljajo vaščani prostovoljno. FRANC KOLARIČ, TAJNIK OGZ KOOPERACIJA V POLJEDELSTVU Kooperacija pomeni sodelovanje, skupno delovanje v isti smeri za dosego skupnega cilja. V sodobnem gospodarjenju se javlja kot nujen činitelji, ki deluje z boljšim koriščenjem sredstev in delavne sile, posebno s specializacijo, na povečanje proizvodnje in produktivnosti. Kooperacija se ob naših prilikah izpolnjuje predvsem v industriji in poljedelstvu, čeprav se javlja tudi pri drugih gospodarskih panogah, kakor tudi pri posameznih dejavnostih. Kooperacija se pojavlja v raznih oblikah in se izvaja na razne načine. Uspešna kooperacija se dosega s strogo pogodbeno disciplino glede na rok izpolnitve in podobno. Pod kooperacijo med kmetijskimi zadrugami in individualnimi kmetijskimi proizvajalci razumemo v glavnem takšno sodelovanje, pri katerem kmetijska zadruga vlaga: mehanizacijo, umetna gnojila, seme in pre\zema druge agrotehnične ukrepe, individualni kmetovalci pa dajejo delovno silo in zemljo za proizvodnjo pogodbenih kultur (poljščin). Pri takšnem sodelovanju se pridelek deli v skladu s pogodbo, običajno sorazmerno po vloženih sredstvih, obeh strank. Kooperacija v poljedelstvu pri nas označuje vsako obliko (način) sodelovanja v poljedelstvu med socialističnimi gospodarskimi organizacijami in individualnimi kmečkimi gospodarstvi, ki pripravlja in razvija elemente družbenga procesa proizvodnje na družbeno organiziranih kompleksih zemlje. To je torej proizvodno (splošno) poslovno razmerje, v katero stopajo kmetijska posestva, kmetijske zadruge, industrijske in trgovske gospodarske organizacije, posebno pa splošne kmetijske zadruge z individualnimi kmečkimi gospodarstvi zaradi modernizacije in podružabljenja procesa proizvodnje. Pri tem so glavna sredstva za proizvodnjo (večji stroji in reprodukcijski material) v večjem delu družbena, zemljišče pa je v zasebnem lastništvu. Proizvodi, ki se v kooperaciji dosežejo, so delno last družbe (preko zadruge ali druge gospodarske organizacije), deloma last kmetovalca. Razdelitev proizvodov se vrši po obsegu sodelovanja (vlaganja) v sredstvih in delu. Kooperacija je torej prvenstveno gospodarska akcija in politično-ekonomska metoda socialistične preobrazbe poljedelstva FLRJ, ki ima za cilj, da ob pogojih pretež- no drobne kmečke agrarne strukture pospeši proces modernizacije in podružabljanja procesa proizvodnje, ne da bi pri tem neposredno posegala v zasebno lastništvo nad zemljiščem in pretvarja to lastništvo v denarno rento. Omogoči naj uporabo modeme tehnologije na zasebnem zemljišču in socialistični razvoj na vasi, omogoči naj večjo proizvodnjo poljedelskih proizvodov, višji pridelek in večjo produktivnost. Oblike kooperacije so zelo raznovrstne tako s pravno-ekonomskega gledišča, kakor z gledišča obsega sodelovanja in vlaganja zasebnih kmetovavcev in socialističnih organizacij. Obstojajo nižje in višje oblike kooperacije. Pri prvi se oba partnerja povezujeta občasno (n. pr. posamezne storitve, usluge), medtem ko se pri višjih oblikah kooperacije njihovo razmerje sestoji v stalnem proizvodnem sodelovanju za daljšo dobo. Osnovne oblike kooperacije so: zakup zasebnega zemljišča, odkup in kontrahaža poljedelskih proizvodov in živine, nudenje tehničnih in komercialnih uslug in soudeležba v proizvodnji in investicijah. Kooperacija v kmetijstvu se je najbolj razvila v poljedelstvu in to v proizvodnji žitaric in industrijskih rastlin, v živinoreji v proizvodnji pitanja goveda in svinj, počasneje pa se razvija v sadjarstvu in vinogradništvu. Pri soudeležbi v proizvodnji, torej pri višji obliki kooperacije, prevzameta kmetijska organizacija in kmetovavec obojestransko odgovarjajoče obveze v procesu proizvodnje. V praksi poznamo celo vrsto različnih oblik proizvodnega sodelovanja, vendar so najbolj pogoste te oblike: 1. dogovor (pogodba) o skupni proizvodnji, s tem da kmetijska organizacija jamči zasebnemu kmetovavcu dosedanji pridelek povečan sorazmero z novim vlaganjem; 2. soudeležba v skupni proizvodnji z razdelitvijo pridelka po deležu vlaganj sredstev in dela; 3. soudeležba v dolgoročnih investicijah in proizvodnji, n. pr. v sadjarstvu, vinogradništvu, ži- vinoreji in pod. 4. razne vmesne oblike t. j. kombinacije navedenih oblili. V pravnem oziru je za kooperacijo pomembna pogodba, ki jo skleneta kmetijska organizacija in zasebni kmetovavec. Pri tem glede vsebine dogovora, glede načina poslovnega sodelovanja, niso postavljene nobene omejitve, tako da je dana možnost zelo različnih oblik medsebojnega obvezovanja. V formalnem pogledu pa mora pogodba seveda vsebovati vse bistvene elemente civilnopravne pogodbe, tako da v primeru spora ne nastane pri reševanju pred pristojnim sodiščem nobene negotovosti. Splošne gospodarske pomembnosti kooperacije danes pri nas, posebno v kmetijstvu ni treba poudarjati. Kooperacija v poljedeljstvu predstavlja popolno izrabo proizvodnih zmogljivosti socialističnih in kmetijskih organizacij in sredstev zasebnega kmeta za čimvečjo tržno proizvodnjo v poljedelstvu, zlasti pa v živinoreji Predstavlja torej pomembno postavko v prizadevanju za osamosvojitev našega tržišča v pogleda poljedelskih proizvodov in za zboljšanje zunanje trgovinske bilince. Razni ekonomski instrumenti v zadnjem času, kot so subvencije, regresi in premije za kmetijske pridelke, spodbujajo organizacije za dolgoročno kooperacijo z zasebnimi kmetovavci. Pomurski vestnik, 30. avg. 1962 4 MURSKA SOBOTA MIMOGREDE Improvizirana reportaža in sedem neaktualnih intervjujev. To so: intervju s kulturo, z agrikulturo, s fiz-kulturo, z navadno kulturo, z urbanizmom, s činitelji in z mojim prijateljem, ki prav ničesar ni kriv. Nekoč sem slišal pravljico o otroku, ki je prehitro rasel, njegova glava pa ga ni mogla zasledovati v tem razvoju. Pravljice in bajke sem sicer prebolel, vendar me je ta inačica mikala, da jo uporabim, ko pišem o mestu MURSKA SOBOTA. O mestu, ki je v nekaj desetletjih doživelo neverjetne spremembe. Tako številčne, gradbene, miselne. kot socialne. Nedavno še vas, čeprav omenjena že leta 1297, je sedaj ponos marsikaterega domačina in občudovana atrakcija mnogih, ki mislijo, da je severna Slovenija še zmeraj »Sibirija«. Zato bi bilo prav, da pogledamo to mesto enkrat z najrazličnejših stališč: z etnografskega, geografskega, gospodarstvenega, miselnega, družbenega in še kakšnega stališča. Odpirajo se nam široka, hvaležna področja. Zanimiva slika pa se nam ponudi tudi v primeru, če pogledamo to mesto s čisto navadnih, vsakdanjih pogovornih stališč. Odločimo se torej za to preprosto, nekomplicirano pot. AVTOBUSNI PROMET JE RAZGIBAN Zveza mesta z okolico je dobra. Soboška poslovalnica Avtobusnega prometa Maribor vzdržuje 27 avtobusnih zvez TV) so stalne proge. Mnogo povzročajo podjetju dokajšnje težave. Poleg tega, da so slabe ceste, je na nekaterih progah tudi malo potnikov. Tud: cestarji so ponekod dokaj malomarni. Težave z neutrjenimi cestami so najbolj očitne pozimi. Med najslalbše proge sodijo nedvomno ceste prot' Rogašovcem, Kuzmi, itn., med najmanj prometne pa proti Čepincem, Domanjševcem, Kobilju, morajo pa jih vzdrževati, ker bi drugače bili prebivavci teh predelov odrezani od ostalega sveta Avtobusno podjetje se dokaj trudi, da bi ustreglo svojim potnikom, vedno pa mu to ne uspe. Kdo je kriv? So velike objektivne težave. V nekaj letih pa se jih je že veliko dalo odpraviti. ČIGAV JE SOBOŠKI PARK Soboški park je eden naj lepših v Sloveniji. Lahko bi bil ponos vsakega Sobočana. Kljub temu, da smo posekali nekaj starih, častitljivih drevesnih očakov (zakaj?), je sedaj lepo raščen. Negujejo ga po najboljših finančnih zmožnostih. Kljub temu pa je večkrat pravi grob. Zakaj? Zato, ker: otroci, ki hodijo v šolo, trgajo cvetlice, veje, hodijo po travi itd., otroci, ki hodijo v vrtec, na čelu z vzgojiteljicami, ki nabirajo spomladansko cvetje, dijaki ob koncu šolskega leta občutijo ljubezen do svojih pedagogov in jih obdarijo s cvetjem, nakradenim v parku, zato, ker tudi starejši, umsko odrasli prebivavci hodijo po