Javni pogovor Gorenjskega glasa: bivši obrambni minister Janez Janša V Sloveniji še ni nihče protestiral proti meni f\TJv P°8ovor y Hotelu Creina v Kranju potekal dan pred protikorupcijskim zborovanjem v HUbljani, je bivši obrambni minister in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, ki je ega dne dokončno izstopila iz vladne koalicije, govoril o tem zborovanju, njegovih ciljih, Dnasanju krščanskih demokratov, ki jih vztrajno vabi k sodelovanju, ter o njemu bolj ali "^nj ljubih politikih Kučanu, Peterletu, Drnovšku, Bizjaku, Bavčarju. K«uij, 8. aprila - V odgovorih na vprašanja, ki mu jih je v Pfvem delu javnega pogovora Pfed polno dvorano hotela Meina, najmanj toliko ljudi pa Je moralo ostati pred vrati, spetno zastavljal novinar Ra-*» Kranj Vine Bešter je Janez Janša glede protikorupcijskega gibanja in zborovanja v Ljubljani povedal, da so s pristopom Jlovenskih krščanskih demok-r.at°v med organizatorji vse °emokratične, neprebarvane s!ranke, ki so nastale v času Mnoge gibanja strVlnske Pomladi. an*e, organizacije, !n kulturnike, ki so želeli sodečo".:*: P? so morali odkloniti. V lovati, ^j^mji se tako začenja mno- ki Pr°tikorupcijsko gibanje, ko i Potiskalo na legitimne in J>alne, ali pa samo na legalne ^avne organe, da za tisto, za k\a° plačam> dejansko izvaja-dei • P°^teno opravljajo svoje : lo in se borijo zoper korupci-;' ne pa jo zagovarjajo. Italija 'o uspešno izpeljala, vendar soritam ODStaJal° neodvisno dtv°. ki je začelo čistko, je Janša. V Sloveniji te sreče mamo, vendar je s tem vseeno treba začeti, saj se spet pojavlja neka demokratična energija. Sobotno zborovanje naj bi bilo tudi začetek organiziranja neke nove politične koalicije, ki bo skušala z vsemi demokratičnimi sredstvi do konca izpeljati reforme, ki jih je začel Demos ali bi jih moral začeti. Glede ne preveč jasno stališče krščanskih demokratov, ali so za gibanje ali ne, je Janša dejal, da si lahko zraven ali pa nisi. Svet SKD je odločil, da bo ta stranka zraven. Če jih ne bo, je dokaz, da ljudje iz te stranke različno izjavljajo o istih stvareh. Njegova stranka in on sam sta bila v vladi edina in večkrat preglasovana glede boja proti korupciji. Cilj zborovanja ni, da bi se problemi reševali zunaj državnih organov, ampak da se te organe prisili, da bodo to počeli. Zato je Janša državni zbor določil referendumska območja za nove občine Na Gorenjskem 27 novih občin Na odlok državnega zbora so možni ugovori do 19. aprila do 24. ure. Ker iz kranjske ^Jne nI bilo zapisnikov zborov krajanov, je državni zbor določil referendumska močja na osnovi strokovnih podlag. Dražgoše niso bile vključene v nobeno erendumsko območje, zato jih državni zbor predlaga k občini Železniki. Sn ^1» ^ aprila - Državni zbor je v petek Pfejel odlok o določitvi referendumskih tem^V za ustanov»tev občin. Slovenija je po 0.m odloku razdeljena na 355 referendumskih bj'^ij- Če bodo referendumu pozitivni, naj „ , d°bili toliko novih občin, vendar so ni Jere razdelitve še sporne in bosta potreb-tiškem Kulturnem domu se je konec minulega tedna na ProJ'nem srečanju predstavilo pet folklornih skupin s šestimi ? V primeri s predstavitvami iz preteklih let je "iKon""- V Primeri s predstavitvami iz preteklih let je tokratni *ffi??v««#iv zaradi ponovne obuditve in razveseljivega nastopa Mod lS°,rmh skupin - KUD Mali vrh Nemilje - Podbhca in KUD tyuh,:aJ'avec iz Preddvora, ki se tako spet uvrščajo ob stalno Kav faUorne skupine KUD Primskovo, FS Sava Kranj in FS tetiln-an'- Na sliki •godbeniki FS KUD Primskovo so zaigrali v na Laborah. - Foto: Janez Pelko K. C- F=tr>sl lip bleddoo. lesna industrija —* «4260btod,IM> Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor sprejel odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin Na Gorenjskem 27 referendumskih območij V jeseniški občini jih odlok jpredvideva pet, v kranjski občini sedem, v radovljiški občini prav tako sedem, v škofjeloški občini osem in v trziški občini eno. Skupno je v državi predvidenih 355 referendumskih območij. Ugovori zoper to odločitev so mogoči do 19. aprila do 24. ure. Referendumska območja v kranjski občini so določena na osnovi strokovnih podlag, ker predloga in zapisnikov zborov občanov iz Kranja ni bilo. Ljubljana, 12. aprila - Včeraj je bil objavljen Odlok o določitvi referendumskih območij za določitev novih občin v Sloveniji. Državni zbor je v petek pretekli teden določil 355 referendumskih območij, kar pa zanesljivo še ni dokončno število, saj se nekatera območja prekrivajo in bodo nujni ugovori ter usklajevanja. katera referendumska območja bomo imeli na Gorenjskem? V jeseniški občini jih je pet: Rateče Planica, ki obsega Rateče, Kranjska Gora, ki obsega Log, Kranjsko Goro, Podkoren, Srednji vrh in Gozd Martuljek, Dovje Mojstrana, ki obsega Dovje, Belco, Mojstrano in Zgornjo Radovno, Žirovnica, ki obsega Moste, Breg, Breznico, Doslovce, Rodine, Selo pri Žirovnici, Smo-kuč, Vrbo, Zabreznico in Žirovnico, in Jesenice, ki obsega Blejsko Dobravo, Hrušico, Javorniški Rovt, Jesenice, Koč-no, Lipce, Planino pod Golico, Plavški Rovt, Podkočno, Potoke in Prihode. V kranjski občini je predlaganih sedem referendumskih območij. Je-zersko obsega Spodnje in Zgornje Jezersko. Preddvor obsega Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Spodnjo Belo, Kokro, Srednjo Belo, Zgornjo Belo, Breg ob Kokri, Hrib, Mače, Možjanco, Novo vas, Potoče, Preddvor in TupaliČe. Referendumsko območje Cerklje obsega Cerklje, Pšenično Polico, Vasco, Ambrož pod Krvavcem, Dvorje, Grad, Stisko vas, Šte-fanjo Goro, Poženik, Pšato, Šmartno, Apno, Lenart na Rebri, Sidraž, Šentursko Goro, Viševco, Vrhovje, Adergas, Češnjevek, Praprotno Polico, Trato pri Velesovem, Velesovo, Cerkljansko Dobravo, Blinje, Lahovče, Zalog pri Cerkljah, Zgornji in Spodnji Brnik ter Vopovlje. Referendumsko območje Gorice obsega Golnik, Gorice, Letence, Srednjo vas, Zalog, Tenetiše, Babni vrt, Čadovlje, Pangeršico, Povije, Trstenik in Žablje. Območje Šenčur obsega Srednjo vas pri Šenčurju, Šenčur, Trboje, Žer-javko, Luže, Milje, Visoko, Voglje, Hrastje, Prebačevo, Vofclo, Hotemaže in Olševek. Reierendumsko območje za ustanovitev občine Naklo obse- §a Spodnje Duplje, Zadrago, zgornje Duplje, Cegelnico, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Polico, Strahinj, Žeje, Bistrico, Gobovce in Podbrezje. Območje za ustanovitev občine Kranj obsega Kranj, Britof Orehovlje, Bobovek, Ilovko, Kokrico, Mlako pri Kranju, Srakovlje, Tatinec, Predoslje, Suho pri Predosljah, Rakovico, Spodnjo Besnico, Zabukovje, Zgornjo Besnico, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje, Čepulje, Javornik, Sveti JoŠt nad Kranjem, Lavtarski vrh, Planico, Pševo, Breg ob Savi, Jamo, Mavčiče, Mejo, Podrečo, Praše, Jamnik. Ne-milje, Njivico, Podblico, Šutno in Žabnico. Sedem referen- dumskih območij za nove občine je v radovljiški občini. Območje za ustanovitev občine Begunje obsega Begunje na Gorenjskem, Zgošo, Zadnjo vas, Zapuže, Srednjo vas, Slat-no, Poliče, Mlako in Dvorsko vas. Območje bodoče občine Bled obsega Zasip, Selo, Slamnike, Ribno, Obrne, Kupljenik, Koritno, Bled, Bodešče in Bohinjsko Belo, referendumsko območje za ustanovitev občine Krnico in Grabče. Predlagana bodoča občina Kropa naj bi obsegala Kropo in Brezovico, Sredlagana občina Lesce lebce, Hraše, Lesce in Stu-denčice, referendumsko območje za občino Radovljica pa naselja Zgornji otok, Zgornja Dobrava, Zgornja Lipnica, Za-loše, Vošče, Vrbnje, Spodnji otok, Srednja Dobrava, Spodnja Dobrava, Spodnja Lipnica, Rovte, Ravnica, Radovljica, Katere bodo sosednje občine Zanimivo je pogledati, katere bodo Gorenjski sosednje občine. Odlok predvideva ustanovitev trzinske, mengeške, domžalske, moravske in lukoviške občine, v sedanji kamniški občini pa ustanovitev občine Komenda, Kamnik, Šmarca in Kamniška Bistrica. Sedanja idrijska občina naj bi se razdelila na dve idrijski občini, na Cerkno, Črni vrh, Godovič in Vojsko. Sosednje občine najbi postale Vodice in Medvode iz sedanje šišenske občine, gorenjskim občinam soseda pa naj bi bila tudi logaška občina. Bohinj pa obsega Laški Rovt, Žlan, Studor, Ukane, Srednja vas, Stara Fužina, Ravne, Rib-čev Laz, Savica, Podjelje, Polje, Nemški Rovt, Nomenj, Lep-ence, Jereka, Kamnje, Kopriv-nik v Bohinju, Gorjuše, Bohinjska Bistrica, Brod, Gor-eljek, Bitnje in Bohinjska Češn-jica. Območje predlagane občine Gorje obsega Višelnico, Zgornje Gorje, Zgornje Laze, Mevkuž, Pernike, Poljšico pri Gorjah, Podhom, Radovno, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Posavec, Praproče, Prezrenje, Poljšica pri Podnartu, Podnart, Otoče, Ovsiše, Peračica, Noše, Nova vas pri Lescah, Mošnje, Mišače, Lipnica, Ljubno, Lan-covo, Kamna Gorica, Globoko, Gorica, Brda, Brezje, Češnjica pri Kropi, Črnivec, Dobravica m Dobro polje. V škofjeloški občini je predvidenih osem referendumskih območij za nove občine. Škofja Loka obsega naselja Andrej nad Zmin-cem, Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov vrh, Bukovica, Bukovščica, Crngrob, Četena Ravan, Delnice, Dobje, Dolen-čice, Dolenja Ravan, Dolenja Žetina, Dolenje Brdo, Dorfarje, Florijan nad Zmincem, Forme, Gabrk, Gabrovo, Gabrška gpra, Gorenja Ravan, Gorenja Zeti-na, Gorenje Brdo, Grenc, Ho-tovlja, Hrib pri Zmincu, Jarčje Brdo, Javorje, Jazbine, Knape, Kovski vrh, Kremenik, Križna gora, Krivo brdo, Lenart nad Lušo, Log nad Skofjo Loko, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Malenski vrh, Mlaka nad Lušo, Moškrin, Murave, Na Logu, Ožbolt nad Zmincem, Papirnica, Pevno,Podobeno, Podpulfr-ca, Puštal, Podvrh, Poljane, Pozirno, Praprotno, Predmost, Rovte v Selški dolini, Smoldno, Sopotnica, Spodnja Luša, Srednja vas - Poljane, Stara Loka, Sv. Barbara, Staniše, Stirpnik, Strmica, Sv. Duh, Škofja Loka, Ševlje, Tomaž nad Praprotnim, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Valterski vrh, Vinharje, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Volča, Zakobiliek, Zapreval. Zgornja Luša, Zmi-nec in Žabja vas. Območje Železniki obsega Dražgoše (ni vključeno v nobeno območje), Martinj vrh, Ojstri vrh, Osojnik, Podlonk, Potok, Prtovč, Ravne, Rudno, Smolevo, Studeno, Tor-ko, Zalo, Zalilog in Železniki. Območje Selca obsega Dolenjo vas, Golico, Kalile, Selca, Selške Lajše, Topolje in Zab-rekve. Referendumsko območje Davča Sorica obsega Spodnjo Sorico, Spodnje Danje, Podporezen, Zgornjo Sorico, Zgornje Danje in Zabr-do. Območje predlagane občine Gorenja vas obsega Bačne, Čabrače, Debeni, Do-bravšce, Dolenjo in Gorenj0 Dobravo, Hlavče njive, Ho-tavlje, Jelovico, Kopačnico, Krnice pri Novakih, Lajše-Laze, Leskovico, Robidnico, Srednje Brdo, Studor, Sušo. Todraž, Volako, Žirovski "i* nad Gorenjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo. Referendumsko območje LuČine obsega Bre-bovnico, Dolge njive, Goli vrh, Lučine, Prelesje in Zadobje Referendumsko območje W ta Sorsko polje obsega Drago-Godešič, Gorenjo vas - reteče, Gorenjo vas, Gosteče, Hosto, Lipico, Pungert, Suho in Trato. Referendumsko območje zj predlagano novo občino Z"1 pa obsega Brekovice, Breznico Sri Zireh, Fužine, Goropeke-fobovše pri Stari Oselici. Izgorie, Jarčjo dolino, Javorjev dol, Kladje - Koprivni*. Laniše, Ledinico, Mrzli vrh-Novo Oselico, Opale, Osojni' co. Podgoro, Podjelovo brdo, Podklanec, Račeva, Ravne pr> Zireh, Selo, Sovra, Sovodenj, Stara Oselica, Trebija, Zabrez-nik, Žiri in Žirovski vrh. Predlagano referendumsk0 območje Tržič pa obsega Bistrico pri Tržiču, Brdo, BregJ* Bistrici, Brezje pri tržiču, G»' dovlje pri Tržiču, Dolin*« Gozd, Grahovše, Hudi g/*' ben, Hudo, Hušica, Jelendo'. Kovor, Križe, leše, Loko, lo* Novake, Paloviče, PodljubelJ-Popovo, Potarje, Pristavo, tnje, Sebenje, Senično, SJJ-Spodnje Vetrno, Tržič, Vadice. Visoče, Zgornje Veterno. Zvirče, Žiganja vas in RoČ«v' mca. Predlog poslanke Jane Primožič iz Tržiča Država naj pomaga Tržiču Tržič, 12. aprila - Tržiška poslanka v državnem zboru Jana Primožič (Slovenski krščanski demokrati) je posredovala troje dopolnil k predlogu zakona o proračunu in letošnjem proračunu. Poslanka predlaga, da nameni državni proračun iz postavke Spomeniki 25 milijonov tolarjev za obnovo Mallvjeve hiše v Tržiču. Hiša je spomenik prve kategorije in čaka letos temeljite obnove. Zaradi pomembnosti spomenika je prav, da pomaga tudi država. Iz postavke Varstvo naravne dediščine pa naj državni proračun nameni šest milijonov tolarjev za ureditev Dolžanove soteske. Soteska je svetovno znano nahajališče mineralov in fosilov. Projekt ureditve obsega ureditveni načrt, izgradnjo opreme in informacijsko središče v Jemenškovi domačiji. Veliko denarja bodo prispevali občina in zainteresirani krajani, zato bi bilo poštena in upravičena pomoč državnega proračuna. Primo-žičeva je tudi predlagala, naj državni proračun prispeva pet milijonov tolarjev za tržiško obvoznico, ki je pomembna investicija, tržiška občina sama pa je ne zmore. Država naj bi letos sofinancirala pripravljalna dela, v naslednjih letih pa izgradnjo obvoznice. • J.K. Ugovore bo državni zb naročnine, oglasno trženje: ZoisoVa £ Kranj, telefon: 223-111, uSSw!tWm!^V^ A"' ' T* P4etJe DELO' TČR, Tisk časopisov in Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure rčasopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina- trin^S oSS«. S? ?f,"f:.telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; t KRANJ cenflmL Prometni P° st°PnJ» 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23)27-92) O^AEVODA "MOOSrT"^0 °dst0tk°V Za tuJmo: ,ctna 140 DEM. Oglasne ston ©DIM m GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in davni are^K ifl3 ^cncm?e^.St?Jan.SaJf' Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto ^<čer na gradu posvečen usodi gradu Loškemu gradu prvotno podobo? Šknf s*šla na °ka'11" aP",a " Ko se Je vrsta uglednih strokovnjakov različnih področij sredi preteklega tedna javni pogovor pod naslovom "Grad od 13. stoletja dalje določa podobo Skorja Loke , ni bilo ,-mi posebnih razlik o tem, da bi bilo najboljše, če bi že ob kar precej potrebm snanaciji gradu Poskusili temu simbolu tisočletne Škofje Loke vrniti čimbolj avtentično srednjeveško podobo. Več razlik P« se je pojavilo ob vprašanju, kateri dejavnosti naj bi v prihodnosti sluzd, če naj bi si pridobil pri tem, kot nekož, svojo osrednjo in celo vodUno vlogo v razvoju mesta. Prav odgovor na to vprašanje pa je pogoj za °Pr»vičiio precejšnjih vlaganja, ki bi bila ob tem potrebna. Loški grad. ki je bd leta 1988 z odlokom Uglašen za spomenik I. kategorije, naj bi bil vzorčni projekt, s katerim Skorja Loka v okviru Skupnosti sJ«nh slovenskih mest nastopa pri Svetu Evrope, na drugi strani pa ga predvojne lastnice uršulinke v 1'rocesu denacionalizacije zahtevajo nazaj. Splošno prepričanje je bilo, da gradu t, je neločljivi simbol ga Škofje Loke - krona, brez £«ere to mesto sploh ne bi bilo prepoznavno - ne bi bilo primer- „ pnmer- ^'^»ti, pač pa zbrati ob kov JUem pa premisleku in stro- tem ob.delavi nov program in u primeren način njegove pošlo ;-' -a-^e obnova g^jskeg3 obnove. Za t0> D°f°PJa nujna, seveda "sploh ni rirebno biti poseben strokovn-na ,aj zadostuje že bežen pogled a objekt. " Kot tOvm" C"^Kl- *k°l Prl teki k I .zSradban' so ze v prežah/ posledice zobu Časa tov« . razne posege: od ob-ja |fnja P°rušenih delov obzid-0ZaH»; azai' Takrat so dali verigo čez vrata podjetja, v katerem je bilo ••$je uposlenih le še 25 delavcev. Zafltevai' e •orJa ni moi najti v Podjetju, zato sem od občinske uprave konec ' naJ opravlja svoje dolžnosti do uvedbe stečaja," je pojasnil ?0renisk fie-8a tedna Sandi Bart°l iz Svobodnih sindikatov •' da bo \Je. za Gorenjski glas med drugim izjavil: "Pričakovali ** si s te J?!/e skušalo kljub napovedi stečaja opraviti kakšno delo st?rUo ,m Probiti denar vsaj za minimalne plače. Vodstvo tega ni dr'up0 Pr°biematiko podjetja pa se ne zanimajo niti občinska vlada ' begulns-ituciie- Tako so delavci OPT trenutno v slabšem položaju pteiivlja!?C}' Jal nimajo zagotovljenih niti osnovnih potreb za ",0^'> sm' ° Pohajajo po pomoč k nam. Kolikor je bilo v naši °%toleniZ Pos,crbeli zanje. Sestavili smo vlogo za pomoč najbolj Wl ie r1 družinam na Center za socialno delo v Tržiču, vendar od Jtokain agov°ra. Sodišču smo predstavili problematiko zaposlenih, ^" sm Ha Ve.^ai; kot smo izvedeli, bo primer v kratkem času rešen. (0trebuieO '.caH. zbor delavcev za ponedeljek; delavci namreč bolj LJ°..Prasnila ° svojih pravicah v podjetju po uvedbi stečaja, Po ^m D°d° prišle prav naročilnice za nakup prehrane." '° *no vmnfP* s Predsednikom sindikalne organizacije smo klicali -Ešarpi- , storili ie Pre) " Obrtno podjetje Tržič, kjer ni bilo f^ilki vit fonu- Direktorja podjetja smo vendarle našli na domači ^britarja • ; Blagotinšek nam je med drugim povedal: "Od x°'reoj tS11 mkogar v firmi, oziroma prihajamo le nekateri po \,es,*iseln£ ??rayliamo nobenih del, čeprav bi jih lahko dobili. 'kateri?i prevzemati posle, ki jih ne bi mogli opraviti. °Sreti za e,!?vci so si našli delo drugod, drugi pa so prej kot za delo p0stajajo d imanje", zato je bolje, da so doma. Razumem, da je^7'o Za ?ci *e nestrpni zaradi počasnosti pri odločanju o uvedbi K Položaj še ni kritičen, saj smo zadnje plače razdelili Podietje7 j ?azaJ"V sindikatih se jim zdi nerazumljivo, da je lzSubam; pfjukanimi dejavnostmi na trgu končalo s tolikšnimi ' naidein dobna podjetja - na primer, v loški občini sta celo dve irektorinn%iSVoJem območju dovolj dela in zaslužka še danes. Od So Pričak laČotinSka, ki ima izkušnje na ekonomskem področju, P?datk»v*aJl vse kal drugega kot odločitev za stečaj. Pod težo Jimj.. v O nnantnvm -„j;„,;„ i„„,,nrin letos SO se tudi V Najtežje je sindikalnim zaupnikom Območna organizacija ZSSS za Gorenjsko je strokovni servis, ki se odziva na težave delavcev iz gorenjskih podjetij. Škofja Loka, 11. aprila - Svobodni sindikati na Gorenjskem delujejo v 174 podjetjih in zajemajo okoli 35 tisoč članov. Glavna teža sindikalnega dela je na zaupnikih, strokovni delavci v območni izpostavi pa so nekakšen strokovni servis, so dejali na letni seji območne organizacije tega sindikata. V minulem letu so se ukvarjali predvsem s kolektivnimi pogodbami, njihovim izvajanjem, bedeli nad lastninskim preoblikovanjem podjetij in uveljavljanjem soupravljanja delavcev. Pravna služba pa se je ukvarjala pretežno s posameznimi problemi delavcev, ki so iskali pomoč zaradi kršenja svojih pravic Kot je poročal Sandi Bartol, predsednik območne organizacije ZSSS, je največ opravkov in konfliktov pri kolektivnem pogajanju. V 12 podjetjih na Gorenjskem je namreč ta sindikat uspel skleniti podjetniške kolektivne pogodbe, v treh še poskuša, saj je pri vodstvih zoper to veliko odpora. Čeprav so kolektivne pogodbe podpisane na treh ravneh, pa očitno še nima teže zakona in pogosto prihaja do kršenja njenih določil. Podjetja nezakonito odpuščajo delavce, na meji zakonitosti so razni sklepi o prerazporeditvah, krši se konkurenčna prepoved. Največja kalvar-lja je tarifni del pogodbe, čeprav se je zanj sindikat pogajal razumno in je imel poleg plač delavcev pred očmi tudi obstoj podjetja. Tudi lastninsko preoblikovanje podjetij je zaposlovalo sindikate. Pod drobnogled so vzeli primere nezakonitega odtujevanja družbenega premoženja in za Gorenjsko vložili 16 zahtev za revizijo lastninskih postopkov. Nova zakonodaja o soupravljanju delavcev bo omogočila njihovo udeležno pri odločanju, zato so sindikati do tega še posebej pozorni. Do konca februarja je bilo v slovenskih podjetij izvoljenih 16 svetov delavcev, od tega jih je na Gorenjskem kar devet. Gorenjski svobodni sindikati štejejo za velik uspeh dejstvo, da so s svojo pogajalsko presojo prispevali k ohranitvi socialnega miru. Mnoga podjetja na Gorenjskem se stabilizirajo, zaustavljen je tudi f>adec zaposlovanja, od napovedanih 36 možnih stečajev sta bila ani na Gorenjskem "samo dva, v ZLIT-u in KOOP Mojstrana. Alojz Omejc iz sindikata tekstilne stroke je v razpravi med drugim omeml, zakaj svobodni sindikat ni pristal na tarifni del kolektivne pogodbe za gospodarstvo, s katero so se strinjali drugi sindikati. Gospodarstvo ustvarja za vse, zato ne pristaja na najnižje možnosti, je dejal in omenil tudi regres, ki je za gospodarstvo določen v najnižjem znesku od vseh. Dušan Cater iz sindikata kmetijstva je podprl dvotirno sindikalno organiziranost, se pravi panožno in območno. Če namreč slednje ne bi bilo več (in takšne težnje obstajajo), delavec ne bi mogel najti neposredne pomoči, tako kot jo zdaj. Potrebuje pa jo tudi sindikalni zaupnik, ki je v podjetju na udaru obeh stram, v primežu med vodstvom in zahtevami delavcev. Anton Rozman je "omenjal zakon o soupravl- jt '*ano pa so »»»ijuli —;----, JanJu m vrsto za delavce ugodnih rešitev. Tudi za sindikalne >n° r^ZieP/o1nnH V °biTTeTlLPmnt Z bi morali izboriti več pravic in večji priznani fond ur da , ...anje gospodarskih težav. Vladi pač ne more biti bi stimulirali in jim olajšali d£lo y podjetA FVsi razpravljale! so terjali tudi okrepitev sindikalne pravne službe, saj zdaj za razsežno gorenjsko območje delata le pravnica v Škofji Loki in po pogodbi odvetnik v Radovljici. . D.Z.ŽIebir 'flnančnem položaju podjetja januarja letos so se tudi v e vedn Stnn>ali> da ni drugega izhoda za Obrtno podjetje Tržič. uPno °rPt S° PrePričani, da imajo v občini preme ' ■*eeno L ,e.yanje gospodarskih težav. Vladi pač ---- nJenimi T delovnih mest se bo ohranilo, pa kaj se dogaja < Vr0/ r°Jedanjimi davkoplačevalci, je še ocenil predsednik Stojan Saje Inšpektorji na delu Javne ceste na zasebnih zemljiščih Sedemdeset do osemdeset odstotkov cest ni odmerjenih, veliko "cestnega sveta" je formalno še vedno v zasebnih rokah. Radovljica - Iz poročila o lanskem delu inšpekcijskih služb v radovljiški občini je razvidno, da odpravljanje stare in uveljavljanje nove zakonodaje ter številne zakonske "luknje'" in nesmiselne rešitve precej otežuje delo inšpektorjev. Nerazumljivo ie, na primer, da mora podjetnik, ki je že priglasil opravljanje dejavnosti in plačuje vse predpisane davke in prispevke, po zakonu o gospodarskih družbah plačati 400 tisoč tolarjev kazni, če svojo dejavnost le nezakonito razširi, medtem ko za šušmarje kazen po tem zakonu sploh ni predpisana in velja zanje zakon o splošnem upravnem postopku, ki predvideva največ 100 tisoč tolarjev kazni in pečatenje osnovnih sredstev m naprav. In še drugi primen mož, ld ni spoštoval zakonodaje in dovoljenj in je zgradil 38 metrov dolgo in 15 metrov široko stavbo, je, naprimer, plačal devet tisoč tolarjev kazni in še pet tisoč tolarjev stroškov postopka, medtem ko je bil zasebni podjetnik, ki je prodajal le puloverje brez deklaracij, kaznovan s 102 tisoč tolarji. Poglejmo še nekaj ugotovitev inšpekcijskih služb! Urbanistična inšpekcija, na primer, ugotavlja, da je zaradi "strogosti" novega zakona in pomanjkanja sredstev za gradnjo bistveno upadlo število črnih gradenj in da je bilo lani izdanih samo devet odločb. Vodnogospodarska inšpekci- A'o je poročilo o delu inšpekcijskih služb obravnaval radovljiški izvrsni svet, Je Jote Cvetek opozoril na hrup, ki ga predvsem v zgodnjih jutranjih urah povzroča d is ko na Ribčevem Lazu oz. njegovi obiskovalci. Dejal je, da Je turistično društvo prejelo več pritožb od dolgoletnih gostov Bohinja in da se nad hrupom pritožujejo tudi domačini. j a je pri lanskem pregledu planinskih koč v Triglavskem narodnem parku ugotovila, da je za odpadne vode in za skladiščenje naftnih derivatov najslabše poskrbljeno v koči Pri sedmerih jezerih, v Kosijevem domu Vbgar in v domu na Komni, pohvalno pa je to urejeno v koči na planini Pri jezeru. Inšpekcija javnih cest je Cestnemu podjetju Kranj izdala odločbe za zaprtje dotrajanega mostu v Globokem in za ureditev signalizacije v križišču Gorenjske ceste v Radovljici, Komunali Radovljica pa za ureditev javuc puti v Ravnali V Bohinju. Pri cestah izhaja precej težav iz tega, da 70 do 80 odstotkov cest ni odmerjenih in da je veliko "cestnega sveta" formalno še vedno v zasebnih rokah. Požarna inšpekcija posebej opozarja na postavljanje plinskih rezervoarjev ob stanovanjske in druge stavbe in predlaga, da naj občinska skupščina v odlok vnese tudi pogoje za postavitev tovrstnih naprav. Preiskave vzetih vzorcev voda, v katerih se občani goleti radi "namakajo", so pokazale, da voda v Blejskem in ohinjskem jezeru ter v Radovni (Kreda) ustreza zahtevam pravilnika in je torej primerna za kopanje (vsaj lani je bilo tako!), medtem ko reka Sava s "kopališči" Ribno, Selo, Šobec itd. predstavlja nevarnost za zdravje kopalcev, saj voda vsebuje preveč bakterij in nitritov. Sanitarna inšpekcija ugotavlja, da je Sava od Bleda navzdol močno onesnažena z odpadnimi vodami in z "gnilo vodo" iz Blejskega jezera, in predlaga, da naj občina čimprej zgradi čistilno napravo. • C. Zaplotnik Mercator Preskrba Tržič TEHNIČNA PRODAJALNA DETELJICA Gradbeno podjetje GRADNJE Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine: Samski dom v Stražišču, Pševska 18, Kranj, površine 312 m2 s pripadajočim zemljiščem. Izklicna cena je 108.000 DEM v tolarski protivrednosti (prodajni menjalni tečaj LB). Javna dražba bo 20. 4 1994 na sedežu podjetja Gradnje Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj ob 12. uri. Ogled nepremičnine je mogoč po dogovoru po telefonu na št. 064/241-751, kjer dobite tudi informacije o pogojih javne dražbe. Varščino v višini 10 % od izklicne cene plačate dražrtelji do dneva dražbe na žiro račun št.: 51500-601-13752 pri SDK Kranj ali na blagajni podjetja. SUPER POPUSTU V APRILU! Pokličite HŠTVO ^ .POSEBNA PONUDBA: ^ORTOPEDSKI JOGI 3BE ftuV 064/403-871 (Ne)uresničena želja V pripravah na osamosvajanje Slovenije in ob osamosvojitvi glede na različne napovedi o pokrivanju potreb z davki ter obljubah, da je treba enkrat narediti konec različnim samoprispevkom in podobno, je pravzaprav nenavadno, da so se referendumi o samoprispevkih iz prejšnjega -obdobja tako hitro ponovno uveljavili. Na Gorenjskem ponekod z njimi sploh niso prekinili. Očitno so samoprispevki še vedno tisti vir, ki spodbujajo in "krepijo" voljo in pripravljenost za ustvarjalnost in trdnejšo in urejenejšo samostojnost. Dosedanje krajevne skupnosti na Gorenjskem najbri v štirih letih ne bi beležile tolikšnih uspehov na področju komunalne infrastrukture, če ne bi prav s prispevki in delom krajanov bogatile precej skromen davkoplačevalski tolar, ki jim je odmerjen ponavadi recimo iz občinskega proračuna. Včasih se zgodi, da se utemeljevanje in zagovarjanje odločanja o pravilnosti referedumskega samoprispevka politično ocenjuje, kot odraz volje in odločenosti ljudi za samostojnost. Saj nenazadnje, karkoli in kjerkoli prispevajo, gradijo oziroma prispevajo, naredijo zase. Nenazadnje priznava tovrstno trdnost in odločenost tudi država prav z zakonom o olajšavah pri dohodnini. Zgodi pa se, da se ob demokratičnem opredeljevanju merjenja razpoloženja z referendumom o samoprispevku pokaže tudi še kaj drugega, kot zgolj pripravljenost, da so ljudje v kraju voljni primakniti še dodatni del. Takšen primer je bil na primer v nedeljo v Komendi, ko so se po vseh ugotavljanjih in željah za šolo, dolgoletnih nesporazumih in neodločenostih na širšem območju, pravzaprav na neki način odrekli precejšnjemu ponujenemu državnemu prispevku Težko je verjeti, da je pri merjenju razpoloženja za samoprispevek šlo zgolj za tisti razlog, ki bi mu rekli finančno oziroma materialno neprimeren čas zanj. • A. Žalar Letna konferenca in čestitka - Krajevna organizacija ZB Visoko v kranjski občini ima ie 45 članov. V soboto so se zbrali na letni konferenci in hkrati čestitali k 90. rojstnemu dnevu članici Frančiški Jerina. Potem ko so lani ob krajevnem prazniku razvili prapor, so v soboto ugotovili, da so še vedno aktivni v društvenem in političnem življenju, udeležujejo pa se tudi vseh prireditev in spominskih svečanosti na Gorenjskem in onkraj meje. V imenu občinskega odbora ZZB Kranj se je letne konference udeležil Ivan Jelen, ki je poudaril, da je v občini še 2.200 članov ZB, kar pa zadeva tako imenovano borčevsko zakonodajo, ki je v pripravi, je poudaril, da se bodo odločno zavzemali, da le-ta upošteva in obdrži pridobljene pravice tako glede vojnih veteranov, žrtev nasilja in invalidov. Predsednik KS Visoko Rajko Bakovnik pa jih je seznanil o odločitvi za svojo občino Visoko in med drugim tudi o odločenosti, da se razreši problem nelegalnega zavetišča za pse, ki, žal, greni mirne ure jeseni življenja tudi njihovi članici Frančiški Jerina. * A. Ž. Projekt Alpska cesta Kranj, 11. aprila - Konec minulega leta je bila ustanovljena skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-savinjskih Alp, ki vključuje občine Domžale, Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič. Skupnost so ustanovili zaradi povezave turistične ponudbe, združevanja denarja, kadrov, programov turističnega razvoja, izobraževanja, trženja in drugih turističnih storitev. Pred dnevi je skupnost predstavila že prvi projekt in sicer projekt Alpskih cest, v katerem občine združujejo naravne, kulturne znamenitosti, športno in etnološko-kulinarično ponudbo. V torek so projekt predstavili v Kranju, slovesna otvoritev Alpskih cest v dolžini 220 kilometrov (Kamnik-Vransko-Mozirje-Gornji Grad-Stahovica-Kamnik-Komenda-Cerklje-Preddvor-Kokrica-Gol-nik-Tržič-Begunje-Kranj-Vodice-Mengeš-Domžale-Arboretum Volčji potok) pa bo v soboto, 16. aprila. Cesto bodo "odprli" stari avtomobili, pot pa bodo skleni« v Arboretumu v Volčjem potoku, kjer si bodo ogledali nasad milijon tulipanov ob 400-letnici Arboretuma. VRTNARSKI KLUB m VABI člane in nečlane kluba AURA na predavanje o okrasnem balkonskem in okenskem cvetju, ki bo v četrtek, 14. 