travi, tam, kjer se jim zdi najbolj pripravno pokazati svoje estetsko siromaštvo, zato, ker se o »vseh svetih« in o božiču mnogim zdi škoda skromnih dinarjev za jelke in jih raje kradejo v parku; enostavno zato, ker ljudje mislijo, da je park državen in ne njihov. Vrtnarji se pritožujejo, prosijo, delajo s skromnimi sredstvi, pa ne pomaga. Sedaj so že panično razpoloženi: bliža se šola. Že zdaj, poleti, v kratkem času, so jim pokradli okrog 39 vrtnic. Kaj šele bo! UTRIP MESTA Je zelo živahen. Skozi šolsko leto je tu nešteto dijakov, ki v svojih nižješolskih sanjah pričakujejo mnogo lepše in zanimivejše srednješolsko življenje. Kmalu po tem, ko pridejo v Soboto, so razočarani. Nekateri začnejo hodit' v gostilne, drug: zabijajo čas doma, tudi učijo se, vendar jim vsem skupaj nekaj manjka. To so ugotovili tudi starejši meščani. Nekaj manjka, toda kaj, tega menda še nihče jasno ne čuti. Le dolgčas (Nadaljevanje na 6. strani) Murska Sobota — posnetek dokumentarne vrednosti. Najnovejša soboška perspektiva. (Foto: Jože O.) Nove zgradbe, popravljanje cest, dragocena in draga stanovanja, tombola, ki jo propagiramo s pomanjkanjem čuta za estetiko, in jelka, ki verjetno ne bo več dolgo okras parka (ker jo bodo ukradli) — to so nekatere značilnosti MURSKE SOBOTE. Manjka še fotografija prebivavcev na eni in tisočakov na drugi strani — potem bi bila slika mesta popolna. (Foto: J. Stolnik in J. Olaj) Šolske mlečne kuhinje in sodelovanje staršev Pionirske igre so v tekočem letu usmerjene na telesno in zdravstveno vzgojo ter obsegajo s tem analogno tudi zdravo prehrano naših šoloobveznih otrok, to je prehrano v času otrokove naj večje duševne zaposlenosti, med' poukom v šol. Zato moramo ob novem šolskem letu v zvezi s tekmovanjem izboljšati materialno in organizacijsko bazo šolskih mlečnih kuhinj. Ker je to naloga pristojnega šolskega odbora, so bila v ta namen organizirane posebne komisije, ki so izrecno skrbele za šolske mlečne kuhinje. Le ena šola v okraju ni imela te komisije. Člani komisije ŠMK so predstavniki množičnih organizacij, tako je delo lepo potekalo. Posebno priznanje tukaj pripada Društvu prijateljev mladine in Rdečemu križu poleg zastopnikov SZDL. V bodoče bo treba na šolah, kjer je samo tričlanska komisija, razširiti to na pet članov tako, da bodo zastopane vse množične organizacije ne pa samo člani šolskega odbora. V šolskem letu 1961-62 še ni bilo 21 odst. vseh šoloobveznih otrok včlanjenih v ŠMK. Po občinah je bilo stanje sledeče: Beltinci 16, G. Radgona 19, Lendava 43, Ljutomer 24, M. Sobota 24 in Petrovci 25 odstotkov. Letos bomo morali ukreniti vse potrebno, da odstotek nevčlanjenih zmanjšamo ali celo odpravimo. Šolski odbori so dolžni na svoji prvi seji ob pričetku šolskega leta razpravljati o šolski mlečni kuhinji ter o sklepih seznaniti obstoječo komisijo, da takoj prične z delom. Komis ja mora skrbeti, da se vsi učenci včlanijo v šolsko mlečno kuhinjo. Starši naj se seznanijo na prvem roditeljskem sestanku o pomenu pravilne prehrane doraščajočega otroka, da to ne pomeni samo zdravje, temveč fizično, duševno in socialno blaginjo. S takimi zdravstvenimi predavanji ŠMK se je najbolj izkazala občna Beltinci. Zdravstveno vzgajati pomeni boriti se za ohranitev in utrditev zdravja, za dvig delovne storilnosti. To lahko ohranimo samo s pravilno prehrano in to ob pravem času. Zato ne smemo omalovaževati šolske mlečne kuhinje, kajti one so za vsakega učenca, ne samo za socialno šibke. Tople malice so zelo pomembne tudi zaradi. tega, ker se otrok pri uživanju jedi obenem uči lepih navad, se pravi, da ga vzgajamo za kulturno vedenje pri jedi Poleg tega tople šolske malice dopolnjujejo domačo hrano in s tem zboljšujejo zdravstveno stanje otrok. Denarni prispevki staršev so dokaj različni. Po občinah je stanje sledeče: Beltinci 40 —120 din, G. Radgona 150—200 din, Lendava 120—300 din, Ljutomer 100—200 din, M. Sobota 50—300 din in Petrovci 50—100 dim. Če starši prispevajo 150 din mesečno, se to pravi, da prispevajo dnevno okrog 6 din, če računamo 25 šolskih dni (žemlja stane 8 din!). V bodoče se mora šolski odbor skupno z učiteljskim kolektivom podrobneje pomeniti o celotnem vzdrževanju ŠMK, posebno pa opozoriti starše, da bo letos 20 odst. manj pomoči Rdečega križa, kakor je to bilo lansko leto in bo torej pomoč vsako šolsko leto za toliko manjša. Šolski odbor vzdržuje kuharico iz svojega proračuna in plača tudi kurivo, več pa proračun ne zmore. (Kuharice so zaradi pravilne prehrane opravile predpisani tečaj na Gospodinjskem centru v M. Soboti. Takih je 70 odst.) V bodoče bo moral šolski odbor najti sredstva, da bo v doglednem času šolska mlečna kuhinja na šoli samostojno delovala. Pionirska šolska zadruga bo morala v ta namen prodati svoje pridelke kuhinji in idealno bi bilo, če bi šolska zadruga pridelovala toliko žitaric, da hi bilo dovolj za kruh za šolsko mlečno kuhinjo. Velika pomoč je tudi organizacija Podmladka na šoli. Saj je 72 odst. izvedlo sadno akcijo (ni všet teren, kjer ni bilo sadne sezone v lanskem šolskem letu. Nabrano sadje so uporabljali za vkuhavanje marmelade ter za sadne sokove, suho sadje in podobno. Podmladek na vseh šolah opravlja sadno akcijo, kjer je sadna sezona, da tako kolektivno pomaga za živila šolskih malic. Šolski odbori odpravljajo objektivne ovire, kjer jim pomaga tudi. prosvetni kadet (šolske kuhinje so ponekod v učiteljskem stanovanju ali celo na hodniku ali pa v bližnjem privatnem stanovanju) Le 34 odst. šol v okraju ima primerne prostore za ŠMK in 38 odst. šol ima dovolj kuhinjskega materiala na razpolago Vse te ovire se odpravljajo z leta v leto in ponekod z gradnjo novih šolskih poslopij. Pravilna prehrana naših šoloobveznih otrok je važen sestavni, del celotnega programa jugoslovanskih pionirskih iger. To pa lahko dosežemo le, če nenehno odpravljamo vse ovire ter tako izpolnjujemo svojo dolžnost za pravilen otrokov razvoj v naslednjem šolskem letu. Vilko Bežan SPET V ŠOLO Novo šolsko leto se bliža in kmalu bo konec počitnic in brezskrbnih dni. Šolski zvonci bodo kmalu naznanili začetek pouka in zopet se bodo učilnice napolnile z učenci. Na soboški gimnaziji smo zvedeli, da se bo pričal pouk 6. septembra ob sedmi uri za vse dopoldanske razrede in za vse prvošolce. V času šolskega leta bodo imeli popoldan pouk vsi prvošolci., ki so imeli v osnovni šoli tuji jezik angleščino in tudi tisti prvošolci, ki so imeli tuji jezik nemščino in so doma iz Murske Sobote ali pa iz bližnje okolice, ostali pa bodo imeli pouk dopoldan. Zvedeli smo tudi, da je bilo v prvi razred gimnazije v mesecu juniju sprejetih okrog 100 dijakov, še deset dijakov pa nameravajo sprejeti koncem meseca, ko bodo le-ti opravili sprejemne izpite. Tako bodo na gimnaziji z novim šolskim letom trije oddelki prve gimnazije. 'Sprejemni izpit na gimnaziji, v mesecu juniju, so pokazali precejšnje neznanje dijakov. Večina dijakov je prišla na. sprejemni izpit premalo pripravljena, saj so mora- li prav zaradi tega odkloniti kar 18 dijakov. Znano je, da je bil skoraj na vseh srednjih šolah precejšen naval. Prijavilo se je več dijakov, kot pa jih je lahko šola sprejela Tako je bilo na Srednji ekonomski šoli v M. Soboti. Prijavilo se je nekaj čez 150 dijakov, sprejetih pa je bilo samo okrog 80. Kot smo zvedeli bo začetek pouka na ESŠ 5. septembra. Pričakovati je bilo, da bo prav tak naval za vpis na Srednji tehnični šoli v Lendavi. Toda prijavilo se je kljub dvakratnemu razpisu le majhno število dijakov. Tako bo prvi letnik omenjene šole štel 27 dijakov, od tega bo dvajset dijakov, ki je končalo osemletno šolo in šest dijakov, k. so že absolventi industrijske ali vajeniške šole. Nekoliko drugačno stanje bo v letošnjem letu na Učiteljišču v Murski Soboti. V prvi razred učiteljišča je bilo sprejetih okrog 120 dijakov, tako da bo zavod štel letos 14 oddelkov, od katerih bodo trije že ma praksi po šolah. Prvi letnik učiteljišča bo začel s programom učiteljske gimnazije, medtem ko bodo ostali letniki nadaljevali s starim učnim programom. Po končanih štirih letih učiteljske gimnazije bodo morali dijaki obvezno nadaljevati še dvoletni študij na Višji pedagoški akademiji v Mariboru, seveda, če bodo želeli ostati v prosvetni službi. Dobra stran učiteljske gimnazije je v tem, da bo imel učitelj enak nivo splošne izobrazbe, kot ga daje gimnazija, kar je bilo doslej nemogoče, ker je bilo težišče predvsem na strokovnih predmetih. Tako bo letošnji prvi letnik že izvajal program po novem učnem programu. Pouk na Učiteljišču se bo pričel 6. septembra ob sedmi uri zjutraj, v popoldanskih razredih pa ob 14. uri. Vpisovanje dijakov v vse letnike bo prvega septembra ob 8. uri zjutraj, v petek, 31. avgusta ob 8. uri pa bo zdravniški pregled in preizkus posluha za naknadno prijavljene dijake v prvi letnik učiteljišča. Na obeh osnovnih šolah v Murski Soboti pa se bo pričel pouk 5. septembra ob 8. uri zjutraj. -m! Pomurski vestnik, 30. avg. 1962 5 VZAJEMNOST IN SOLIDARNOST (Nadaljevanje s 4. strani) lovnega mesta. Samo lani je bilo registriran h 2973 nesreč in izgubljenih skupno 58.740 delovnih dna ali 1 odst. vseh delovnih dni, opravljenih v naših gospodarskih organzacijah. V zveznem merilu celo ugotavljajo, da so nekatera s sredstvi socialnega zavarovanja reševala problem odvisne delovne sile. Značilen je tudi primer, ko je sekretar podjetja nasvetoval uslužbencu, naj si izposluje pri zdravniku bolniško , da bo lahko potem nemoteno izredno študiral. V soboškem okraju pa ugotavljamo, da je mnogo bolezenskih dopustov zaradi zasebnih opravil na posestvu ali posestvu staršev, neredko pa taki »bolniki« šušmarijo v svojo korist pri zasebnikih. Ta »deficitna« postavka narekuje večje sodelovanje na relaciji gospodarska organizacija — zdravstvena služba — zavod za socialno zavarovanje in temu ustrezno tudi reguliranje medsebojnih odnosov, ki naj bi pripomogli k temu, da bi bili zdravstveni strokovnjaki tudi ustrezno stimulirani za zniževanje števila že kar poklicnih staležnikov. Novo finansiranje v socialnem zavarovanju odločno zastavlja zdravstveni službi družbeno alternativo po varčnejšem gospodarjenju s sredstvi socialnega zavarovanja in je pogojeno tudi z mnogo večjo materialno prizadetostjo podjetij, kot osnovnih skupnosti zavarovancev in komun. Zato je potrebno pri uveljavljanju novih predpisov združiti vse sile in povezati vsa prizadevanja — delovnih kolektivov gospodarskih organizacij in ustanov, organov socialnega zavarovanja, zdravstvene službe, samoupravnih organov v organizacijah in oblastnih forumih — da bi tako čimprej in čimbolj učinkov to uresničili skupne smotre na področju socialnega zavarovanja. Sredstva socialnega zavarovanja so namreč naša in smo zato dolžni predvsem v našo korist z njimi gospodariti kot dobri gospodarji, kajti zmanjševanje stroškov socialnega zavarovanca bo lahko končno prispevalo tudi k izboljševanju našega življenjskega blagostanja. Seveda pa smo daleč od tega, da bi skušali zmanjševati stroške na račun zavarovancev z odvzemanjem njihovih pravic. MURSKA SOBOTA MIMOGREDE (Nadaljevanje s 5. strani) je. Kljub neštetim društvom, organizacijam, sestankom, honorarni m zaposlitvam ipd. Nekaj manjka, nekaj odrešujočega., živega, zabavnega, smiselnega. Tisto »nekaj« pa verjetno samo ne bo prišlo, kljub temu, da hiše, plače, šole, naslovi rastejo kot gobe po dežju. O tistem »nekaj.« bo treba resno razmišljati in se potruditi, da ga najdemo. Škoda bi bilo, da se Sobota razvije v vas, kjer hi imeli toliko lin toliko televizorjev, šol, hektarskega donosa uslužbencev in še kaj, pa ne bi vedeli, pod katero črko naj v leksikonu gledamo pojem »kultura«. OPTIMIZEM Lahko smo rahlo optimistični. V zadnjem času je čutiti neke znake kulturnega prebu- janja. Izgleda, da vsem še ni popolnoma vseeno, kakšen inteligenčno-kulturni indeks bo imelo njihovo mesto. Neki rahli znaki življenja, ki se spet začnejo pojavljati, pa bi marali biti največja vzpodbuda mladini. O ostalem, tudi o urbanizmu pa, oprostite, zares ne bom pisal. Jože Olaj NERADNOVCI V Neradncvcih je mladina delavna. S prostovoljnim delom je pomagala pri gradnji vaškega doma. Pred dobrim mesecem so v vaški dom namestili televizor. Sredstva za nakup televizorja so zbrali s prostovoljnim; prispevki vseh vaščanov. 50 tisočakov je dala tudi kmetijska zadruga. Po drugem kolu v Pomurski nogometni ligi ŠTIRI ČETVORKE Po drugem kolu v Pomurski nogometni ligi trenutno vodijo na lestvici štiri moštva s po štiri tekmovalnimi točkami. Čeprav je to šele začetek tega, vse bolj zanimivega tekmovanja, je vredno še posebej omeniti, da se je v vodilno četverico uvrstilo tudi moštvo lendavskega Gradbenika, ki je sicer imelo v prvih dveh srečanjih lažja nasprotnika, vendar pa bo, kot vse kaže, v prihodnjih srečanjih igralo prvo violino vsaj med novinci v tej domači konkurenci. Preteklo nedeljo je namreč na domačem terenu prepričljivo premagalo moštvo Brazde iz sosednjega Dobrovnika. Nogometaši Veržeja pa so poskrbeli za drugo rahlo presenečenje: na domačem terenu so v srečanju z moštvom Beltinec, favoritom za osvojitev prvega mesta v PNL, izsilili časten poraz in tako popravili neugoden vtis s prvega ognjenega krsta v Lendavi. S požrtvovalno in borbeno igro je moč doseči tudi otipljive uspehe, kajti tudi v domačem nogometu je žoga okrogla — o tem so se v nedeljo prepričali igravci Veržeja in o tem pričajo tudi rezultati, doseženi v tej drugi rundi tekmovanja. Za neprijetno presenečenje pa je v drugem kolu poskrbe- lo moštvo. Pušče: v srečanju s sosedi iz Rakičana je na domačem igrišču z grobo igro, nešportnimi gestami in konično s prekinitvijo tekme v 73. minuti zaradi izključitve 3 igralcev spet dokazalo., da ne zna športno prenesti poraza, pa čeprav so bili morda vmes tudi upravičljivi razlogi, zaradi katerih je klubsko vodstvo Pušče pozneje vložilo protest. Dejstvo je namreč, da nešportni izgredi postajajo pri moštvu tega kluba že nekakšna tradicija, pa se zato športna javnost upravičeno sprašuje: mar si klub s tako prakso zasluži, da še sploh tekmuje v pomurski nogometni konkurenci? PUŠČA : RAKIČAN 1:5 (1:4) Srečanje se je končalo v neregularnem času, predvsem zaradi nešportnega vedenja in ostre igre, ki je prehajala tudi v grobost, moštva Pušče. Svoje igralce so h grobi igri s hujskanjem podžigali tudi odborniki NK Pušča, delno krivdo za poznejše dogodke pa nosi tudi sodnik, ki je sprva preveč toleriral ostro igro domačinov. Strelci golov: Jančar in Sobočan po 2 ter Horvat 1 za Rakičan, Kakaš časten zadetek za Puščo. PLANIKA : PUCONCI 8:2 5:2 Ves čas tekme so na igrišču prevladovali domačini, ki so si z boljšo igro zaslužili zmago. Sicer pa je bila discipliniranost glavna odlika igralcev obeh moštev. Strel ci golov: F. Pucko, Rajh, Štefan Pucko, Zver in Toplak za domače barve, Pavlič 2 za Puconce. VERŽEJ : BELTINCI 3:5 (3:2) Nedeljske tekme med moštvoma se je v Veržeju udeležilo rekordno število gledalcev: okrog 300. V prvem polčasu so domači celo vodili. Gole so prispevali: Puklavec2, Križanič, Zver in Zadravec po 1 za Beltince, za Veržej pa Smodiš 2 in Jelen 1. BOGOJINA : SOBOTA II 0:6 (0:2) Čeprav je drugo moštvo Sobote nastopilo tokrat samo z desetimi igralci, je ves čas tekme prevladovalo na igrišču in tudi zasluženo premagalo slabejšega nasprotnika. Rezultat ustreza poteku igre. Strelci: Kuhar (avtogol), Horvat 2, Kureš 2 in Martinuzi 1 za goste. ŠALOVCI : BAKOVCI 0:0 Igra je bila v glavnem enakopravna, čeprav so bili gostje nekoliko boljše moštvo; tekma tehnično na nizki ravni. Obe moštvi sta igrali požrtvovalno, bilo pa je preveč nabijanja žoge in nesmotrnega podajanja. GRADBENIK : BRAZDA 3:1 (2:1) Domačini so bili v vseh 90 minutah igre boljši nasprotnik in je njihova zmaga povsem zaslužena. Napad in obramba gostov sta igrala premalo povezano, zato so njune akcije bile često brezuspešne. Na tej tekmi pa so se slabo izkazali nekateri gledalci, ki so z neprimernimi izrazi žalili glavnega sodnika. Strelca golov: Tarajrdek 3 za Gradbenik, Somi časten gol za Brazdo. LESTVICA PO 2. KOLU Sobota II 2 2 0 0 15:0 4 Gradbenik 2 2 0 0 15:2 4 Planika 2 2 0 0 13:4 4 