4.1994, ob 17. uri v prostorih vrtnarskega centra na Zlatem polju. Predaval bo priznani vrtnar Slavko ZGONC iz podjetja UNICHEM - proizvajalec okolju prijaznih gnojil in zaščitnih sredstev. Nasvidenje v našem vrtnarskem centru! V KS Stara Fužina pravijo: "Smo zato kriminalci, ker smo cesto odprli?" Ni res, pravijo v Stari Fužini, da smo delali na svojo roko, da bi s pobiranjem cestnine asfaltirali ceste. Cesto Stara Fužina - planina Blato - Vogar - Voje smo uredili in odprli, Gozdno gospodarstvo Bled pa zanjo ni bilo vec zainteresirano. Stara Fužina, 1L aprila - V začetku minulega tedna se je na razširjeni seji sestal svet krajevne skupnosti Stara Fužina v Bohinju. Razprave o poročilu reševanja in vzdrževanja ceste Starta Fužina - planina Blato - Vogar - Voje pa so se poleg nekaj krajanov udeležili tudi predsednik Izvršnega sveta občine Radovljica, direktor liglavskega narodnega parka, predstavnika Gozdnega gospodarstva Bled, predstavnik pašne skupnosti Stara Fužina in odgovoren za turizem v radovljiškem izvršnem svetu. Na sestanku so enotno in soglasno podprli poročilo o reševanju in vzdrževanju omenjene gozdne ceste in s tem hkrati tudi demantirali utemeljenost ovadbe proti odgovornim iz Stare Fužine zaradi lanskega pobiranja cestnine na njej. Gre za gozdno cesto, ki jo ie Gozdno gospodarstvo zgradilo pred leti in je služila GG Bled za lastno uporabo, hkrati pa lastnikom gozdov in domačinom kot lažji dostop do planin. GG Bled pa sčasoma ni bil več zainteresiran za vzdrževanje ceste, zato je KS začela razmišljati o drugih možnostih financir dovani. Najpomembnejša pa je bila ugotovitev, da je cesto treba usposobiti in vzdrževati, sicer je jutri v Triglavskem narodnem parku ne bo več, s tem pa bodo lastniki odrezani od zemljišč in pašnikov. Takrat je veljal še stari zakon o gozdovih, ki je sicer omogočal pobiranje cestnine, hkrati pa je bil v pripravi novi, ki je bil potem sredi minulega leta tudi sprejet in je prav tako omogočil pobiranje cestnine. Razlika med njima pa je, da je o vzdrževanju ceste odločalo prej GG, po novem pa Zavod za gozdove za Slovenije; ki pa ga v trenutku sprejetja novega zakona še ni bilo. Za cetnino so se v svetu KS Stara Fužina odločili, ko so od GG Bled v začetku julija lani dobili soglasje za upravljanje in vzdrže Predsednik sveta KS Anton Vrh pravi, da so bili na zadnjem sestanku domačini ogorčeni "Smo mar zato, ker smo uredilli parkirišče, asfaltirali spodnji odsek oziroma 750 metrov, usposobili cesto oziroma jo odprli, poskrbeli za odpadke in preprečili divje anja vzdrževanja. Ze novembra parkiranje ob cesti In pašnikih,... kriminalci. Dobili smo podporo od 1992 je GG predlagalo KS, da s vseh udeleženih na sestanku, Iz poročila je Jasno razvidno, da se s pobiranjem cestnine zagotovi te- česmino nismo želeli okoriščati, marveč smo skrbeti za prevoznost in vzdrževanje ter red Lani jeseni smo dobili tudi nič koliko pohval na račun takšnega reda. Nikogar, Id ni plačal česmine, tudi nismo zavrnili ali mu preprečili prevoz po cesti. Da je ta cesta prekomerno obremenjena, karte glede vzdrževanja opredeljeno v novem zakonu, govori podatek, daje šlo od 10. julija do 31. avgusta lani po njej 2.633 avtomobilov. To pa potrjuje, da gre za gozdno in gorsko cesto. . Delali smo s soglasji in vednostjo kot dobri gospodarji in nas zato več mestih že odnesla, da ji grozi, boli, da se nam zdaj to, ker smo cesto odprli (ne pa zaprti!) šteje v da bo na več mestih v kratkem zlo in kot kriminalno dejanje,.." porušena, da so mostovi poško- koče vzdrževanje, GG Bled pa bo skrbelo za investicijsko vzdrževanje. Že takrat je bilo znano, da cesta ni prevozna zaradi zemeljskih plazov in hudourniških nanosov, da je zgornji ustroj voda na vanje, sklep sveta pa je bil potrjen tudi na zboru krajanov 7. julija. Razlaga, ugotavljajo v poročilu, ki so ga obravnavali v začetku minulega tedna, o prihodkih o pobiranja cestnine, je nepopolna. Ob upoštevanju ureditve parkirišča, asfaltiranja in vseh stroškov za usposobitev izračun pokaže, da je krajevna skupnost primaknila dober milijon iz drugih prihodkov. Glede na ovadbo in opredelitev 1*' tošnjega vzdrževanja pa je sf«j krajevne skupnosti že sprejo sklep, da je omenjenocesto treba tudi letos normalno vzdrževati. Novi lastnik • Z* vod za gozdove Slovenije so o tem že seznanili in ga zaprosi}1' da KS skrbi zanjo še naprej. Ce takšnega dovoljenja ozirom* pooblastila recimo ne bodo dobili, potem bo to pomenil«) da bodo cesto po Zakonu 0 Triglavskem narodnem park" lahko uporabljali samo lastniki gozdov in Zavod za gozdove t» odvoz lesa. Za prevoznost oziroma vzdrževanje pa bo prflV tako moral poskrbeti Zavod & gozdove Slovenije. • A. žalar ALPSKI VEČER Praznik domače glasbe nuj 11___:i_ Tr_i •__• i___v • .... . \^ .- _. ga baritona, Edijeve harmonij Vinčevega klarineta in značilnega ritma Jožetove kitare in pevtf Ivanke Kraševec-Prešeren-Branke Kraner in Braca Korena so ustvarili povsem novo barv kvinteta in svojevrsten stil v tej Bled, 11. aprila - Zdaj pa je končno treba razkriti nekaj glavnih značilnosti letošnjega osmega Alpskega večera, ki bo v Športni dvorani na Bledu. Da ga prireja Gorenjska glasbena agencija Antonič, Gorje, d.o.o., skupaj z Alpskim kvintetom smo ze pojasnili. Da smo med sponzorji prireditve tudi letos GORENJSKI GLAS, tudi ni neznano. No, glavni pokrovitelj letošnjega triurnega praznika domače glasbe pa bo nedavno odprt PEN-ZION KRONA PRI PETELINU iz Lipniške doline in sicer iz Zgornje Lipnice 28c Med sopokrovitelji pa so tudi Slovenske novice in Pivovarna Union. Še vedno, boste rekli, pa niste objavili, kdaj bo letošnji Alpski večer na Bledu. Res je. Zaradi nagradne igre, ki je prinesla tri srečne dobitnike vstopnic na prireditvi, smo datum in uro Krireditve nalašč malo zamolčali, lo, pa ste vendarle kar dobro seznanjeni oziroma obveščeni, kdaj bo prireditev v Športni dvorani na Bledu. Nekaj težav vam je sicer povzročal začetek maja, ker ste najbrž pozabili, da so bili do zdaj Alpski večeri vedno ob sobotah. Tako bo tudi tokrat in sicer bo prireditev v soboto, 7. maja, začela pa se bo ob 20. uri. Trajal bo tri ure in potem tudi dlje, saj po koncertu blejski gostinci in prireditelj pripravljajo veselo rajanje tja v nedeljsko jutranjo noč. Naj vam malo pomagamo. Ni še tako dolgo, ko je ansambel Sicer pa Alpski kvintet danes poznajo ne le doma, ampak tudi po Evropi. Ob srebrnem jubileju so na primer imeli že 20 plošč, ki so jih izdali doma in 24 v tujini. Do takrat sta v Sloveniji izšli dve zlati plošči, v Avstriji pa pet zlatih in diamantna. Poznani pisec besedil in pisatelj prof. Ivan Sivec je Vstopnice za Alpski večer so od včeraj, 11. aprila, v v prodaji v Kompasovi poslovalnici v Trgovskei* centru na Bledu. Posloval' niča je odprtas vsak tu* od 7.30 do 19. Pohitite t nakupom. Med tistimi, ki ste nam pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, kdaj bo letošnji 8. Alpski večer na Bledu, je Žreb poklonil po eno vstopnico naslednjim: Janez Martinjak, češnjevek 2, Cerklje; Kristina Krč, Nova vas 9, Preddvor in Stanka Cuz-nar, Dežmanova 1, Lesce. Čestitamo. Vstopnice Vam bomo poslali po poŠti. Zdaj pa kar novo nagradno vprašanje. Na dopisnico napišite, KOLIKO JE STAR ALPSKI KVINTET? praznoval srebreni jubilej. Odgovore na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1 pošljite do vključno torka, 19. aprila. Za pravilni odgovor pa vas čakajo spet tri vstopnice. na primer ob ansamblovem srebrnem jubileju zapisal, da je Alpski kvintet pojem odličnega ansambla, ki je znan po vsej zahodni Evropi. Z značilnim zvenom Zanove trobente in njegovimi izvrstnimi skladbami, Janezove- zvrsti glasbe. Ni čudno, da > . Alpski kvintet zato več dut posnemovalcev po Avstriji, N , čiji in Švici, skoraj pa ni naf ^ nozabavnega ansambla, ki biigral skladb tega kvinteta. KRATKE GORENJSKE Denar za Erjavčevo kočo .j Jesenice - Planinsko društvo Jesenice zagotovo sodi med n^:aj0 delavne v Sloveniji. Že nekaj let osrednjo pozornost name \^ gospodarski dejavnosti in jim zato za družabno življenje z ^ zmanjkuje časa. Zavzeto naprimer skrbijo za zavetišče y^0 •Špičko, Kočo pri izviru Soče, za Tičarjev dom na Vršiču in ^ na Golici. Lani se je njihov gospodarski obseg še povečal, ^ odprli še eno priljubljeno postojanko in sicer povsem ^ zgrajeno Erjavčevo kočo na Vršiču. Koča še ni povsem z&$f$ in opremljena, saj so na zboru ugotovili, da potrebujejo še K ^ v pet milijonov tolarjev. Poleg zbiranja denarja za kočo p. društvu ubadajo tudi z lastninskimi odnosi in P/°kJen?*j0) d* Planinsko zvezo Slovenije in posameznimi društvi. Poudari J -f- — r------»».Mlini uiuoui. « w---'•»žlrtl™ kar so gradili, obnavljali in vdrževali, ne bodo odstopili niKo\ ■ Sicer pa so se na občnem zboru zahvalili za 10-letno V^^^f Prireditev ob 40-letnici - Turistično društvo Besnica, ki letos proslavlja z različnimi prireditvami 40-letnico obstoja in vse bolj aktivnega delovanja, je v soboto zvečer pripravilo še eno prireditev v okviru programa prazovanja. V goste s celovečernim nastopom so povabili folklorno skupino Sava Kranj, ki se je pod vodstvom Zvoneta Gantarja tudi tokrat s Tamburaškim orkestrom Bisernica iz Reteč kvalitetno predstavila s plesi, pesmimi, melodijami in običaji iz doline Rezije, Bele krajine, Dobrega ^^^Z^^^^al zboru so sprejeli P** polja. Štajerske in Gorenjske (na slik.) Sicer pa so člani f™™^ £ pogovorili o delu in načrtih. Nameravajo ^ turističnega društva v zadnjem času nastopih oziroma sodelovali ?. - ... -c * * tudi na treh sejmih; na celovškem Gastu, na sejmu Alpe Adria Svoboda gibanja in v soboto tudi na mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju. • A. Ž. kovanje Pavlu Dimitrovu in za delo v različnih organih J* ,t-Krapežu, Tonetu Domevšku, Venu Grobotku in Stanetu z-u*# J, zu. Za novega predsednika pa so izvolili Rudija Kocjančica. Rabič Kinološko društvo Fido a* Hrušica - Skupina štirinožnih prijateljev se je odloC1 '^i stanovi svoje društvo. Na občnem zboru so sprejeli P^Jit' _ruštva in se pogovorili o delu in načrtih. Nameravajo z v čimveč ljubiteljev psov, v programu pa imajo tudi vzgojo p o vodnikov, izobraževalne akcije in med drugim tudi predav*'' je steklini. Novo društvo ima ime Fido, predsednica društva F ^) Duša Boštjančič. Začeli so tudi že urejati vadbeni poligon 33-letni Boris Jonke živi v gozdu na Mali Mežakli V Živeti na smetišču Boris je vso zimo preživel pod plahto na goli zemlji na jeseniški Mežakli. aprila -Lani oktobra je 33-letni Hruščan Boris Jonke kosti, Boris pa je bil v sami Dreh' i z s*.rene nad glavo« Prijatelj na Hrušici, pri katerem je srajci* ne a 86 Je Prese'U v manjše stanovanje na Jesenicah in Boris eaaijoma nj vede- ne kod ne Zdaj preDjva na snetišču na Ma» Mežaldi... Njegova mati ima sicer stanovanje v stolpnici na Jesenicah, vendar pri njej ne more Prebivati. Boris se je odločil: ^el je šotor in oktobra lani ga Je postavil poleg centralnega odlagališča odpadkov na Mali Mežakli. .Ko nam je to povedala njegova mama, najprej kar nismo mogli verjeti. Mala Me-*akla, kamor jeseniška komunala odlaga odpadke iz vse jeseniške občine, ni namreč teko blizu: do nje vodi dobra ?akadamska cesta in od Hru-š>ce je oddaljena kar dobrih pet še več kilometrov. Mala Mežajda je visoko in domala nemogoče se nam je zdelo, da bl na Mežakli kdo v šotoru Preiivel letošnjo zimo. Boris, ki mu na Mali Mežakli dela družbo njegova prijatelji-Ca Vera, je zimo preživel. Vodo sem grel med nogami Ko smo ga minulo soboto obiskali, smo bili v resnici brez besed... Šokirani! Boris je v kotanjo poleg velikega smetišča najprej postavil šotor, nato pa z deskami okoli šotora napravil še nekakšno predsobo in kuhinjo. To ni nobena baraka ali brunarica, kajti deske niso nabite skupaj, da ne bi pihalo, ampak resnično samo tako, da je nekaj ograjeno. Na to ogrado je potem nalepil še polivinil..V njegovem prebivališču najdete vse: od starih budilk, kož, knjig, konzerv, starih kavčev in stolov. Njegovega bivališča in ne šotora se na noben način ne ogreva, ker se ga ne more! Saj se navadiš, tudi mraza," se je smejal. "Zdaj je že dobro. Pozimi, pozimi, ko sem dvakrat prebolel pljučnico in je bilo minus dvajset stopinj, sem pa res mislil, da me bo pobralo. Najhuje je, ker Mežakla nima vode in jo moram tako od daleč nositi. Ko bi ljudje vedeli, kako dragocena je voda, če živiš v naravi! Pozimi zmrzne v pol ure, zato sem jo ponoči in podnevi grel med nogami! Na jeseniški občini pravijo: Boris Jonke je osebno izkaznico izgubil - nove v nobenem primeru ne more dobiti, če nima stalnega bivališča. Poklicali smo njegovo mamo, naj ga prijavi na svojem naslovu -brez uspeha. Tudi nam je žal, da Boris ne more dobiti nekoga, ki bi ga prijavil na svojem naslovu in bi tako imel vsaj ta dokument. Nas je v njegovi ogradi, kjer vse stoji na zemlji, mrazilo do . . Obiskuje me policija Pozimi so me vsak drugi dan r> v " *■ * * ---------mt------t prišli pogledat jeseniški policis- Jttelenj gradbeniki, lesarji, čevljarji ggSfeS °bliii 1i.aPriSl. ■ K?drovske štipendije so bile njega dni temeljna • itu le za vzorec. Na Gorenjska podeljuje 467 kadrovskih štipendij kar fejst fantje, malo podebatiramo pa je - tako kot se razumem z vozniki, ki dnevno na smetišče pripeljejo tudi 40 kamionov odpadkov. Živim pa od tega,da brskam po smetišču in nabiram baker. 70 tolarjev dajo za kilo • kar je za cigarete pa kruh. Ko sem bil zadnjič pri zdravniku, je rekel, da stane 3 tisoč tolarjev pregled • ja kje naj jih pa dobim? Res je, da včasih kaj prodam, saj na smetišču najdeš vse: od knjig do zlata v škatli vžigalic, pa srebra in zadnjič je bilo v nekem paketu najmanj 150 celih ribjih m drugih konzerv. Izučil sem se za kuharja in bil kar po nekaj službah. Zdaj sem tu, a najbolj me boli, ker mi na jeseniški občini nočejo dati osebne izkaznice. Državljanstvo kot Slovenec imam, izkaznice pa mi ne dajo • verjetno zato, ker nimam stalnega bivališča. A brez osebne izkaznice sem nič, nikamor ne morem, če zbolim. Če bi vzel stanovanje, če bi mi ga dali? Brez skrbi, mi ga ne bo nič treba vzeti, ker mi Sa nikoli ne bodo dali..." v kar obrem razpoloženju pripoveduje Boris. Boris se je torej bivanja na prostem, na Mah Mežakli navadil - navadil družbe podgan, nekaj kur in petelina, nekje med šaro, ki jo zbira, je posadil celo česen. Radia ne posluša, če ga pa, posluša samo in le vremensko napoved - čisto dobro se zaveda, da ga morda čaka najhujše, če bo zima dolga in mrzla. In na jeseniškem radiu redno posluša oddajo Mirica kramlja z otroki. Pravi, da je to daleč najbolj prisrčna oddaja, kar jih je... In ko Borisu pravimo: "Prihodnje zime tu gor ti ne boš preživel...," se le nasmehne, skomigne z rameni in pravi: "In kaj zato? Saj me smrti sploh ni strah..." • D.Sedej , *a štipendiranja, zdaj pa jih ostaja . y0renjskem so podjetja letos razpisala 467 kadrovskih štipendij. Prijave učencev na gorenjske srednje šole 0. Primerjavi z republiškimi štipendijami, ki jih dobi nad šest tisoč /"i v , ■•»„ ... • • i senjskih srednješolcev in študentov, jih ni niti za desetino. \jfl6CB I1B gllllllHZlj 3tl9 itax^0s gorenjska podjetja vendarle razpisujejo nekaj štipendij •_ _*1 l• • j. l •■_ v l ■_ kLk0}->ni•» d<*er *Aki razred. ČepravJje bera kadrovskih pnilian j K! jlH 113 StrOKOVIlill SOlall 'Pendij pičla in teža socialne varnosti šolajočih se temelji na * 1 evladujočih republiških štipendijah, pa je resnici na ljubo treba Redati, da precej kadrovskih štipendij ostaja tudi nepodeljenih. 2av ltaka ^lanska izkušnja strokovnjakov, ki se na gorenjski enoti Kranj, 11. aprila - Ministrstvo za šolstvo in šport je že objavilo informacijo o številu prijavljenih učencev na srednje šole za prihodnje šolsko leto. Učenci, ki bi si radi še premislili, bodo lahko svojo prijavo še ta teden dvignili in jo prenesli na drugo šolo. Do 15. aprila io lahko prenesejo na katerokoli srednjo šolo, ne glede na to, ali imajo šole preveč, premalo ali ravno dovolj prijav. Največ kadrovskih' štipendij, polovico vseh razpisanih, ponujajo Dnevni tisk je konec tedna prinesel popolno informacijo o Sadb St0pnj0 izobraževanja, kjer so daleč najbolj iskani poklici iz stanju letošnjega vpisa v vseh slovenskih srednjih šolah. Čeprav se 43*5 0£*a Za zaP°s*ovanje v Kranju ukvarjajo s štipendiranjem. Od |g razpisanih štipendij jih je ostalo kar 126 nepodeljenih, in sicer ^a poklicno stopnjo izobraževanja. ene stroke: tesar, zidar, mizar, zelo pa manjka tudi poklicev v dbli stroK*' z'asn" izdelovalcev gornjih delov obutve. Za ^Ijarski 8radh 1511 VJKl' 2ak*_ene Poklice je razpisanih tudi veČina štipoendij "za II ^ahte Ponuiain stoPnJ° Šolanja, kjer sicer gorenjska podjetja kot za StlPendij. Štipendij za srednje šole je veliko manj Pa Predi,-J* 'rok°delske" poklice, le 66, med potrebnimi poklici Studij t0r • AUsti v lesarski in čevljarski stroki. Za višješolski ^ lani CJ 23 stoPnJ°»letos razpisujejo enako število štipendij PredelovalnajVe^ Pa ji*1 Je razpisanih za inženirje usnjarsko kadrovskahn^Stroke- Za visokošolski študij je letos na voljo 94 5tudije v k lpendlJ' 20 več kot lani. Po ena ali dve se vrstijo za na volio " ,?amstienih smereh, tudi za bolj eksaktne študije jih ' ekonJ_,veuKo več. Pač pa jih 23 ponujajo za bodoče diplomiral ni ekonoin-YCUKO veC" PaC Pa J'n 23 PonuJaJ° za bodoče diplomirane k^ne n^ifr med.tem ko Jin le nekaJ manJ Se za tri ta čas bolJ Čarja P01"1«!: dipl. strojnega in elektro inženirja ter računalni- občiniVeH kadrovskih štipendij so letos razpisali v škofjeloški °dstotifo ° tretJir»o, nekaj manj v kranjski, v radovljiški 12 del gorenjskih osniošolcev zanima tudi za šolanje na ljubljanskih šolah ali v drugih krajih, se bodo omejili le na 13 gorenjskih srednjih šol. Preglednica na prvi pogled kaže, da je na šolah še dovolj prostora in da mladih ne bi smelo skrbeti, ali se bodo lahko vpisali na izbrano šolo. Natančnejši pregled šol in poklicnih smeri pa pove, da na nekaterih šolah resda manjka prijav, medtem ko je zlasti na gimnazije veliko prevelik naval. Stanje prijav na Srednjo trgovsko šolo v Kranju kaže, da je za oba izobraževalna profila veliko več zanimanja, kot razpisanih mest. Enako velja za kranjsko Gimnazijo, kamor je vložilo prijave za dober razred več šolarjev, kot jih lahko sprejmejo. Na Srednji ekonomski šoli v Kranju je nekaj preveč prijav le za upravnega tehnika, medtem ko jih za ekonomskega tehnika in poslovnega tajnika manjka. Povsem drugačno sliko kaže Srednja gradbena šola v Kranju, kjer izobražujejo za pet gradbenih poklicev in za vseh pet jim manjka prijav, da bi napolnili razpisane razrede. Podobno velja za Srednjo elektro in strojno šolo Kranj, kjer šolajo deset poklicev. Zadovoljivo je zaseden le program za niPdoostal bogatejši Bled, aprila - V teh dneh je Zf^jJ^fi** *!? ST*" *a sodobni rentgenski aparat toshiba. rnj^J povedal, otvoritvi obnovljenega rentgenskegaoddeH«^ ^ yeč „stre** »Parat ie nujno potrebovali, saj dosedanji ze a *okoVOO sUto»jJ Nova naprava omogoča varno, lanesjj.vo "lesa. Za P«P°"JJDa sk*eta, fljuč in še nekaterih drugihpri gffifi »K ^agnostJko, zlasti pri abdiminalnih P^Kas0 nabaviH Področju ginekologije in PO^J*2idS»l finalni«" pog°J »utrazvočni aparat. Aparaturi ie pod ugodnu™ dobavila firma MEVL • M. S. •----I---------I---J- ■----i---a-------------jr--------. — programov jim pnjav manjka. V Gimnaziji Škofja Loka kaj takega ne morejo trditi, saj je preveč prijavljenih, le oddelek športne gimnazije bi prenesel še kakega učenca. V Srednji kovinarski in cestno-prometni šoli delijo usodo ostalih strokovnih šol: za šest programov je prijav premalo, le za mehanika vozil jih je nekaj preveč. Srednja mlekarska in kmetijska Šola v Kranju je za vse štiri programe dobila polovico premalo prijav. Podobno je tudi v Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju, kjer niti eden od 13 programov (sodeč po prijavah) ni zadovoljivo zaseden. Srednja gostinsko-turistična in ekonomska šola na Bledu ima obratne izkušnje: za štiri programe je prijav preveč, le za natakarje so jih prejeli manj, kot so jih razpisali. Srednja šola na Jesenicah, kjer se družijo gimnazijci, bodoči poslovni tajniki in medicinske sestre ter metalurgi, ima za vse te programe premalo prijav, začuda se jim je celo za gimnazijo prijavil en šolar manj, kot je razpisanih mest. trinajsta srednja šola na Gorenjskem je Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki, kjer pa se vpis odvija po drugačnih zakonitostih. • D.Z.Žlebir Regres kot socialna kategorija? Ljubljana, 1L aprila - Regres za letni dopust za zaposlene v gospodarstvu naj bi letos znašal nekaj nad 48 tisoč tolarjev. Tako predlagajo sindikati, vlada pa se ogreva, da bi obveljal lanski znesek, to je 30 tisočakov. Pogajanja o višini regresa za letni dopust še tečejo. Sicer pa po usklajeni tarifni prilogi h kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki so jo uskladili delodajalci in sindikati {razen svobodnih sindikatov) velja, da bodo višji regres lahko dobili le tisti delavci, ki so zaslužili manj od povprečne plače v gospodarstvu. Regres za letni dopust v gospodarstvu naj bi letos znašal 48 tisoč tolarjev, za negospodarstvo pa 40 tisoč tolarjev. • D.Z.Žlebir Most med bolnikom in zdravnikom: MELITA LUKANC Nerada sem se ločila od porodne sobe V dveh desetletjih v zdravstvu je Meliti Lukanc najlepše spomine zapustilo babiško delo v porodni sobi. Za patronažno sestro Melito Lukanc, ki je zadnje desetletje zamenjala kar nekaj službenih terenov od Jezerskega do starega dela Kranja, je v naše uredništvo prispelo neverjetno veliko glasovnic z različnih naslovov. Očitno se je priljubila mnogim svojim varovancem, sama pa pravi, da ji je še vedno najljubše delo z otroki. Zlasti jo čislajo mamice, ki ob rojstvu ostanejo brez partnerja, saj zna z občutkom prisluhniti njihovi stiski. Prva leta svojega sestrstva ste delali v porodnišnici. Kakšni so spomini na tisti čas? "Najprej sem delala pri otročnicah, nato pa so me zaradi potrebe dah v porodno sobo, kjer sem ostala šest let. Na to obdobje imam enkratne spomine. Naša skupina (še za časa dr. Pajnterja) te res delala s srcem. Tedaj je >ilo tudi zelo veliko porodnic, ki so prihajale iz vse bivše Jugoslavije, iz mnogih gorenjskih krajev, številne Ljubljančanke so prihajale rodit k nam, ker je bila naša porodnišnica za tiste čase zelo priznana. Ko sem pred V kratkim gledala neke podatke, sem videla, da srni v letih os 1973 do 1977, ko sem jaz delala v porodni sobi, imeli od 2400 do 2500 porodov na leto. Ko pa sem zdaj gledala podatke naše patronažne službe, sem ugotovila, da je dojenčkov bistveno manj. Lani je bilo nekaj čez 800 babiških obiskov, kar kaže na to, da je število porodov tod okoli padlo za polovico. Kasneje sem kot babica delala na terenu, ko pa sem končala višjo šolo, sem začela opravljati celovito patronažno službo." Zakaj ste zamenjali delo, čeprav ste bih* v porodni sobi z dušo in srcem? "Saj sem šla težko, toda zaradi tumusnega dela ter dejstva, da se naše delo ne meni za nedelje in praznike, so je začelo krhati moje zasebno življenje. Da bi ga vsaj malo obvarovala, sem se odločila zamenjati. Kolegica Francka, s katero vseskozi delava skupaj, mi je tedaj svetovala in pomagala, da sem začela delati na terenu. Od porodne sobe sem se kar težko ločila. Leto dni sem hodila nazaj na kavo in klepet In se borila s skušnjavo, da bi se vrnila." S kakšnimi ljudmi, pacienti, varovanci, delate sedaj? "V zadnjih letih sem zamenjala tako rekoč vse terene v kranjski občini. Na Jezerskem, kjer sem delala nazadnje, so ljudje nedvomno preprostejši in je z njimi prijetneje delati kot s tistimi v mestu. Z otroki še vedno najraje delam, zlasti če so zdravi. Saj imam rada tudi ostale svoje varovance. Toda k bolnikom hodiš mesece in mesece, lajšaš jim bolečine in jih tolažiš, na koncu pa slišiš osmrtnico na radiu. To me tudi po več letih še zelo pretrese. Otroci so prijetnejša plat našega dela. Hodiš k dojenčku, opazuješ njegov razvoj, čez nekaj mesecev ga srečaš z materjo in si zadovoljen, da se lepo in zdravorazvija. Prvi otroci, ki sem jim pomagala na svet in jih negovala ob rojstvu, se zdaj že bližajo polnoletnosti... Z dojenčki in mamicami zelo rada delam, predvsem s tistimi, ki ob rojstvu ostanejo same. Tudi jaz sem namreč nezakonski otrok, zato jih razumem v njihovi veliki bolečini, v tolažbo in spodbudo jim velikokrat povem tudi svojo zgodbo." Kako po svojem napornem delu spet "napolnite baterije"? "To delo je zlasti psihično utrudljivo in doma še dolgo hodi za mano. Da se sprostim, se ukvarjam z rekreacijo, hodim v hribe in kolesarim. Včasih se tudi v službo pripeljem s kolesom iz Tržiča. Ima tudi psa dobermana s katerim se skupaj sproščava na dolgih sprehodih." • D. Z. Zlebir KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj Izbor NAJ NAJ slovenske natakarice 94 Šestega maja bo gorenjski izbor Ob četrtkih med 8.05 in 10.00 uro je na I.programu Radia Slovenija na sporedu oddaja "DEJ NEHI NO". Pod generalnim pokroviteljstvom Pivovarne UNION Ljubljana vodi uredništvo te oddaje izbor NAJ NAJ SLOVENSKE NATAKARICE 94. Najprej bo 5 regijskih polfinalnih izborov (na vsakem bodo izbrali po 3 finalistke), jeseni pa bo super finale v Mariboru v okviru mednarodnega turistično gostinskega sejma. Gorenjski poifinalni izbor bo 6. maja v večnamenski dvorani PPC Gorenjski sejem v Kranju. V kupon vpišite Vaš predlog, katera od brhkih prijaznih natakaric na Gorenjskem naj sodeluje na tem tekmovanju - vse podrobnosti pa v oddaji "Dej nehi no" na I. programu Radia Slovenija vsak četrtek med 8. in 10. uro dopoldan. KUPON NAJ NAJ NATAKARICA '94 (ime in priimek, gostišče) (moj naslov in telefonska številka) Pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj. T^^ElS^^ GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Torek, 12. aprila KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo. V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec. V slaščičarni in restavraciji Jasmin razstavlja fotografije Peter Kozjek. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava ročnih del in razstava oblikovanja v steklu oblikovalke Jane Hrovat. V galeriji Kosove graščine ie odprta razstava grafičnih listov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled likovna dela akad. slikarja Barda Iucundisa. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO-Knjiinica razstavlja akad slikar Milan Batista. V galeriji Fara razstavlja slike Bernarda Smid. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja akvarele Edi Sever. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slike na temo Barvni signali slikar Piero Conestabo iz Trsta.V prostorih Optike Debeljak razstavlja univ. prof. dr. ing. France Cegnar slike z naslovom Pomlad. ŽIRI - V galeriji Svobode so na ogled likovna dela Dušana Sedeja. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: RAZSTAVA - V galeriji Prešernove hiše bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Tomaža Lundra. KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v četrtek. 