Beltinci 2 2 0 0 12:5 4 Brazda 2 1 0 1 4:3 2 Rakičan 2 1 0 1 7:6 2 Bogojina 2 1 0 1 4:8 2 Bakovci 2 0 1 1 2:7 1 Šalovci 2 0 1 1 0:9 1 Puconci 2 0 0 2 4:12 0 Veržej 2 0 0 2 4:17 0 Pušča 2 0 0 2 1:8 0 BELTINSKI ROKOMETAŠI ZA POKAL FLRJ Kljub porazu - uspešni proti koncu BRANIK (Maribor) : BELTINCI 21:15 (11:6) Slovenski rokometaši so se preteklo nedeljo borili v zaključnih borbah za jugoslovanski rokometni pokal v naši republiki. Poleg članov II. zvezne in republiške lige so se namreč v to tekmovanje uvrstila tudi moštva okrajnih prvakov iz pretekle tekmovalne sezone. Iz soboškega okraja moštvo TVD Partizan Beltinci. Beltinski rokometaši so se v nedeljo srečali v Mariboru z moštvom tamkajšnjega Branika. Čeprav so igrali požrtvovalno, pa vendar niso bili povsem kos bolj izkušenemu in rutiniranemu nasprotniku, ki si je pridobil odločilno prednost že v prvem polčasu. Drugi polčas se je namreč končal samo z enim zadetkom razlike v korist domačinov. Tempo igre je namreč v drugem delu močno popustil in je tudi domačinom že zmanjkovalo sape. Beltinčani so to prednost izkoristili šele proti koncu tekme in z nekaj zaporednimi zadetki zmanjšali prednost domačinov iz prvega polčasa. Tekmo si je v Mariboru ogledalo nekaj sto gledalcev. Za moštvo Beltinec so nastopili: Peterka. Klemenčič. Hochstäd-ter, Kovačič, Kokalj. Roškar, Perša, Osterc, Horvat, Šraj in Balažič. Strelci za naše barve: Peterka 7, Kovačič 4, Klemenčič 2, Perša in Roškar po 1. POSVETOVANJE KOŠARKARSKIH SODNIKOV Republiškega seminarja za košarkarske sodnike v Kranjski gori sta se pretekli teden udeležila tudi dva sodnika iz M. Sobote. Na seminarju so po novem tolmačili košarkarska pravila in testirali sodnike. O zaključku republiškega seminarja in spremembah pravil košarkarske igre so se naši košarkarski sodniki pogovorili na posebnem posvetovanju. Določili so tudi godnike, ki bodo vodili tekme v okrajnih ligah. Za sodnike, ki so doslej sodili brez izpitov, bo sodniška komisija priredila s pomočjo KZS poseben seminar. NAFTA : SLOGA 2:1 (1:1) V nedeljo sta se v Lendavi prijateljsko srečali enajsterici domače Nafte in. gostujoče Sloge z Čakovca. V zanimivi in borbeni igri je domače moštvo tokrat zasluženo premagalo čakovske goste, ki sicer tekmujejo v okviru hrvaške conske lige. Zato pomeni ta zmaga še poseben uspeh za enajstorico Nafte, ki se bo v nedeljo v družbi z moštvom Grafičarja in Radgone pričela meriti tudi v okviru mariborsko-murskosoboške nogometne lige. NEUSPEH SOBOTE V KRANJU TRIGLAV : SOBOTA 2:0 Prvo moštvo Sobote je preteklo nedeljo gostovalu v Kranju in se v drugem kolu SCL pomerilo z moštvom tamkajšnjega Triglava. Tudi to srečanje se je končalo brez tekmovalne točke za našega predstavnika, saj so po neodločenem rezultatu v prvem polčasu zmagali, domačini. V prvem delu igre obe moštvi nista pokazala nič posebnega, v drugem delu pa so meli več sreče domačini, ki so pred okrog 2-tisočglavo množico gledalcev znali bolj izkoristiti ugodne priložnosti za gol. Moštvo Sobote je tokrat doživelo na kranjskem terenu tudi neprijetno presenečenje z avtogolom Matjašeca, ki je talko nesrečno posredoval žogo vratarju Vrdjuki, da se mu je ta izmuznila v lastno mrežo. V nekompletnem moštvu Sobote (brez Drvariča), je bila obramba precej boljša od napada. Vseka kor pa je nedeljski poraz v Kranju rezultat skrajno neborbene igre naših igralcev; še najboljši mož na terenu je bil vsekakor Puškarič. Nasprotno pa se je mladinsko moštvo Sobote tokrat spet izkazalo; s tehnično učinkovitejšo in borbeno igro je premagalo vrstnika Triglava z rezultatom 3:1 (1:1), kar je prav gotovo uspeh, ki daje moštvu že sedaj ugodne obete za končno razvrstitev na lestvici slovenske mladinske nogometne lige. SOBOTA : SLOGA 2:2 (0:1) Prejšnji teden je enajstorica NK Sobota vrnila prijateljski obisk nogometnemu klubu Sloga v Čakovcu. Na nekoliko prodnatem in ne preveč travnatem igrišču sta obe moštvi preizkusili nekaj mladih igravcev; tako je za Soboto nastopil tudi Šarotar, ki bo že v nedeljo lahko zastopal barve Sobote proti Delamarisu iz Izole. V prvem delu igre je bila tekma nekoliko počasna in neborbena; enajstorica Sobote je bila tehnično boljša, toda neučinkovita. Zaradi tega je moštvo Sloge, ki je igralo bolj enostavno, nekaj minut pred koncem prvega polčasa povedlo z 1:0. V drugem delu igre sta obe moštvi zaigrali boljše, posebno, Sobota, ki je skoraj povsem nadigrala domačine in ko je dvakrat izenačila, prvič po Maroši, drugič po Šarotarju, je naskakovala še najljubši športni cilj — zmago, vendar pa do spremembe rezultata ni prišlo. Čiro PRIJATELJSKO SREČANJE BELTINCI II : TURIST 23:13 Preteklo nedeljo sta se v okviru priprav za bližnje tekmovanje v pomurski rokometni ligi prijateljsko pomerila moštvi Beltinec II in Turista. Tekma je bila zanimiva; posebno lepo so igrali, Beltinčani, ki se zelo resno pripravljajo na bližnji start. Žreb je določil. . . Zaradi odpovedi celjske nogometne podzveze je bila pred nedavnim ustanovljena mariborsko-murskosoboška nogometna liga, v kateri bodo po naslednjem razporedu tekem sodelovala tri pomurska moštva: I. kolo — 2. septembra 1962: Nafta (Lendava) : Grafičar; Radgona : Mejnik (Svečina). II. kolo — 9. septembra 1962: Kovinar (Maribor) : Radgona; Grafičar : Branik: (Maribor); Aluminij (Kidričevo) : Nafta. HI. kolo — 16. septembra 1962: Nafta : Maribor B; Radgona : Grafičar. IV. kolo — 23. septembra 1962: Grafičar : Fužinar (Ravne); Aluminij : Radgona; Nafta : Branik. V. kolo — 30. septembra 1962: Radgona : Nafta; Drava (Ptuj) : Grafičar. IV. kolo — 7. oktobra 1962: Grafičar : Mejnik; Nafta : Fužinar; Branik : Radgona. VII. kolo — 14. oktobra 1963: Radgona : Maribor II; Drava : Nafta; Kovinar : Grafi- čar. VIII. kolo — 21. oktobra 1962: Maribor B : Grafičar; Nafta : Mejnik; Radgona : Fužinar. IX. kolo — 28. oktobra 1962: Drava : Radgona; Kovinar : Nafta; Grafičar : Aluminij. SLUŽBENE OBJAVE: Razpored tekem za 2. sept. 1962 Murska Sobota: Sobota II — Planika ob 10. uri; Bakovci: Bakovci — Bogojina ob 10. uri; Rakičan: Rakičan — Gradbenik ob 10. uri; Puconci: Puconci — Pušča ob 16. uri; Beltinci: Beltinci — Šalovci ob 16. uri; Dobrovnik: Brazda — Veržej ob 16. uri. Razpored mladinskih tekem: Lendava: Nafta — Grafičar ob 15. uri: Beltinci: Beltinci — Šalovci ob 14.30 uri; Radgona: Radgona — Planika ob 15. uri. Janez Kovač drugi v Mariboru Na atletskem mitingu za »Zorkov memorial« v Mariboru je v disciplini — tek na 1500 metrov nastopil tudi pomurski atlet Janez Kovač in v tej disciplini zasedel častno drugo mesto s časom 3:55,0 za Naraksom (Kladivar) s časom 3:54,6. Kovač je v konkurenci najboljših jugoslovanskih atletov tudi tokrat nastopil za barve Ljubljane. SMRT NA NOGOMETNEM IGRIŠČU V povratnem srečanju, med enajstoricama nogometnih sodnikov Murske Sobote in Maribora se je pred nedavnim na igrišču v Ljudskem vrtu pripetil dokaj nenavaden dogodek. Takoj, v začetku tekme so namreč Mariborčani vodili z 1:0, potem pa se je nenadoma zrušil mariborski sodnik Drago Kolenc. Po ugotovitvi zdravnika NK Maribor je navedenega igralca zadela kap, kar je pozneje potrdil tudi dežurni zdravnik mariborske bolnišnice. Preminuli Drago Kolenc je bil več let aktiven igralec, v zadnjem času pa republiški nogometni sodnik. F. R. PRED JESENSKIMI KONJSKIMI DIRKAMI Konjenišk klub v Ljutomeru bo. 9. septembra priredil jesenske konjske dirke. Na sporedu imajo prvenstvo LRS za 2-letne kasaške konje, kmečke ter klubske galopske dirke. Dirke se bodo začele ob 14. uri na dirkališču v Ljutomeru. ŠPORTNI ŠTOP Vodstvo nogometnega kluba Sobota se že intenzivno pripravlja na bližnjo tombolo, ki bo 9. septembra v Murski Soboti. Glavni dobitki so že pripravljeni in v glavnem tudi razstavljeni. Za številne udeležence tombole bo prav gotovo najbolj privlačen dobitek: pol milijona dinarjev. Kolesarski klub »Prekmurje« iz Beltinec bo 8. in 9. septembra priredil že tradicionalno cestno kolesarsko dirko »Po Pomurju«. Tekmovavci bodo dirkali po lanski progi. Tudi letos bo kolesarska dirka »Po Pomurju« pod poproviteljstvom uredništva Pomurskega vestnika. Tekmovalne ekipe slovenskih kolesarskih klubov se bodo potegovale za osvojitev prehodnega pokala PV. V sredo se bo pričel pouk tudi na srednji šoli za telesno vzgojo v Murski Soboti. V ponedeljek in torek pa bodo imeli popravne izpite, opravljali pa bodo tudi druge priprave za začetek pouka v novem šolskem letu. Pravljica o treh bratih Živel je oče, ki je imel tri sinove. Trenutek, vem, kaj porečete: »Ha, to zgodbo že poznamo. Dva sta bila pametna ...