14. aprila, ob 19.30 ponovili komedijo Rayja Coonevja ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. m KRANJ: POKOJNIK - V Ragtime klu-bu.Sejmišče 2 bodo danes, v torek ob 20. uri ^L3L|^ uprizorili R. Obaldia Pokojnik. V četrtek, 14. aprila, bo na OŠ Davorin Jenko v Cerkljah Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol kranjske občine. JESENICE: PREDAVANJE - V Kosovi graščini bo hitri, v sredo, ob 19. uri v okviru muzejskih večerov prof. Ferdo Šerbelj iz Narodne galerije v Ljubljani predaval o slovenskem slikarstvu RADOVLJICA: SREČANJE Z MAZZINIJEM - V Linhartovi knjigarni, Cankarjeva 72, bo jutri, v sredo, ob 19.30 srečanje s pisateljem Mino Mazzinijem in njegovo novo knjigo Satanova krona. ŠKOFJA LOKA: PREDSTAVITEV KNJIGE - V knjižnici I. Tavčarja bodo v četrtek, 14. aprila, ob 19. uri predstavili knjigo Tomaža Flajsa in Primoža Škoberneta Učbenik stabilnega življenja. Knjigo bosta predstavila avtorja in založba Center za duhovno kulturo Ljubljana. TRŽIČ: PREDSTAVITEV KNJIGE - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bodo danes, v torek, ob 18. uri predstavili knjigo dr. Janeza Maverja Vizija ustvarjalnega podjetja. TRŽIČ: MLADI GLASBENIKI - V Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču bo vpetek, 15. aprila, ob 18. uri 20. jubilejno srečanje glasbenih šol Gorenjske. MENGEŠ: RAZSTAVA INŠTRUMENTOV - V razstavišču Oranžerija bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli samostojno razstavo inštrumentov izdelovalca kitar Ognaca Zaletelja. Na otvoritvi bodo nastopih Bojan Drobež, kitara, Tomaž Pengov, kitara in glas in orkester Mandolina. ŠKOFJELOŠKI SVET IN NJEGOVI LJUDJE Škofja Loka - Skupščine občine in ZKO Škofja Loka razpisujeta natečaj za razstavo fotografij na temo "Škofjeloški svet in njegovi ljudje". ^ Dela, ki jih bo izbrala strokovna žirija, bodo junija letos razstavljena v galeriji Loškega muzeja. Namen razstave je zbrati serijo del, ki najbolje odslikavajo občino in njen življenjski utrip. Predstavitev bi bila namenjena za izmenjavo in gostovanja v krajih v tujini, s katerimi ima občina prijateljske stike. Na junijski razstavi bodo s fotografijami sodelovali tudi avtorji iz prijateljskega mesta Macomb v ZDA. Vsak avtor lahko sodeluje s šestimi črnobelimi ali barvnimi fotografijami v velikosti od 18x24 cm do 30x40 cm. Na hrbtni strani fotografije mora biti avtorjevo ime in priimek, naslov ter naslov dela oziroma krajši komentar k delu.Fotografije ie treba poslati na ZKO Škofja Loka, Grajska pot 13 (Loški grad) do 16. maja letos. Žirija bo pri izbiri upoštevala zlasti sporočilnost del in manj umetniški vtis. Dela, ki bodo izbrana za razstavljanje v tujini, organizator ne bo vračal. Za prispevke niso predvideni honorarji niti kritje morebitnih stroškov in odškodnin. POLETNI FESTIVAL Ljubljana - Organizator letošnjega 42. mednarodnega poletnega festivala je pred kratkim posredoval prve informacije o programu. Festival se slavnostno začenja 16. julija z nastopom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in solistko sopranistko Katio Ricciarelli. V okvir festivala pa sodi že junijska predstava (datum še ni določen) lani predstavljenega musicala Sneguljčica skladatelja Bojana Adamiča. Letošnji program ima celo vrsto zanimivih prireditev, ki se bodo, tako kot je že običaj, pojavljale ne le v Ljubljani, pač pa tudi v Bohinju in letos tudi na Ptuju, med njimi pa tako kot vedno prevladujejo glasbene prireditve. Iz avgustovskega programa kaže opozoriti na Verdijev Rigoletto v izvedbi Scala Theatre iz Basla, koncert Kvarteta kitar iz Prage in nastop Moskovskega državnega simfoničnega orkestra. Predvidena je le ena plesna predstava, večer mednarodne folklore in tri gledališke predstave. • L.M. Festival Radovljica 1994 NAJPOMEMBNEJŠA JE DOBRA GLASBA Radovljica - Če je končno prodrlo spoznanje, da se s kulturo tudi in predvsem ustvarja podoba neke dežele - tudi do vseh, ki so se takega spoznanja najdlje branili, potem je seveda nacionalni projekt Podoba Slovenije povsem razumrji posledica kulturnih prireditev ne le v starem delu Ljubljane, pač pa tudi v drugih predvsem mestih, ki rada postavij pred svoje ime Še pridevnik "stara". Radovljica prav gotovo sodi v ta okvir mest, ki so v svojo podobo med vsem drugim sprejela tudi poleti odvijajoči se festival stare glasbe. Kljub dolgoletni tradiciji - letos avgusta se bo festival odvijal že dvanajstič - pa se je zgodilo, da je mesto šele lani pokazalo tudi najširšo pripravljenost, da festival res ostane tudi v prihodnje v Radovljici in ime mesta na ta način promovira tako doma kot tudi na tujem. Klemen Ramovš, ki s svojo koncertno agencijo pripravlja tudi letošnji radovljiški festival, ie pravzaprav že od vsega začetka "kriv", da je Radovljica festival stare glasbe. % V uradnem nazivu te glasbene prireditvi sicer ni omenjena stara glasba. Ali je to sploh prava oznaka za dva tedna koncertov v radovljiški graščini? "Začelo se je res s staro glasbo tudi zaradi akademije, to je poletne glasbene šole, potem pa se je ime kar prijelo, čeprav na festivalu ni vedno in povsem zvenela le stara glasba. Celo nasprotno, tudi širitev programa s sodobno glasbo vsa naslednja leta, ni festivalu odvzela tega imena. No, letos je program v celoti šestavljan izključno s staro glasbo. Seveda je v glasbi izraz stara glasba zelo relativen, čeprav tudi dokaj točen po svoje. Morda bi lahko rekli, da bi držala ta oznaka nekje do Mozarta, morda še Beethovna, še posebej pa takrat, kadar se izvaja z inštrumenti, za katerega je bila napisana. Ne vem, kaj si bodo čez sto let predstavljali pod staro glasbo, morda bo sem sodil recimo tudi Sostakovič, še Eosebej, če bodo igrah na inštrumente, ot jih za njegovo muziko uporabljamo danes. Za inštrumente pa tako ah tako vemo, da se razvijajo in spreminjajo - kot se je violina od časov Stradivanja' pa do današnjih izdelovalcev prav gotovo spremenila... Da ne omenjam še izvajalsko prakso, notnega zapisa in podobno, kar vse je podvrženo spreminjanju." Letošnji festivalski program je dokončen. Med nastopajočimi na sedmih koncertih so glasbena imena, ki jih pri nas še ni bilo slišati? Je to ena od festivalskih usmeritev - predstavljati nove Izvajalce? "Med solisti in skupinami letošnjega festivala res ni imen, ki bi jih na dosedanjih festivaUh že spoznah. Izjema je le čembalist Shalev Adel, ki ga glasbeno občinstvo pri nas dobro pozna, toda tokrat bo nastopil kot spremljevalec izjemnega ruskega violončelista Ivana Monighettija, enega vodilnih svetovnih violončelistov. Sicer pa je festivalski program vedno sledil le eni usmeritvi -da namreč vabi le najboljše glasbenike. Na srečo teh v evropskem prostoru in tudi širše ni tako malo, zato lahko na festival vabimo vedno nova, za nas ne pa za evropski glasbeni svet morda manj znana imena. To pa je za razvoj, prihodnost in podobo radovljiškega festivala lahko le dobro." Med nastopajočimi glasbeniki in glasbenimi skupinami je bilo v vseh teh letih izrazito malo domačih. Ali imamo bolj poslušalce kot Izvajalce te glasbe? "Tako je. Pri nas pravzaprav nimamo ansambla za staro glasbo, imamo sicer dobre komorne orkestre, ki občasno igrajo te vrste glasbo. Ni pa seveda izključeno, da ne bo že prihodnje leto drugače. Nekatere glasbene skupine namreč občasno pripravijo glasbene predvsem vokalne projekte, ki bi prav gotovo sodili v koncept radovljiškega festivala. Vsako leto je namreč program tudi po vsebinski plati zaokrožena celota in prav zdaj se odloča tudi o nekaterih domačij nastopih za leto 1995. Mislim pa, da je treba na festival gledati kot na slovenski projekt in to ne glede na to, kdo na njem nastopa in kdo ne. " Ima letošnji program kakšne posebnosti? "Kar nekaj je nastopov, ki so nadvse zanimivi. Poleg že omenjenega Monigh-etija so tu še glasbene slupine, kot je londonska Romanesca s programom poimenovanim Vražji trilček, pa dunajski ansambel za staro glasbo Accentus, londonski solist z zgodnjo harfioAndrew Lawrence-King nastopajo v prvem delu festivala. Glasbeni program iz 17. stoletja bosta v drugem delu festivala predstavila nizozemska glasbenica Marijke Miessefl s kljunasto flavto in londonski čembali* Glen Wilson. Izvrsten je flamski kvartet Vier Op'n Rij, ki nastopa le na najbolj uveljavljenih glasbenih festivalih P,° svetu. Rad pa bi opozoril na zanimlV zaključek festivala z nastopom p|eS^ skupine za staro glasbo La Follia, » Firenc, ki bo v glasbi in plesu (dv* baletna para in trije instrumentalista predstavila plesno razpoloženje v Frafl' ciji iz 17. in 18. stoletja." Plesni nastopi se doslej niso P°Jaf'. jalt v programu. Gre za naključno programsko popestritev? "Na tečajih stare glasbe, ki jih Jfi pripravljala Akademija za staro gJ*~£ se je bilo še pred leti v Radovljici mogo# izpolnjevati tudi v baročnih plesih, ne ie. v igranju na inštrumente. No, zdaj tega & več, iz poletne akademije je zdaj zrase festival, v katerega pa letos resnico0 prvič vključujemo tudi predstavitev bar očnega plesa. Doslej so bile le kostums** popestritve, nekateri ansambli narrtfe* vedno nastopajo tudi v baročnih kost"' mih kot na primer I villani, ki so ta*0 uspešno nastopili na lanskem festival^ Mislim, da ni za renome festivala, k' % trdno drži usmeritve v kvaliteto, prav & narobe, če ob zaključku temu doda & malce spektakularnosti, saj je sicer vC* festivalski program naravnan le 11 najvišje glasbene izvajalske 'špice'." So zato festivalske vstopnice ^ drage? "Mislim, da niso drage. Že lani so *J vstopnice v preprodaji prodajale p°r meroma nizki ceni, tudi letos v februar) so bile na primer po 800 tolarjev, 0 konca tega meseca so po 1000, škrat*J na dan koncerta bodo štirikrat dražji' ( vstopnicami se seveda stroški priredit* ne pokrijejo, obsegajo približno ' odstotkov, kar je zelo dobro tudi mednarodnem merilu - govorim preteklo leto; je pa ta način prod« seveda izbran za spodbudo k obisku- Podobne prireditve, kot je FesM, Radovljica, se seveda ne morejo ° jati le z vstopnino, pač pa z držav*1'* in drugimi subvencijami, kar p* L doslej tudi ni bilo lahko. Bo že letos W drugače? "Principi, po katerih se odvijajo tajjj; prireditve, mislim seveda na finaoc.g principe, so v zahodnih deželah izpopolnili, pri nas še ne, moram Y reči, da se vendarle tudi pri nas 1% spreminjajo pogoji na boljše. Za letojs ne bi mogel reči, toda za prihodnje » t bi že rekel, da nas čakajo boljši časi-Lea Mencinger LITERARNI VEČER ZA GIMNAZIJO Jesenice, 8. aprila - V petek je bil v Gledališču Tone Čufar literarni večer s pesniki, pisatelji in avtorji strokovnih del -maturanti in profesorji jeseniške gimnazije. Literarni večer, ki se je začel z nastopom Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne, je prva med prireditvami v okviru akcije Pomoč gimnaziji. Kot je povedal ravnatelj prof. Zdravko Kavčič, je njen namen oživiti kulturno življenje v gornjesavski dolini, obenem pa ozaveščati bodoče generacije, ki ji želijo pokazati, da je vredno vlagati energijo v znanje. "Zavedam se odgovornosti in vem, da bo potrebno veliko dela, da bomo projekt v takšnem tempu speljali naprej." Na petkovem literarnem večeru so bila predstavljena dela literarnih ustvarjalcev, ki so bih kdaj koli povezani z Gimnazijo Jesenice. Večina avtorjev se je prireditve udeležila, občinstvo pa je lahko poslušalo odlomke iz del Miha Mazzinija, Minke Cvetek, Stanka Klinarja, Jožeta Šifrerja, Primoža Jovana, Valentina Cundriča, Boštjana Sokliča, Magdalene Cundrič, Toneta Freliha in drugih. Naslednja prireditev v sklopu akcije bo v petek, prav tako v gledališču Tone Čufar. Takrat organizatorji prirejajo večer z učenci in gosti Zlate Ognjanovič. • M A PARTLJIČ NA SOVODENJSKEM ODRU^ Sovodenj - Dramska skupina pri KUD Sovodenj vsak ,^ postavi na oder vsaj eno predstavo. Minulo nedeljo sO^0^1 gledališčniki pod režijskim vodstvom Jelka Podobnika uP*\aj0 Toneta Partljiča komedijo Bežite, pesnikova žena Pr tefi Uprizoritev je pripravila zelo mlada gledališka skupina, v nihče ne presega starosti dvajsetih let: Mitja Pavšič, Helena[ Simon Bajt, Polona Bajt, Marko Rihtaršič, Igor Eržen, ^ )• Pavšič, Jelko Podobnik, Anka Eržen in Karmen GuzelJ-Govekar ROCKOVVANJE '94 , "--Tna & Kranj - Klub študentov Kranj bo v četrtek, 14. aprila, ob ^ - Primskovem organiziral V*> kr»wanif> '04 Na nriredllc,. «0 v dvorani Kulturnega doma na ročk festival z naslovom Roc«., povabili pet skupin, ki jih poznajo po Gorenjskem Sloveniji: kranjske Blue Fish, ljubljanske The Blitzkne» Prulers, velenjsko skupino Pet Ambulance in škofjeloški S GOSPODARSTVO UREJA:MARLTA VOLČJAK V Skladu za razvoj še 60 podjetij, tudi največji bolniki Sklad doslej prodal 38 podjetij Med gorenjskimi podjetji doslej prodali LTH-jevo livarno, blejske Vezenine in kranjsko Iskro Tel. Jubljana, 7. aprila - Sklad za razvoj je pred dvema letoma Povzel v upravljanje 98 podjetij, osredotočil se je na njihovo ^"«itoročno sanacijo, medtem ko dolgoročno prevzemajo novi " jest'!orJ>. V Skladu ostaja 60 podjetij, med njimi rudi nekaj hn jJ bolnikov, ki še vedno izgubljajo denar, prodanih pa je :^.d??Iej 38 podjetii, od tega 15 hčerskih. V stečaju je 12 Zlit '° °Sem hčerskih, med gorenjskimi je v stečaju tržiški Sklad se je osredotočil na "atkoročno sanacijo, saj Slede na izkušnje drugih držav ni uspešna pri investiraju, zato dolgoročno sanacijo Popuščamo novim lastnikom, le na tiskovni konferenci dejal u»oš Korže, direktor sklada J razvoj, ki tako skrbi predvsem za financiranje obrtnih sredstev in pospešno privati-2a«jo Skladovih podjetij. Uroš Korže je napovedal, da bo do konca letošnjega leta sklad za razvoj kot kontrolni lastnik izstopil iz vseh podjetij, v skladu jih bo ostalo le 15 do 20. "Zahtev po ničnosti po-Sodb, s katerimi so podjet-J* prešla v sklad, ne r*zumemo, lahko so le Politične, je dejal Uroš Korže. V nekaterih podjetji hčerah si žele lastninjenje po zakonu, toda če bi Pristali na to, se lahko zgodi, da se bodo olastnl-ml zdravi deli, dolgovi pa »odo ostali skladu. Ce *odb takšne zahteve ures-"itcne, lahko pričakujemo veliko stečajev. podana podjetja vredna * milijard tolarjev . Število podjetij v skladu se 'e lani z 98 zmanjšalo na 60, Saj je Sklad prodal 38 podjetij, °d tega 23 krovnih in 15 P°djetij hčera. Vrednost prodnih podjetij je znašala 5 biljard tolarjev, vsa niso bila $r°dana v celotni, saj je sklad a°]oČene deleže zadržal. Kupci so prevzeli za 11 ^lijard tolarjev neposrednih ?°veznosti, pri njihovem raz-remenjevanju pa je bilo za 8 Jjuijard tolarjev dolgov zamenjanih za lastninske de-'e*e. Skladu je tako uspelo, ?a je približno 20 milijard farjev postalo zasebni in ne javni dolg. Večina teh podjetij ZQaJ posluje uspešno, ponekod že povečujejo zaposlenost, po Koržetovi oceni jih bo večina preživela, saj le tri svoje obveznosti do sklada ne plačujejo v celoti. Prodana podjetja so bila vredna približno 5 milijard tolarjev, njihova knjižna vrednost pa je znašala 3,6 milijarde tolarjev. Kupnina je znašala 51 milijonov mark, sklad je prejel 32 milijonov mark, saj pri podjetjih hčerah dve tretjini kupnine preide na krovna podjetja. Kupci predvsem domača zasebna podjetja Le v treh primerih so bili kupci Skladovih podjetij tujci, kar v 12 primerih pa domači zasebni podjetniki oziroma podjetja, v treh primerih pa domača družbena podjetja in v enem primeru mešana podjetja. Pri nakupu treh podjetij so sodelovale banke in finančne institucije, pri osmih pa poslovodstvo ter prav tako pri osmih poslovodstvo in delavci. Na seznamu prodanih podjetij jih je le nekaj z Gorenjskega. Tako je že nekaj časa znano, da je LTH-jevo livarno in orodjarno v Škofji Loki kupil tujec. Blejske Vezenine je sklad najprej saniral z odkupom terjatev Gorenjske banke, podjetje pa nato prodal zasebnemu podjetju An-dor s Kozine pri Sežani, ki je obnemogle Vezenine dokapi-taliziral, finančna transakcija Turizem alpskih mest Kranj a turisti{ni 8P. *. Delovna skupnost alpskih mest je izdala prvi epskih Poročnik, v katerem svojo ponudbo predstavja 30 »nest- i^'kp iz testih držav, med njimi je tudi šest slovenskih ^* Gtu*^°n- Dob» je tis- rdečo barvo. jo Judeži ie štrik... Anton Omerzel z Bleda, ki ga je poslanec Anton Anderlič obsodil napada zaradi političnih nagibov. Omerzel ie dejal, da Anderliča ni poznal in da ga je udaril, ker ga je grobo žalil. Usodna Krambergerjeva smrt Gost javnega pogovora je bil vprašan, kaj je bil namen posebne izdaje glasila Naša vojska, kaj misli o novinarjih in obmetavanju Bizjakove in Po-lajnarjeve hiše z barvnimi steklenicami. "Glasilo je bilo izdano zato, da smo interno pojasnili nekatere stvari. Tisti teden, ko sem bil odstranjen iz vlade, je bila ustvarjena psihoza in obtožbe, da smo slabši od Jugoslovanske armade, da gre za tolpe cestnih razbojnikov, ki ustavljajo ljudi in jih pretepajo. Potrebni so bih veliki napori, da je ostalo vse v mejah normale." Po sodbi bivšega ministra so se razmere v časnikarstvu po letu 1989 zboljšale, vendar je težko Kaj bo delal Janez Janša "Delovno razmerje mi poteče konec meseca. Imam nekaj vriant. Preden sem postal minister, sem imel status svobodnega kulturnega delavca, novinarja. Imam Se druga znanja. Predvsem pa si bom poiskal neko službo, ki ne bo vezana na nobeno državno institucijo, večino časa pa nameravam posvetiti stranki.44 Kučanovi in Janševi ljudje V odgovoru na Beštrovo vprašanje, kateri so Kučanovi in kateri njegovi ljudje, je Janša odgovoril, da je "imel Kučan že svoje ljudi, ko sem jaz še hodil v osnovno šolo. On si je ustvaril svoj krog v časih, ko je imel absolutno, monopolno partijsko oblast s tajno službo in režimom, ki je preganjal opozicijo in je praktično počel, kar je hotel. Kučan daje v Sloveniji kritje vsemu tisteniu, kar se je negativnega dogajalo v desetletjih nazaj in kar se sedaj boji soočanja z resnico. Ko so se najhujše stvari dogajale, on ni bilzraven in je tudi še hodil v osnovno šolo, vendar je on na vrhu neke politične opcije, ki prisega na kontinuiteto." Na vprašanje o tajnih službah, če ga še zasledujejo, in Vomu, je odgovoril, da ni "imel nikoli občutka, da bi te službe, ki so včasih delovale v korist ene politike, nehale delovati. V moji ministrski karieri je prihajalo do neugodnih situacij, ko sem se srečal s tistimi, ki so me aretirali. Slovenija je naredila nekaj, česar ni naredila nobena bivša komunistična država: ni ukinila bivše politične policije." O Vomu imamo zakon. To ni nobena tajna služba. To je normalna vojaška obveščevalna služba, kot jo poznajo v vseh državah z lastnim obrambnim sistemom in vojsko," je dejal Janez Janša. "komo do konca ^«da/o|gf^u'* *'e }ane*a Janšo vprašal, kako nadzirati r°zkrivn • eP™ lastninjenju in če bo tožilstvo dosledno ;°^nija*°n}u «fer. Janez Janše je dejal, da bi morala Mini kanT J° tuJe revi^Jske hiSe v *ov za denarjem, ki "fje. Nenvčji°rje 0a^taia^ predvsem prek severne in zahodne 7°?ila nazaiJ€j^J>adcu z'du storila enako in precej denarja v ko Pomini '%ovenija bi lahko vsaj milijardo mark, ki bi ,0rU vse Za r*x,?*e to^tva in sodstva pa je dejal, da bo let- To ^„?£\"čfnJe dveh stvari, čeprav bi moral čakati pet iet lb r *~ '"iciscenje dveh stvari, čeprav m morcu luiu*u noreča l iborsko orožje, kjer bi se lahko naredila enaka ^••VoA. • v ZaSrebu, pa je tožilstvo ovadbo zaradi Tn*nla sPloine nevarnosti zavrnilo, in primer Smolm-opek ima v ^kah trdne dokaze in bo sprožilo Povz kar. Posu govoriti, da je medijski prostor pluralističen. Marsikaj je tudi že privatizirano, od drugod pa prihajajo k nam mediji, ki imejo sedeže in finance drugje, brez naše kontrole, "v Sloveniji pa prodajaj o demokracijo." Glede "barvanja" hiš notranjega ministra Bizjaka in poslanca SKD Načeta Polajnarja pa je Janša dejal, "da politično ozadje še ni bilo dokazano. Upam, da bosta primera pojasnjena glede na to, da ima Slovenija največ policistov na število prebivalcev. Nekateri so skušali politično ozadje dokazati." Po Janševem mnenju pa je treba omeniti edino resno zadevo: umor Ivana Kramberger-ja, kjer je največ razlogov za sum, da je šlo za politično ozadje. To dejanje je v temelju vplivalo na sliko slovenskega političnega prostora in omogočilo neki stranki, da je na volitvah dobila 12 poslancev. "Če bi Kramberger sodeloval na volitvah, Jelinčič ne bi dobil 12 mandatov. Postopek političnega ozadja umora ni dokazal. Človek, ki je to storil, se sedaj ne spomni, ali je to naredil ah ne. Primer Bizjaka in Polajnarja pa je v kategoriji, ko se nekaj sumi. jaz osebno obsojam take zadeve, tudi če se polije samo barva, čeprav v Italiji tega ne bi zabeležil niti lokalni časopis. Zaskrbljujoče pa je, ker gredo te stvan lahko naprej, se lahko strašno izrabijo v smislu provo-kacij. Naša stranka se je vnaprej ogradila," je odgovoril Janša. Občinstvo je spraševalo Viktor P?rnu£ je vprašal, ali je bil Peterle glavni krivec za njegov padec in menil, da bi bila naveza Janša (demokracija) in Peterle (poštenost) idealna. "On ni glavni krivec, saj ni on predlagal moje zamenjave. Jaz tega nikjer nisem trdil. Če pa bi jasno rekel, da je proti, potem do tega predloga ne bi prišlo," je odgovoril Janša. "Sem prvi zato, da ta naveza ostane in da v novi koaliciji sodelujejo tudi krščanski demokrati. Jaz sem bil tisti, ki je ta teden neštetokrat zavrtel Del občinstva na pogovoru z Janezom Janšo. telefon in jih skušal pridobiti za zborovanje. Pobude so prihajale z moje strani in ne z njihove. Včerajšnja odločitev sveta SKD se mi zdi zelo pomembna. Jaz sedaj z njim v vladi ne morem sodelovati, ker so me iz nje odstranili. Odloči se lahko gospod Peterle, ali vstopi v demokratično koalicijo, ki lahko zmaga na naslednjih volitvah, ali ostane v sedanji vladi." Gorenc iz Kranja je Janšo posvaril, naj se izogiba usodi Iveka (Krambergerja) in ga vprašal, kaj meni o Liberalni demokraciji. Janša: "Nova LDS je ključni razlog za oceno, da parlament ni več legitimen. Najprej se ie obrnil Jelinčič in prevaral volivce. Od 12 poslancev ima še štiri. Zeleni imajo pet mandatov in ti so pri Šlasovanju jeziček na tehtnici, edaj so v LDS, čeprav so bili izvoljeni na osnovi zelenih glasov, liberalni in zeleni program pa sta si povsem nasprotna. Če Si bilo tako, bi ti volivci že takrat volili Drnovška. Enako velja za Demokratsko stranko. Šlo je za prevaro volilcev. Nad 15 odstotkov državnega zbora je nelegitimnega. Kaj takega zgodovina parlamentarne demokracije še ni videla." Leon Pintar je Janšo vprašal, ali ima res, tako kot piše moskovska Pravda, 25 milijonov mark. "Jaz bi bil zadovoljen, če bi jih imel. Moram reči, da Pravde ne berem. Kaže pa, da komunistična internacionala še naprej deluje", je odgovoril Janša. Viktor Erjavec je vprašal, zakaj je pozdravil kongres LDS na Bledu, čeprav so oni že vedeli, da ga bodo odstavili. "Na združitvenem kongresu še nisem bil odstavljen. Prišel sem kot predsednik stranke, saj je v tej državi običaj, da predsedniki strank pozdravijo kongrese dru- fih strank. Glede na to, da ste ivi panterji člani LDS, vam torej verjamem, da ste že takrat vedeli, kaj se bo zgodilo," je rekel Janša. Muni Zaje je gost večera odgovoril, da sobotno zborovanje miting ne bo, bo pa resnica. Državljani lahko stori marsikaj za preprečevanje in odkrivanje korupcije. S primeri naj seznanijo javnost. Več bo takih, prej bo razčiščeno. Tudi v Italiji so dolgo molčali. Ko se je začelo gibanje, so morale tudi stranke, ki so nasprotovale temu, pristati na referendum za spremembo volilnega sistema v večinskega. Jože Koporc je omenil intervju s Kacinom na radiu Kranj, v katerem naj bi bile navedbe o hudi politizaciji slovenske vojske. Janša: "Dvomim, da so bile izrečene tako dramatične klasifikacije. Nekaj takih in podobnih izjav sem bral. Če bi bila slovenska vojska res na pol privatna vojska, Kacin ne bi bil obramb-niminister, saj vojska tega ne bi dovolila. Imela je v rokah vsa sredstva, da to prepreči. To se ni zgodilo, ker je to edina institucija države, ki je bila zgrajena na novo, na nepolitičnih osnovah in je tudi v tednu, ko so jo primerjali s cestnimi razbojniki, ohranila nevtralnost. Ni bilo niti najmanjšega incidenta, čeprav so bile resne provokacije z mnogih stvari." Anda Perdan je bivšega ministra spomnila na povezavo veselja v Beogradu in Ljubljani ob njegovi zamenjavi. "V petek, pred zasedanjem parlamenta smo se na ministrstvu, čeprav je bilo mnogo resnih stvari, veselo smejali, ko smo prebirali povzetke iz beograjskih časopisov o veselju, ki je bilo, kot je zapisala Republika, enako v poslanskih klubih liberalne demokracije in združene liste, kjer so pokali zamaški. Tu gre za neke zadeve, ki imajo korenine v političnih in držav-nopolitičnih pogledih." • Jože Košnjek, slike Janez Pelko Janez Janša o... Lojzetu Peterleta "Moja ocena je, da Demos ne bi razpadel, če bi bil Peterle trdnejši Jaz sem kdaj tudi podstavil hrbet namesto koga drugega. Koalicija bi bila trdnejša, če bi imela dobrega koordinatorja. Dr. Pučnik je bil sicer predsednik, vendar brez dejanske funkcije. Predsednik vlade bi lahko imel ključne stvari bolj v rokah. Sicer pa ne bi rad govoril slabo o stranki in predsedniku stranke, ki si jo močno želim v koalicijo." Jelku Kacinu "On se je izkazal v prvi Demosovi vladi Zato smo ga tudi predlagali za Člana vlade, za ministra za informiranje. Delo je dobro opravil Danes je obrambni resor bistveno večji in večje breme. Ko sem bil Še sekretar za obrambo, sem osebno poznal vse zaposlene. Ko bo gospod Kacin osebno vse spoznal, bo mandat že mimo. Sam mora pokazati, ali je sposoben ali ne. On je mojster komunikacije, mojster za lepo in pravilno izgovorjene stavke, vendar za zelo prazne stavke." Tonetu Anderliču "Včeraj je bilo v državnem zboru skoraj izredno stanje, da so začeli tepsti poslance, da je to reakcija ulice, nekulturnih ljudi Ta točka bi skoraj prišla na dnevni red seje. Od poslanca bi človek najmanj pričakoval, da bi oakritopo-vedal, da je šlo za neko stvar na cestzi, brez političnega ozadja. Anderliču zamerim, da je en dan igral vlogo žrtve nekega političnega atentata. Samo Čakali smo, da se bo oglasil se gospod Bavcon." Cerkvi "Kolikor jaz vem, dnevna politika manipulira s Cerkvijo. Ko sem v petek zvečer gledal televizijski dnevnik, ko se je gospod Drnovšek slikal z gospodom nadškofom Šuštarjem, mije prišlo marsikaj na misel. Dvomim, da je gospod nadškof sam dal pobudo za srečanje. Menda se je isti dan želel z njim srečati tudi gospod Kučan, da bi mupovedal, kaj Slovenci v Ameriki mislijo o Sloveniji" Milanu Kučanu "V nekem smislu je predsednik Kučan v Novi Gorici, ko je govoril, da so za eliminacijo političnih nasprotnikov dovoljena vsa sredstva, dal zelo jasno napotilo tej organizaciji. Doslej jim ni uspelo samo tistega, kar je na koncu napovedal Gospodu Kučanu, tudi Če bi sam hotel, vse tisto, kar stoji za njim, ne bi pustilo odstopiti Sicer pa je zelo spreten politik." Ivanu Bizjaku "Kolega Bizjak je bil v tej slovenski vladi zame največje razočaranje. Jaz sem vedel, kaj lahko pričakujem od gospodov Kozinca, Gabra, Bohinca, Peljhana, nisem pa vedel, kaj lahko pričakujem od gospoda Bizjaka. Če kakšen minister ni obvladal svojega resorja, potem velja to za kolego Bizjaka." Igorju Bavčarju "Nobena skrivnost ni da sva se z Bavčarjem politično razšla, V zadnjem času on ni krojil politike, ampak je bil orodje neke politike." Tonetu Krkoviču in mafiji, ki naj bi ga odstavila "Gospod Krkovič je običajno premišljeno dajal izjave in mislkim, da je bila tudi ta premišljena. Vsaj za del obrazov te mafije on natančno ve. Mnogo aktivnosti, zlasti po odkritju orožja v Mariboru, je bilo usmerjene proti posameznim enotam slovenske vojske. Ta je nastala na novo in mafija je trčila vanjo. Bila je depolitizirana in v njej se ni govorilo, kdo komu plačuje članarino, kar se v policiji še vedno dogaja. Edina ideologija slovenske vojske je hita obramba slovenske domovine. Če bodo potekale stvari kolikor toliko pošteno, se bo vsaj del tega razkrinkalo" POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Lada Samara 1500 L Avtomobilsko krojaštvo Lada samara je že kar lepo število let in tudi trenutno največ kar ponujajo v ruski tovarni VAZ. Za slovenski trg je zastopnik Lada avto pripravil tudi izboljšano verzijo z dodatki, ki temu avtomobilu ob enakih tehničnih lastnostih naredijo dosti lepšo podobo. Dodatna oprema je za avtomobil, ki ga brez večjih sprememb izdelujejo že celih deset let, več kot dobrodošla, še posebej, ker samara nima niti moderno zaobljene karoserije, niti ni vzor najsodobnejših tehničnih rešitev. Vseeno je avtomobilu, ki ie nastal pod Giugiarovo oblikovalsko taktirko in ob tehnični asistenci Porschejevih inženirjev, potrebno priznati, da je poleg konkurence iz češke Mlade Boleslave prav gotovo najboljši štirikoles-nik iz držav nekdanjega realso-cializma. Notranjost: prostornost z veliko plastike Z dopolnjeno zunanjo podobo se lada samara kar dobro otresa zgodovinskega bremena. Ob sorazmerno klasični petv-ratni karoseriji, ki jo oko slovenskega kupca prepozna brez večjih težav, so dobro opazne predvsem masivne plastične obrobe, dodana plastika na odbijačih, dodatne luči za meglo vgrajene v sprednjem spojlerju in seveda od lanskega leta nova, bistveno lepša maska hladilnika. Za boljši občutek si je mogoče omisliti še lita platišča in samarin make-up je končan. Notranjost je navkljub letom namreč ostala nespremenjena, če odštejemo barve armaturne plošče in notranjih oblog, ki so bile včasih rjave, zdaj pa že nekaj let sive. Plastike, ki ne sodi med najbolj kvalitetne, je odločno preveč, toda udobje potnikov tako na obeh sprednjih sedežih kot tudi na zadnji klopi je nesporno in v samari zlahka sedijo tudi ljudje z višjimi telesnimi merami. Tudi prtljažnik sodi med večje v svojem razredu, toda žal se peta vrata ne odpirajo povsem do odbijača in z natovarjanjem težjih kosov prtljage utegne biti nekaj težav. MEŠETAR Lada samara 1500 L: preobleka naredi avto HVALIMO: izboljšana oprema - udobje - velik prtljažnik GRAJAMO: plastika v notranjosti - odpiranje prtljažnih vrat - površna izdelava Tisto, kar je pred voznikom, je zasnovano preprosto, toda pregledno, čeprav je volanski obroč preblizu voznikovega trebuha in pomembna stikala predaleč od njegovih rok. Po drugi strani pa je potrebno pohvaliti natančen menjalnik z zelo dobro preračunanimi prestavnimi razmerji, kar je v veliko pomoč 1500 kubičnemu štirivaljniku, ki je kljub svojim letom zelo soliden izdelek. Za zdaj še ni opremljen z elektroniko in katalizatorjem, vendar se dokazuje z elastičnostjo in sorazmerno dobrimi pospeški ter zadostno končno hitrostjo. Pri višjih vrtljajih utegne biti tudi hrupen, zgornja meja porabe AVTOTRADE _ d.o.o. Kranj _ Rpdaja novih in rabljenih avtomobilov _KRANJ, Ljubljanjska 22, tel. 223-710_ mODAJAU3€ VOZIL LADA , ****** nB^Pr V ČASU nUIO/JVOST ZA DOBER NAKIJP Družinsko prostoren prtljažnik AVTO ŠOLA AMD KRANJ Vožnja na vozilih R5lnAX. Tačap Iz cestnopjpomatnlh predpisov ^< potekaj^napmklnfano. A Motorista poučujemo na moderen način a pomočjo posebne opreme ^vJn radijskih zvez. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA I INFORMACIJE: TEL: 0*4/211-127 ali ošabno na AMD Kranj. Koroika 53M mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 IME GOSTINSKEGA OBJEKTA PIZZERIJA DARE KRANJ m?iim/iu l PIZZE.PIŠČANCL iWJM I PEČENKA IZ KRUŠNE PEČI VSAK DAN 12-04 450 SIT I H-BI P DOSTAVA 8-02 i TELEFON: 221-051 MMMJMMMM I CILJ, ČAS POTOVANJA, I PRIJAVE DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZASNICA, sekcija zo pohod« MEDUUN - UŽNJAN PIZZERIJA DARE Tel.:221-051 MMttaWMM>MHM i DATUM i ODHODA | m......i.............. CENA \ PREVOZ| GOSTINSKE STORITVE _ OPIS POTOVANJA 1 SREDA, 13. APRIIAOB 9. URI 1 LASTNI j j PREVOZ »zbirnomosto IPOHODNA Kje 1 šmarno 60R0 | pomlad 1 12 DEM J poletio j HA DAN LASTNI I ML NAROČILU •DOPUST ZA JAHALCE, i TENISAČE, JADRALCE goriva pa naj ne bi bistveno Eresegla devetih litrov na 100 ilometrov. S platišči iz lahke litine in pnevmatikami sava exact (v takšne je bila obuta testna samara) je avtomobil občutno stabilnejši in lažje vodljiv, zavore pa ob pregrevanju izgubijo nekaj svoje učinkovitosti. CENA do registracije: 1.069.000 SIT (Lada avto, Ljubljana) Lada samara pa ima ob opremi, ki je označena s črko L, še enega od tržnih adutov in sem prav gotovo spada njena cena. Za odšteti denar je namreč to še vedno dovolj avtomobila. TEHNIČNI PODATKI: kom-bilimuzina s petimi vrati, motor nameščen motor, pogon na sprednji kolesi. Motor: štirivaljni, vrstni 1500 ccm, 55 KVV/75 KM. Mere: 4005 x 1620 x 1335 mm. Najvišja hitrost 155 km/h (tovarna), 157 km/h (test). Pospešek od 0 do 100 km/h: 12,5 s. poraba goriva po ECE normah: 5,7/ 7,7/8,71. Povprečna poraba na testu: 8,9198-oktanske-ga goriva na 100 km. Koliko za zemljišča? V kranjski in tržiški občini je za kvadratni meter njive prys kategorije treba odšteti 363,90 tolarja, za njivo druge kategorije 327,50 tolarja in za njivo tretje kategorije 291 tolarjev. Kvadratni meter njive četrte kategorije stane 255 tolarjev, pete 218, šeste 182> sedmel46 in njiva osme kategorije 109 tolarjev. In koliko je treha odšteti za gozd? Gozd prve kategorije je po 116 tolarjev z* kvadratni meter, druge po 98 tolarjev, tretje po 80, četrte po 55, Eete po 44, šeste po 29 in gozd sedme kategorije po 14 tolarjev za vadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so le izhodiščne, okvirne, medtem ko je končna cena odvisna od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenosti parcele in še od drugih dejavnikov. Marčevski stroški manjši od februarskih V Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi analitične kalkulacije izračunali, da so bili marca stroški prireje litra mleka na kmetijah (z enajstimi kravami) 43,67 tolarja. Stroški pridelave, ki jih ocenjujejo na podlagi modelov, so bili za 0,7 odstotka nizj' kot februarja. Plače v gospodarstvu, ki so osnova za izračun vrednosti delovne ure na kmetijah, so bile namreč marca za V odstotka nižje kot febuarja, sicer pa so se mineralna gnoju«1 podražila od 1,5 do 3 odstotkov, sredstva za varstvo rastlin °kT°$ 2,5 odstotka, močna krmila od 2,5 do 4,7 odstotka, nekoliko tudi živina. Stroški prirasta govedi na kmetijah so bili marca pri pitanluJ[ boksih (od teleta do teže 510 kilogramov in pri prirastu O.oj> kilograma na krmni dan) 232,52 tolarja za kilogram. Stroški so bili za 0,6 odstotka nižji kot februarja. Vrednost teleta predstavlja v končni ceni več kot četrtino vseh pridelovalnih stroškov. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici prodajajo krompir po 40 tolarjev z* kilogram, jabolka po 90 tolarjev in jajca po 13 tolarjev. Solat« stane okrog 180 tolarjev, fižol 240, zelje 100 in korenje m tolarjev. Za kilogram čebule je treba odšteti 100 tolarjev, česna 45U tolarjev in radiča 200 tolarjev. Orehova jedrca so po 800 tolarjev. Vrednost tolščobne enote 8,85 tolarja Kot je znano, velja od 1. aprila dalje nova odkupna cena mle^j kar je prva letošnja podražitev oz. prva po lanskem septembru. * *> novem je vrednost tolščobne enote, ki je osnova za izr3^ izhodiščne cene, 8,85 tolarja. Odkupna cena mleka s 3,6 odstotk* tolšče je 31,86 tolarja za liter, k tej pa je treba prišteti še 1.0* tolarja državnega dodatka in morebitne dodatke za higiens* kakovost (največ 10 odstotkov) in za delež beljakovin (največ odsotkov). MIX;AJVIIIJD Jesse, imata veliko skupne' ga. Oba sta osamljena, razočarana, na svoj način jezfl3' kljubovalna, neuklonljiva jjj obema se toži po Pr^e^ domu. Toda Willy in Jesse prihajata iz popolnoma ra^jj.?iy svetov in tudi njuna videza ne kažeta kake podobnosti: Vvil1.?' sedemmetrski in tritonski kit, je zrasel v skrivnostni globinah oceanov, Jesse (Jason James Richter) pa >. prikupen dvanajstletni deček, ki odrašča brez pravih star se ■ Film je ganljiva pripoved o prijateljstvu med dečkom kitom, njunem hrepenenju po družini in svobodi. Resnic" vreden ogleda. a Nagradno vprašanje za vas: napišite drugo ime za orjaške^ kita in ugotovite, po čem se ta vrsta kita razlikuje od dru&p Odgovore na dopisnicah pošljite do 22. aprila na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka- Pesnili smo Ob projektu Moje otroštvo smo izdali tudi pesniško zbirko Pomladno potovanje. Za zelenimi platnicami knjige se skrivajo čudovite pesmi o pomladi, o rožah in o mamah, Pisali smo jih z veseljem in radostjo. Na dan šole smo nekatere pesmi prebrali tudi staršem. Te pesmi bom pokazala svojim otrokom in bom nanje še dolgo ponosna. • Lucija Franko, 4. a r. 0§ Petra Kavčiča, Škofja Loka Blejski malčki smo bronasti Končano je slovensko državno prvenstvo v hokeju na lcj^ua Vsako zimsko soboto so potekala polftnalna in ft"8' tekmovanja. Blejski malčki smo se pomerili s HK Acroni Jesenice, s Triglav iz Kranja, s HK Olimpija iz Ljubljane, s HK J Slavija iz Vevč in s HK iz Maribora. Odigrali sm0Jy^\o tekem. Bilo je težko. Trudili smo se za tretje mesto. ^Sjije. nam je. Na zadnji tekmi so nam podelili bronaste tas^' Premagali so nas le Acroni Jesenice in Olimpija Herz- Dobiti nagrado je lepo. Tudi trenerja Anfjorov in S.*^ sta bila vesela. Jaz imam štiri odličja, eno srebrno »* bronasta. $e Zdaj so treningi redki, nekaj časa bo za počitek, fia* gjj bodo začeli suhi treningi. Poleti pa se bom spet ude ^ f hokejskega tabora Rudi Hiti, ki bo na Bledu. Žiga Sv&e> c OS prof. dr. Josipa Plemlja, Bled NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljublj Kamnik in Domžale (4) ana - Šiška, Krajevna vlada v Smledniku je nemočna 170 metrov dolg spomenik birokraciji g*no, da je denar, pa vendar se spet čaka zaradi birokratskega postopka. Voriflevni skuPnosti Smlednik temperatura zaradi ceste oatce - Medvode spet narašča. Ko so lani zagrozili z Pof°r°' SeJe na odseku Hraše - Valburga premaknilo. tem pa se je ustavilo 170 metrov pred križiščem. ^es je, da gre za odsek, ki je g^ezan tudi z ureditvijo križiš-ni ln odstranitvijo objektov v JJ. Vendar pa sedanji 170 "etrov dolg nedokončan odsek jj^aja zaradi poškodb vse bolj te aren in med krajani se ;e"?Peratura dviga, Nenazadnje kat eno' odsek ceste, na b. lerem so poškodbe avtomo-v zadnjc čase kar vsakdanji pojav, pa drugo. "V vodstvu krajevne e skup-1 nosti smo preprosto nemočni. Spet čakamo na sprejetje proračuna oziroma potem najbrž še na izvajalca. Pa je bilo že lani z Republiško upravo za ceste opredeljeno, da se ta odsek dokonča, izvajalec pa je bil tako kot že vsa leta Cestno podjetje Ljubljana. Krajani se jezijo na krajevno skupnost, vendar mi resnično nič ne moremo. Kaže, da bo spet prišlo do skrajne odločitve. Prepričan pa sem, da bo zapora te regionalne cestne pove-zave tokrat resnično nepreklicna," je minuli teden pred sejo sveta KS povedal predsednik KS Smlednik Roman Gantar. Nevzdržno je, da se, kot kaže, tudi v tem primeru stroka spet izgovarja na predpis, ki pomeni Eravzaprav birokracijo, ki si je, ot pravijo v Smledniku krajani, zdaj postavila 170 metrov dolg nemogoč in nevzdržen cestni spomenik. V vodstvu krajevne skupnosti pa so nemočni tudi pri razrešitvi finančnih zadev za uresničitev projekta križišče. Zdaj je glavni razlog denar. Na mrtvi točki pa so obtičala tudi prizadevanja glede pokopališča, na katerem pokopavanje ni več mogoče. "V kratkem bomo imeli sestanek s sosednjo krajevno skupnostjo Zbilje in skušali bomo zadevo pokopališče nekako premakniti z mrtve točke. Še najbolje nam je uspelo pri Pesem je sonce i J^e.n8e&> 9. aprila - Ob 25- v Kulturnem domu v Mengšu JjjJ^ri tunetniškega ustvarjanja predstavitev najnovejše nje- P'satelja in pesnika Ivana Sivca gove knjige z naslovom Pesem Je bila v soboto, 9. aprila, zvečer je sonce. V kulturnem progra- mu so nastopili baritonist Tone Kozlevčar, Avsenikova pevka Jožica Kališnik, citrar Miha Dovžan, dramski prvak Andrej Kurent, harmonikar Franc Flere, ženski nonet Vigred in pisatelj Ivan Sivec Ivan Sivec se je pred 45 leti rodil v Mostah pri Komendi. Je novinar in urednik na Radia Slovenija. Letos praznuje 25-letnico svojega ustvarjanja. Do zdaj je izšlo že 21 njegovih knjig in je tretji najbolj brani slovenski pisatelj. Že 22 let pa živi z družino v Mengšu. Njegova zadnja knjiga Pesem je sonce govori o baritonistu Tonetu Kozlevčarju, članu Slovenskega okteta in Ribniškega okteta, ki je posnel na stotitne ljudskih in tudi narodnozabavnih skladb. Kozlevčar je po vsem svetu znan Ribničan Urban, je pa tudi pobudnik Tabora pevcev v Stični in mnogih drugih srečanj pevcev in godb. • A. Ž. Roman Gantar 45, ODPRTO: PON. - PET. 8 -19 SOBOTA 7. -13. NEDELJA: 8.-11. TEL: 061/612-034 STUDIO ZBILJE ČUDOVITI IZDELKI KERAMIKE, STEKLA, PORCELANA, DEKORACIJA TUDI PO NAROČILU TOVARNIŠKE CENE ARANŽIRANJE DARIL MOŽNOST NAKUPA Z ODLOŽENIM PLAČILOM 0°PRTO VSAK DAN - TUDI SOBOTA 14h-19h tel.: 061 611-469,739-365 kabelski televiziji, kjer imamo 260 priključkov in pri telefoniji, ko bo akcija v prihodnjih nekaj dneh končana. Sicer pa imamo letos v programu tudi asfaltiranje ene do dveh cest in redno vzdrževanje na krajevnih cestah. • A. Žal ar Referendum v KS Komenda NE za telovadnico Komenda. 10. aprila - V krajevni skupnosti Komenda so v nedeljo, 10. aprila, 'izmerili temperaturo" o zagretosti in zvetosti občanov za izgradnjo telovadnice pri prizidku šole v Komendi s samoprispevkom. Potem ko Je čez dan kazalo, da bo večina prišla na Glavarjevo 104 z glasom potrdit udeležbo, Je bil po 19. uri, ko Je bilo odločanje končano, rezultat nepričakovan Kar zadeva udeležbo je referendumsko odločanje uspelo, od vseh vpisanih volivcev pa se večina ni odločila za samoprispevek. Glasovanja se je od 1635 volivcev udeležilo 1281 krajanov ali 79,9 odstotka. Po podatkih volilne komisije se je od krajanov, ki so glasovali, za samoprispevek odločilo 725 ali 56,6 odstotka, proti jih je bilo 535 ali 41,8 odstotka, neveljavnih glasovnic pa je bilo 29 ali 1,6 odstotka. Ker pa se glasovanja ni udeležilo 354 volivcev ali 21,6 odstotka, je bil končni rezultat naslednji: od vseh vpisanih volivcev se jih je za samoprispevek odločilo le 44,34 odstotka volivcev. Samoprispevka za telovadnico torej na območju krajevne skupnosti ne bo. Kaj bo s telovadnico, pa se bo najbrž še ta teden sestal svet krajevne skupnosti skupaj z vodstvi organizacij oziroma strank in društev. • A. Ž. Past za voznike 170 metrov dolg odsek regionalne ceste od gasilskega doma do križišča v Valburgi v krajevni skupnosti Smlednik ie že nekaj časa prava past za voznike. Kar nekaj avtomobilov seje na tem delu že "prelomilo44. Domačini, ki so v torek poslali pismo na krajevno skupnost in s podpisi zagrozili, da bodo čakati le še tri tedne (do vključno 25. aprila), potem pa bodo sami cesto zaprli, prauijo, da je vse skupaj podobno redu in razmeram, kakršnih ne pomnijo. Kdo v tej državi sploh ima besedo; birokracija, stroka ali politika...? Priznanje za ideje Studio Sik v Zbiljah je prodajalna, katere posebnost so uresničene ideje tovarne keramike Dekor Zbilje. Zbilje, aprila - Studio Sik v Zbiljah je trgovina tovarne keramike Dekor Zbilje, ki je vse bolj poznana po tako rekoč unikatnih keramičnih izdelkih. Posebnost pa niso le Izdelku marveč tudi "sožitje" dveh podjetništev. Gre za tovarno keramike Dekor z 22 zaposlenimi in zasebno podjetnico Slavico Završnik, ki pravi, da je to naravnost vzoren primer sodelovanja družbenega in zasebnega sektorja. Slavica vodi Studio Šik zdaj četrto leto. Pravi, da ne zna risati, da pa ima ideje, ki jih potem v Dekorju, v tovarni zraven trgovine v Zbiljah, uresničujejo. In tako so po njeni zamisli nastali unikatni izdelki, s katerimi je bil opremljen razstavni prostor na sejmu Eur-eka v Bruslju. Takrat je Slavica dobila bronasto priznanje za inovacijo. Lani pa ji je Slovenska podjetniška inovacijska mre-ža (SIPM) v okviru mednarodnega programa promocije inovacij SPRINT podelila bronasto priznanje za dekorativni komplet in okrasno vazo. "Obe priznanji, čeprav nista povezani z denarno nagrado, mi pomenita veliko več, kot denar. Imam veliko idej, ki jih s sposobnimi delavci v Dekorju uresničujem. Mislim, da ni v svetu takšnih izvajalcev, kot so v Dekorju. Ne verjamete? Ničkolikokrat me kdo vpraša: Ali je to s Kitajske, Indije, z Vzhoda... Ponosna sem, ko mu lahko odgovorim: Ne, to je pa iz tovarne v Zbiljah. Naša posebnost je tudi, da delamo po naročilu in da je trgovina odprta vedno popoldne (od 14. do 20. ure, ob sobotah pa cel dan), ko imajo ljudje čas in prihajajo v Zbilje. Turizem je tu spet vse bolj na pohodu. Med številnimi unikatnimi izdelki smo zasledili tudi majoliko s temle napisom: "Ker koledar, kot vemo, laže, Janez ti večno mlad boš praznil glaže." • A. Ž. Gostilna MIHOVEC Mihaela & Jernej Petač Odprto: 12.00-22.00 h Zg. Pirniče 54 pet., aob.: 12.00-01.00 h iiva glasba 61215 Medvod« nedelja: 11.00-20.00 h Tel.: 061/621 180 •reda: zaprto Tel./Fax: 061/621 897 SVEČARSTVO IZDELAVA NAGROBNIH IN »HI c OKRASNIH SVEČ PO IZBIRI IN KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČAMO! MENGEŠ, STARA POT 2 TEL: 061^737-185 Mengeš naj bo mestna občina IZ«T IZDELOVANJE OBROBNIH TRAKOV IN TEKSTILNIH IZDELKOV Kurent Nada LIPARJEVA 57 61234 Mengeš ^061/737-342 NUDIMO VSE VRSTE OBROBNIH TRAKOV IZ BOMBAŽA, SVILE IN INTERLOKA ZA PERILO (MAJE, SP. HLAČE...). Rezanje in robljenje! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! J GiasSjt I Grlaso < SIA Novakova 14, 61234 MENGEŠ, tel./fax:0(Sl/737-451 NUDIMO RAZLIČNE VRSTE LAKOV GLASURIT, BRUSNE MATERIALE SIA IN DRUGE VRSTE AVTO Ll CARSKE G A MATERIALA MARTIN MOČNIK BISTRO LOVEC MENGEŠ, TEL.:061/737-408 IZDELAVA ŠOLSKE OPREME, DVORANSKIH e FOTELJEV, IVIEIMGES OPREMA TEL^38 416 PREDAVALNIC, FAX081/W^7 DELOVNI STOLI [00 OPTIKA golavšek Mengeš, Jelovškova 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel.: 722-911 IZDELAVA IN POPRAVILO VSEH VRST OČAL ^Ken^J, t«/'.: o6l/737-668 SPET DOMA ZUPAN HARMONIKA Marca so v Mengšu, ki slovi po tradiciji izdelovanja glasbenih inštrumentov, odprli trgovino z glasbili. Pravzaprav gre za pravo "glasbeno hišo", v kateri bo imel prostore tudi glasbeni muzej starih inštrumentov. Mengeš pa je tako dobil prostor, v katerem se bodo predstavljale razne glasbene skupine. V hiši pa bo tudi servis za glasbila. Najbolj pomembno pa je, da se je v "glasbeno hišo" v Mengšu vrnila tudi znamenita harmonika ZUPAN. SREČNO. PA VENDAR SE VSE VRAČA! 0 prostoru bomo odločali sami "Da znamo, da delamo in dobro gospodarimo, smo dokazovali že doslej. Zato nas tudi v prihodnje ne skrbi." Mengeš, aprila - Na zborih občanov v začetku marca v Topolah, Loki, Mengšu in Dobenem so občani po precej živahni razpravi enotno potrdili pobudo o referendumskem območju sedanje krajevne skupnosti Mengeš, kar pa zadeva bodočo občino, so se zavzeli, naj bo Mengeš mestna občina. Nekaterimje bilo sicer vseeno, mestna ali vaška, takšna ali drugačna, samo da bo. Vendar pasov sedanjem vodstvu KS, ki so mu na zborih tudi podaljšali mandat, odločeni, da bodo tudi v prihodnje o urejanju prostora odločali sami. Zato pa je po sedanji zakonodaji lahko Mengeš le mestna občina. "Trdno smo odločeni, da podarili in upravljali s prostor-dobimo mestno občino. Le om, kot smo že do zdaj. Lahko tako bomo namreč lahko gos- rečem, da nam je to dobro Krajevna skupnost je investitor ureditve kompleksa, kjer bodo garaže in tržnica. uspevalo, saj smo z referedums-kimi samoprispevki urejali ko-munalno in drugo infrastrukturo. In nenazadnje smo primer, da smo se pred dobrim letom odločili na refer-edumu za petletni samoprispevek, njegov program pa smo že uresničili. V mislih imam prizidek k šoli in obnovo mrliških vežic Seveda, da ne bo nesporazuma. Program je uresničen, samoprispevek pa bomo plačevali pet let, kot smo se odločili,'' ugotavlja tajnik KS Martin Ogrinc, ki se že osem let uspešno potrjuje na tem delovnem mestu; je pa mesto tajnika v KS podvrženo reelekciji. Letos jih v Mengšu čakata dve veliki programski nalogi. Ena je kanalizacija v naselju Loka, ki bo veljala 14 milijonov tolarjev. Zgradili jo bodo s krajevnim samoprispevkom, prispevkom krajanov Loke, denarjem iz proračuna in Sklada stavbnih zemljišč. Druga pa je rekonstrukcija Jelovške in dela Slovenske ceste zaradi dostopa do poslovno-stanovanjskega objekta, parkirne hiše, tržnice in hotela. Podzemna garažna hiša bo imela 103 bokse, posebnost tržnice, katere investitor je KS, pa bo, da bodo na njej Martin Ogrinc obiskovalci lahko dobili vse, W bodo potrebovali - od ključa-očal, frizerja do zelenjave. Samo izgradnja tega kompl6* sa, brez hotela, ki ga gradi l^r Mohorič, poznan iz nekdaoj Trdinove kleti, bo veljala^ milijone nemških mark. V načrt" pa imajo letos v KS še obnov« gasilsko godbenega doma v j0" polah, obnovo pokopališča, ast*/' tiranje cest na Dobenem urejanje Jarške, ceste na Drnov in Lavričeve ulice s sodelovanj^11 krajanov. • A. Žalar GD Mengeš - prihodnje leto 105-letnica Najmočnejše amatersko gasilsko društvo Ker so dobro opremljeni in usposobljeni, so tudi učinkoviti. Mengeš, aprila - Na nedavnem obenem zboru gasilcev Gasilskega društva Mengeš, ki bo prihodnje leto praznovalo 105 let. Jim Je k uspehom čestital tudi župan Šentilja ob Vrbskem jezeru in jih hkrati v imenu gasilcev in društva v Šentilju, s katerim so pobrateni, povabil letos maja na tekmovanje. Največji uspeh, ki so ga dosegli ob podpori krajanov, je vsekakor Gasilsko godbeni dom, ki so ga zgradili pred štirimi leti ob 100-letnici. Res £a je tudi, da je danes GD lengeš (poleg GD Topole in GD Loka) v krajevni skupnosti eno najmočnejših amaterskih društev na tem območju. Ima 120 aktivnih članov, 20 pionirjev, 12 mladincev in več kot 400 podpornih članov. Imajo tri težka orodna vozila, kombi, lani pa so dobili od Leka še kombinirano vozilo. "Poleg preventvine dejavnosti in različnih tekmovanj moram pohvaliti tudi učinkovitost in hitro pripravljenost naše operativne enote. Veliko zaslug za to ima bivši in častni poveljnik Franc Blejc, ki ga je nasledil prav tako sposoben Stane Si- pa je bil kar 20 let tajnik. Kako delavni in uspešni tekmovanjih so mengeški gaSl y pa kaže tudi njihova vitrina gasilski sobi, ki je polna pokaR' Samo lani so jih osvojili 22. A- *" Odskočna deska za uspešnost Mengeš, aprila - Skupini na sliki se Je čoln na življenjski poti ustavil Toda okoliščine so Jim naklonjene in tako so se člani(ce) te skupine iz Kamnika in Domžal znašle pri poklicnem usposabljanju za zaposlitev. Za organizacijo tovrstnega dvoinpolmesečnega usposabljanja fa-krat na teden), ki poteka v prostorih Gasilsko-goabenega doma oziroma v sejni sobi krajevne skupnosti Mengeš, sta poskrbela Zavod za zaposlovanje in Ml AMIGO - podjetje za kulturo, izobraževanje in rekreacijo. Gre za tako imenovani UŽU - Usposabljanje za življenjsko uspešnost, ki je nekakšna odskočna deska za nadaljnje izobraževanje. Program med drugim vključuje tudi ogled kulturnih prireditev, obisk diskoteke, poudarek pa je na družabnosti in prijateljevanju. Ko so skupino v četrtek obiskale predstavnice Zavoda za zaposlovanje, so bile z uresničevanjem načrtovanega izobraževalnega in delovnega programa zelo zadovoljne. Zadovoljstvo pa je tudi v skupini. Direktorica MI AMIGO Tatjana Sivec Strmšek pa nam je povedala, da se začenja tudi tečaj za izboraževanje mentorjev za mlajše odrasle. Ta izobraževalni program pa bo trajal do konca junija. • A. Ž. Jože Žargi men. Imamo dobro povezavo z občinsko gasilsko zvezo, s centrom požarne varnosti Domžale Količevo in na ta način uspešno tokrivamo Mengeš, Topole, oko in Trzin. Sodelujemo pa tudi z vsemi sosednjimi društvi," je med obiskom minuli teden razlagal Jože Žargi, ki je že 13 let predsednik GD Mengeš, prej Napredek Domžale NAPREDEK Trgovina, 4*» Domžale je največja trgov**1 organizacija v občini Domž*"' Pokriva skoraj polovico *' trgovske dejavnosti v občini in' že 40 let Poleg prodaje /ivilskeif' in neživilskega blaga na drobno >* debelo ima Napredek lastno p? karno, slaščičarsko delavnico * veliko blagovnico z 8000 kvadr*1' ni mi metri prodajne površin«* Razen tega ima Napredek okw deset večjih trgovin, manjše« M mopostrezne pa po vseh kraju1 občini Domžale. Sodeluje pa opisoval znanca in njegove sposobnosti ter veščine, terka je poklicu sicer sodni Te*eb njegova žena ima nebesa na tem svetu. Če Je kaj izvršitelj (zdaj že upokojen) [esntee na tem, potem ima Tončka Peterka s Križa 29 a, ki se najprej pa ie naredil v mladih Je upokojila v Napredku Domžale, dvojna nebesa na tem letih trgovsko šolo m potem ob Sueto. Zdravko Peterka ima namreč toliko znanj in sposob- delu študiral. Med obiskom y,qq mu težko svetuješ kaj novega._ ' Kovinsko ograjo je naredil tavljen iz kamenja iz različnih fasado prav tako, stopnice krajev Slovenije. Pozna na notranjost prostorov je stotine vrst rož in grmičevja, in j** obložil z lesom, vrt, ki je vse najdeš na njegovem vrtu. Ni Pravi botanični vrt, je sam čudno, da je to eden redkih ured», tlakoval poti, zgradil vrtov, ki je v cvetju od pozne f^ad Križ, kakršen je bil na začetku, pred več sto ^^Zares natančen in poučen izdelek. S?ik> v katerem ima posebne zime oziroma zgodnje spomla-.[J?'rib. Ima pa tudi polhe in di, do pozne jeseni oziroma ^cne ptice. Skalnjak je ses- zgodnje zime. minuli teden pa smo se največ pogovarjali o Kriškem gradu, ki ga je natančno po prvotnem izpred stoletij naredil na vrtu in o čarovnijah. Prvotni grad Križ, ki je imel 70 soban in 60 oken oziroma različnih odprtin, ki ga je do potankosti (celo z materiali, kakršni so bili nekdaj) naredil Zdravko, zgovorno kaže, zakaj je bil Križ nekdaj občina. Kar pa zadeva čaranje, ima Zdravko mednarodno diplomo. Žaganje ženske, kako iz jajca zrastejo rože, se potem spremenijo v palico, ki jo spraviš v cilinder, potem pa iz njega pokuka zajec, so za Zdravka mala malica. Tudi kako iz strganega papirja narediš pravi denar, mu ne dela težav. "No zaradi slednjega sem imel celo nekoč težave." Imela pa jih je (njegov nos) tudi zaradi boksa, saj je včasih boskal, kegljal, skakal s smučmi, igral nogomet in igral na diatonično harmoniko na najmanj 300 ohcetih. Kadar pa se je utrudil stoje, je igral tudi (takole kot na slila) sede, alim pa leže. Zraven pa ie še pesmice pisal in skladal, kakršne še ^ajevna skupnost Križ Odločili smo se za občino Komenda aprila - V krajevni skupnosti Križ v postopoma spravili v tla. Pa tudi kakšno luč na občini Kamnik, kjer so bili pred skoraj javni razsvetljavi v krajevni skupnosti bomo še ^esto leti (ko so se začele občine) med /fyueč/tm( takratnimi občinami, saj je celo a£}9eš spadal vanjo, so se na zboru ^anou, ko so se odločali za referedumsko sp^očJe. odločili za Komendo. "Kampa naj bi u ' Oa b{ bdi sami občina, ne vidimo pogojev. "VOmpri^/__1___„ f,,rr\ 4rt H I ril *zirt>T kot pravi Jože- ,-c.iev oziroma dejavnosti, ^vna nosilca pa sta Svoboda £eT*&eš in Kulturno društvo ,fanca Jelovška. V Mengeš, se celo leto vrstijo prire-7> Pa prihajajo tudi skupine in ,0rer»iskega in onkraj meje, Si? iz Ljubljane. oft.y Sloveniji smo še poleg »V^be še posebno poznani po xjn°*ih. Imamo Svobodo xi^eš, Moški komorni zbor 5f«geŠki xvon, Ženski nonet l»*d. Tu so instrumentalisti Zupanove harmonike, številni ansambli, ki izhajajo iz godbe. Vse skupine so izredno delavne in pohvaliti moram zares dobro sodelovanje s šolo. Včasih mi je zato kar težko, ker je za tako živahno kulturno dejavnost tako malo denarja. Zaslužili bi si kakšen tolar več, tako pa se morajo skupine predvsem same "boriti" za denar." Nič manj aktivnosti pa ni na športnem področju. In nenazadnje ne gre pozabiti tudi folklorne skupine. Mengeški folkloristi so namreč v vrhu slovenske folklore. Ob skrbi za Poskočna viza in še pesem zraven. MESARIJA NACE Muljava 15, MENGEŠ TEL: 061/739-317, 738-751 VSE VRSTE SVEŽEGA MESA, MESNIH IZDELKOV, ŠPECERIJA, SIRI Delovni čas od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 13. ure. TUDI V KAMNIKU IZDELKI danes: "Tam pod Kriškim gradom blizu Kamnika, tam sem jaz doma." Doma pa je iz središča Domžal, kot pravi, njegovi starši pa so imeli v Mengšu Pekarijo. Če ga boste obiskali, bo vesel vašega obiska in tudi marsikaj boste lahko videli na njegovem vrtu. Začaral vas ne bo, kaže pa, da pri njem čarovnija in rože sodijo skupaj. Pa še nekaj sodi k Zdravku. "Prihodnje leto jih bo 55 let; takrat bomo pa spet pili..." 9 A. Žalar W JELOVICA Prednost JELOVICE kot proizvajalca stavbnega pohištva in montažnih objektov je v izredno dobro razpredeni trgovski mreži po vsej Sloveniji. Svoje izdelke plasira na domači trg ne le preko 12 lastnih prodajnih mest, ampak tudi preko t. i. pogodbenih predstavništev. Med njimi je tudi trgovina METALKE v Kamniku na Kidričevi cesti 35 a, tel. 061/813-326. Gospod Roman Hudmal - vodja etaže in njegovi sodelavci vam bodo z veseljem razkazal! razstavljeno stavbno pohištvo Jelovice, vam daii prospekte, cene in strokovno svetovali pri izbiri izdelkov iz prodajnega programa Jelovice, ki obsega: - OKNA: vezana okna JELOBOR, termoizolacijska okna 7ERMOTON IN okna JELOTERM - brez dolžinskih spojev, izvozne kvalitete - SENČILA: polkna različnih izvedb, rolete in žaluzije - VHODNA IN GARAŽNA VRATA v letvičasti ali masivni izvedbi z zelo širokim izborom - Asortiment NOTRANJIH VRAT je pripravljen za kupce z različnimi zahtevami in okusi v gladki ali stilni izvedbi Naštete izdelke dopolnjujejo še najrazličnejše lesene mreže, križi, vzorci na steklu, vzorčasto steklo in različne površinske obdelave. V METALKI Kamnik lahko dobite tudi prospetke za stanovanjske hiše, montažne stene, poslovne objekte ter prenovo oken in vrat. Delovni čas imajo vsak delavnik od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 13. ure. Obiščite predstavništvo Jelovice v Kamniku - ne bo vam žal! r HA-NI Trgovina tekstilnih izdelkov Mengeš, Grobeljska 8, tel.: 061/737-904 NOVO FRUIT OF THE LOOM MAJICE, PULOVERJI, KRATKE HLAČE pomlajevanje pa Jože Vahtar vseeno pogreša še večjo skrb za urejanje starega dela Mengša. "Želim si, da bi bile čimprej tudi mengeške fasade hiš lepše. Pa boli me, da v skrbi za okolje, ko odkrivamo in odpravljamo divja odlagališča, vedno znova spet naletimo na nova. Upam, če bomo občina, da bomo do različnih onesnaževalcev ostrejši in na ta način tudi bolj učinkoviti." • A. Žalar ® d.o.o., Sr. Bitnje, 64209 Zabnica tel: 0641312-000 ,fax:0641312-331 BTC, Šmartinska 152, hala A 10, južni vhod, tel.:0611185-1601 ELEKTR P ŽICA 1.5................................... 