« Ne tako, tovariši! Živel je torej oče, ki je imel tri sinove. Dva sta bila napredna, pri tretjem pa se je nekaj zataknilo. Nihče ne ve kdaj in kako kajti vse tri je vseskozi vzgajal v naprednem duhu, z eno samo željo, da bi postali kar najbolj koristni člani naše skupnosti. Ko sta narava in napredna vzgoja opravili svoje in so sinovi dorasli in dozoreli, so se zapisali v plačilno listo ter se spoprijeli s koristnim delom tudi zunaj nje. Prvi sin, že po naravi gospodarstvenik, se je zagrizel v čezurno delo v podjetju. Študiral je uredbe, sestavljal pravilnike, zrevolucioniral samoupravne organe, povečal proizvodnjo, znižal proizvodne stroške; skratka, postal je duša podjetja, gonilni motor, brez katerega bi proizvodnja v njihovem podjetju še danes potekala stihijsko. S svojim požrtvovalnim delom si je pridobil velik ugled in ko so si delili ustvarjeni dobiček, ga ni bilo člana kolektiva, ki ne bi rekel: »Tovariš Škorc naj dobi največ! Tako je pošteno, kajti brez njega bi ne bilo ne dobička in ne nagrad!« Prvi sin, ki je bil kot že rečeno, vzgojen v naprednem duhu, se je branil, pa so ga preprosto preglasovali: češ, kdor več dela, naj več dobi! Drugi sin, po naravi mislec, se je po službenem času ves predajal množičnim organizacijam. Gorel je z najčistejšim plamenom in kmalu si ni bilo mogoče zamisliti sestanka ZK, SZDL, Društva prijateljev mladine, Zveze borcev, zbora volivcev ali kakršnega koli drugega sestanka, na katerem ne bi tovariš Škorc postavljal stvari načelno in dosledno. Tudi on si je s svojim požrtvovalnim delom pridobil velik ugled. Zanj sicer ni prejemal provizije in dobička v naturalijah tako kot njegov brat-gospodarstvenik, postajal pa je vse bolj zaslužen, kot se temu reče. Sreča osivelega očeta bi bila popolna, če ne bi bilo tu še tretjega sina. O njem tovariši iz podjetja in tovariši iz komiteja niso vedeli povedati nič posebnega, razen to, da je sicer pošten, zaveden, da pa se nekako odteguje od konkretnih nalog. Sklenili so, osiveli 'oče in prva dva sinova, da bodo vzeli tretjega v precep in mu vrnili naprednega duha, ki je očitno nekje uhajal iz njega. Sedli so za mizo in čakali. Dolgo čakali; ni ga bilo na kosilo, ni prišel k večerji. Že so se skoraj naveličali čakanja, ko so zaslišali s stopnišča lahkotne korake. »Najprej zlepa«, je oče pomenljivo pokimal prvima dvema in počakal, da je tretji izpraznil lonce in posodo, si privezal dušo in se 'šele nato opravičil: »Ustanavljali smo novo športno sekcijo. Mejduš, ko bi vedeli, koliko potov in besed je bilo treba preden smo zanjo izvrtali majhno sobico!« Oče ni črhnil nobene. Brata tudi ne. »Portali smo najbolj aktivno športno društvo,« je oživel tretji sin. »To je že šesta sekcija, ki smo jo ustanovili letos. Povezali smo se s Partizanom in s sindikalno podružnico tovarne. Prihodnji teden bomo dokončali novo igrišče. Vse udarniško!« Oče je zakašljal, rekel pa ni še vedno nobene. »Jutri se bodo vrnili otroci, ki smo jih poslali na taborniško letovanje. Dve skupini: eno v gore, drugo na morje. Pravijo, da so čisto prerojeni, zagoreli, utrjeni, tudi zanje bomo pri društvu ustanovili posebno sekcijo.« »Torej ustanavljaš sekcije,« se je odhrkal stari Škorc. »Medtem ko se tale dva pehata za našo Skupno dobrobit, ustanavlja moj tretji sin — sekcije! Lepa reč! Jutri zvečer bo pa skoraj gotovo spet zamudil sestanek Zveze borcev in na zboru volivcev ne bo črhnil nobene, kot da ni iz naše družine.« Glas se mu je tresel in tudi prva dva sinova sta se držala svečano in namrgodeno. »Nikakor,« je protestiral tretji sin. »Na zboru volivcev se bom z vsemi silami potegoval, da bi poleg šole uredili športni park!« »Športni park!« je zaječal stari Škorc in se obupan prijel za glavo. »Športni park na zboru volivcev! In na sestanku Zveze borce ...« Tako je! Zvezi borcev bom predlagal, naj podpre našo akcijo, da bi iz tovarne pritegnili v vrste športnikov tudi starejše delavce.« Prvi sin je zaprl veliko usnjeno aktovko in se sklonil k očetu: »Iz njega ne bo nikoli nič!« Potem je sedel v Fiat 600 in se odpeljal. Tudi drugi sin se je dvignil. Medalja na prsih je zacingljala, rekel pa ni nič, ker je tako že prvi vse povedal. Tretji sin je našel na oknu kozico z mlekom. Na dušek jo je izpraznil in zlezel pod odejo. Samo Stari Škorc je še obsedel za mizo in ves zagrenjen premišljeval, kako za hudiča se je napreden duh ravno pri tretjem sinu tako izpridil! (M. M. po D. E.) POMURSKI VESTNIK, 30. AVG 6 TEDENSKI KOLEDAR Petek, 31. avg. — Rajko Sobota, 1. sept. — Mladen Nedelja, 2. sept. — Stefan Ponedeljek, 3. sept. — Dora Torek, 4. sept. — Ida Sreda, 5. septembra — Lovrenc Četrtek, 6. sept. — Ljuba ZDRAVSTVENASLUŽBA 31. avgusta — dr. Hajdinjak 1. septembra — Anica dr. Gregorc 2. septembra — Anica dr. Gregorc 3. septembra — dr. Hajdinjak 4. septembra — dr. Udovč 5. septembra — dr. Sedlaček 6. septembra — dr. Skulj KINO MURSKA SOBOTA od 3. avg. do 2. sept. mehiški barvni film »Serenada v Mehiki«, od 3. do 4. septembra angl. barvni film: »Liga gentlemenov«, od 5. do 6. septembra švedski film: »Pouk v ljubezni«; GORNJA RADGONA — 1.—2. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Trgatev«, 3.—4. sept. (izredna predstava) sovjetski film: »Rdeče listje«. 5.-6. sept. domači film: »Kota 905«. LJUTOMER — 1.—2. sept. domači kinemaskopski film: »Solunski atentatorji«, 5.-6. sept. nemški film: »Enostavno dekle«; SLATINA RADENCI - 1.—2. sept. ameriški film: »Gola Maja«, 6. sept. sovjetski film: »Leta veselja« ; KRIŽEVCI PRI LJUT. — 1.—2. septembra jugoslovansko—italijanski film: »Maščevalec Dubrovski«; BELTINCI — 1.—2. sept. italijanski film: »Vojna in mir« (I. del) VIDEM OB ŠČAVNICI: — 1.—2. sept. zahodnonemški film »Jazz. ljubezen in pesem«. VELIKA POLANA: — 2. sept. sovjetski film: »Križarka Varjag«. MALI OGLASI MOTORNO KOLO DKW. 250 ccm. prevoženih 15.000 km. ugodno prodam. Ivan Kovačič. Beltinci 144. M-764 MOŠKO IN OTROŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Jože Koleš, Stefana Kuzmiča 2a, M. Sobota. M-783 KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno s štedilnikom »Proleter«, malo rabljeno, ugodno prodam. Peter Rižnar, Grajska cesta 9 Gornja Radgona. M-784 HIŠO Z VRTOM, ugodno prodam Ponudba do 9. septembra. Vprašati v Partizanski 17, Lendava. M-788 MOTORNO KOLO »Zündapp«, 200 ccm, dobro ohranjeno, prodam. Bratonci 113, p. Beltinci. M-788 RADIJSKI SPREJEMNIK »Simfonija,« večjega formata, z gramofonom in odličnim tonom, skoraj nov ter primeren za gostinske lokale, ugodno prodam. Slavko Kovačič, Bučkovci. M-790 gospodarsko poslopje z vinogradom in sadovnjakom, lagodno prodam. Informacije: Hrastje-Mota 40, p. Slatina Ra denci. M-791 MOTORNO KOLO NSU 250 ccm, generalno popravljen in moško kolo »Rog«, ugodno prodam. Koloman Prelec, Murski Črnci, p. Tišina. M-791 KUHINJSKO POHIŠTVO in radijski sprejemnik »Tuškanac«, ugodno prodam. Naslov v upravi lista . M-795 MOTORNO KOLO NSU — Prima 175 ccm, prevoženih 3.500 km. ugodno prodam. Plačljivo lahko tudi s čekom. Sakovič, Mladinska 10, dopoldne pa v »Kroju«, Titova Murska Sobota. M-799 OTROŠKI VOZIČEK, športni, tapiciran, skoraj nov, ugodno prodam. Vprašati: Kocljeva 13, Murska Sobota. M-800 GOSPODINJSKO pomočnico, tudi začetnico, k dvema osebama sprejmem takoj. Jože dr. De Gleria, Bled. M-802 DIESEL motor »Viktor«. 7 KS, skoraj nov, uporabljiv za gospodarske namene, pogon lahko služi za cirkular-pile, za čoln na morju in slično, prodam. Cena 180.000 din. Emil Novo-gradec, M. Sobota, Kroška c. 13. M-802 POZIV! Študijska knjižnica v Murski Soboti poziva vse, ki imajo stare časopise, slike ali knjige, naj jih ponudijo knjižnici v odkup. Studijska knjižnica, M. Sobota KOLEKTIVI! Poseben popust nudimo delovnim kolektivom in organizacijam za izletniške vožnje z našimi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s prijetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avtobusi TAM-DEUTZ (30 do 45 sedežev) je prijetna, varna in udobna! LJUBITELJI NOGOMETA! 1. Avtobusni izlet (17. novembra 1962) na nogometno tekmo »Belgija : Jugoslavija« v Beograd. 2. Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »Jugoslavija ; Madžarska« (14. oktobra 1962), ki bo na velikem NEP stadionu V Budimpešti. 3. Avtobusni izlet na meddržavno nogometno tekmo »Zapadna Nemčija : Jugoslavija« (30. septembra 1962) v Zagreb. KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo eno-dvodnevni izlet na Vršič oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri KOMPAS-ovih avtobusih! IZLETI V INOZEMSTVO 1. Lastniki osebnih avtomobilov! Dvodnevno potovanje z osebnimi avtomobili preko Koroške na Grossglockner ter v nadaljevanju v Badgastein. Cena 4.700 din. Prijave do zaključnega števila. 2. Kolektivi! Zaradi izrednega zanimanja za Koroško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. Cena eno-dvodnevnega izleta po Slovenski Koroški je 3.500 din. 3. 5-dnevno avtobusno potovanje v Budimpešto (avtobusno). Prijave v poslovalnici KOMPAS-a. 4. Z letalom v Rusijo! 7-dnevni izlet z letalom na relaciji: Zagreb-Varšava-Leningrad-Moskva (celodneven ogled Varšave, tri dni bivanja v Leningradu ter tri dni v Moskvi). Prijave v poslovalnici KOMPAS CELJE! Se priporoča KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1 — 23-50 telefon. ROJSTVA Rodile so: Terezija Raduha iz Zgornjega Kocjana — dečka, Dragica Opačač iz Črnelavec — dečka, Matilda Berden iz Hrastja-Mote — dečka, Irma Gregorec iz Vaneče — dečka. Marija Duh iz Lipe — dečka, Kristina Ozvatič iz Tišine — dečka, Hermina Ovček iz Ran-kovec — dečka, Ivanka Nemec iz Filovec — dečka, Karolina Vukan iz Mačkovec — dečka, Irena Čarni iz Gorčan pri Medvodah — dečka, Vilma Kočar iz Serdice — dečka, Helena Podlesek iz Murske Sobote — deklico, Ana Kolaj iz Iža-kovec — deklico. POROKE Poročili so se: Avgust Požonec, gozdarski tehnik iz Martinja in Marija Kulčar, učiteljica iz Martinja; Jože Brumen, učitelj iz Ba-kovec in Ernestina Mencinger, u-čiteljica iz Gerlinec; Silvester Schmidlechner, uslužbenec in Rakičana in Terezija Bunderla, uslužbenka iz Rakičana; Anton Horvat, upokojenec iz Černelavec in Gizela Baranja, gospodinja iz Černelavec; Anton Zrimšek, miličnik iz Murske Sobote in Slavica Horvat, uslužbenka iz Murske Sobote. SMRTI Umrli so: Aleksander Horvat iz Murske Sobote, star 67 let; Mirko Grebenc iz Stogovec. star 53 let; Ivanka Lukovnjak iz Janževega vrha, stara 79 let; Lovrenc Kozar iz Rakičana, star 73 let. ČESTITKA Cveti Kučan in Simu Tomaniču mnogo sreče na novi življenski poti želijo prekmurski študentje iz Zagreba. ČESTITKA Ivanu Jugu iz Ljutomera želimo ob njegovem življenjskem prazniku vse najboljše in mu iskreno čestitamo! Kolektiv uredništva Komisija za razpis delovnih mest pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje Murska Sobota razpisuje sledeča delovna mesta: 1. delovno mesto kurjača centralne kurjave in hišnika 2. delovno, mesto telefonista in vratarja Pogoji: Za delovno mesto kurjača centralne kurjave, ki bo istočasno tudi hišnik, se zahteva kvalifikacija, ki je predpisana za kurjača parnih kotlov (kvalificirani kurjač parnih kotlov). — Za delovno mesto telefonista in vratarja (osemletka). Za hišnika je na razpolago stanovanje. — Prijave, kolkovane s 50 dinarji«, je dostaviti tukajšnjemu zavodu najkasneje do 15. septembra na naslov: Razpisna komsija pri OZSZ M. Sobota. Kmetijska zadruga »Napredek« Prosenjakovci razpisuje prosto delovno mesto administratorja Zaželjena je srednja strokovna izobrazba ali nižješolska izobrazba z daljšo prakso v administraciji z znanjem strojepisja. Krajevna skupnost Bakovci razpisuje prosto delovno mesto frizerke Pogoji: kvalificirana delavka za moško in žensko stroko. Rok prijav velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje vložiti pri Kraljevni, skupnosti Bakovci. OBVESTILO Obveščamo vse kmetijske zadruge, podjetja ih kmetovalce, ki pridelujejo vino oz. alkaholne pijače, da ima naše podjetje na zalogi večje količine sodov in to od 20—800 1 Nadalje smo pripravljen prevzeti, večja in manjša naročila. Cene so konkurenčne ter se priporočamo! Obrtno mizarsko podjetje »LESLIK« Maribor, Smetanova ulica 1 OBVESTILO STARŠEM IN DIJAKOM Dne 5. septembra od 7. ure naprej bo Knjigarna »Dobra knjiga« prodajala šolske knjige in ostale šolske potrebščine na Osemletki II. v Murski Soboti. Dne 6. septembra, prav tako od 7. ure naprej, bo prodajala knjige in ostalo na Osemletki I. v M. Soboti. Priporoča se kolektiv ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta ALEKSANDRA HORVATA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili' na zadnji poti, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se toplo zahvaljujemo kolektivom: CZP »Pomurski tisk«, »BLISK v Murski Soboti, Trgovskemu podjetju »Potrošnik« v Murski Soboti, KZ Selnica in Društvu upokojencev ter vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, za darovane vence in cvetje in pevcem za poslednje pesmi. Iskrena hvala zdravnikom in osebju bolnišnice v Murski Soboti, ki so se med njegovo dolgotrajno boleznijo trudili ohraniti ga pri življenju. Prav tako se zahvaljujemo za ganljive besede predstavniku. Društva upokojencev. Murska Sobota, 23. avgusta 1962 Družina Horvat, Öri in Simonič Komisija za štipendije pri Občinskem ljudskem odboru Lendava razpisuje na podlagi 7., 26. in 27. .člena Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ, štev. 32/55) naslednje štipendije 3 na VPŠ skupine matematika—fizika 3 na VPŠ skupina tehnični pouk—fizika 2 na Srednji glasbeni šoli 3 na Srednji vzgojiteljski šoli Interesenti morajo poleg lastnoročno napisane in s 50 din kolkovane prošnje priložiti še naslednje dokumente: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju in mnenje mladinske organizacije ali Krajevnega odbora SZDL. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo otroci padlih borcev NOV in žrtve fašističnega nasilja, prosilci s področja občina Prošnje sprejema Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora do 10. septembra 1962. »MURA«, tovarna oblačil, perila in pletenin, M. Sobota razpisuje prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. konjsko opremo 2. transportna prevozna sredstva (voz za konj. vprego) Interesenti se naj oglasijo na upravi podjetja »Mura« v Kerenčičevi ul. št. 3. Kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka« M. Sobota razpisuje prosto delovno mesto samostojne administrativne moči Nastop službe takoj.. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene ponudbe z življenjepisom sprejema uprava podjetja do 15. septembra 1962. 7 Blizu nogometnega igrišča na drugi strani, reke je stal visok, košat in zelo star kostanj. Imel je zelo pripravne veje, podobne rogovilam. Bile so široke in močne, tako da je lahko nanje legel 12-letni fant, če ni bi preveč debel. Celo zaspal si lahko na njih in se ti ni bilo treba bati, da bi padel na tla Angel, Emil in Joco so imenoval te veje posteljo in ker sta bili prvi rogovili najbliže zemlji, je bila to postelja v pritličju . Zasedel jo je Emil. To pa zato, ker je bil najmlajši im je najraje spal. 8 Nekoliko više se je utalboril Angeli. Njegove veje sicer niso bile primerne za »spalnico«, zato pa so bile kot nalašč za gugalnico. Angel je bil nor na gugalnice. Zato se je tudi odločil za te veje, čeprav bi lahko kot najstarejši zasedel najlepše in najvišje veje na drevesu. Na ta način je prišel na vrh Joco. Od tu je imel prekrasen razgled., pod seboj je imel nogometno igrišče, dalje naprej je videl preko .rdečih streh in reke v koritu vzhodni del mesta, z velikimi., dolgimi dimniki., iz katerih se je vedno kadilo. 