9,95 SIT P ŽICA 2.5..................................14,50 SIT MAVEC 40/1............................... 37,00 SIT BURJA SPONKA 4mm................ 67,40 SIT LESTENČNA SPONKA 2.5mm.... 71,70 SIT NH VAROVALKA OD 20-100A..526,00 SIT STRLfiCI IZDELAVA SVETIL IN DROBNEGA ELEKTROMATERIALA OD 30. APRILA DfILJE ZA VSA SVETILA g^fifFPP,' IN PROGRAM VES PROGRAM LAHKO KUPITE V TRGOVINI LOG, SREDNJE BITNJE 70, ŽflBNICfl IN v LJUBLJANI V BTC, HALA A 10, JUŽNI VHOD. Za reševalce nagradne križanke smo pripravili naslednje nagrade: 1. nagrada - bon v vrednosti 15.000,- SIT 2. nagrada - bon v vrednosti 10.000,- SIT 3. nagrada - bon v vrednosti 5.000,- SIT ter tri nagrade v vrednosti 2.000,- SIT, ki jih kot vedno prispeva Gorenjski glas. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 21. aprila 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali TD Tržič do prihodnje srede, 20. aprila 1994, popoldne - tudi te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudiv maloo-glasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. AAA Napredek je delniška družba s širokim predmetom poslovanja. Kupujemo in prodajamo živilsko in neživilsko blago na drobno in debelo, opravljamo gostinske storitve, sodelujemo z obmtiki v obliki pogodbene koopracije, izdelujemo sladice in pečemo kruh. Zaposlenih nas je nekaj nad 500 in imamo na področju občine Domžale 10 večjih živilskih samopostrežnih trgovin, 8 specializiranih neživilskih prodajaln in še 8 drugih trgovin. Naši največji enoti pa sta blagovnica Vele v središču Domžal z 8-00?% površine in moderno visoko regalno skladi$c*< Jaršah. Naše največje bogastvo pa so /*? kupci, ki že 40 let kupujejo v naših trgovk Kupcem smo tudi v prihodnje namenili največjo pozornost. . j Ko pridete v Domžale, Mengeš, Moravč? . črni Graben, se ustavite pri nasl kakovosnto blago, dobro izbiro, ugodne cv in prijazne prodajalce. NAPREDEK mum GORENJSKI GLAS SREDA, 13. aprila 1994 9.30 Tisoč in ena Amerika, amer-JW risana serija; 10.00 Videošpon 11.00 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11-30 V drugačni luči, nemška dokumentarna nadaljevanka 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13-00 Poročila 15.00 Intervju 16.00 Doktor Finlav, škotska nadal-Hvanka 1?.00 TV dnevnik 1J.10 Klub klobuk iJ-00 Regionalni program Ljubljana }»45 Lingo, TV igrica 1» 56 P' dnevnik 2' Vreme g-05žKče f1-« Film tedna: Morje in čas, Sanski film «•05 Glasbeni utrinek «•20 TV Dnevnik 3, Vreme ^ Šport ^«Sova; ^polna tujca, ameriška nanizanka; JJWW bom, ameriška nadaljevan- 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Oblikovalka narava 16.00 Dedek na posodo 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablovih 18.30 Ali je to res? J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 las v sliki 20.00 Kultura 20.15 Nogomet 22.15 Čas v sliki -večerni studio 22.50 Šport 0.15 Hallo Austria, Hallo Vienna 0.45 Poročila/1000 mojstrovin 19.00 Kdo je napravil Vidku srajči-co 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. ga radio triglav 4096 MHz jj|8 Omizje 16.45 Videomoda nika va- ponovitev 18.30 Kro-Svm 18i5s Športna sreda 22.20 avet Poroča m& f0r°č'la 10.05 TV šola 11.35 očia risana serija 12.00 Por-koledai' 12.15 Divja istitn 2,*° prava igralca, humor-9den nani2anka 13.05 Ustvarjena l44n ?? drugega, ameriški film Hrva«L. 0nofon 15.30 Učimo se o btoT1, 1800 Poročila 16.05 Lju-in2 ke zgodbe 16.30 Iz sveta Uto*« 1700 Hrvaška danes 18 S ,Poročila 1805 Kolo sreče *fw*,oto 18-35 Santa Barbara, E"*** nadaljevanka 19.30 PtjT"*. 20.05 Loto 20.15 Pote-Ett &:n snemam 21.00 V iskanju jina .^ročila 21.50 Kulturna kra-KJ*80 Slika na sliko 23.45 b^a v angleščini 23.55 Sanje ' ffleja 19.00 Risanka 19.10 Nova zakonodaja v gozdarstvu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Župan z vami (v živo) 21.00 Družina danes (v živo) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 9.00 Infantinin rojstni dan, otroška igrana oddaja 9.40 Naša pesem '93 10.10 Kronika 10.35 Po sledeh napredka 11.05 Po domače 12.45 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.05 Svet poroča, ponovitev 15.40 Osmi dan 16.25 Porabski utrinki, oddaja Madžarske TV 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 šport 20.05 Žarišče 20.30 Eurosong '94, predstavitev popevk, 1. del 21.30 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.37 šport 22.45 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevan ka 14.50 Kinoteka: Fritz Lang: škrlatna ulica, ameriška (čb) 16.30 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Ze veste 19.05 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Zlomljeni jarem?, dokumentarni film 20.55 Umetniški večer sliki/Vreme 20.00 Sport 20.15Rdeči ptič 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.45 Vlak za dva lumpa, ameriški film 0.40 Čas v sliki 0.45 Noč ima temne sence, francoski film 2.10 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.15 Neznani svet 16.30 Zveneča Avstrija 17.15 Psi, 6. del 18.00 Čas v sliki 18.05 Pri Huxta-blovih 18.30 Made in Austria, kviz 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Zgodbe iz vsakdanjega življenja 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 TBC - pozabljena kužna bolezen 23.20 Jur Fixe 0.20 Poročila/1000 mojstrovin Poni?,^ koledar 14.30 Sandokan, Mm? nsane serije 15.55 No-vanklV7-45 četrti rajh, nadalje-S8ribV8-35 Terra X, dokumentarna JO V?-15 Risanka 19.30 Dnevnik •Wai! No9omet22.20 Četrti rajh, Ni t kanka 23.10 Nogomet 0.05 Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem vlau 1584 KHz od 16. do 19. ure. Ob 16.10 bomo obveščali, ob 16.30 pre-mljali in komentirali, ob 17.00 brskali po tržiških videotekah, nato pa govorili še o knjigah. Seveda, tu bo še glasbena tema. R 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.15 Ameriška angleščina 11.35Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Prava igralca, humoristična nanizanka 13.05 I vvinchester 73, ameriški film 14.45 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Video klasika 16.30 Družinski magazin 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Poslovni klub 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.05 Poročila v nemščini 0.10 Sanje brez meja 19.00 Koncert Tomaža Domicelja v Železnikih 20.00 Srečanje turističnih delavcev Gorenjske v Železnikih (zadnji del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.00 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odisejevo oko 19.20 Novo v kinu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Nori avto (v živo) 21.00 3-2-1 gremo (v živo - videospoti) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKUČITE PO TELEFONU: 33 11 56 Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 9n 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, nato komentirali, ob 17.20 pa zaplesali pod kozolcem. Tudi novosti iz uredništva Gorenjskega glasa boste slišali. 9.20 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 9.45 Van Gogh, francoski film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večere, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.10 Forum 20.30 Beck, nizozemsko-belgijski film 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka* Bolečina ljubezni, dansko-švedski film 16.30 Eurosong '94, predstavitev popevk 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Večerni gost: Jože Ciuha 21.05 Oči kritike 22.05 Solo recital Philipa Glassa 8.00 Dobro jutro 10.05 šolska TV program 11.35 Sandokan, risana serija 12.05 TV koledar 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Pravi igralci, humoristična serija 13.05 Mož iz Laramija, film 14.45 Monoplus 16.05 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Hrvaška danes 18.06 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Naj igra tambura, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Latinica 22.05 Trije asi, dokumentarna oddaja 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v angleščini 23.45 Film 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Kralj nageljnov 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Faust 21.20 Pogledi s strani 21.30 Gola pištola 2, ameriška komedija 23.10 Čas v sliki 23.15 Aktni znaki XY 23.45 Poslednja vožnja ladje Claridon 1.10 Aktualni teletekst 1.16 1000 mojstrovin 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lin-destrasse 15.30 Leonard 16.10 Ne bom se pustila zapeljati 17.30 Ustvarjalec narava 18.00 Pri Huxta-blovih 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Teleskop: Osamljena princesa 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Večerni studio 22.30 Čas v sliki 22.35 Popolnoma nora TV 23.00 X-large nightime 1.001000 mojstrovin p|atni? i»a dela 12-00 Na velikem iSka n-l?*18 Luč svetlobe, amer-U.10 d a')avanka 13.05 A Shop •hocUaČ?0' Ponovitev 13.50 A IMS m C™ 14-30 Borza d«'3 mZJr vel'kem platnu 15.30 iNzamb nove9a kova, ponovitev vi*ev fiu! 16-°° Utrip srca. pono-BNrter* 1748 Luč svetlobe. fle1ekt^; nanizanka 18.30 Zelena ?h°P io^-°° Poročila 19.20 A P« ilf'30 Call session 20.10 «0.40 5« amer|ška nadaljevanka SPfr*£? session 21.15 Ekva-2aia htfT dokumentarna od-^urrmnr Zlom noge zadostuje, ^T« film 22.15 Poročila 22-35 sPot tedna 45 *5Jfjjjj1 P|atnu 23.05 CTM 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijske čestitke 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Tečaj nemškega jezika 14.55 TV koledar 15.05 Sandokan, ponovitev risane serije 15.30 četrti rajh, nadaljevanka 16.20 Mali junaki, ponovitev ameriškega filma 17.40 Končnica hrvaškega košarkarskega prvenstva (ž) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Dober dan, razred, angleška humoristična nanizanka 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Četrti rajh, nadaljevanka 22.10 Sanje kraljev, ameriški film 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Oddaja za upokojence 11.00 Dom - družina 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 DOgodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 18.00 Napoved pro- ?rama 16.30 AMD Škofja Loka 7.30 Na policah zgodovinskega arhiva 18.00 Iz zgodovine naših krajev 18.30 Vse o cvetju 19.00 Odpoved programa i3? 8!l,nov 18-22 Znanost JfOtl 20iBv sliki/Vreme 20.00 af^SkiriiU Prijateljica slonov. ^ni2iilr" 21.50 Pogledi od ft^Henr; Evropski policisti i-Oo ,>CJy ,n June. ameriški film mojstrovin 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 A shop 13.15 Spot tedna 13.20 CTM 14.30 Borza dela 15.00 Call selection, ponovitev 15.35 A shop 15.45 Ročk starine 16.15 Velika prerija in njeni prebivalci, dokumentarna oddaja 16.45 Elizije - Slavko Mahne in vrhovni bog 17.15 Učna leta, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Zelena detektiva, risanka 19.00 Poročila 19.15 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Drakula, ameriška nadaljevanka 20.45 Vohuni, laži in gola bedra, ameriški barvni film 22.15 Poročila 22.30 Ročk starine 23.05A shop 23.15 Spot tedna 23.20 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Ločeni postelji, ponovitev ameriškega filma 12.15 Nova, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.0 Dr. Kulani - Zdravnik na Havajih 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlrtzer 18.30 Kralj nageljnov 19.22 Znanost 19.30 Čas v KINO, ČETRTEK > WAYl%irska drarna V IMENU OČETA ob 16. ™*fj&E& S£20 uri *£V SVET 2 ob 18. uri, angl. irska drama V IMENU OCEIA L°K ^XaS?AR amer. rom. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 18Jn ^i5SNlKl amer. akcij. kom. TRI NINJE ob 18 ur. ŠKOFJA arT*r. kom. NORA ZABAVA V MONTE CARLU ob 18. in 20. uri CENTER amer. mlad. melodr. WILLYob 16. in \L&™$^2& PRAVA STVAR ob 20. uri ŽELEZAR amer. glasb, kom WAYNOVSVET 9 ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI amer. akc. kom. TRI NINJE ob 20. un ŠKOFJA LOKA amer. kom. NORA ZABAVA V MONTE CARLU ob 20. uri BLED amer. kom. ROMANCA V SEATTLU ob 20. uri 15.50 Sandokan, risana serija za otroke 16.15 Četrti rajh, serija 17.05 Duh po pomoti, ameriški film 18.35 Vojne v miru, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Beverlv Hills, serija 21.00 Madonna 22.00 Peta prestava 22.35 Naključni partnerji 23.52 Hit depo 19-00 Akademija ob 30. letnici SŠD Tabor Žiri (2. del) 20.00 g. Tonika Ramovš o zgodovini Železnikov (5. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Zvoki citer: Tanja Zaje Zupan 21.00 Tema: Kmetijstvo '94 23.00 Nočni zabavno - erotični program 1.00 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56 Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Obvestila bodo na sporedu ob 16.10, ob 16.30 bomo spremljali in komentirali, nato pa govorili o kulturi. Ob 17.45 nam pomagajte odkriti tržiški zaklad, ob 18.30 pa gla-suita 7a Gorenjca meseca. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Zrcale, zrcalce, Nasvet za izlet 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 17.30 Na obisku pri velikih družinah 19.00 Odpoved programa Mercator Preskrba Tržič BLAGOVNI^ BELA TEHNIKA IN ZELEZNINA 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Znižanje pokojnin 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Mu-sic machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.10 Magnetoskop, ponovitev 13.50 Prva dela 14.30 Borza dela 14.50 Spot tedna 15.20 Na velikem platnu 15.35 Drakula, ponovitev nanizanke 16.05 Tekma z vetrom, ponovitev filma 17.45 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.30 Ameriških deset, glasbena oddaja 19.00 Poročila 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.10 Teden na borzi 20.20 Na begu, ameriška drama 22.05 Prva dela, oddaja o režiserjih 22.35 Poročila 22.55 A shop 23.05 Šolski dnevi Toma Browna, ameriška komedija 0.35 Spot tedna 0.40 Erotični film 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Petera Party 10.16 Ladijski kuhar ima morsko bolezen 11.45 Zakladnica Avstrija 12.15 Domača reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.20 Dr. Kulani, zdravnik na Havajih 14.45 Pogledi s strani 14.55 Pet pred tretjo 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Zen - budizem dr. Andrej Ule 10.40 Informacije -.zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.00 Dobro jutro (vreme, veste)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, PETEK ŠKOFJA LOKA amer. akcij. kom. TRI NINJE ob 18. uri. amer. kom. NORA ZABAVA V MONTE CARLU ob 20. uri GORENJSKI GLAS • 18. STRAN MNENJA, PISMA, ODMEVI Torek, 12. marca 0\ PREJELI SMO K razpravi o lokalni samoupravi Kako se tega lotevajo Nemci Minuli četrtek je večina Gorenjcev zamudila izredno priložnost, da bi se neposredno seznanili s sistemom lokalne samouprave v Nemčiji in ga primerjali s sistemom, kakršnega na tem področju uvajamo v Sloveniji. Tržiška občina je namreč gostila delegacijo iz prijateljskega mesta Bruchsal v pokrajini Boden - rfuerttemberg in organizirala v Kranju razgovor z nadzupanom tega mesta, g. Berndtom Dollom. G. Doli je bil lani drugič izvoljen za nadžupana te občine s 40.000prebivalci, prej pa je bil sedem let podžupan. Torej te 16 let (mandat župana namreč v Nemčiji traja osem let) v praksi izvaja sistem, ki ga je pred tem predaval na fakulteti. Torej smo poslušali izjemnega strokovnjaka, ki je letošnje velikonočne praznike porabil za študij našega zakona o lokalni samoupravi, da je lahko potegnil nekatere vzporednice med obema sistemoma. Prva značilna razlika je ie v podlagah, saj ima Nemčija en zakon o občinah, v katerem je napisano prav vse, kar se tiče občine, od pristojnosti, financiranja, volitev, delovanja njenih organov in izvoljenih funkcionarjev, organiziranosti javnih podjetij, služb do odgovornosti vseh teh. Mi pa imamo te zadeve veliko premalo natančno opredeljene v celi vrsti zakonov, o odgovornosti pa v nobenem od njih ni ne duha ne sluha. Občine v Nemčiji imajo skoraj dvestoletno tradicijo. V vsem tem času je prišlo do organizacijskih sprememb le v smislu združevanja manjših občin v večje. Razlogi so bili predvsem v težavah pri izgradnji večjih infrastrukturnih objektov, ki jih majhne občine niso bile zmožne sfinancirati. Tudi sicer, je poudaril g. Doli, ne moremo primerjati občine iz časa nemškega ali pa avstrijskega cesarstva z občino današnjega časa, ko se informacijski sistem izjemno hitro razvija, in ko so potrebe ljudi na neprimerljivo drugem nivoju. Od občine do države je tudi v Nemčiji daleč, zato se občine povezujejo v zvezo občin, pa tudi zaradi realizacije nalog skupnega pomena. Znotraj občin so organizirane teritorialne enote, ki bi jih lahko primerjali z našimi krajevnimi skupnostmi. Te imajo bistven vpliv v občinskem svetu, saj imajo v njem svoje neposredno izvoljene predstavnike. Občina mora v skladu z občinskim gospodarskim pravom čimbolje skrbeti za svoje finance, zato organizacija njene uprave ne temelji na številu zaposlenih v upravi in podjetjih, ki jih ustanavlja, ampak je bistven finančni učinek. Če je zanjo plačevanje določenih storitev pri drugih institucijah predrago, ustanovi za ta namen svojo službo, ne glede na to, da se zaradi tega poveča število zaposlenih. Zanimivo je bilo slišati podatke, kot na primer, da je v občini Bruchsal zaposlenih okrog 800 ljudi, ki delajo v občinski upravi, v občinskih podjetjih in zavodih. Občinskih uradnikov je v nemških občinah 5 - 6 na 1000 zaposelnih. Proračun občine Bruchsal pa je preračunano na prebivalca, desetkrat večji od triiškega. Še več zanimivih razlag in podatkov smo slišali in res škoda, da se razgovora niso udeležili tisti, ki so se doslej kljub vrsti zakonskih nedorečenosti in pomanjkanju analiz, kaj bo nova lokalna samouprava pomenila, pogumno odločali za ustanavljanje novih, majhnih občin. Nika Perko Minerali in fosili - Te dni je v rotundi Abanke v Tržiču razstava: Kremen iz Hrastnika pri Škofji Loki. To je druga razstava in cikla Svet mineralov, Tržič '94, ki jih pripravljata Geoprof, do.o. in Društvo prijateljev mineralov in fosilov iz Tržiča. Razstava je pomembna iz dveh vzrokov: prvič je to prva uradna javna predstavitev dveh zasebnih zbirk kamene strele iz novega nahajališča Hrastnik pri Škofji Loki, in sicer Željka Habla in Gorazda Tomca, ravno tako iz škofje Loke. Po mineraloški raznolikosti, velikosti kristalov in po številnosti primerkov, je to nedvomno naše najpomembnejše nahajališče kamene strele. Poklicni geologi in amaterji so sicer že prej vedeli, da se kremenovi kristali pojavljajo v permokarbonskem kre-menovem peščenjaku na Hrastniku, kakor tudi drugod. Vendar pravo, veliko nahajališče je čakalo svojega prvega odkri-telja. Željko Habl je opazil v enem od pritokov v Selščico večje število zglajenih primerkov kremena. Bilo ie to med desetdnevnim spopadom JNA -TO, julija 1991. S sistematskim sledenjem je avgusta istega leta, visoko v strmini potoka, pod preperino, ki je prekrivala zasuto veliko razpoko, naletel na nahajališče, ki ga upravičeno imenujemo Urarska ali Željko-va žila. Toliko v zvezi z odkritjem samim. Razstava je bila namenjena predstavitvi novega nahajališča, še posebej pa smo želeli izpostaviti zasebni in javni interes za naravno mineralno bogastvo ter vlogo stroke in državnih institucij pri tem. To se je pokazalo tudi s številno udeležbo amaterjev, strokovnjakov, predstavnikov izobraževalnih, raziskovalnih in muzejskih ustanov. Po zanimivi diskusiji in konzultaci- Ministrstvo za kulturo pa naj preko svojega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v svoje predloge v novi zakonodaji, to primerno in življenjsko tudi upošteva. Eno od praktičnih nasvetov pri tem je na primer to, da naj bi imel prednost pri pridobitvi koncesije najditelj, seveda če izpolnjuje minimalne kriterije, za katere jamči matično društvo. Na ta način bi bila dosežena tudi prepotrebna, pravzaprav nepogrešljiva, strokovna, disciplinska in materialna povezanost: kon-cesionar, stroka, država. Kaj pa v konkretoem primeru v Škofji Loki? Občina Škofja Loka naj uvrsti nahajališče Hrastnik (nahajališče fluorita v Selški dolini in še morda kaj), v seznam svojih naravnih znamenitostih, ki spadajo v varstveni režim Seveda v soglasju in še posebej z vednost-ji s posamezniki sem prišel do nekaj zaključkov, ki jih zaradi javnega interesa tudi priobču-jem. Amaterjem se imamo zahvaliti za veliko število na novo odkritih nahajališč mineralov in fosilov. Zato jih je potrebno podpirati, še posebej strokovno in jih vključevati v društva, kjer bodo svoje delo opravljali sebi in drugim v veselje in korist. Preprečiti je potrebno nestrokovno in roparsko delo, zato lahko raziskovanja, nabiranje in rokovanje z minerali in fosili izvaja le tisti, ki pridobi licenco ali dovoljenje, pravzaprav koncesijo. Koncesijo lahko podeli občinski upravni organ, po pridobljenem soglasju oziroma licenci, ki ga interesentu izda registrirano občinsko ali regionalno društvo, ki ima v svojem pravilniku in kodeksu to dejavnost ustrezno regulirano. Konkretno, eno takih je na primer Društvo prijateljev mineralov in fosilov Tržič. jo lastnika zemljišča, kjer nahajališče je. Pri tem mora računati na določene bonitete oziroma olajšave lastnika pri davčni odmeri Nahajališče je potrebno ustrezno zavarovati, tako zaradi nedovoljenih posegov, še bolj pa zaradi varnosti, saj je čudno, da še ni prišlo do nesreče. Preden se začne s primernimi deli, naj bi se namestila vsaj opozorilna tabla, ki nepoklicanim ne dovoli pristopa. Seveda zopet v dogovoru z lasmikom. Primerno opremljeno nahajališče bo lahko dobilo raziskovalen in izobraževalni namen. Najprimernejši čuvaj - kustos pa bo odkritelj sam.Obema razstavl-jalcema pa predlagam, (mislim, da sta se že odločila), da za feološko mineraloško zbirko na .oškem gradu, pripravita primemo kolekcijo nahajališča Pri tem, kakor morda v prihodnosti še za Naravoslovni muzej Slovenije in za Zbirko Katedre za Geologijo na visoki šoli, jima bom z veseljem pomagal. Mislim, da moramo tudi v takih primerih pokazati primerno skrb za naše naravno bogastvo in predvsem preprečiti, da nam to na nestrokoven način propada ali pa, da se ga zaradi čistega komercializma izgubi, predvsem izven naše domovine. To se namreč, v resnici tudi dogaja. • A. Pavel Plorjančič, geolog Gladovna stavka v Cankarjevem domu Več javnih, na moje ime naslovljenih pozivov v različnih medijih, zahteva, naj se opredelim do gladovne stavke, ki poteka trenuMo v Cankarjevem domu. Na podlagi izjav stavkajočih je smisel in cilj stavke političen. Ne Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne sam osebno nismo seznanjeni s kakšno individaulno pritožbo stavkajočih zaradi kršitve katere od človekovih pravic, ki so zagotovljene z ustavo in z mednarodnim pravom človekovih pravic. Glede na politične cilje te stavke pa je treba povedati, da ne more biti uspešna in da ni utemeljena. Z ustavo Republike Slovenije so zagotovljene vse možnosti in postopki, ki so v parlamentarni demokraciji potrebni za doseganje političnih ciljev. V 109. členu ustave je določeno ob katerih kršitvah in ob kakšnem postopku lahko pride do obtožbe predsednika republike pred ustavnim sodiščem in do odvzema njegove funkcije. Prav tako je z ustavo v 111. in v 177. členu določeno, ob katerih pogojih je mogoče razpisati nove volitve. Ne vem, ali je kdo gospodom, ki so se odločili za tako radikalno dejanje, razložil, kako delujejo in morajo delovati mehanizmi parlamentarne, demokratične in pravne države in jih poskušal prepričati naj odnehajo. To je po moji sodbi tisto, kar so dolžni storiti ljudje, ki nosijo soodgovornost za usodo človeka kot posameznika in za usodo naše države. Zato sem zgrožen ob brezvestnem politikantskem manipuliranju z ljudmi, njihovimi osebnimi stiskami in usodami Prof. dr. Ljubo Bavcon Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Šola, kdo bi tebe ljubil... ali kako se izobražuje bodoči zdravstveni kader na Jesenicah Zbudi me budilka in takoj pomislim, da je pred mano še en "tak" dan. Odprem radio in besede mi zvenijo tako znano: za prijazno šolo... Klinični center zaposluje upokojene delavke, ker primanjkuje zdravstvenega kadra... Službo bom torej lahko dobila, če mi na sprejemnem izpitu ne bo šlo. Na vlaku premišljujem, da moram še prej uspešno zaklju- čiti 4. letnik zdravstvene šole. Razmišljam tudi o tem, zakaj letos tako nerada hodim v šolo. Na začetku letošnjega šolskega leta smo nenadoma izvedeli, da se bo zdravstvena šola iz prostorov Gimnazije preselila v ŽIC (Železarski izobraževalni center), ki ima še vedno ime Center srednjega usmerjenega izobraževanja. Tam se izobražujejo tudi strojni tehniki, kovinarji, poslovni tajniki, učenci v skrajšanem programu. Gimnazijci naravoslovne smeri, ki so se prej izobraževali v Centru, so se priključili gimnazijcem družboslovne smeri v Gimnaziji, Gimnazija na Jesenicah naj bo torej pod eno streho. Vse lepo in prav. Zdaj pa razmišljam kot predavatelji naše zdravstvene šole, ki so z nami že od 1. letnika - višje medicinske sestre in profesorica slovenskega in angleškega jezika. Z nostalgijo se spominjajo zdravstvene šole, ki je imela prostore v Splošni bolnišnici Jesenice, kar je bilo idealno predvsem zaradi praktičnega pouka. Potem pa je usmerjeno izobraževanje napravilo veliko več slabega kot dobrega Šola se je preselila v nekdanjo menzo Železarne Jesenice, uredili so kabinete za pouk praktičnega pouka in strokovnih predmetov, se ponovno preselili na Gimnazijo, v nekdanjem hišniš-kem stanovanju spet uredili kabinete za nego bolnika in kuhinjo - vse v imenu usmerjenega izobraževanja Zdaj pa spet selitev na ŽIC. Spominjam se tudi tega, kako so hoteli ukiniti zdravstveno šolo na Jesenicah in še kje izven Ljubljane. Torej - centralizacija šol v Ljubljani, za tiste, ki so zraven korita. Stopim z vlaka in najraje bi odšla v drugo smer, ne tja dol proti Železarni, kjer med mračnimi stavbami in barakami stoji ŽIC. Grem mimo Gimnazije in pomislim na tri leta, ki sem jih preživela v prijaznem okolju starodavne stavbe. Ko se bližam sedanji šoli, pomislim, da je še najbolj podobna zaporu. Ampak zapori nimajo razbitih oken, mogoče imajo celo park ali pa zelenico. Okolica šole in stopnišče sta zasuta s cigaretnimi ogorki. Ne morem verjeti, da so učenci leta in leta hodili v to šolo in bili zadovoljni s tako "kulturo". Vse pa kaže, da je večini vseeno. Vhodna vrata me pozdravijo s treskom po glavi, kajti tisti , pred mano ne pozna lepega obnašanja. Po hodniku me spremlja smrad po železovih opilkih, ki prihaja iz kletnih postorov. Tam imajo strojniki in kovinarji praktičen pouk V splošnem prerivanju se vzpenjam po stopnicah v četrto nadstropje. V nekdanjih metalurških učilnicah so zdaj prostori za zdravstveno usmeritev. Prvo uro imamo nego bolnika - temeljni predmet našega izobraževanja. Stopim v kabinet, sedem na polomljen stol in bundo odložim na bolniško posteljo. Obešalnikov ni, garderoba je kot grad v oblakih. Ne moremo se preobleči v uniforme kot prejšnja leta na Gimnaziji, ko smo imeli garderobo. Pomislim, kako prijetno bi bilo natakniti copate in dati premočene škornje pod radiator. Zdaj pa sedem ur na dan sedimo v popolni opremi kot vojaki. Sestra inštruktorica praktične vaje izvaja v teoretičnem smislu in improvizira V kabinetu ni vode, ki je za izvajanje učnega programa nega bolnika bistvenega pomena. Kako bodo učenci 1. letnika razumeli, kaj pomenijo higiena, čistoča, ureditev bolnikovega okolja ter delovnega prostora? Tudi njim se je učni program spremenil. Kje je tista prijazna kuhinja, kjer smo imeli praktične vaje pri pouku hranoslov-ja? Drugo uro imamo angleščino. Nič več ne bomo svojega znanja izboljševali s pomočjo video kaset - šola ima namreč samo en videorekorder, v neki učilnici v 1. nadstropju. Dobro, da v 4 letniku nimamo zemljepisa S hodnika pokukam v geografsko učilnico in ugotovim, da so tisti zemljevidi preživeli drugo svetovno vojno. Tretjo uro imamo biologijo. To je učilnica, ki je poleg kemijske najbolje opremljena Ima celo akvarij z dvema želvama! Ampak mi bomo postali zdravstveni delavci, zato potrebujemo tudi opremljene učilnice za izvajanje strokovnega učnega programa. Kje so odgovorni ljudje, ki obljubljajo prijazno šolo, ustrezne delovne pogoje za učitelje in učence? Kdo je požrl obljube in zagotovila, da se bo adaptacija prostorov za zdravstveno šolo Jesenice izve- dla do marca 1994? Spet smo pri Ljubljani.iJ ne bo nobenih težav pri g" nove zdravstvene šole. Danes grem v glavnem <*, moru v bližnjo trgovin0.. Gimnaziji smo imeli orgom ano prehrano, zdaj pa se ^ amo znajti sami. Vendar f& socialne štipendije in Ifi niso dovolj velike, da bi > vsak dan kupovali drage " v trgovinah in lokalih. Hvala bogu, da je za konec pouka Vesela grem t^r tovarniških dimnikov v W prijazno in zeleno okolje J" mislim na jutrišnji dan, M Učenke in učenci 4.1«*""*' Zdravstvene iole Je*«* gHf^ radio trigM If 96 MHz foto bobnar, RAČUNALNIKI NOVO S PONUDBO VSEH VRS? RAČUNALNIKOV, TISKALNIKOV IN RAČ. OPREME VSAK DAN:OD PON. - PETKA Tf 53-1f!L< V ATRIJU OBČINE TRZIC TRGOVINA CILJ Novo mesto, d.o.o. agencija TRŽIČ, Trg svobode 22 el.: tel.: 064/ 50 068 • prodaja in nakup nepremičnin «najem in oddaja nepremičnin mm Pokličite nas vsak dan od 8. do 19. ur«, ob sobotah od 8. do 13. uro po tal.: 064/ 60 - 2HA&TA VLJAL.NIOA F>Att IME!?*. W¥£~£>£~A/ ZAUt>ANJ%* Kor&Mkm a. 41 fCrmn/, t&i.;Zli 20% Priča kuj* m o v»a vmmH cfatii ocš BjzJ^ orodj< m i. POPRAVEK! Pri objavi prostih del in nalog "Vodja del v podjetja Planika Kranj v petkovem Gorenjskem gl3* (i pomotoma izpadla zadnja vrstica. Celotni odstave | pravilno glasi: "Prijave naj vsebujejo kratek življenjepisi dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, sprejema P kadrovski oddelek podjetja 8 dni po objavi." iI DEKANIJA T**1' \ ZDRUŽENJ A PRIJATELJ^ ) 1 UMETNO^ iumeh; V nedeljo, dne 17. aprila 1994, bo v župnijski cerkvi v Tržiču ob 18. uri VELIKONOČNI KONCERT. Mladinski cerkveni pevski zbor "Ignacij Hladnik« iz Tržiča, orkester in solisti bodo pod vodstvom dirigenta Maksimilijana Feguša izvajali 3. del Haendlovega oratorija MESIJA in še nekaj arij iz drugih dveh delov. Solisti bodo Helena Maurič, sopran, Barbara Tišler, sopran, Marjan Trček, tenor in Ivica Trubič, bas. Koncert so omogočili: Zavarovalna družba ADRIA-TIC, d.d., Koper -poslovalnica Kranj - GENERALNI SPONZOR iru Založba DIDAKTA Radovljica, KOMUNALNO podjetje Tržič; TRIO Tržič, Slovenska naftna družba PETRO L Ljubljana, Hranilnica LON, d.d., Kranj, ovalna družba TRIGLAV Kranj, ELEKTRO Kranj, \u0-Tržič, MODEN A Tržič, MERCATOR PRESKRBA U KREKOVA BANKA Maribor, TGT - Trgovsko, gostf* i turistično podjetje Tržič, KONTAKT P - P°dffkO\ projektiranje, proizvodnjo in prodajo Tržič, d.o.o., $ INŽENIRING, Grahovše - Lom, KOVINSKA Gf%t'\ TERIJA NOVAN - Strahinj, MIKRO - S, Tržič, M*'/ elektroniko, TINE COMMERCE, do.o., Tržič, rr%('i inženiring in posredovanje, K & G, d.o.o., Tržič, P0<*) fftf trgovino, proizvodnjo in storitve, MARKIČ STYL'"-.M Proizvodnja in prodaja obutve, Študentska orga%,\p' Univerze v Ljubljani - ŠOU Ljubljana, KLUB TR/^' ŠTUDENTOV, Gorenjski glas Kranj, Jana Primožič, P ka, Jurij Peternelj, Bistrica pri Tržiču. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK zaščita potrošnikov KAM PO NASVET? titJ?- ćobrim letom ie na i ZnCah začela z delom sveto-4 kh-P,sarna ^ potrošnike. To "P^ae J i€ *Z daneS P°leg t^ASneZvJze potroSni- HUbljam edina pisarna te lVr«e v Moveniji. Z ieljo po i\?miZanju potrošnikom bodo Itud' v drugih krajih Slovenije I W«e podobne svetovalnice. Ze I ,{'os bodo tafco zaiivele pisarne v Mariboru, Novi Gorici, Za-I ?orJ" in morebiti tudi v Celju. t Sverova/na pisarna na Jeseni- ca" se nahaja v prostorih So-{ ^demokratske stranke, Titova J 64270 /Menice. Če telef( e vedno, kadar ste se ne osebno, lahko vprašanje postavite po fesu - številka Po nasvet se m°,°omete SKf- ob nakupu blaga ali Wol1U storitev- Dobili boste If/toii,0?. m vsa vaSa vprašanja VUa,°č]aLPotrošniškega prava. WbiPh-, šl° za teii° zadevo, iokuL 0 Potrebno pregledati k i^entaciJo ali posredovati ftied „ sPorazumno rešitev cettl kotnikom ter prodajal- iVajn/'r°ma izvaJa^cem> P0 se )' L'ubdl t° PTP° pisarno v vje n}Jam doblte "asvet m Ptav« a'JnJe informacije od strokovnjaka. %rtnrnL )e bila do sedaJ ) e ,a ob ponedeljkih in četrt- kih od 16. do 18. ure, na ieljo številnih občanov pa bo od 14. aprila dalje odprta le ob četrtkih in to cel dan - med 8. in 16. uro. Pisarno vodi Meta Ferjan, ki ima veliko izkušenj pri tem delu, saj vsakodnevno potrošnikom z nasveti pomaga tudi v pravni pisarni v Ljubljani (Linhartova 13, 61000 Ljubljana, telefon in telefaks pa imata številko 061/ 131 00 89). Največ problemov, s katerimi se gorenjski potrošniki obračajo po nasvet, je s področja reklamacij (veliko je pritožb zoper delo avtomobilskih servisov), nekvalitetnega dela čistilnic, previsokih računov za telefon, cen telefonskih priključkov in s strani opeharjenih varčevalcev Les "banke". Vendar pa je delovanje in nadaljnji obstoj svetovalne pisarne odvisen od finančne pomoči občine Jesenice. Zveza potrošnikov namreč iz sredstev, ki jih pridobiva pretežno iz članarine svojih članov, ne more pokriti vseh stroškov delovanja pisarne. Občina, ki kljub obljubam za enkrat še ni pristopila k reševanju tega problema, pa bi, če resnično deluje v korist svojih občanov - potrošnikov, morala podpreti njeno nadaljnje delo. Pravna pisarna ZPS Jure Markič ^STIČNE INFORMACIJE J*j ^publike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarsld pot 12, fax: 061 /216 - 932 ^^^m\MiHaDEiKommoizwu.aH. republika slovzhuk marec m JttTHlJA IH RUDARSTVO mm. pomo III94 194 11194 I-III94 III94 II 94 III93 0 92 Mil 93 XII93 100,5 119,9 136,9 115,4 103,8 100,6 128,9 136,8 122,2 107,6 99,2 119,0 132,7 112,9 103,1 101,7 119,6 141,3 116,7 103,9 Sejem "Informatika" Kranj, april - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 19. do 22. aprila potekal sejem "Informatika", dober mesec po hanovrskem CeBIT-u, največjem tovrstnem evropskem sejmu. Sejem informatike Ljubljanski sejem pripravlja že od leta 1971, kot salon v okviru Sejma elektronike, samostojno pa je zaživel lani. Lani so hkrati pripravili tudi sejem Robotika, ki pa ga prirejajo na dve leti in ga letos torej ne bo. Tudi letos bo predstavljena računalniška in programska oprema, telekomunikacije in informacijski sistemi, AV sredstva in oprema za mikrofilm, integrirano vodenje proizvodnje, CAD/CAM, pisarniška avtomatizacija in namizno založništvo, oprema za banke ter storitve in literatura s področja računalništva in pisarniške opreme. Zanimanje za sejem je vse večje, že lani se je povečal za enkrat, letos bo spet polovico večji, odvijal se bo na 4.500 površinskih metrov razstavnih površin, predstavilo se bo več kot 200 razstavlj alcev iz 15 držav. Prek domačih, slovenskih zastopnikov se bodo predstavila vsa vodilna svetovna imena s področja računalništva. Pomembno mesto bo na sejmu imela biro oprema s pisarniško avtomatizacijo, na ogled bodo urejevalniki besedil, fax-modem kartice in telefoni, organizatorji ter oprema za arhiviranje dokumentov, kopirni stroji, tiskovine ter potrebam sodobnega človeka prilagojeno pisarniško pohištvo. V osrednji sejemski dvorani se bodo predstavila ključna domača in svetovna podjetja s področja informatike, merilo za uvrstitev pa je njihov pomen na slovenskem trgu. Predstavila pa se bodo tudi podjetja, ki želijo prodreti na evropski trg. Sejem bo spremljalo več prireditev in predstavitev, pripravljajo tudi okroglo mizo na temo "Ali Slovenija z računalništvom lahko zasluži". Na sejmu pa bo seveda moč zaznati preusmerjanje informatike v zabavno industrijo, saj se mnoge svetovne firme vse bolj povezujejo s proizvajalci video igric, telekomunikacijske družbe pa z distributerji kabelskih kanalov, tako se bo na sejmu predstavil VR (navidezna resničnost), doživeli pa bomo verjetno tudi promocijo t.i. čelade za VR in simulacijo letenja. • M.V. Posvet o sevanjih na Bledu Bled, 12. aprila - Prihodnji torek se bo na Bledu začel dvodnevni strokovni posvet o neionizirnih in ionizirnih sevanjih ter radonu v delovnem in bivalnem okolju. Zanimivo in koristno prireditev pripravlja Ekološki in varstveni inženiring iz Maribora v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo iz Ljubljane in Zavodom za izobraževanje DOBA iz Maribora. Program posveta, ki bo potekal 19. in 20. aprila v hotelu Golf, zagotavlja udeležencem celovite informacije o znanstvenih raziskavah o negativnih bioloških učinkih sevanj, ukrepih in metodah za zmanjšanje nevarnih učinkov sevanj, zaščitnih standardih ter meritvah sevanj in radona. Prvič bodo javno predstavili znanstvene Generalni uvoznik AVT0IMPEX in pooblaščeni prodajalec vozil znamke ŠKODA vas vabita, da jih obiščete na spomladanskem sejmu v Kranju in se odločite za nakup vozil hV* -r O A znamke ŠKODA ■ vozila so opremljena s katalizatorjem ■ ugodne cene (v času sejma posebni popusti) - tolarska vplačila - ugodni kreditni pogoji Za vsa vozila iz prodajnega programa zagotovljeni servisi in popravila. Priporoča se Integral Jesenice -prodaja in servisi osebnih vozil, tel. 81-881, 861-175. izsledke meritev neionizirnih sevanj z živim senzorjem. Predavali bodo vrhunski strokovnjaki in znanstveniki z mednarodnimi referencami, moderator posveta pa bo Jože Dolenc. Posvet je namenjen dokaj širokemu krogu ljudi; zdravnikom in medicinskemu osebju, ekologom, varstveni-kom in inženirjem varstva pri delu, računalničarjem, tehnologom, inšpektorjem, učiteljem in drugim, ki jih to področje zanima. Prijave sprejema zavod DOBA v Mariboru samo še danes. • S. S. KOLIKO JE VREDEN TOLAR N/UCUPNVmODAJM NAKUFNI/HlOOAfNl NAKLTNI/TKOOAffn MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Jesenice) 78.57 79,10 11.11 11,22 8.04 8,27 AVAL Bled, Kranjska gora 78,55 78,90 11,11 11,20 8,10 8,28 COPIA, Kran| 78,55 79.00 11,12 11,20 8,00 8,15 CREOTANSTALT N.banka L|. 78,40 79,00 11,05 11,20 8,00 8,30 EROS(Stad Mayr), Kranj 78,65 78.90 11,12 11,20 8,10 8,25 F-AIR Trite (Deteljica) 78,56 78,72 11.11 11,16 8,02 8,15 GEOSS Medvode 78,60 78,90 11.13 11,18 8.12 8,25 HRANILNICA LON, d.d.Kran) 78,55 78,89 11,09 11,19 7,95 8.12 HIDA-tožnlca Ljubljana 78,60 78.95 11,10 11,17 8,14 8.29 HIPOTEKARHA BANKA, Jesenice 78.40 78,90 11,08 11.22 8,00 8,20 INVEST Škofja Loka 78,55 79,00 11,11 11,22 8,00 8,23 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 78,10 79,24 10,88 11.26 7.91 8,24 LEMA Kranj 78,50 78,90 11,12 11,20 8,10 8.25 MERKUR-Partner Kranj 78,60 79,15 11,10 11.25 8,05 8,30 MERKUR-Žei. postaja Kranj 78.60 79,15 11.10 11.25 8,05 8.30 MIKEL Stražlsče 78,55 78,90 11,11 11.17 8,10 8,25 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77.23 78.70 10.82 11.18 7,88 8.17 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 78,55 78,70 11.11 11,16 8.00 8,15 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) nI podatkov SLOGA Kranj 78,45 78,80 11,05 11,20 7,90 8,10 SLOVENIJATUR1ST Boh. Bistrica 78,10 . 10,81 • 7,91 lil .". SLO VENI J ATUPJST Jesenice ni Dodatkov ŠUM Kranj 78.60 78.90 11.13 11.18 8,12 8.25 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 78.60 78,85 11,13 11.19 8,10 8,20 TALONZg. Bitnje 78,60 78,85 11.13 11.19 8,10 8.20 UKBŠkLoka 78,55 79,10 11,12 11,23 8,10 8,30 W1LF AN Kranj nI podatkov WILFAN Radovljica, Grajski dvor 78,55 78,80 11.12 11,18 8,15 8.25 POVPREČNI TEČAJ 78,47 78,93 11,09 11,20 8.04 8,23 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,20 tolarjev. I Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. | Podatka za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel.:211-847 od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV TRGOVINA DOM trade d.o.o., ŽABNICA Cenjeni kupci Ob peti obletnici poslovanja vas vabimo v PRENOVLJENO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM, V času od 6.4. do 25.4.1994 vam nudimo akcijski popust od 3 do 10%. Med naše kupce, ki bodo v času popustov kupili nad 10.000 SIT materiala, bomo izžrebali nagrade v skupni vrednosti 100.000 SIT. Javno žrebanje nagrad bo dne 25.4.1994 ob 18. uri v trgovini DOM Žabnico. Predstavljamo se tudi na sejmu Kmetijstva in gozdarstva v Kranju od 8. do 15.4.1994 v hali A Obiščite nas v trgovini ali na sejmu In se prepričajte o naši ponudbi. Tel./fax:064/312-266,064/311-545 Voščimo vam vesele velikonočne praznike ZASTONJ NAKUP V PRODAJALNI SONČEK IN F0T0 BOBNAR (v prodajnem centra za hotelom Jelen) foto bobnar MARK ZA MLADE Vsi, ki boste kupovali meseca marca, aprila, maja imate možnost povrnitve stroškov nakupa. Potrebno je shraniti račun in konec maja do objavljen datum dneva, na katerega bo povrnitev vseh stroškov. Na nakup vas vabita "FOTO BOBNAR" in prodajalno "SONČEK" KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kdo je kriv za velike zaloge krompirja Lani uvozili 8.460 ton krompirja Po podatkih iz carinskih deklaracij je bilo lani na slovenski trg uvoženih 8.460 ton jedilnega krompirja, od tega 5.374 ton do konca junija in 3.086 ton v drugi polovici leta. Kranj - V Sloveniji je po podatkih Zadružne zveze Slovenije še okrog 6.700 ton neprodanega krompirja lanske letine, samo na Gorenjskem naj bi ga bilo v zadružnih skladiščih in pri kmetih okrog 4.500 ton (vec kot dva tisoč ton na območju cerkljanske zadruge, okrog 1.400 ton v Slogi, 900 do 1.000 ton v škofjeloški zadrugi...). Ker so zaloge nenormalno velike (ponavadi je bilo ta čas na zalogi še okrog 1.500 ton krompirja), je Zadružna zveza Slovenije že zaprosila ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, da izvoz pospeši z izvoznimi spodbudami tri tolarje za kilogram. Ob velikih prizadevanjih, da bi lanski krompir še spravili v promet, je slišati tudi različna ugibanja, kakšna je "prava resnica o krompirju" in kdo je kriv, da so zaloge še vedno tako velike. Ker je doslej prevladalo stališče, da je za tegobe gorenjskih in ostalih pridelovalcev krompirja kriv stihijski uvoz, se je oglasil mag. Jože Šavor in v pisanju v sobotni prilogi Dela razkril uradne podatke o lani uvoženih količinah krompirja. Po podatkih iz carinskih deklaracij je bilo lani na slovenski trg uvoženih 8.460 ton jedilnega krompirja. Ker je bilo 5.374 ton tega krompirja uvoženih do konca junija, to po sklepanju mag. Šavorja ni moglo vplivati na zaloge niti ne na ceno, ki se je oblikovala jeseni; 3.086 ton krompirja, ki je bil uvožen v drugi polovici lanskega leta, pa predstavlja manj kot en odstotek uradno registrirane lanske letine, ki je obsegala 353.864 ton krompirja. Letos januarja in februarja je bilo na slovenski trg uvoženin le nekaj več kot devet ton krompirja (sodeč po ceni in izvoru gre že za novi krompir), predlani, ko je bila letina obilnejša (368 tisoč ton), pa 2.863 ton. Mag. Jože Šavor ocenjuje, da lani uvožene količine krompirja niso mogle toliko vplivati na zaloge in na cene, kot se jim pripisuje, in da je do uvoza prišlo zaradi prevladujočega prepričanja, da bo krompirja zaradi suše primanjkovalo. • CZ. ObČnf Zbor kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Članski delež povečali z 200 na 500 mark Zadruga bo večinski, 70-odstotni lastnik v mešanem podjetju, v katerem bodo na leto Ered vidoma predelali v čips okrog dva tisoč ton rompirja. Kranj - člani kmetijsko gozdarske zadruge Sloga so se v nedeljo zbrali na obenem zboru, na katerem so po precej buriti razpravi in tudi številnih nasprotovanjih sklenili, da članski delež povečajo z dosedanjih dvesto na petsto mark (v ustrezni tolarski protivrednosti). Prvo {polovico (150 mark) bodo plačali do konca marca, drugi del pa do konca letošnjega junija. Kmetom, ki ne bodo plačali razlike, bo prenehalo članstvo v zadrugi in bodo obvezni delež (dvesto mark) dobili nazaj po enem letu. Zadruga bo denar, zbran z dodatnim deležem, porabila za plačilo posojila, ki ga je najela za nakup poslovnih prostorov nekdanjega KOP-a v industrijski coni na Prirnskovera, oz. za to, da bo v teh prostorih uredila ttgpvino s kmetij'skimi stroji, z repredukcijskim materialom in drugim kmetijskim blagom, diskontno trgovino in servis za kmetijsko mehanizacijo, v delu prostorov pa tudi tovarno za predelavo krompirja v čips. Zadruga je namreč skupaj z italijanskim partnerjem, ki bo prispeval tehnologijo, m s koprskim podjetjem, ki bo skrbelo za prodajo, že ustanovila mešano podjetje, v katerega bo kot večinski, 70-odstotni lastnik, prispevala prostore in zagotovila Še okrog tristo tisoč mark za nakup strojev in opreme. Ker so predvsem letos z odkupom krompirja velike težave, bo zadruga svojim Članom omogočila, da si bodo s sovlaganji (s trajnimi vložki aH s posojili) zagotovili prodajo. Najmanjši vložek bo tisoč mark (v ustrezni tolarski vrednosti) in bo zadružnikom za pet let zagotovil odkup desetih ton krompirja na leto. Kot smo slišali na občnem zboru, je zadruga lansko leto sklenila s 17 milijoni tolarjev izgube, ki jo je že pokrila z nerazporejenim dobičkom iz prejšnjih let ter s sredstvi iz rezervnega sklada.- Odkup najpomembnejših kmetijskih pridelkov je bil lani manjši kot predlani, zadruga pa je tudi precej zadolžena, saj je imela ob koncu leta 81 mihjonov tolarjev posojila! Glavni delež predstavlja posojilo, ki ga je najela za nakup KOP-ovib poslovnih prostorov. Večino sredstev, potrebnih za plačilo posojil m za preureditev prostorov, bo zagotovila s prodajo nekaterih objektov, razliko pa z dodatnim sovlaganjem članov - s povečanjem članskega deleža ter s sovlaganjem v predelavo krompirja in v trgovski center. * C Zaplotnik Lesna zadruga za Selško dolino Anton Mesec - prvi predsednik Češnjica pri Železnikih - Kot smo že poročali, so kmetje in sodarji iz Selške doline na velikonočni ponedeljek ustanovili Lesno zadrugo za Selško dolino. Na ustanovnem zboru so za predsednika zadruge in upravnega odbora izvolili Antona Mesca iz Železnikov, za člane pa Rada Čikiča (Ojstri vrh), Alojza Lebana (Ševlje), Petra Kreka (Selce), Jožeta Megušaria (Dolenja vas), Janeza Demšarja (Rudno) in Miha Habjana (Dražgoše). Nadzorni odbor bo vodil Rado Lotrič (Železniki), člana pa sta Marko Lotrič (Železniki) in Mirko Brce (Lajše). • CZ. Danes v Križah in v Hrastju Predstavitev vrtnarskih strojev Kranj - Nakelska enota kmetijske svetovalne službe -in Poslovno združenje prehrane Slovenije vabita pridelovalce zelenjave na prikaz delovanja sodobnih vrtnarskih strojev. Prva predstavitev bo danes, v torek, ob 9. uri na kmetiji Draga Česna v Križah, druga pa ob 15. uri na kmetiji Marijana Kadivca v Hrastju pn Kranju. Prikazali bodo, kako delujejo pnevmatska sejalnica za setev, freza za pripravo zemlje, stroj za saditev sadik pod folijo in stroj za saditev na površinah brez folije. • C.Z. Sejemski pogovor o kmetijstvu, gozdarstvu in lovstvu Poslanec presenetil ministrstvo Ivan Oman: "Predloga zakona o lovstvu kljub vsem kritikam ne nameravam umakniti iz parlamentarnega postopka, pripravljen pa sem se o njem pogovarjati in upoštevati sprejemljive predloge." Kranj - Gorenjski sejem je v okviru kmetijsko gozdarskega sejma pripravil pogovor o aktualnih poblemih (vprašanjih) v kmetijstvu in gozdarstvu, predvsem o neprodanih količinah krompirja (na Gorenjskem ga je pri kmetih in v zadružnih skladiščih še vedno okrog 4.500 ton), o razdružitvi gozdnih gospodarstev na izvajalsko podjetje, javno gozdarsko službo in zadrugo ter o Omanovem predlogu zakona o lovstvu. Pogovora, na katerem je bilo največ sogovornikov za razpravo o lovskem zakonu, sta se udeležila tudi državna sekretarja v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, mag. Franc Ferlin in Ivan Obal. Kot je že znano, je poslanec Ivan Oman v parlamentarni postopek vložil predlog zakona o lovstvu, ki med drugim predvideva, da lovišče praviloma ustanavljajo občine, izjemoma pa lahko tudi lastniki, ki imajo v enem kosu najmanj dvesto hektarjev gozdnih zemljišč. Občina lovišče na podlagi koncesije podeli za določeno plačilo lovski organizaciji, vsa sredstva, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, pa pripadajo proračunu. Lovec sme klateče-ga se psa ustreliti v lovišču šele potlej, ko lastnika pismeno opozori, da preganja divjad. Lastnik (imetnik) zemljišča lahko na svojem dvorišču ali I>oslopju pokonča dihurja in isico, na svojem zemljišču pa divjega prašiča. Postopek za oceno škode, ki jo na kmetijskih zemljiščih in v gozdovih povzroča divjad, je enostaven m hiter... "Ne trdim, da je vse dobro in prav" To je le nekaj zakonskih rešitev iz Omanovega predloga. V ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo se potlej, ko je Oman v parlamentarni postopek vložil predlog zakona, hitro zganili in napisali kritiko zakona. "Če vse to, kar je zapisano v tej kritiki, drži, potem je moj zakonski predlog popolnoma zanič. Jaz na to ne pristajam, ne trdim pa, da je v njem vse absolutno dobro in prav," je na petkovem pogovoru dejal Ivan Oman in poudaril, da so se kritiki precej obregnili ob koncept, ki temelji na decentralizaciji in vse pristojnosti urejanja na tem področju prenaša na občine. "Kritiki tudi trdijo, da je Slovenija že razdeljena na lovišča. Seveda je, toda nikjer ne piše, da se tega ne bi dalo spremeniti. Očitek je tudi na to, da je razmejitev na lovišča, kot jo predlagam, problematična. Se strinjam, toda problematična je tudi sedaj. Nekateri me tudi sprašujejo, zakaj naj bi svoja lovišča lahko imeli le lastniki z najmanj 200 hektarji gozdnih zemljišč v enem kosu, ko pa jih imajo v Avstriji lahko že pri 115 hektarjih. To je stvar dogovora, jaz sem rešitev povzel iz starega jugoslovanskega zakona, ki je tudi določal dvesto hektarjev. Kritiki se tudi sprašujejo, kako naj bi lastnik zemljišča na svojem lahko pokončal divjega prašiča, kot predlagam v zakonu. Ja, verjetnone s Fračo! Pravico do Eosesti orožja ureja drug za-on, zato ni potrebno, da bi jo še lovski." "Omanov predlog je pomanjkljiv" Kot je dejal državni sekretar mag . Franc Ferlin, so v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo že pripravili teze za zakon o lovstvu in ko naj bi iz njih dokončno oblikovali predlog zakona, so presenečeni zvedeli, da je predlog vložil že poslanec Ivan Oman. Ker je predlagani zakon pomanjkljiv, je ministrstvo ocenilo, da ni primeren za nadaljnji parlamentarni postopek (oceno ie posredovalo tudi vladi) in da bi ga bilo treba prej dopolniti z nekaterimi strokovnimi izhodišči in načeli. Anton Simonič, glavni republiški lovski inšpektor, je menil, da v Omanovem zakonu ni dobro urejeno lovsko gojitveno načrtovanje, saj teh načrtov ni mogoče narediti enkrat za deset let skupaj, ampak jih je treba glede na različne okoliščine vsklajevati vsako leto posebej. Občine, ki jih bo v Sloveniji več kot tristo, so po njegovem mnenju premajhne, da bi lahko odločale o loviščih in lovstvu. Po starem jugoslovanskem zakonu je bil za to pristojen okraj, takšna rešitev je tudi v Avstriji, pri gospodarjenju z jelenjadjo v Karavankah, na primer, pa že zdaj potekajo vsklajevanja med Slovenijo in Avstrijo. "Lovcev je preveč" Franc Golja iz gorenjske lovske organizacije je opozoril bojazen, da bi z — . znižali strokovijj na zakonodajo raven slovenskega lovstva* mu je med drugim uspe ohraniti tudi redke žival«' vrste. Jože Šašel, direktor ** voda za gojitev divjadi Koz?p| iz Kamnika, je dejal, da p1 škodi, ki jo povzroča diVJ^ vendarle morali upoštevati, ^ je divjad sestavni del g°z«a ^ da sta zanjo gozd "postelj2 hrana". Jože Skuber z M«* kove kmetije na ZgorflJ' Jezerskem, ki bi po Off^ vem zakonu izpolnjevala r goje za lastno lovišče, sei strinjal z rešitvijo, da bi 1 . naše gorske kmetije podop ^ kot v Avstriji, severni Kalj^ deloma v Švici imele dod*w vir zaslužka v lovstvu njegovem je lovcev pri m preveč, zato je podprl V1113^ predlog, po katerem bi 1°% društvo lahko omejilo članov. Po mnenju Janez«\K gačnika iz Splošnega združeJ gozdarstva bi pri snovanju ti vega lovskega zakona iu° jj| upoštevati dobra izhodišč8'*; :ih vsebuje zakon o goZ"% ~b še posebej velja za na vanje in za usklajevanje r8^ nih interesov. • C. Zapi"*1" Križi in težave škofjeloške zadruge Izguba, dolgovi, presežki, nova zadruga V kmečkih skladiščih je še vedno 900 do 1000 ton neprodanega krompirja. •••• Škofja Loka • Člani Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka so na občnem zboru ob koncu marca sprejeli zaključni račun zadruge, nekoliko spremenili zadružna pravila, zamenjali tretjino članov upravnega odbora in se seznanili z delovanjem kmečke družbe za upravljanje z investicijskim skladi ter z možnostmi za vlaganje certifikatov. Zadružnike (od 735 se jih je občnega zbora udeležilo 165) najbolj zaskrbljuje, da je zadruga lansko leto sklenila z izgubo, ki je sicer manjša od predlanske, da je na zalogi pri kmetih še vedno od 900 do 1000 ton krompirja lanske letine in da se prek poletja obetajo precejšnji presežki mleka. Kot sta povedala predsednik zadruge, kmet Janko Porenta iz Sv. Duha in direktorica Anica Frelih, bi zadruga lansko poslovno leto že lahko sklenila brez izgube, če bi bila kmetijska politika bolj normalna. NajboU jih jezi, da je država dovolila uvoz precejšnjih količin krompirja in da jim zato doma pridelanega kljub velikemu prizadevanju zadružnih služb ni uspelo prodati. Še bolj so začudeni nad izjavami nekaterih za kmetijstvo odgovornih ljudi, češ - kmetje naj se obnašajo kot podjetniki in naj ne čakajo na zadruge. Na občnem zboru so sklenili, da bodo na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in na ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj naslovili protestno pismo, v katerem bodo opozorili na nedopusten uvoz krompirja in na nerazumljivo uvozno politiko. Mleko tudi v Ljubljano Drug problem so presežki mleka, ki so še posebej izraziti v poletnih mesecih, ko so odkupljene količine od 25 do 40 odstotkov večje kot pozimi. Če zimske količine mleka še uspejo nekako spraviti v promet po normalnih cenah, so poletne presežke spričo omejenih predelovalnih možnosti primorani prodajati pod ceno. Ker je mleko v sedanjih razmerah edini kmetijski pridelek z dokaj primerno odkupno ceno, jih skrbi, da se bodo presežki še povečevali. Da bi omilili težave, še zlasti poletne, je zadruga za letos sklenila z Ljubljanskimi mlekarnami pogodbo o odkupu določenih količin mleka. Posel je za zadrugo cenovno ugodnejši kot izvoz prek drugih mlekarn, vendar so za mleko zelo ostre zahteve glede kakovosti. Denacionalizacijski računi brez krčmarja Ob tem, da je zadruga lani odkupila precejšnje količine lesa, skoraj toliko živine kot predlani in le okrog 300 tisoč litrov manj Delavci ne morejo biti člani zadruge Na obenem zboru so med drugim sklenili, da delavci ne morejo biti člani zadrug, člani drugih zadrug pa ne v upravnem odboru, Nadzorni odbor so povečali s pet na sedem članov in s tem omogočili, da dva člana imenuje tudi svet delavcev. V skladu z zadružnimi pravili so zamenjali tretjino članov upravnega odbora. Brez dodatka za večje količine Čeprav so večji pridelovalci mleka že naslovili na zadrugo prošnjo oz, zahtevo, da bi tudi škopeloŠka mlekarna po vzoru kranjske plačevala rejcem dodatke za večje količine oddanega mleka, pa je upravni odbor zadruge ta predlog Že dvakrat zavrnil Kotle slišati, ga bo kmalu spet obravnaval. Da bi olajšali zadružno poštovanje, so pred nedavnim izplačilni dan za mleko prestavili z 20. na 25. v mesecu. mleka, je izguba predstavljala sa p tretjino predlanske. Da bi zmanjšali ^ ženost in težave, so že oddali v 3 mehanično delavnico; razmišljajo pa ± tem, da bi prodali stanovanjsko ^ Dobju in še nekaj zadružnega PrettiJi. ki za delovanje zadruge ni ne°i|0W potrebno. Po zadružnih pravilih odi ( tem člani iz zadružne enote, *y. premoženje. V zadrugi so tudi na ^ da bodo del problemov rešili z odŠ* pj ki bi jo dobili v denacionalizacijske%e opku za vrnitev nekdanjega z^otj premoženja. Postopek je začela ŠkoiJ^ zadruga in občina je na podlagi sp°^( med Alplesom in zadrugo že izdala o na podlagi katere bi zadruga Pp"0.