9. Jocova, veja je bila »opazovalnica«. Od tu je bilo mogoče najhitreje opaziti sovražnika. Teh ni bilo malo: vrstniki iz šole, starejši bratje in sestre, starši, policaji: Se posebej se je bil nepomirljiv boj med policaji in dečki. Skoraj ni bilo dneva, da se ne bi spopadli. Pri tem je največkrat odločala hitrost. Ta je bila na strani dečkov. Vendar se je večkrat pobratil policajev pendrek s fantovskimi hlačami. Ta boj se je vodil največ v predmestjih našega mesta: V Nabrežju, v Teznem, Studenicah, Meljah in v Kričevini. POMURSKI VESTNIK, 30. AVG 7 TO IN ONO IZ KUZME Tukaj pričakujemo, da bo v kratkem podjetje »Avtobusni promet« Maribor, ki vzdržuje večino avtobusnih prog v Pomurju, odprlo novo avtobusno progo Kuzma — Ljubljana. To bo vsekakor pomembna pridobitev ne samo za prebivavce Kuzme, temveč tudi, za ostale prebivavce ob tej progi, ker jim bo z otvoritvijo te proge omogočeno, da v enem dnevu opravijo svoje opravke v večjih krajih Slovenije vse do Ljubljane, kar sedaj ni mogoče. Obenem bo pa olajšan našim ljudem obisk svojih sorodnikov, ki so zaposleni po vsej Sloveniji, od Kočevskega do Primorske, Gorenjske, Koroške. Isto bo tudi s sosednjo Hrvaško vse do Zagreba, ker bo verjetno postavljena zveza z avtobusno progo M. Sobota — Zagreb. Ker je predpogoj za otvoritev te proge zgraditev še ene garaže, so že pričeli pripravljati gradbeni material. Ker smo že pri avtobusnih progah, ne moremo mimo, da se ne bi dotaknili tudi cest. Čeprav je o teh bilo že mnogo napisanega v naših časopisih, je bilo malo storjenega. Res so v zadnjih dneh navozil nekaj materiala na cesto Kuzma — Dol. Slaveči, ki je bila ena najslabših na Goričkem, toda to je le toliko, da niso ukinili avtobusne proge Kuzma — M. Sobota, kar je bilo predvideno. Še nekaj. Dobro bi bito, če bi direkcija za ceste v Mariboru postav la smerne tablice za Kuzmo vsaj na križišču v Večeslavcih in križišču Grad - Martinije, ker se nemalokrat zgodi, da vozniki motornih vozil, posebno inozemci, ki so namenjeni v Kuzmo, znajdejo v Rogašovcih, oziroma pri Gradu ali v Martinju. Tako se je zgodilo beneškim fantom, ki so nas prišli s precejšnjo zamudo razveselit s svojim programom. Neka kulturna skupina iz Maribora pa sploh ni mogla najti Kuzme! Gradnja nove šole lepo napreduje, tako da bo že kmalu pod streho. Pa tudi v obeh starih šolah popravljajo notranje prostore, da bodo že do začetka šolskega pouka pripravljeni za uporabo vsaj prostori v obeh starih šolah. Začeli so tudi z gradnjo zadružnega skladišča. Z dograditvijo tega bo rešen pereč problem, ker so do sedaj blago vskladiščevali v neprimernih prostorih, za stroje pa bo urejena primerna garaža, nadalje trgovina z reprodukcijskim blagom ter poslovni prostori. Že pred leti je bila nadzidana občinska hiša, v kateri so uredili stanovanja in poslovne prostore za Krajevni urad, poštni urad itd. Dobro bi bito, če bi stanovanjska skupnost, ki s hišo upravlja, poskrbela, da se hiša uredi tudi od zunaj. S tem bi preprečili kvarjenje, zunanjega zidu. Lajči Pandur — Prekmurska tišina Kljub septembru, ko lahko rečemo, da je usega o izobilju, je paradižnik še vedno »rdeče zlato« — po 50 din za kilogram PREMALO UČITELJEV ZA TELESN0 VZGOJO Svet za telesno vzgojo pri Občinskem ljudskem odboru v Lendavi ugotavlja, da je v občini občutno pomanjkanje predavateljev in vzgojiteljev za telesno vzgojo. V nižjih razredih imajo pouk telesne vzgoje le po tri ure tedensko, v višjih razredih pa celo po dve uri. V občini je samo en strokovni predavatelj za telesno kulturo, dočim opravljajo pouk telesne vzgoje v večini šol ostali učitelji, kot kaže, pa se stanje ne bo izboljšalo tako kmalu, saj imajo v vsej občini le tri štipendiste in to enega na visoki, dva pa na srednji šoli za telesno vzgojo. Leta 1960 je bila ustanovljena občinska zveza za telesno kulturo, katere naloga je organizirati razna športna tekmovanja. Zveza se je začela uveljavljati šele v letošnjem letu. Večje tekmovanje je pripravila ob občinskem prazniku. Na tem tekmovanju je sodelovalo 11 sindikalnih podružnic s približno 250 tekmovavci. Poleg tega je organizirala zveza tudi osnovnošolsko atletsko prvenstvo. Na območju občine je 11 telesnovzgojnih društve in klubov. Društva v glavnem širijo svojo dejavnost, nazaduje le Partizan Lendava, ki ima vedno manj članov. Družbeni plan predvideva v Lendavi gradnjo plavalnega bazena. Graditi ga še niso pričeli, ker ni načrtov. Računajo pa, da bodo načrti pripravljeni do konca tega meseca. Potem bodo pričeli. Nov proizvod Iskre V letih po vojni se je zaradi višjega življenskega standarda silno povečalo povpraševanje po radijskih sprejemnikih. Industrija radioaparatov je bila komaj kos tako velikim potrebam. V zadnjih letih pa vedno bolj opažamo, da povpraševanje po samih radijskih sprejemnikih močno pada, precej zaradi večjega povpraševanja po kombinaciji radio-gramofon ali samo gramofon. Vedno več ljudi, posebno mladine, se navdušuje za "konzervirano glasbo" z gramofonskih plošč, ki daje vsak čas neodvisen program in ga je moč kadarkoli ponoviti. Jugoslovanska industrija gramofonov je v veliki meri odvisna od uvoza, zato so v ISKRI skonstruirali domač tip električnega gramofona "Emona", ki je prilagojen vsem zahtevam glede vdelave v glasbene skrinje, kombinirana radijska ohišja in ročne kovčke. Ima samostojen asinhronski motor z regulacijami za predvajanje vseh vrst plošč. Površina gramofona je izdelana iz polistirola, a vložek na gramofonski glavi lahko izmenjamo za predvajanje mikro ali stereo plošč. »Emono« bodo lahko priključili na vse vrste električnih omrežij. Posebne izvedbe namenjene za izvoz bodo prilagojene tudi za neevropske električne vrednosti omrežja. V kratkem bodo prišli na tržišče priljubljeni koncertni sprejemniki "Triglav" z vdelanimi novimi električnimi gramofoni Emona. Zaradi domače proizvodnje bo tudi docela odpadel uvoz leteli, ki je dolgo časa oviral večjo proizvodnjo tega kombiniranega radijskega sprejemnika. Številni ljubitelji gramofonskih plošč bodo verjetno z velikim veseljem pozdravili nov domač tip električnega gramofona. Uspehi v Tednu knjige Občinski ljudski odbor v M, Soboti je v Tednu knjige dodelil nesamostojnim krajevnim knjižnicam v svojem okolišu 200 tisoč din podpore; največ so dobile knjižnice, ki so bile aktivne tudi pri zbiranju prostovoljnih prispevkov od prebivavstva. Najbolj so se izkazale knjižnice v Puconcih, Bakovcih in Martjancih. V Tednu knjige so v soboški občini obogatili knjižne police z nad 300 novimi, vsebinsko kakovostnimi knjigami. V občinskem okolišu pa še vedno izpopolnjujejo omrežje krajevnih knjižnic Tako bodo odprli knjižnice tudi v Mač- kovcih in Kuzmi. Soboška knjižnica pa bo kot osrednja občinska knjižničarska ustanova v prihodnjem mesecu znatno okrepila svoje poslanstvo na podeželju tudi s potujočo knjižnico. -sk DANES NA SEJI ObLO LENDAVA Za danes dopoldne je sklicana seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Lendava. Dnevni red predvideva obravnavo poročila o gibanju gospodarstva v prvem polletju, poročilo sveta za telesno vzgojo, sprejem odloka o minimalnih agrotehničnih ukre- pih na območju občine ter razpravo o nekaterih drugih predlogih. Drago Grah KOZMONAVT KÜFRNJEK Prav ko sem priletel stotič okrog Zemlje, sem ga zaslišal neposredno v svoji bližini, kot da me hoče prestrašiti: "Buh!" Gledal sem v globino in poskušal odkriti svojo domačo grudo. Kako lepo je sijalo sonce! Zdelo se mi je, da še v teh neskončnih višinah diši po zorečih žitnih poljih in prvih jabolkah. Razločno sem videl našo veliko reko, kamor sem se hodil kopat in kjer sem toliko sanjaril, sanjaril pod topoli in med visokim trstičjem —. Eh, nisem mogel odtrgati pogleda od te nedosegljive podobe ... »Hej!« se je oglasil znova. »No, kaj pa je?« sem se končno ukrenil. Nekaj časa je samo zrl vame, ves začuden, skoraj osupel. Zakrmaril sem s srnjim vsemiroplovom k njemu, ko- likor se je le dalo. »Čuj, kaj pa je s tabo?« me je zaskrbljeno pogledal. »Kaj pa naj bi bilo z mano?« sem se jel čuditi še jaz. »Ali si normalen?« »Ali si Tl normalen?« »Ne vidiš ničesar nenavadnega ?« »Nenavadnega?« Pogledal sem okrog sebe. Vse je bilo videti v redu. Aparati niso kazali ničesar sumljivega Srajca, ki sem jo opral sinoči, je še zmeraj visela na istem mestu v zraku. Pri njem prav tako ni bilo opaziti nikake spremembe. Stara, dobro znana slika. Nagibal se je skozi okroglo okno, kot pač zmeraj. Kadar mu je bilo prevroče, je vselej nekoliko privzdignil svojo zlato obrobljeno kapo, tako da mu je plavala za kak prst nad glavo, kakor gloriola. Papir, čiki in podobnoni odpadki, ki Uh je po navadi nemarno metal iz svoje kabine in ki po vsemirskih zakonih niso mogli nikamor pasti ali izginiti, vse dokler je ostal v isti smeri in ni spremenil hitrosti, so ga obkrožali kot čvrsto spremstvo. Med njimi sta bili tudi dve prazni steklenici za pivo. Tik ob sprednjem oknu, kamor je zlahka segel z roko, je plavala velika črna pütra. Tudi to je bila znana reč. Se nikoli ni odšel v vsemirje brez nje, oziroma brez prvovrstne slivovke v njej. Bil je pač pravi naš človek, ves in popolnoma naš, kakor tisti pristni Goričanec, ki se je nekega jutra odpravil iz Zgornjih Jelšovec v Srednje Jelšovce, torej na pot, ki je terjala debelo uro hoje, pa vzel s sabo — za vsak slučaj -— do roba napolnjeno pollitrsko steklenico tropinovca. Skratka, zaman sem ugibal, zaman napenjal oči: bilo je vse točno tako kot vedno poprej. »Ne vem, kaj naj bi bilo nenavadnega danes«, sem dejal nazadnje. "Ali nisi — nisi nič presenečen ?" »Presenečen?« To mu je očitno vzelo sapo. Jadrno je segel za svojo pütro in si jo pošteno nagnil, da mu je zaplesal grgravec. »Tebi pa ne bom ponudil,« je rekel za tem in izpustil posodo, da mu je obvisela neposredno pred nosom. »Tako ali tako že zdaj ni vse v redu s Tabo. Kaj šele, če poduhaš alkohol.« »Zdaj pa bi že rad vedel, čemu se tako čudiš!« O, nepojmljivo mi je to! Nepojmljivo! Daleč v vesolju, v kraljestvu večne tišine, v svetu čudežev, v svetu, kjer si sončni vzhod in zahod sledita vsake pol ure, kjer vidiš zvezde, mesec in sonce obenem, kjer pljuneš predse — če si tako nepreviden — in se potem podiš po vsemirju za lastno slino, kjer,... kjer . ., ah, neskončnost neskončnih neverjetnosti, — a ti, ti mi ravnodušno sediš v tej svoji "Ci güti 105«! Ali se ti res ne zdi nenavadno, čudno, nerazumljivo, nemogoče... da se na vsem lepem srečava v teh višavah? Srečanje, kakršnega še ni doživela živa duša! Srečanje, ki je skoraj že preveč tudi za najdrznejšo zemeljsko domišljijo!« »Zaradi tega torej vso to tvoje razburjenje. Ne, temu se res ni vredno čuditi.« ■ Zagrabil je, najbrž do kraja razočaran, svojo neizbežno pütro, se potegnil v kabino in zatresknil okno. Hkrati je zaveslal s svojim vsemiroplovom daleč od mene in se očitno zakrknil vase. Nemudoma sem se oglasil po radiu, toda odgovora ni bilo. »Čuj,« sem rekel na to, »povedal ti bom kakšno srečanje sem doživel jaz, pa boš videl, zakaj se mi zdi NAJINO srečanje običajna reč. Ali me poslušaš?« Seveda mi ni privoščil besede, toda bil sem prepričan, da je obdržal zvezo z mano, zato sem se najprej udobno zleknil po zraku, nato pa začel pripovedovati. PRVA ZGODBA Bilo je nekje tam spodaj, v Angliji. Skupno z dvema prijateljema Slovencema sem v neki "pub", v neki gostilni, spoznal partijo biljarda. Eden izmed obeh igralcev, mlad eleganten moški , se je držal zelo slabo. Ko da ni imel še nikoli palice v roki. »Neroda«, smo komentirali na glas vsi trije. »Nimam pojma o odbojnem zakonu! - prav zabavali smo se na njegov račun, gotovo bolj kakor če bi igrali tudi sami. »Šleva! Tik pred luknjo — pa ti ga tako polomi!« Najbrž se nam je zdelo sila imenitno, zbijati šale na račun nekoga, ki je lahko slišal vsako besedo, pa ni vedel, da se nanašajo nanj,. Prišlo je do tega, da se nismo mogli zediniti, kakšno vrednost ima zelena krogla. Ta je zatrjeval: »Zelena je dve točki!« Oni pa: "Zelena je tri!" Ko smo bili že tako daleč, da smo hoteli povprašati igralca, ki je bil boljši, se je ona »neroda« in »šleva« zravnala in rekla v brezhibni slovenščini: »Zelena je tri, fantje. Vsi trije smo onemeli. Ko se je oni spet sklonil nad krogle in se potihem smejal, je eden izmed nas zajecljal, v angleščini seveda,, besedo ali dive v zahvalo za informacijo. Pobrali smo se nato iz sobe in poparjeni za čeli ugibati, ali je tista »neroda« naš rojak — kak begunec, ali pa slučajen popotnik kot smo to bili mi. Ta nenavadni slučaj! To presenetljivo — Toda povedati sem hotel pravzaprav neko drugo zgodbo, pravtako resnično kot to, ki sem jo povedal. Sicer so pa resnične vse, ki jih boš slišal, vse, od prve do zadnje. Kaj bi si izmišljaj, ko pa je mnogo enostavneje in laže, črpati iz lastnih doživetij! Torej k zgodbi. Tokrat sva v Zahodni Nemčiji, na Švabskem, na tistem mirnem podeželju, gričevnatem kot naše Goričko, na pravem kmečkem podeželju, polnem gozdov, polj in sadovnjakov. Potoval sem z avtostopom. brez trdnega cilja, več ali manj na slepo srečo, kakor je pač naneslo, kakor se je pač peljal voznik, ki je ustavil in me vzel s seboj. Kak lep jesenski čas je bil tisto! Dnevi so bili kot top la, otožna pesem Dnevi so bili kakor cekini, žolti iz dneva v dan bolj, žolti vsak dan drugače. Ni bilo veliko prometa v tistem zakotju, pa mi ni bilo tudi niti najmanj žal, da sem zato počasi napredoval. Ob cestah je bilo sadno drevje, dišalo je po moštu, -po živini, po kmečkih dvoriščih, pa mi je bilo ljubo, da sem se lagodno klatil skozi to privlačno okolje. Se na večer, ko je bila dolina še skoraj brez sonca, me ni nič preveč skrbelo da bom prispel do kraja, kjer sem prvotno nameraval prenočiti. V Nemčiji se avtomobil čez dan zelo neradi ustavljajo. Če te kdo že vzame s sabo, začne takoj opravičujoče pripovedovati o nevarnostih v primerih, ko je neznanec od zadaj lopnil svojega gostitelja po glavi in ga izropal, o številnih beguncih iz Vzhodne Nemčije, o beguncih iz najrazličnejših smeri, skratka, ki da jim ni v nobenem primeru zaupati. Torej ni bilo nič čudnega, da ga skoraj ni bilo človeka, ki bi v temi pobral nekoga na cesti. A jaz sem kljub pozni uri še vedno poskušal srečo, znova in znova, pa čeprav je vsak avto hladno odbrzel mimo mene. Kako sem tedaj osupel, ko se je nek Volkswagen nemudoma ustavil! Kakor hitro sem ugotovil, da je v avtomobilu sedela ženska, in povrh še sama, sem se začudil še bolj. Ali je pogumna, ali pa neumna. sem si mislil, ko sem lezel v avtomobil. Ni ga bilo še voznika, ki me v takem primeru ne bi vprašal, od kod prihajam in kam nameravam. Tudi tokrat se je začelo vse v enakem zaporedju. In nato, ko sem povedal, da sem iz Jugoslavije, je malce privzdignila glas, ko da jo pri tem nekaj izrecno zanima, "Iz katerega konca pa?" "Iz Slovenije," sem odvrnil misleč, da je bila kdaj kot turist pri nas, pa je zato utegnila kaj bolje poznati našo deželo. »Iz Slovenije?« je vzkliknila. In ko sem jo zavzeto pogledal, je rekla — svojim ušesom nisem mogel verjeti — v čisti slovenščin : "O, lepa Slovenija!" »Kaj?« sem iztisnil iz sebe, in to v nemščini, med, tem ko je ona -povzela v mojem jeziku: Tam sem preživela večji del svojega življenja. Ali veste kje je grad Hmeljnik?« »Na Dolenjskem, se mi zdi, ali ne?« Da, grad Hmeljnik na Dolenjskem. To je bil moj dom « »Grad Hmeljnik?!« sem se nagnil k njej. »Pa vendar ne bo res, da govorim kar z lastnico gradu Hmeljnik?!« »Da, da, prav to.« S tem je vse doseglo moj višek. Ponoči, ko te ne bi vzel noben moški s sabo, te je pobrala ženska; čisto na samem, sredi gozda, nekje v Nemčiji, v odmaknjenem kraju., kjer le tu in tam pripelje kak avtomobil. In še dalje: več kot 52 milijonov prebivalcev ima Zahodna Nemčija in jaz sem moral naleteti prav na enega izmed redkih, ki govori tud-slovenski! In tudi to še ni vse: naleteti sem moral povrh vsega — da bi bila vsa neverjetnost še prepričljivejša — na leteti na nekdanjo gofico z gradu Hmeljnik na Dolenjskem! Naj zven še tako nemogoče, je pa vendarle res. Dala mi je svoj naslov, in zdaj živi v Heidelbergu kot šivilja. Konec prihodnjič) Pomurski vestnik, 30. avg. 1962 8