^ zadružnega doma na Češnjici, s%., skladišče na Rudnem in polovico VXM nega objekta (hale 3). Ker so se na °u pritožili pravni nasledniki ustanovi1 jj^ članov sodarske zadruge iz Selške o p*, upravni odb6r loške zadruge skleni' do premoženja upravičena zadrug .'j r bodo v Selški dolini le ustanoj'1^ kmetje in sodarji so ta korak na ve i^jf ponedeljek že storili, ustanovili z8°.j A naj bi loški tudi povrnila stroške, ^ doslej imela v postopku za Pr nekdanjega premoženja. Zavezanka in upravičenka 12- aprila 1994 33. SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA 21. STRAN • GORENJSKI GLAS Sprehod po sejmu jpjub vsej sejemski zmedi, ki je ta trenutek v slovenskem prostoru, je 33. mednarodni sejem toetijstva in gozdarstva v Kranju še vedno najbolj prepričljiva slika nekdanje prve tovrstne Prireditve pri nas. Z nekaterimi novimi spremljajočimi prireditvami P?taja celo konkurenčni družim na to vsebino in dejavnost naravnanim sejemskim vzpor-ednicam. Ob sprehodu čez minuli k°nec tedna po sejemskem Prostoru 33. prireditve o kmetstvu in gozdarstvu pa je Vendarle med razstavljalci Jelo pogosta ugotovitev, da Postaja zanje udeležba na ^jmih vse bolj loterija. Ned-y°mno prihajajo razstavljalci J Proizvajalci na sejem, kot je y Kranju, (tudi) zaradi pro-aaJe. Na srečo, za razstavljalce Namreč, je bila kranjska prireditev v prvih treh dneh dobro ob»skana. vendarle predstavlja na kme- Kar pa zadeva obisk, ta prir- tijskem, gozdarskem in tudi editev tudi za razstavljalce do Eotrošnem področju ponud- tega trenutka ni bila preveč o, ki je ne gre spregledati, tvegana loterija. igodji0;-' Lahko pa -1 s* Radgoni kot se ie v Gornji ko obiskovalcev 1 k°rajda ni bilo, kot so ugo-L l,avl]ali neredki, ki so se prelo davili tokrat v Kranju, j kakšna loterija je preveč 8 ^resna in neodgovorna od 1 govornih za tovrstni red, JI Promocijo in strokovno dejav-J J0st- Če se bo praksa številčni ?U in razpršenosti sedanjih g JJmov brez reda in koledarja e1 , naprej nadaljevala zgolj i- a[adi sejmov, ne pa zaradi i Jftove vsebinske vloge in dra!slLa'- motorna ,in tji tj - ?- doDn dve desetle- •Jobijo praktično nobene HalneF-* ah pa s0 te mini" Podpc ie H«u^evni šPorti od države 1 sioven i?l se ^ub temu u^ed ne »J. .n Plotov in padalcev 1 v samem svetovnem je - prej nasprotno: v panogah smo v tem VfL - * samem svetovnem vDu' ^ato je zelo utemeljeno dos i nJe' ali znam0 ceniti sve USDene» ki so P° vrhu j 8a, doseženi predvsem z Pra .km trudom in sredstvi. slavV Primerjav o tem, kako dti, ?° nekatere dosežke v /^n. športih, zagotovo ni. V preV Je že postala tradicija, da viio 2ažetk°m sezone predsta-Sv°je načrte, ki jih vam jih v ■K? nih" disciplinah tudi pospemo. ?Je evropski prvenstvi Ja^alnih pilotov Pole ^alne pilote v teJ sezoni ta } domačih tekmovanj čaka- kluSe evropski prvenstvi: v nad vm razred" v Dubicah h- Vahom na Slovaškem v 81 Polovici julija ter evrosp- ko prvenstvo v tako imenovanih FAl razredih v znanem italijanskem Rietiju. Na prvenstvo na Slovaškem naj bi potovali predvsem štirje mlajši tekmovalci (med njimi Čerin iz ALC Lesce), tekmovali pa naj bi z letali Elan DG 101. Veliko je odvisno tudi od razpoložljivih sredstev, saj so Slovaki pri organizaciji tega tekmovanja navili cene do ravni, ki se je ne bi sramovali tudi na dražjem Zahodu. 7. evropsko prvenstvo v razredih FAI v Rietiju konec julija in v začetku avgusta velja v krogu poznavalcev celo za močnejše tekmovanje od svetovnih prvenstev, zato bodo Slovenijo zastopali najboljši jadralni piloti, med katerimi bodo Ivo Šimenc, Miha Thaler, kot rezerva pa je tudi Boštjan Pristavec, vsi iz ALC. Kot poseben adut naj bi bila tudi nova letala begunskega Elana DG 303, s katerimi naj bi to tovarno ponovno uveljavili kot izdelovalko najkakovostnejših letal v svetovnem merilu. V tako močni konkurenci (in vedno pomembnem vplivu naključnih okoliščin) si želijo vsaj eno uvrstitev med prvih 10, ki bi potrdila ugled slovenskih jadralnih pilotov. Vse leto naj bi potekalo med slovenski- em "Alpski toda zelo AlPSKA LIGA ligi«. pa Triglava, ki tekmuje v novoustanovlj ^Žkeirfi, minuli konec tedna na lepem . saj jem kegljišču v Avstriji (Bodensdorf) zopet najboljša, razllv drugouvrščeno ekipo LOG Steinel premagala z Podrti •, kegljev in tako vodi po dveh kolih z 10.192 kepli^1 teglji, 2. mesto pripada ekipi LOG Steinel 9.87. mesto ^mesto POST KARNTNE 9.642 kegljev in 4. vaiec Bodensdorf 9.446 kegljev. Najboljši tekmo-kegliev la Je bil Tomaž Oman LOG Steinel 861. P°drtimP? Tn8lavu Pa M- Beber in v- °man z 854-'Sralcp?1«,- P1^- Tako Triglav z zelo izenačeno igro Nasil -ll * novemu naslovu prvaka ALPSKE LIGE. d°niačfn ■•3- kol° se igra v Kranju 23. aprila 1994. Tokrat je Uri. vatu tt?3 LOG Steinel iz Stražišča, z začetkom ob 10. T««. jHENI privrženci kegljanja. ione t esen A ŠOLA JAKOB ALJAŽ PRVAK rvena,,J' 10 ^nstvo aprila - V zimskem bazenu se je v nedeljo končalo nastopilo sedem ekip. ...,a nastopila še osnovna n 0 »nestn ' ^ Je osvojila zadnje, sedmo mesto. V tekmi za te^giai vlW^^!a °>Š MatiJa ^l-* SO * 7:3 A b°Sši clke Č>§ Lucijan Seljak. V tekmi za tretje mesto so H krednrT ane Za8ar. *ije premagala OŠ France Prešeren z r °b AliS Zanimivo je bilo srečanje OŠ Simon Jenko in OS rlob» Gani jSi so bili slednji, ki so v £Ostavi Bodnaruk, Vstran antar 2, M Nastran 2, Gostiša, D. Antonijevič, J. walec ln Stromajer 2 zmagali z izidom 8:5. Najboljši atarPa7nr ^ Je °il Matej Nastran (OŠ J. Aljaž), najboljši Vd Jure Kern (OŠ S. Jenko). • Jože Marinček E Mercator Preskrba Tržič BUGOIMfCM - IEK51E Jutri bo zasedala skupščina Športne zveze Kranj PODELITEV RUČIGAJEVIH PRIZNANJ Skupščina se bo v dvorani kranjske občine začela ob 18. uri, podelitev Ručigajevih priznanj pa bo predvidoma uro kasneje. Kranj, 12. aprila - Predsednik Slavko Brinovec je sklical za jutri ob 18. un v dvorani kranjske občine 3. redno skupščino Športne zveze Kranj. Na njej bodo, razen za skupščino običajnih reči (poročilo o delu in program za letos), obravnavali tudi informacijo o gradnji zimskega bazena v Kranju in Giru v Sloveniji. Poročilo o uresničevanju lanskega programa dokazuje, da je kranjska občina še vedno izjemno "športna". Lani je bilo v vrhunskem in tekmovalnem razredu 15 športnih panog iziroma 16 klubov, razen tega pa sta izredno razvejana množični šport in športna rekreacija. Na seznamu je 16 športnih organizacij, 31 društev, 37 klubov in dve posebni športni organizaciji. Posebej pa je bil obravnavan in organiziran šport mladih. Za tekoče vzdrževanje športnih objektov in naprav v kranjski občini so lani porabili 2.050.613 tolarjev, za investicijsko vzdrževanje pa 1.923.000 tolarjev. Letos pa naj bi za tekoče vzdrževanje porabili 2.684.000 tolarjev, za investicijsko vzdrževanje pa 2.249.000 tolarjev. Po skupščini bo tradicionalna, že 18. podelitev priznanj Borisa Rucigaja. • J. Košnjek mi piloti tudi posebno tekmovanje za najboljše jadralne dosežke za hitrostne in daljinske rekorde in vsi nestrpno pričakujejo, kdaj bo prvemu Slovencu uspelo preleteti z jadralnim letalom 1000 kilometrov. Padalci: tudi na Kitajskem le 5 centimetrov Osrednje tekmovanje padalcev bo letos svetovno padalsko prvenstvo, ki bo od 28. maja do osmega junija na Kitajskem. Za reprezentanco je 8 kandidatov in ena kandidatka, ki za razliko od preteklih let, ne bodo imeli skupinskih priprav, pač pa bolj individualne. Za seboj pa imajo že štiri prvenstva v paraskiju, ki so seveda tudi del priprav, en trening pa so opravili tudi v ZDA. Pomembna pridobitev pa so nova padala za likovne in figurativne skoke, ki jim jih je priskrbela slovenska Teritorialna obramba, zahtevajo pa privajanje in novo tehniko izvedbe skoka. Pri skokih na cilj načrtujejo, da naj bi uspeli zadržati doseženo vrhunsko kvaliteto: povprečje 10 centimetrov v osmih serijah skokov. Na velikem tekmovanju v Veroni konec aprila in začetku maja naj bi opravili tudi reprezentančni izbor. Največ računajo da naj bi dosegla Irena Avbelj in Jug (med prvih 5 do 10 pri figurativnih skokih), na dober dosežek pa upajo tudi v kombinaciji. Po besedah trenerja slovenske padalske reprezentance Bunčiča naj bi tudi po svetovnem prvnestvu nastopali na različnih tekmovanjih doma in v tujini, med. katerimi bo v tujini zelo zanimivo tekmovanje v Pragi (skoki v fontano), v jeseni pa naj bi se udeležili dveh mednarodnih tekem, kjer bodo zastopali slovensko vojsko. Doma bo državno prvenstvo tokrat v Novem mestu. • S. Žargi ctKEJ DRŽAVNI PRVAKI S ŠKOFJELOŠKIMI NAVIJAČI Škofja Loka, 11. aprila - V športni dvorani Poden v Škofji Loki bo ta petek, 15. aprila, zanimiv večer za ljubitelje hokeja. Škofjeloški navijači hokejistov Acroni Jesenic so namreč v "domačo" dvorano povabili državne prvake, s katerimi bodo zaigrali vse bolj popularno igro - hokej v dvorani. V škofjeloški občini, kjer ni pokrite ledene ploskve, so ljubitelji hokeja leto prvič igrali občinsko ligo v tako imenovenm "floorballu", igri, ki je poznana v severni in zahodni Evropi. Pravila so sicer malce drugačna kot pri hokeju na ledu, vendar pa so rekviziti, od plastičnih palic, do golov zelo podobni. Da je ta i^ra zlasti popularna v škofjeloški občini, so pripomogli pri Smolejevih pn Svetem Duhu, kjer izdelujejo potrebno opremo, od žogic do hokejskih palic, pa tudi domača Športna zveza je prisluhnila zanimanju mladih in tudi malce starejših v občini, ki so se letos (v številni zasedbi ekip) prvič pomerili v občinski ligi. Večina igralcev hokeja v dvorani pa je tudi navdušena navijaška skupina, ki državne prvake spremlja ob ledu. Zato so se letos odločili, da sestavijo ekipo, ki se bo z Acroni Jesenicami pomerila v "floorballu". Tekma bo v petek, 15. aprila, z začetkom ob 19.30 v športni dvorani na Podnu. Da ne bo vstopnine in da bodo najboljši deležni tudi nagrad so poskrbeli številni škofjeloški zasebniki, glavni sponzor prireditve pa je podjetje Faoplan. Po tekmi bo še hokejska veselica v Gradisovi menzi na Trati. • V.S. ŠE ENO VESELJE v Kranju pogoji za razvoj karateja niso ^^^^t a nmnf *ikMmmr<*7 i, kar nekaj Kranjčanov tekmuje za druge BROJN AS 1 IH OLIMPU LjL V V Kranju je bilo državno prvenstvo v karateju TUDI DOMAČINOM ZMAGA Ker dobri klube. Kranj, 9. aprila -Karate klub Kranj je organiziral v dvorani na Planini državno prvenstvo v karateju v katah in bojih. Sodelovalo je 19 ekip, za katere je tekmovalo 70 tekmovalk in tekmovalcev. Žal pogoji za razvoj in obstoj tega športa, ki ima veliko privržencev, v Kranju niso posebej ugodni. Zato kar nekaj dobrih tekmovalcev iz Kranja nastopa za ljubljanske klube, kjer so pogoji očitno boljši. Kranjsko državno prvenstvo si je ogledalo blizu 200 gledalcev. V ženskih bojih (lahka kategorija) je zmagala Polona Vilar (Ljubljana). Alenka Sever iz Kranja je bila druga, tretje mesto pa sta si razdelili Mateja Bukovnik (Kovinar Maribor) in Kristina Otrin (Domžale). V srednji kategoriji je v bojih zmagala Tatjana Nedeljko (WKSA Maribor) pred Darjo Kramar (Emona Ljubljana) in članicama Foruma iz Ljubljane Matejo Ravnikar in Uršo Cesarec. V težki kategoriji je zmagala Kranjčanka Gordana Gostič in pustila za seboj Karmen Ribaš (Ljubljana), Andrejo Jeglič (Šiška) in Mojco Temlin (Forum Ljubljana). V absolutni kategoriji pa so bile najboljše Polona Vilar, Karmen Ribaš (obe Ljubljana), Darja Kramar (Emona) in Andreja Jeglič (Šiška). V katah posamezno je zmagala Nina Gbdeša (Ljubljana) pred Vojko Šestan in Alino Cunk, ekipno pa je zmagala Ljubljana pred Ilirsko Bistrico in Kranjem. Med moškimi je v bojih posamezno slavil Kranjčan Jaka Šarabon, ki tekmuje za ljubljansko Emono. Na drugem in tretjem mestu sta člana Emone David Lavrič in Andrej Koderman, prav tako tretji pa Dare Mavec iz Ljubljane. V katah posamezno moški je zmagal Mitja Tisovič (Petrovce) pred Arnoldom Skuhalom (Ruše) in Kristoferjem Stembergerjem (Ilirska Bistrica). Ekipno pa je v katah zmagala Ilirska Bistrica pred Rušami in Angelom Besednjakom iz Maribora. • J. Košnjek, slika J. Pelko Trije slovenski smučarji, Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir, ki so z letošnjih zimskih olimpijskih iger v Lilleham-merju prinesli vsak svojo bronasto medaljo, so bili v petek deležni še ene nagrade. Podjetje Nissan Adria, ki je generalni zastopnik Nissana za Slovenijo, države nekdanje Jugoslavije in Albanijo ter sponzor našega olimpijskega komiteja, jim je izročilo avtomobile nissan micra 1.0 LX. Sprva so sponzorji nameravali podeliti avtomobil nissan 200 SX za prvo zlato medaljo na olimpijskih igrah, odločitev pa so spremenili, ko so bile medalje tri, čeprav manj žlahtne. V zvezi z avtomobili naših smučarjev še tale zanimivost: Alenka Dovžan je še brez vozniškega izpita, zato se bo lahko nekaj časa igrala z miniaturno micro, ki so jo vsi trije prejeli skupaj s ključi pravih avtomobilov, Katja in Jure pa imata zdaj dva avtomobila, Katja citroena ZX, Jure pa audija avant. • M.G. Prva državna nogometna liga KONČNO TUDI ZMAGA ŽIVIL ŽIVILA Naklo: AM COSMOS Ljubljana 2:0 (0:0), strelca za Živila Robert Marušič v 81. in Marko Gruškovnjak v 84. minuti, rumeni kartoni Peter Vončina, Judež in Hasanagič (AM Cosmos) in Andrej Jošt, Brane Pavlin in Boris Sirk pri Živilih, glavni sodnik Jakopiček iz Maribora. Kranj, 10. aprila -Nedeljska tekma naklanskih Živil z AM Cosmosem iz Ljubljane je bila v marsičem pomembna. Moštvo je po odslovitvi Braneta Oblaka prvič vodil Janez Zupančič, trener naklanskih mladincev in mladinske državne reprezentance, doma je prvič zaigral skoraj pol leta poškodovani Robert Marušič, neuspeh na tej tekmi pa bi bil lahko poguben za moštvo, ki že devet kol ni zmagalo. Na koncu se je vse skupaj srečno izteklo. Naklanci so začeli tekmo brez Grašiča in Janeza Križaja (dva rumena kartona), vendar je bil Križaj med rezervami, z dvema rumenima pa je igral tudi Boris Sirk. Mumik je igral libera, Kočevar in Ahčin pa sta dobila ofenzivnejšo nalogo. V prvem polčasu so bila Živila sicer več pri žogi, vendar priložnosti ni bilo, proti vratom sta resneje ustrelila le Jerina in Gruškovnjak, ki je v 33. minuti v dokaj ugodnem položaju za gol zgrešil žogo. Naklanci so streljali prvi kot šele v 45. minuti. Gostje pa bi lahko iz dveh edinih šans na vsej tekmi lahko povedli. Obakrat je imel priložnost najnevarnejši napadalec Ljubljane Miha Vončina, vendar se je obakrat izkazal naklanski vratar Dino Lalič, ki je bil v prvem polčasu najboljši v moštvu Živil. Drugi polčas so začeli Naklanci hitreje in borbeno, večji del oblegali ljubljanski gol in izvedli nekatere akcije kot v starih časih. Streljali so 10 kotov. Igro je poživil Robert Marušič, ki je po poškodbi prvič zaigral pred domačim občinstvom. Pokazalo se je, kaj pomeni Marušič v moštvu. V.81. mui-nuti je z desne centriral Brane Pavlin, Marušič pa je v svojem slogu poslal neubranljivo žogo v gol. Tri minute kasneje je Pavlin podal žogo Vorobjovu, ta je našel Gruškovnjaka in Marko je povišal na 2 : 0. Treba je povedati, da je kranjsko igrišče odlično pripravljeno in je zdržalo tekmo, čeprav je IOMET •■■■■■■Kl^iilLir] KRANJČANKE V 1B LIGO Gorenjska nogometna liga JESENIČANI VODIJO Kranj, 12. aprila -V A gorenjski nogometni ligi so bili v soboto doseženi naslednji izidi: Lesce : Športplan S : 0, Železniki: Bled 2: 4, Zarica : Jesenice 1:2, Polet: Bitnje 0 :0 in Britof: Alpina 0:4. Vodijo Jeseničani pred Lescami. • R. Gros DRUGA DRŽAVNA LIGA TRIGLAV CREFNA PRESENETIL Piran - V drugi nogometni ligi je moštvo Triglava Creine gostovalo v Piranu in igralo neodločeno 2:2. Osvojena točka je glede na dosedanje igre in uvrstitvi obeh moštev vsekakor presenečenje. Pirančani so bili vedno trd oreh za vsako gorenjsko moštvo, vendar pa so Kranjčani ponovno dokazali, da so resda moštvo mladih in neizkušenih igralcev, ki pa lahko zaigrajo dobro in na njih kaže staviti tudi v pnhodnosti. V prvem delu so s preudarno in odgovorno igro brez večjih težav branili svoja vrata. Trener Kodele se je odločil tudi za nekaj sprememb v moštvu. Na mestu prostega branilca je igral Verbič, Mulalič je zamenjal Trogrliča, Golob je zaigral v zvezni formaciji, v napadu pa je Korenjaka zamenjal Eržen. Že v prvem delu bi Kranjčani lahko povedli, vendar je bil Golobov strel prešibak. V drugem delu so spet dokazali, da ob bolj odločni igri znajo dosegati tudi zadetke. Domačini so namreč v drugem delu povedli z 2:0, kar pa Triglavane ni zmedlo. Zaigrali so bolj povezano, izdelane akcije pa so jim prinesle izenačenje. Na 2:1 je znižal Ceferin po podaji Boldina, kmalu zatem pa je izenačil Korenjak po najlepši akciji na srečanju, v kateri so sodelovali Mulalič, Golob in Korenjak. Triglavani so tako še desetič v letošnji sezoni remizirali. Ob enajstih porazih so še vedno na predzadnjem mestu. Davek zaradi neplodnega ah katastrofalnega jesenskega dela bodo plačevali vso pomlad in tudi v naslednjih sezonah, vendar napredek v igri in odnosu igralcev do igre je očiten. Manjkajo le zmage. Igrah so: Potočnik, Mulalič, Kovačič, Novkovič, Kondič, Verbič, Golob, Bajrovič, Boldin, Eržen, Ceferin, Korenjak in Piljič. • Iztok Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA MENGEŠ ZASLUŽENO ZMAGAL Škofja Loka - V tretji nogometni ligi je Jelovica gostila Mengeš in izgubila visoko z rezultatom 0:3. Vodeči v tretjeligaški konkurenci Mengeš je zaradi nepričakovanega poraza v prvem kolu začel odločno, vendar pa so imeli prvo priložnost pravzaprav Ločani in sicer preko Križaja, ki je že v uvodnih minutah z močnim strelom s kakih dvajsetih metrov zadel vratnico. Kljub temu so imeli pobudo na igrišču gostje. V prvem dleu resda niso imeli večjih priložnosti, vendar pa so nekajkrat izdelali obetavne akcije, ki so napovedovale slab dan za Ločane. Ne glede na pričakovanja je bila igra v uvodnih minutah drugega dela povsem izenačena, za preobrat pa je poskrbel gostujoči napadalec Kržan, ki je predložek v kazenski prostor spretno usmeril v mrežo. Vodstvo je še dodatno spodbudilo goste, ki so ob nepovezani igri Ločanov nizali nevarne akcije. Na drugi zadetek niso dolgo čakali in sicer je bil po hitro izpeljanem protinapadu strelec Kralj, usodo Ločanov pa je malce pred koncem zapečatil Kržan s svojim drugim zadetkom. Ločani so tako spomladi doživeli prvi poraz. Fantje so se sicer trudili, vendar pa so bih Mengšam tokrat taktično in tehnično boljši nasprotnik. Igrali so: Oblak M., Brdnik, Oblak C, Krupič, Leskovec, Klančar, Švarc, Križaj, Kane, Vucetovič, Šešek. • Iztok Golob VISOKO ŽRTEV SODNIŠKE ODLOČITVE Radomlje • Slab konec tedna za gorenjske tretjeligaše je zaokrožilo moštvo Visoko, ki je gostovalo pri Radomljah m izgubilo z rezultatom 0:2. visočani so na gostovanje odšli precej oslabljeni le z dvanajstimi igralci, trener Knšelj pa je ob odsotnosti Naglica, Cotmana in še nekateirh vpoklical nekatere mlajše igralce. Vseeno so njegovi varovanci igrali dobro, odgovorno v obrambi in odločno v napadu. S tako igro so brez težav onemogočali domačine, priigrali pa so si tudi zrenpriložnosti. Prvo ie zastreljal Peternelj, koje iz idealnega položaja žogo usmeril preko vrat, podobno je storil tudi Zontar, le da je bil slednji nenatančen z glavo. Kazen je sledila petnajst minut pred koncem srečanja, pravzaprav pa je levji delež pri odločilnem zadetku domačinov prispeval glavni sodnik, ki je nerazumljivo dosodil najstrožjo kazen, katero so igralci iz Doba znali izkorisitti. Neupravičeno dosojena enajstmetrovka in vodstvo sta Visočane strla, domačini pa so tudi drugi zadetek dosegli iz bele točke in tako precej srečno osvojili pomemben par točk. Igrali so: Fuchs, Pelko, Anko, Žontar, Kepic, Ocepek, Zorman, Zaplotnik, Peternelj, Perne, Košir. • Iztok Golob V polfinalu državnega prvenstva v ženski konkurenci se oslabljene igralke Avtohit Bleda, po pričakovanju, niso mogle resno upirati državnim prvakinjam in so gladko izgubile. Več uspeha pa sta imeli gorenjski ekipi v moškem PLAY-OUTU. Ekipa Minolte Bled je dokaj prepričljivo dobila derbi z Ljutomerom in si s tem ob "normalnem" razpletu v zadnjih treh krogih že zagotovila igranje v 1B ligi naslednje leto. Tudi Žirovnica je dosegla zmago z najvišjim rezultatom, igranje v 1B ligi, pa si odbojkarji Žirovnice lahko zagotovijo že v naslednjem krogu, ko se bodo v gosteh pomerili z Ljutomerom. PLAY OFF -moški: Vileda : Olimpija 3:1 (11,8, -9,6), Salonit: Vigros Pomurie 3:0 (11,10,7). Ženske: Paloma Branik : Avtohit Bled 3:0 (6, 3, 6), Celje : Cimos 1:3 (-8, -8, 10, -4). PLAY-OUT moški: Žirovnica : Topolšica 3:0 (6, 9,10), Minolta Bled : Ljutomer 3:1 (6, 6, -4, 7). Vrstni red: Minolta Bled in Žirovnica 28, Ljutomer 24, Granit Preskrba 14, Topolšica 10, Fužinar 6 točk. PLAY-OUT - ženske: HIT Casino : Novo mesto 0:3, HP Hobby Branik : Mislinja STELL 3:0. Vrstni red: Novo mesto 30, HIT Casino 24, Krim 20, HP Hobby Branik 16, ŠD Tabor in Mislinja STELL 8 točk. V II. DOL ženske je ekipa ŠOU Triglav že v petek zmagala v Mariboru, vendar je bil najpomembnejši rezultat zanje dosežen v Šoštanju, kjer je domača ekipa Kajuh Šoštanj premagala Cimos II in jim tako na stežaj odprla vrata za odhod v 1B ligo naslednjo sezono. Igralke Mehanizmov Kropa so v zadnjem nastopu pred domačimi gledalci popolnoma razočarale in zasluženo izgubile. Rezultati: Branik Rogoza II : ŠOU Triglav 1:3 (2, -5, -9, -6), Mehanizmi Kropa : Ptuj 0:3 (-10, -14, -11), Kajuh Šoštanj: Cimos II 3:2, Mežica : Pomurie 0:3, ŠD Tabor II : ŠOK ŠOU Vital 0:3. Vrstni red: ŠOK ŠOU Vital 40, ŠOU Triglav 30, Cimos II 28, Prevalje 26, Pomurie 22, Mehanizmi Kropa 18, Kajuh Šoštanj i6, Mežica 10, Ptuj in SD Tabor II 8, Branik Rogoza II 6 točk. Rezultati 3. DOL moški - zahod: TAD Europe II: Bled II 3:0, Olimpija III : Termo Lubnik 0:3. Prvačina : Branik Sedex 3:0, Portorož: Mokronog 3:0, Bohinj: CIB Bovec 3:1, Plamen: Triglav 0:3. Vrstili red: Termo Lubnik 42, Prvačina 36, Portorož 34, Triglav 30, Kamnik II in Plamen 20, Mokronog II in Olimpija III18, Bled II 16, ČIB Bovec in Bohinj 6, Branik Sedex 4 točke. Rezultati 3. DOL ženske - zahod: Piran : Šentvid 2:3, Šenčur: Julči Vital II 3:0, LIK Tiha II : Solkan 0:3, Novo mesto II : Jesenice 0:3, Bohinj : Cimos III 3:1. Vrstni red: Šentvid 38, Jesenice 34, Solkan 30, Šenčur 28, Piran 22, Bled II16, Bohinj 12, Cimos III in LIK Tilia II10, Novo mesto II 6 in Julči Vital II 2 točki. V sredo ob 19. uri se bodo igralke Avtohit Bleda v OŠ J. Plemlja na Bledu pomerile v drugi tekmi PLAY-OFFa z ekipo Palome Branik. • Branko Maček komet mmmmmmmEn KADETSKA REPREZENTANCA V ŠKOFJI LOKI škofjeloški rokometni delavci so dobili organizacijo kvalifikacijskega turnirja za nastop na EP za kadete. Turnir bo v dvorani Roden in sicer od 10. dol2. junija letos. Na turnirju bodo poleg naših igrale še reprezentance: Cipra, Rusije m Avstrije. Pred domačo publiko bosta igrala tudi dva igralca Šeširja, Miha Keše in Bojan Jakac. Loški organizatorji bodo turnir zagotovo dobro organizirali. NOVOSTI IZ ŠEŠIRJA Po izpadu iz prve rokometne lige je pri rokometaših šeširja prišlo do prvih sprememb. Jožeta Galeta bo na mestu trenerja prve ekipe zamenjal Mladen Praljak, ki je sedaj delal v klubu z mladimi. Šest starejših igralcev bo na svojo željo lahko zapustilo ali zamenjalo klub. Za novo sezono v Škofji Loki načrtujejo dve kvalitetni okrepitvi, imena so zaenkrat skrivnost, v prvo ekipo pa bodo vključili najboljše mlade igralce vzgojnega doma. Pomembna je tudi vest, da tovarna Šešir še naprej ostaja glavni sponzor. Delo v klubu bo nadaljeval tudi Miro Dujič, zato se ni bati, da se loški rolimetaši nebi že po enem letu vrnili v prvo ligo, kar je tudi njihov cilj. Iz tabora Ločanov še tole: selektor članske rokometne reprezentance Tone Tiselj, je na spisek kandidatov za nastop na EP na Portugalskem, postavil tudi krožnega napadalca Šeširja Urbana šilca. ki je bil minulo sezono najboljši igralec. Mladinska ekipa Šeširja pa se je uvrstila na finalni turnir odprtega prvenstva Slovenije. Turnir bo od 16. -17. aprila v Veliki Nedelji. Ločani bodo igrlai v skupini z domačini in Kodeljevim. Drugo skupino sestavljajo: Slovna, A. Jadran ter Celje ali Gorenje. Loški mladinci imajo veliko možnosti, da nastopijo v finalu. * Martin Dolanc bilo mokro, vmes pa je tudi Oblak, Gruškovnjak, Vorotf ( rahlo deževalo. Za Živila so in Andrej Jošt, ki g* JL| igrah Lalič, Ahčin, Sirk, Koče- drugem polčasu za™ ^j! var, Murnik, Pavlin, Jerina, Marušič. • J. Košnjek, ">t0 j ©PBO]K manjkal samo gol. Na tekmo sag šel zelo nervozen. Prvič zarawj Braneta, drugič pa je bila ! velika odgovornost po slabet" startu. Mislim, da bo šla po \ i golih pot navzgor. Da bi pos^j trener prvega moštva, nifl1^ posebnih ambicij, ker sem ti** ; er mladincev Živil in slovenj j mladinske reprezentance io \_ trener reprezentance do 20 >v Jaz sem pripravljen pomagaj kot sem bfl pripravljen poma£;,' Oblaku. To je stvar kluba. Vn» j tev Marušiča je bila enkratnj Dosegel je gol v svojem s^!u,i po taki poškodbi, kot jo je i"1 J je to zanj velika moralna opof*' Dino Lalič, vratar "Po teJ tekmi sem zelo zadovoljen, *K je bil zadnji čas za zrI,aV Ubranil sem dva nevarna stre | potem pa se je fantom °dP^Lj Upam, da bom sedaj, ko zmagali, branil tudi nasledi tekmo." Robi Marušič, strelec pr^jj gola: "Prvič sem zaigral po mesecih in po golu, ki sem ga dal, upam, da bo Šlo ta naprej. Malo je bilo treme, saj sem bil dolgo izven igP g vendar sem imel motiv, da danes zmagamo. Nogome Jjj moj poklic in sem dal vse od sebe. Poškodbe nisem c in upam, da bo držalo tako naprej kot doslej." BESNICA ŠE V IGRI Rokometnim drugoligašem se prvenstvo počasi zaključuj konca sta ostala še dva kroga. Ker je na vrhu že vse zna ■ t d< zanimiv le boj za obstanke. Po sobotnem kolu je po Z|IJ6^'M Gorice ob Krimu odpisan verjetno tudi C. Zaplotnik. M?dl se Gorenjci koljemo med seboj, se nam ostanek druge Ug^ls\ Kot izgleda, smo na Gorenjskem neumni in bomo taki naprej. Škoda. Zakaj? Zato, ker se v tem kolu Novog" ^ premagali Škofljico in si priigrali drugo ligo tudi v na sezoni. Prvoligaši igrajo končnico. Prišlo je do prvega presenf*jafLe " Jtrtfinafu. Drava je v«jy B. Favorizirani Slovan je izpadel že v četrtfinai Ljubljanice. Isto se je zgodilo tudi Rudarju. Jadran in ^o(gWv bosta igrala še tretjo tekmo, kot verjetno tudi Prevent in O ^ ki sta drugo srečanje preložila. t:M Drugi del prvenstva se je začel tudi drugoligašicam,tre yP\ ^ šem, kadetom in starejšim deklicam. Že uvodno kolo pa )c.. ffi te slabo vreme, sai je bilo nekaj tekem zaradi snega preložen' y spomladansko kolo pa ni pnneslo presenečenj. 1. liga - končnica - druga tekma: Drava : Slovan 20:19 Drava, Omnikom Rudar : Pivovarna Laško 23:27 " Pivovarna, Goldstar : A. Jadran 32: Prevent: Gorenje - preloženo - Gorenj« 2. liga moški-zahod - 20. kolo: TAo Besnica 21:16, Akripol Trebnje : C. Zaplotnik 25:14, Izola 30:16, N. Gorica : Škofljica 20:16, Črnomelj : Kodeljev° ^3 GPG Grosuplje : Kamnik Žurbi Team 27:18. . ., M 2 2. liga ženske - zahod - 10. kolo: Sava (KR) : Plan»n?;!t"61 19:13, Lokastar.: Krim Elekta "B" 27:20, Polje 28:18, Tapi Zagorje : Izola 16:26, tekma Mlinotest je preložena. 3. liga moški - 10. kolo: Sava (KR) : Šešir "B" 15:3* M Pegaz Jezersko 35:18. Tekmi Besnica "B" : Gorjanc in Radovljica : Herbalife Storžič sta preloženi zaradi vremena. Prosa je bila Dom Žabnica. incKt Kadeti - center Sava (KR) : Šešir 7:24, Prule : cn trg ob Kolpi s 13 meč točkami. **k) jLV81™1 red: L °S Lucijan Seljak Kranj (17 meč točk/27 i 13/2J 2 US Ivan Cankar Vrhnika (14/24), 3. OŠ Stari trg ob Kolpi S) 6 h* PŠ Gorišnica (11/22.5), 5. III. OŠ Murska Sobota (10/ r ^jboi-j? SemPeter v Savinjski dolini (8/17.5), itd... rn*ar\Ti! rezu"ati po deskah: 1. deska: Miodrag Stojnic (Ivan 3 in L ,lka> 9/9)> 2. deska: Matej Šebenik (Ivan Cankar Vrhnika, 'INtro if,ena Rižnar (Gorišnica, 7.5/9), 3. deska: Gregor Simčič T), S 1°? KolP>> 7/9), 4. deska: Aleš Zaletelj (Lucijan Seljak Kranj, P*° Čun : Marko Gašperšič (Lucijan Seljak Kranj, 5/6), 6. deska: uPevc (Krško, 3/5). • Aleš Drinovec ONOČNI TURNIR V BRNCI Srval^slcera Koroškem v Brnci je bil letos drugi velikonočni "ivnern šahu. V sedmih kolih je sodelovalo 108 igralcev in laik med njimi tudi številni predstavniki slovenskih klubov, mednarodna mojstra iz BiH Zvonko Meštrović in LUpan U Kr • ^dfjčnoJ>a so 'gjraU'tud' člani Šahovske sekcije Tomo sirSe •»vrstirK' saJ nihče ni odšel domov praznih rok. Med prvih pet sLUP'ni ft 7 Vušan Zorko, Aleš Drinovec in Oskar Orel, tretji v rt trpini r >ratl.ng 1970-2050) je bil Klemen Klavčič, najboljši v t ^kami nio3:1111« 1850-1970) je bilUroš Kavčič, najboljša med >de?obroPs0S,n,01na Orel. tfM • nco tud* ostali slovenski predstavniki. Med prvo 1^**ČW Se uvrst"i še Vojko Mencinger, SUvo Simončič in J rUfl r&B (°d 8- do 10- mesta). Aleš Drinovec JLSplezal žf|Č Je„smučal po grapi na Šijo (III, 350 m). V Begunjščici ilsLgUnJsice^eiilško (80 stop. 50 - 60, 300 m 1/2 h) ter z vrha %?a d«e Ie Učal P° SV grapi na Sentanski plaz (300 m, 111+)-Ar:T (IV +/c,v begunjski vrtači splezal in presmučal Potepuhovo I V^arJeve in č^0-"1^' V St°ržiču PaA* presmučal kombinacijo UVOD V SEZONO: BOSCH SUPER RALLY TOMAŽ JEMC JE ZAČEL Z ZMAGO Ob odsotnosti Avstrijcev Witmanna in Baumschlagerja je slavil Kurt Goetlicher -Državno prvenstvo: požrtvovalna zmaga Jem-ca in mehanikov. Zeltvveg, 9. aprila - Z rallvjem Bosch super, ki je bil minuli konec tedna na dirkališču Oesterrechring v Zeltvregu in ob njem se je začelo tudi slovensko državno prvenstvo v rallvju, ki očitno tudi letos ne bo brez presenečenj, obračun za lovoriko pa sta po vsej verjetnosti napovedala dva glavna kandidata, lanski prvak Darko Peljhan in Tomaž Jemc iz kranjskega Mazda Y.C.C. Teama, kjer so lahko zadovoljni z uvodnimi dosežki. Rallvsta sta na tem rallvju, ki je tudi letos štel za avstrijsko in naše državno prvenstvo, navduševala pa sta že lani, sta letos na žalost manjkala. Baumschlager letos vozi v svetovnem prvenstvu, Franzu Witmannu, ki se ga ljubitelji rallvja pri nas spomnijo tudi z rallvja Saturnus, pa je Tovota Frey iz Dunaja tik pred začetkom sezone prekinila sponzorstvo. Sicer pa se je bil boj za prvo mesto med Avstrijcema Goettlicherjem in Stenggom (oba s fordoma escortoma RS cosworth), ki se je končal z zmago prvega nekako v senci obračuna za prve točke v našem prvenstvu. Že v petek sta imela največ dela državni prvak Peljhan z novim WV golfom in Jemc z mazdo 323, ki sta se do četrte HP z le nekaj sekund razlike menjavala v vodstvu, nato pa je Peljhanu odpovedal glavni jermen in Jemc se je vozil daleč pred drugimi našimi in se približal celo slovitemu Avstrijcu Johannu Schachingerju, ki prav tako vozi mazdo 323. Skoraj pa bi se Jemcu in njegovemu novemu sovozniku Briclju zmaga za državno prvenstvo izmuznila, saj se jima je v HP 12 odtrgal nosilec zadnjega diferenciala, okvaro pa je mojstrsko in požrtvovalno rešil mehanik Brane Pogačar in Jemcu je kljub zamudi in pribitku na predzadnji HP uspelo s samo petimi sekundami zmagati pred Janijem Trčkom s fordom escortom. Izkazala se je tudi posadka Strikovič - Pušnik, ki se je večino rallvja SLAVKA ROŽIČA i (V /ti h Defi« ■ ga grabna (IV +/S5, bUU m), er IV"), snl«,^a,Je sPlezal smer Urha (V+), sestopil pri Bumerangu V a konec c J katastrofalno (IV7III), sestopil po Sleparski (V-/IV), iT smeri so n¥al še Dir<*tno (V+/V) in sestopil Ob stebru (+IV). ti Mil TENIS1 PRVE V GORENJSKI LIGI tb^mercen?1 22- koIa za Peto mesto med Kondorjem in Javor Kjg*. Lig3 u J? končala Gorenjska namiznoteniška liga sezone ) eki ekiPe ki. , a kvalitetna, saj so med 12 ekipami sc I Cfa Kril' i ntekmujejo v republiških ligah. Zasluženo je Predvsemt rižami 3 in EGP Škofja Loka 1. Sama liga pa je >dJa tfl^. kalJenJe mladih igralcev z izkušenimi veterani. sodelovale zmagala M»ka !?OVanJa je bil tudi tokrat Tone Korenjak iz Gumar- 02?e2:|^xZadnJega 22 kola Kondor : Javor Commerce 7:3, ' Škofja Loka 1 3:7, Predpslje : Gumar Benedik : EGP Škofja i CSei 1:9 vK9'-}« Jesenice : EGP Škofja Loka 1 3:7, Predpslje : { T 2 7:3.^ 1 : ^že 3 6:4 in Guma ^1nale*tVK mNerceS?'^Gumar ■ Benedik 32, 5. Kondor 26, 6. Javor i 'l0- Jeseni ; ,PdiseJ 25> 8- Križe 2 20^9. EGP Škofja Loka 2 t niče 10, H. predoslje 6 in 12. Šenčur l.J. Starman 82" 1 34"""/|lvI^a: 1- Križe 1 40, 2. Križe 3 35, 3. EGP Škofja 4. Gumar Posadka Tomaž Jemc - Franci Bricelj s hladnokrvno vožnjo in izjemno požrtvovalnostjo mehanikov do prve letošnje zmage za odvozila z okvarjeno sklopko, a se je z dobro vožnjo vseeno uvrstila na 5. mesto v skupini N in na 8. v generalni razvrstitvi v točkovanju za DP. Posadka Turk - Korošak je zaradi okvare na elektriki njune mazde žal odstopila že v petek, vendar so v klubu kljub vsemu zadovoljni z izkupičkom. REZULTATI, generalna razvrstitev:l. Goettlicher - Moser, 2. Stengg - Wolf (vsi AUT, ford escort cosworth), 3. Zenere - Cianci (ITA, ford escort), 13. Jemc - Bricelj (SLO, Mazda Y.C.C, mazda 323 GTR), 14. Trček - Rjaveč (SLO, Kompas - Hertz, ford escort cosworth), 15. Jerneje - Gregorič (SLO, AMD Sportstil, R clio 16 V), 18. Črnivec - Picelj (SLO, Amortizer Gama C, lancia HF int.), 22.Valant - Vogrinc (SLO,WO, nissan sunny GTR), 28. Flego -Grudnik (SLO, WO, tovota celica), 35. Zupančič - Demšar (SLO, WO, mazda 323 GTR), 38. Strikovič - Pušnik, (SLO, Mazda Y.C.C, mazda 323 GTR)... Generalna razvrstitev za DP:enako od 13. mesta. • M. Gregorič Izdelali so doslej dva, ki jih bodo prav v tem mesecu temeljito preizkusili. Ko smo bili na letališču v Lescah se je v DG 303 usedel in prvič z njim poletel zagotovo eden najboljših slovenskih jadralnih pilotov Ivo Šimenc, ki je po pristanku dejal, da je občutek dober, ker pa gre za izredne finese, bo sodbo o tem, ali so se sposobnosti letala res izboljšale, mo- !;oče dati le po primerjalnih etih in natančnih meritvah. Z novim letalom, če bodo rezultati preizkusov ugodni, naj bi na evropskem prvesntvu v Rietiju nastopila Šimenc in Ljubljančan Stariha, ALC pa naj bi letos enega za 62.000 DEM tudi kupil. Naj dodamo še to, da si v Lescah želijo še v letošnjem letu začeti s postavljanjem dodatnega letalskega hangarja (vse je odvisno od tega, ali bo pravočasno sprejet potrebni ureditveni načrt), saj pravijo, da v sedanjem zagotovo dosegajo "svetovni rekord v številu letal na kvadratni meter". To jim neprestano povzorča poškodbe letal, da na hujšo nesrečo (npr. požar) ne smejo niti pomisliti. Številne prijave športnih pilotov (iz Avstrije, Nemčije Švice, Holandije) za letenje pri nas -to so s spremljevalci in družinami tudi izjemno bogati gostje Bleda - potrebo po primernem shranjevanju letal le še zaostrujejo. • Š. Z. Mladi drsalec Gregor Urbas s Hrušice KOLAJNA EVROPSKEGA LESKA Jesenice - Malokateri mladi tekmovalec se lahko pohvali s tako odličnimi dosežki v eni sezoni kot umetnostni drsalec Gregor Urbas. Je član Drsalnega kluba Jesenice, star 11 let in učenec 5. razreda osnovne šole Tone Čufar. Kot pionir je zagotovo najbolj obetavni tekmovalec v klubu. S sten v stanovanju na Hrušici se sveti 19 medalj, med njimi največ zlatih, ki jih je dosegel v nekaj letih. Intervjujev še ni vajen, je bolj redkobeseden, pa zato zares predan lepemu športu. Za bralce Glasa pa vendarle nekaj o njegovih uspehih. Letošnja sezona je bila zagotovo najuspešnejša. Katere medalje so ti najdragocenejše? "Najbolj seveda naslov državnega prvaka pri pionirjih v skupini A in bronaste kolajne na evropskem kriteriju v umetnostnem drsanju v Stuttgartu v Nemčiji. Na podobnem nekoliko manj kvalitetnem tekmovanju v Brnu na Češkem sem bil 2., zmagal pa sem tudi na domačem mednarodnem tekmovanju za Pokal prijateljstva." Z uspehi si verjetno dobil še večjo voljo do drsanja? "Najprej je oče želel, da bi igral hokej. Ko je začela sestrica drsati, je tudi mene zamikal ta šport in sedaj se bom še z večjo resnostjo lotil treningov in nastopov." Veliko treniraš? "Treningi so dvakrat na dan in kar naporni. Najprej me je trenirala Mojca Kurbos sedaj pa ruski trener Valerij Babicki. Obvladam že dvojne skoke, pirueto, pa tudi zahtevnejši program že vadim." Kako uskladiš treninge in učenje? "Kar naporno je. Veliko moram delati, tako da ostane malo časa za drugo zabavo. Rad še kotalkam." Kako sošolci gledajo na tvoje uspehe? "Veseli so in mi čestitajo." Največje želje? "Da bi postal dober umetnostni drsalec in nastopal na največjih tekmovanjih." Tekst in foto: J. Rabič RITMIČNA GIMNASTIKA ZMAGA TUĐI V KRANJ V nedeljo, 10. aprila, se J'e v športni dvorani na Manini pomerilo več kot 90 tekmovalk na drugem državnem prvenstvu v množičnem programu v športno-ritmični gimnastiki. Tekmvovanje je po-tekalo v petih kategorijah, in sicer za deklice od 1. do 4. in od 5. do 8. razreda, dijakinje z eno poljubno vajo (program A), ter z obveznimi vajami (program B) za deklice od 1. do 4. razreda z eno vajo, ter z dvema za dekleta od 5. do 8. razreda. Gostiteljice so od 1. do 4. razreda (pogram B) osvojile ekipno prvo mesto, med posameznicami f>a prvi dve mesti. Sode-ovalo je kar 9 ekip iz različnih krajev Slovenije in zamejstva: iz Ljubl- 4'ane, Vrhnike, Maribora, Jorovnice, Trsta in Kranja. Izidi - program A, 1. do 4. razred: 1. Ždral 8,65 (ND), 2. Žerjal 8,50 (Bor Trst), 3. Ocepek 8,45 (ND) in Švigelj 8,45 (OŠ I.C. Vrhnika); 5. do 8. razred: 1. Rehar 9,30 (ND), 2. Žnidaršič 9,00 (OŠ I.C. Vrhnika), 3. Benček 8,85 (Part. Stud.); - program B, 1. do 4. razred: 1. Zalokar A. 8,20, 2. Justin 8,10 (obe ŠD Kranj), 3. Slapnik 8,00 (ND), 4. Kancilija 7,95 (ŠD Kranj),... 6. Andjelkovič 7,80... 10. Zalokar M. 7,65... 26. Čubrilovič 7,20 (vse ŠD Kranj); ekipno: 1. ŠD Kranj 32,05, 2. ND 30,75, 3. Vrhnika 30,55; 5. do 8. razred: 1. Milašinovič 16,35 fBorovnica), 2. Kohne 16,30 Borovnica) in Kancinger 16,30 (OŠ Tabor); ekipno: 1.05 Tabor 3,45, 2. OŠ Borovnica 62,65, 3. ND 60,70; - sredjaj šola: 1. Osojnik 8,65 (ND), 2. Tekavčič 8,60 (ND). • Sonja Turk TRIGLAV VISOKO ZMAGAL V CELJU NEPTUN : TRIGLAV 3:18 Celje, 9. aprila - V zimskem bazenu Golovec so domači vaterpolisti v zadnjem kolu prvega dela gostili vaterpoliste Triglava, ki so visoko zmagali in osvojili dve točki, ki jih še vedno držita na vrhu razpredelnice. Tokrat je dal Rado Čermelj priložnost vsem igralcem in utrjeval taktiko za naslednje gostovanje, ki jih čaka že to soboto. V Trstu gostujejo pri vaterpolistih Micom Kopra, ki so jih v prvem kolu tekmovanja že premagali. Prav zato odhajajo tudi danes na tekmo za trening k reškemu Primorju, ki je trenutno tretji v prvenstvu sosednje države. V Celju so za Triglav nastopili: Homovec, Hajdinjak 1, Margeta 2, Balderman 2, Nastran 1, Antonijevič, Gantar, Grabeč 1, Bukovac 2, Štirn 1, Peranovič 1, Štromajer 1 in Troppan 6. J. Marinček MALI OGLASI 223-444 g 223-111 APARATI STROJI PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. «632-595 6342 COMMODORE 64 s kasetnikom, jovstickom in več kot 100 igrami, cena 250 DEM, prodam, ffl 632-175 Prodam BTV Iskra in aparat za odstranjevanje dima in prahu. 0218-571 8061 Prodam še zapakiran BRIVNIK Braun Sixstant 2006. 046-044 eoee Prodam mini HLADILNIK gorenje. 0329-539 8072 Rabljeno etažno PEČ in ekspanzijs-ko posodo, prodam za 100 DEM. 066-948 8074 Poceni prodamo osebni RAČUNAL-NIK OLIVETI. Q213-558_8083 Prodam PRIKOLICO za MOTO-KULTIVATOR. O76-848_aoos Prodam PLETILNI STROJ singer memomatik. 076-741 sob« Prodam PUHALNIK TAJFUN in manjši lesen stolpni silos. 064-010 8109_ Prodam PLETILNI STROJ passap duomatic (motor), 50.000 SIT. 076-484 sne Prodam mešalno mizo z ojačevalcem Montarbo - model 622, kot nov. 0242-356_8136 Prodam ČB TV Gorenje ekran 61, cena ugodna. 0692-816 8137 Uvožen HOBY CIRKULAR ter štucar Iskra, prodam. 064-056 sus Prodam malo rabljeno 4 tonsko VITLO. 066-511 _si« HLADILNI BAZEN za mleko 200 litrov, ugodno prodam. 0310-130 8148_ Prodam CIRKULAR tajfun 2 KW, enofazni 2840 obr./min. 065-713 Prodam obnovljeno dvigalo za les jonsereds. 0620-329 eisi Prodam TRAKTOR FENOT 50 konj.moči z kabino, 1170 del. ur, cena 32000 DEM. Kosmač, D. Kumar 13, Ljubljana sise Ugodno prodam novo KLIP-KLAP orodje v kovčku. 070-003 8162 Prodam PLINSKI pretočni BOJLER. Ambrožič, 070-255 8171 Prodam starejšo TRAKTORSKO ŠKROPILNICO 300 I. 0211-071 8175 Prodam tarifno PRIKLOPNO URO TPUB 11 220 v. 0633-862 8184 Iščem brezplačno za begunce rabljen HLADILNIK, ŠTEDILNIK ELEKTRIČNI. Šimč Štefka, Godešič 85, šk.Loka 8iss RAČUNALNIK C 64 z disketno in kasetno enoto. 0874-065 8188 Prodam TRAKTOR 500 Linz, ugodno. Drolec, Sidraž 1, Cerklje 8201 Ugodno prodam enofazni dvotarifni ŠTEVEC, skoraj nov. 045-141 8202 Poceni prodam kombinirano PEČ in lltoželezno KAD za kopalnico. 047-557 8210 Prodam SILOREZNICO Kola z niskim koritom. 064-087 8229 Prodam nov MIZARSKI SKOBELNIK - ponk. 0 65-341 6238 Prodam električni oblic in baterijskega preganjalca voluharjev. 0061/ 627-038 8262 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK 2 plin, 2 elek. 053-326 8268 Osebni računalniki, tiskalniki (Epson, Fujitsu), zaščitni filtri, programska oprema. ATAK, d.o.o., 0324-313 Prodam TRAKTOR 52 45 Zetor. 064-006 8278 Prodam barvni TV GORENJE. 0801-482, popoldan ssio Prodam RAČUNALNIK COMMODORE 64 igrice. Jelar Ciril, Zadraga 15, Duplje 6317 Po nizki ceni prodam novo žično BRANO za krompir. 049-234 8321 UNIVERZALNO STRUŽNICO fi 400x1250, prodam. O 422-579- 8338 TRAKTOR enoosni KOSOR MUTA z motorjem Acme, s priključkom kose, malo rabljen, ugodno prodam. 0733-207_8344 Prodam elektronski PISALNI STROJ IBM s spominom. 0622-802 6357 Prodam RAČUNALNIK za 11.000 SIT O 85-592_smo Prodam ICE stolp - gramofon - radio + 2 kasete-trik, 5 super Game kaset in zvočnike. 059-112 v#* Prodamo ELEKTROPNEVMATSKO KLADIVO EK 114. Cena po dogovoru. 0221-905 8368 Prodam skoraj novo ZAMRZOVALNO SKRINJO 200 I, na čeke. 076- 429 8369 ELEKTROMOTOR 18.5 KW 2920 obratov, prodam. 050-423 6374 PRALNI STROJ gorenje prodam za 6000 SIT, ter posteljo od pograda 4000. 051-194_sne Prodam TRAKTOR T.V. Primožič, Grahovše 17, Tržič 8387 Prodam nov kuppersbusch in bojler. Možina, 065-072 B391 Samohodni OBRAČALNIK Bohelnoti in 1400 kosov Kikinda 333 ter Mio Standard PORAVNALKO cirkular, vrtanje in brušenje, prodam. 065- 054 8418 Prodam MEŠALKO 16 KANALOV ZA 1500 dem. 0713-039 8420 GLASBILA SINTHESIZERJI: CASIO, ROLAND, VAMAHA, KAVVAl po najugodnejših cenah, zahtevajte prospekte. 0802-274 in 802-216_saos Prodam HARMONIKO Hohner Atlan-tlc IV 120 BASNA. O 715-608 8376 Prodamo diatonično HARMONIKO, primerno za učenje. 0621 -211 8390 GR. MATERIAL Kupim "Bled" plošče rabljene in bankine. 0323-189 soe2 Prodam nove betonske STOŽNIKE ali menjam za les. O738-922 8092 Prodam GRUŠT za strehe, strešno opeko in stekleno volno za izolacijo. 0620-004 sns Prodam smrekove PLOHE in DESKE. Ropret, štefetova 18, Šenčur 6115 Prodam nova garažna VRATA s prizmami. 064-336 8135 Prodam GARAŽNA VRATA lip bled v. 209 cm, š. 239 cm. 049-152 8192 Prodam rabljene SALONITKE. Drolec, Sidraž 1, Cerklje 8200 Prodam 3 nova STREŠNA OKNA 54x70 po ugodni ceni. 0723-417 Prodam železna vrata, ugodno. 0733-437 8263 Prodam SUHE DESKE 2 cm. 0681- 210 8267 Prodam COLARICE in trame 10x10. Kalan, Poljšica 6, Podnart 8269 Izdelujemo udarne vijake - žeblje za pritrditev kombi plošč. 083-850 8275 Prodam OPAŽ prebarvan z beltonom št. 3. 045-159, popoldan S28i Prodamo 700 kosov strešnika BOBROVEC. 047-607_8306 BETONSKO ŽELEZO 12 in 6, 300 kg, prodam 20 % ceneje. 0738-919 Polagamo OPAŽ in ladijski pod. Matej, 83-585 8362 Prodam obžagan LES 20 x 20 osem metrov, dolžine in suhe smrekove plohe 50. 065-698 8426 IZOBRAŽEVANJE Iščem inštruktorja za harmoniko za 11 letnega fanta. 0733-093 8179 Uporaba PS - individualni pouk. 0214-213 8218 Osnovnošolci, srednješolci! Nič več skrbi pri urah matematikel Kličite 0718-192 8249 Nemška konverzacija, prevodi, priprava na Daf-izpit, poslovna korespondenca. 0312-520 8252 Sprejemamo prijave za tečaj šivanja. 0622-256, po 20. uri 8255 Iščem inštruktorja knjigovodstva in strojepisja za ekonomsko šolo. 0691-572, popoldan 8372 KUPIM ODKUPUJEMO IN PRODAJAMO starinsko pohištvo, ure, umetnine, nakit, porcelan, kovance, razglednice... ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037, 48-545 6S4o ELEKTROMOTOR 3 KW 2200-2400 obratov, trofazni, kupim. 0217-715 7919_ Kupim TRIP TRAP stolček. 048-725 6060 NA LEPEM KRAJU, malo višje, da poleti ni prevroče, rajši bolj na samem kakor obkroženo s sosedi, ne predaleč od Ljubljane, KUPIM opuščeno kmetijo z možnostjo nadomestne gradnje ali lepo zazidljivo PARCELO. Ponudbe z naslovom, opisom in približno ceno na 61113 Ljubljana, poštni predal 102. aoss Kupim kamnite okvirje oken in vrat od stare hiše. 0622-135 sio4 Kupim stare slovenske knjige. 070- 516 »123 Kupim NAKLADALEC gnoja, za zadnjo hidravliko traktorja. 065-126 Kupim 100 kom male BETONSKE OPEKE - 20. Reteče 178, Škofja Loka sise KUPIM: starinsko pohištvo, slike, ure, skrinje in ostalo. 0718-188 8189 Kupim ali najamem HIŠICO ali vikend v Begunjah ali okolici. Srečo, 047-425 8240 Kupim KAMP PRIKOLICO 3+2 ali večjo. 0327-009 8270 Kupim FIAT TIPO, OPEL KADET SOLZA, letnik 1990/91. 0422-571 Kupim ROLARJA številka 40-41. 0222-524 8382 Kupim starejšo HIŠO, zazidljivo parcelo. 0311-025 8364 KUPIM STARE OMARE, POSTELJE, PREDALNIKE, MIZE, STOLE. 045- 655 6421 - Kupim vhodna VRATA iz kamna, okna, mizarski ponk. 045-655 8422 Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 23.4.94. Prijave 049-442 7773 NAKUPOVALNI IZLET v Munchen - s kombijem. Prijave 082-104 si28 S.E.M. avto šola - učimo kandidate z opravljenim CCP. 0633-114, 620- 211 _8197 ITALIJA-PALMANOVA-PORTO-GRUARO-GORICA, 21.4.1994. 0691-624 8301 OBLAČILA LOKALI V najem oddam SKLADIŠČE 40 m2 v Naklem. 050-852 8300 V najem oddamo strojno lopo -skladišče v izmeri cca 70 m2 v Zg. Luši pri avtobusni postaji. 0620-552, 620-497_8326 Oddam PROSTOR za pisarno na Bledu. 077-621_8354 Oddam 70 m2 za opravljanje mirne obrti, telefon, sanitarije. 0213-628 8367 TRŽIČ UGODNO - z delom lahko nadaljujete takojl V najem oddamo kompletno opremljeno, dobro vpeljano živilsko trgovino 100 m?. Pod ugodnimi pogoji odkup zalog. Predplačilo najema za eno leto. PRIMO, d.o.o., Retnje 13, Križe, 0064/58-055 od 18. do 20. ure (ob delavnikih) Prodam čipkasto poročno OBLEKO št. 40, poletno. 0682-720 8089 Belo dolgo obhajilno OBLEKO št. 10, prodam. 044-107 8112 Prodam nov ŽENSKI PLAŠČ 42, velur 200 DEM. 0715-147 8141 VERITAS - izposojamo poročna oblačila z dodatki iz uvoza. VERITAS, Jenkova 1, 0312-207 8157 Prodam lepo poročno obleko št. 42. 0721-217 8187 Prodam belo, dolgo poročno OBLEKO za manjšo postavo (40). 049- 210 8204 Prodam belo dolgo obhajilno OBLEKO za 9 let. 0328-280 8247 Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO za 5000 SIT. 0223-879 OTR. OPREMA STOLČEK za hranjenje otroka, nov, prodam. 0327-089 W71 Prodam otroško ZIBELKO belo. 076-741 6100 Prodam otroški STOLČEK in jogi 120 cm. 0802-040 8207 Ugodno prodam otroški STOLČEK za hranjenje. 0713-069 8217 DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure sobota od 9 do 12 ure TV ^ HI - Fl ^ VIDEO TV37cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV72cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina in storitve do.o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064 - 2123 67,211142 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO.SE PRESELILI NA NOVO LOKACIJO, KIDRIČEVA 2, KRANJ (bi vsi dijaški dom) KOLESA TOMOS AVTOMATIK A 35 SL nov, nerabljen, prodam. 0215-545 soes Prodam GORSKO KOLO na 18 prestav. 0421-528 8075 Prodam ETZ 250, dobro ohranjen. 065-618 8077 Prodam dve gorski kolesi nerabljeni in eno moško Maraton kolo, nujno ugodno! 0632-770 8079 Prodam fantovsko KOLO MBX za starost 7 let. 051-810 so9i Prodam MZ 125, letnik 1988, registriran. 0712-338 80B4 MOTOR JAWA 350 TS. ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 083-040 sin Prodam APN 6 in CTX 80 - nov. 0622-652 8121 VESPO skuter HONDO PALL 50 cmm prodam. 082-557 8125 Otroško KOLO KEKEC prodam. 084-535_8166 KOLO PONY luxus metalik, srebrne barve, prodam. 058-463 8170 Prodam GORSKO KOLO 18 prestav (M), kot nov, 300 DEM. 059-021 Prodam DIRKALNO KOLO BIEM-MEZETA z dodatno opremo. 0620- 643 8183 TOMOS AVTOMATIC A 3 ML lepo ohranjen, prodam., 300 DEM. 0215- 545 8341 NAJDENO Na relaciji Britof - Šenčur sem našel tablico KR N 1 - 473. 0241 -1278216 OBVESTILA RIM-CAPRI-POMPEJI-VEZUV od 26.4. zvečer do 1.5.1994, cena 310 DEM. O 691-624_6522 MATURANTKE in MATURANTJE! Bliža se VALETA, vaš obraz naj bo bleščeč,koža zdrava. Čas je, da storite kaj zase. CANARV 0214-341 PI-BIP DOSTAVA HRANE VAM NUDI PIZZE IZ KRUŠNE PEČI, O 221-051 POKLIČITE. Primerno za upokojence, šolarje, bolne in zdrave Hudi. Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK mareia in torbo za nošenje dojenčka. 083-113_ sns Prodam kombiniran otroški VOZIČEK DINO za dvojčke ali vsakega posamezno. 083-113 an9 Prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK in AVTOSEDEŽ. 065-047 8241_ Prodam otroški kombinirani VOZI-ČEK peg. 0241-103_82« Prodam otroško posteljico z jogijem (140x70), sedež (pri mizi, za v avto), peg, nahrbtnik, voziček, Chicco (globoki, sedeči). 0311-786 8253 OSTALO Prodam ROČNI VOZ. 081-454 8107 Prodam Elanov bon za 5000 DEM Podarim-Doblm. 045-267 8143 Prodam BRŠLINKE! 0064/323-355 8174_ Prodam LTH točilni pult-šank. 0216-208 8214 Prodam TOČILO za med (centrifugo). 0218-306 8223 Prodaja novih trakov za tiskalnike. 0061/576-078 8258 Prodam novo mizarsko DELOVNO MIZO. 0718-088 8264 Prodam pelargonije bršlinke. 0327- 287 8296 Ročni voziček na dva kolesa od ponija, prodam. 0631-168 »371 SMREKOVE FIŽOLOVKE naročite 0715-938, možna dostava. 8379 Prodam viseče PELARGONIJE -bršljinke. Mavčiče 95, 0401-037 PRIDELKI Prodam SENO. Kalan, Bukovica 26, Selca, 064-144 som prodam kvalitetno SENO po 15 SIT, 2 toni. 0691-867_8138 Prodam drobni KROMPIR primeren za sajenje. Đ45-391 8142 Prodam drobni in jedilni KROMPIR. Strahinj 63, Naklo, 048-085 8190 Prodam kvalitetno SENO. Kristan, Hlebce 32, Lesce B191 Prodam HLEVSKI GNOJ. 045-738 6194_ Prodam ZEMLJO za presajanje rož. Jezerska 88, Kranj 8195 Prodam HLEVSKI GNOJ. 0632-714 Prodam semenski KROMPIR sante. 0733-087 8296 Prodam KROMPIR za sajenje več sort po 15 SIT in KROMPIR za krmo. Jerala, Podbrezje 218, 070-204 8297 Prodam KROMPIR za seme sorte rezi, sante, desire, jerla in kondor. Škofjeloška 33, Kranj 8268 Prodam KROMPIR od kraja. 0631- 309 8324 Prodam KROMPIR za krmo. Trilar, Zasavska 44, Orehek 8336 PREKLIC Preklicujem vse dokumente, ki so bili vzeti iz dobro zakljenjene hiše, da so neveljavni. Ukraden je bil tudi zdravniški izvid. Pogačnik Marija, Preddvor 30 8293 POSESTI Prodam PARCELO za vikend v izmeri 300 m.2, z vsemi pripadajočimi dokumenti v Plavškem rovtu nad Jesenicami, šifra: NARCISE 7554 V centru Kranja, Na Skali 1, oddamo v najem poslovne prostore, pod ugodnimi pogoji tudi celo hišo. 0064/214-494 od 19. do 21. ure (ob delavnikih) 7739 Zamenjam stanovanje in prostor za lokal za stan. hišo. 0620-070, zvečer 7924 GARAŽO v okolici Vodovodnega stoloa naiamem. 0213-803 tm6 Slovenski družini oddamo STAREJ-ŠO HIŠO. 0422-029_6132 GARAŽO vzamem v najem Čirče-Planina. 0323-803 8ieo Vrstno hišo na Bledu menjam za Kranj. Bled, Prešernova 45 A 8250 Prodam polovico HIŠE 2-sobno stanovanje, garaža, vrt. Šifra: HIŠA Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali širši okolici. O 331-043 8335 V Kranju prodamo polovico dvojčka 200 m2 na parceli 400 m2. TRGOA-GENT, D.O.O., 0061/15-99-686,15-99-729 8346 V Šenčurju prodamo PARCELO 500 m2 s prvo ploščo. TRGOA-GENT.d.o.o., 0061/15-99-686, 15-99-729 8347 V Kranju prodamo hišo primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnice. TRGOA-GENT, D.O.O., 0061/15-99-686,15-99-729 8348 Vrstno atrijsko hišo v Drulovki pri Kranju 100 m2, prodamo. TRGOA-GENT, d.o.o., 0061/15-99-686, 15-99-729 8349 Vilo 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOA-GENT.d.o.o., 0061/15-99-686, 15-99-729 8350 Pri Kranju prodamo samostojno HIŠO 300 m2 + 54 m2 poslovnega prostora, na parceli 900 m2. TRGOA-GENT, D.O.O, 0061/15-99-686,15-99-729 8351 POSLOVNI STIKI CERTIFIKATE prodam za polovično ceno. 0329-550 8173 Prodam PODJETJE v mirovanju. Naslov v oglasnem oddelku. 82oe CERTIFIKATE ugodno prodam. 0329-145 8323 RAZNO PRODAM Prodam kostanjeve DRVA. 0422- 003 8176 SIPOREKS 5 cm, 10 cm, ter GUME ZA FIAT 750,prodam. O 312-322 Prodam dva otroška kolesa in dvojno pomivalno korito. 0326-287 OKNA 140x140, nerjaveče korito, mešana drva, prodam. 0242-433 Prodam BUKOVA DRVA. Sr. vas 115, Šenčur ssos Prodam Z 101, starejši letnik in kombiniran ŠTEDILNIK 4 plin, 2 eiek. 064-131, zvečer 8353 Prodam Z 101, letnik 1987 in šivalni stroj Eberdec. 0329-782 8450 STAN. OPREMA Novo, še zapakirano tuš-kabino, prodam (ni kotna). 078-659 7945 Ugodno prodam malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. 0880-032 --—i FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GL^ V POVEZAVI Z BERNARD* MAROVT, VABI IZKUŠENA J NEIZKUŠENA DEKLETA IN' FANTE NA ■ IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANI". TELEFON: f 061/125-82-12 WU INT.208.VSAK £1 DAN OD 10. DO 14. URE r Prodam dobro ohranjeno SPAj-H j iz poliranega furnirja. O 221-«*''J 25-66, dopoldan__ Prodam dva raztegljiva dobra Kj* ČA in dva fotelja. 0215-796^ Ugodno prodam staro POHIŠ^ O 714-546_ _ Ugodno prodam strojeno bjK"J kožo, velikost 5 m2, 4000 Si' m2. 0874-370 Prodam zelen pliš) raztegljiv DVOSED Ml za 20.000 SIT. «82^. ŠPORT Zelo ugodno prodam TRlAfl- a KO BALANCO. 048-625 ^y Prodam KAJAK CANYON, *fi| dirkalno KOLO Prestige 600). 076-375 STORITVE ROLETARSTVO BERČAN rolete, žaluzije, lamelne zaves« in fax: 061/342-464, ali 061/3*' (stanovanje)__ ROLETARSTVO BERČAN ' f» rolete, žaluzije, lamelne zavf*8 in fax:061/342-464 ali 061/3% (stanovanje)___^ ROLETE, žaluzije, lamelne z* izdelujemo, montiramo in P°P i* mo tudi na obroke. 0213-21» ČISTIMO stanovanjske in po/JV prostore. HRIBAR - BLESKJJf bogato paleto referenc. NaroC ^ 331-431 ___S, --^i|.f J&J SERVIS TV-VIDEO W naprav vseh proizvajalcev. ^ vsak dan od 9. do 17., srn 80, 0329-886_ Izdelujemo zaščitne kovinsk0' za okna in vrata po ugodnin 0 45-346 LEDO SERVIS; servisiramo ' hladilnike, pralne stroje, St8° 0 214-780 ali 242-766 Panasoni' m centrale, tBje^ /uBSUTcVr) cenuBiB, v teleta za prave postoj SEPVISZORJGI POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA St-O^lj TELEFOj TRGOVINA - SB' Uprava tal: 064 222 868 tax.: ***Z*Q j$ UUBUANA tel/fOK.: 061 'iS*''* KRANJ. tel/foK.:CY>4 2*1 KOZMETIČNI SALON CAjJj Roka in naravni preparatiso „# ti s katerimi lahko nared^^ pri negi obraza In telesa PIZZE, PIŠČANCI,_Pt^S KRUŠNE PEČI; PI-BIP, SiT^ HRANE O 221-051 P°*t£^ Imate težave s tredoJ°d podplatih, vraščenimi f&Sjm očesi.....Pomaga vamiPg™ tudi na vašem domu. Q~ MONTAŽA TV ANTEN, kl satelitskih že za 419 DEM 0310-223_ Elektroinstalaterska in "JS ževalna dela opravljam hitro. 0681-320 Izdelujem POMIVALNAJ< mlekarne in plastične v 0325-576 NON STOP DOSTAVA Q dom. Plinarna Benedik, 0311-617__—~~^o* Podjetniki - obrtniki! računovodske storitv ■ f715-585 int. 2201 y. d.o.o., 1#| KARTICE "PODARIM 0$$ gsffl TUDI V MAL00GLASNI Slv ™ GORENJSKEGA GLAS^ V KRANJU, ZOISOVAi^n FINALNO ŽREBANJE . 24.4.1994! 5*ek, 12. aprila 1994 MALI OGLASI, ZAHVALE 27. STRAN • GORENJSKI GLAS Hi-Fi RLF ^ - video - hi-fi Garant*: so*nr ^•»»"»a*8»or»l«s uBL Jamo, AKCIJA: «ONY 55TTX 99.900 ggj e.iao 630 UX-60 235 9°p«T0 00 9.h D01*.« oho,NODl5h do19.h SOBOTAH OD 9.h DO 12.H V *l\tmi GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj ^_tel.: 222-055 fji8ej6m° KOVINSKE ZAŠČITNE jsajaži04okna' vrata',!s hodili'1 računovodske storitve po <^!jgni- «211-818. po 20. url ■Ste?VI&mo vse vrste elektro in->22L»216-935 _sisa avtjf osvežiti praktično vožnjo z *"-836 8159 naroči?^8 ^ Reklamne storitve po 204, ^N6 do izdelka. 0218- *>^Jr3g___8164 naDuis*tna montaža raznih oblog, ^061/^ in balonskih ogra]. *v^y3-127 ai77 ^dim!?Vodska in knjigovodska dela •ejJL? obrtnike In podjetja. 6203 KlJ^^-rnontaža SATELITSKIH in %0a!?NE< montaža in popravilo J7^2o' A kanal, M MTV). «215-146, -----«277 ^S?UDNE ^ORITVE - strokov-5^2S«20yin Instalacij ter po- ^Sli*2* «307 S. StSli ? ■ MONTAŽA pralni 6l«lCinn.ik' b°J'ef1'. vodovodne "instalacije. »325-815 8319 Š^SSlnS^'KA - PREV.TJE 1 LQ^ncSV> Dra|nih strojev 3000 s^S ^menjava. Gubčeva (R0L^--Zl1'8___»322 SS^^I"1 ,arT1e'ne zavese, ^1-443 Siramo' Popravljamo. ftSfa^^ 8358 *^senirceču^odske storitve, A ^iL?il-740 Int. 288(^88 Na deželi oddam SOBO samski osebi s posebnim vhodom. O 421- 248_8261 Kranj, dvosobno STANOVANJE, 61,5 m2, prodam. 0064/218-520 8292 Enosobno opremljeno lastniško stanovanje v lescah pri Bledu oddam v najem. 0710-725, zvečenuos V najem oddamo 2 sobno STANOVANJE v izmeri 50,50 m2 v Zg. Luši (zadružna stavba). 0620-552, 620- 497_8325 Oddam 3-sobno STANOVANJE v Cerkljah. 00049714412511 8333 TRŽIČ BISTRICA, prodamo 3-sobno stanovanje 72 m2, CK, IV. nad. Cena za stanovanje kompletno z garažo 80.000 DEM. Možna menjava za manjšo hišo z nekaj zemlje do 120.000 DEM. PRIMO, d.o.o., Re-tnje 13, Križe, O58-055 od 18. do 20. ure (ob delavnikih) »435 VOZILA DELI Aluminijasta platišča z novimi gumami 175/70-13 semperit, prodam. 0325-160_8122 Prodam dele za 125 P. Šernek, Sp. Besnica 137 8126 Poceni prodam novo tovorno AV-TOPRIKOLICO. 066-672 8144 Prodajamo vse rabljene rezervne dele za Z 750. 064-438, po 15. uri 8276_ Prodam AL PLATIŠČA 13 z gumami. 0214-719 8385 FIAT TIPO 1.4 S MAQ Cena do registracije : 16.990 DEM SEAT TOLEDO: 1.6 GU 23.400 DEM 1.8GLXi 26.900 DEM 2.0 GU 29.900 DEM Vozila so v zalogi. MONTANA D.O 0., M 061/558-376,0609/615-648 5MUNIZ KAMION ZASTAVA 640 zelo lepo ohranjen, ugodno prodam. 0328- 010 8096 Prodam Z 750, letnik 81/8, reg. do 8/ 94, ohranjen, nove gume, prodam za 550 DEM. P53-446_sioi UNO 45, letnik 90, 8300 DEM. 0710-795 8102 Prodam MERCEDEZ 250, letnik 1978. 048-082_8103 Prodam VW JETTO diesel, letnik 1988. 043-072_srn GOLF 81, reg. do 95, prevoženih 100.800 km, ohranjen, 3800 DEM. 084-474 8120 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987, dobro ohranjen. Cimerman, Podlubnik 153, Škofja Loka sna Prodam DIANO, letnik 1981, je registrirana. 0715-938 8140 VOZILA PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, bele barve, odlično ohranjen, prodam. »738-113 7637 Enodnevni nakupovalni IZLET na madžarsko, dne 23.4.94. Prijave »49-442_7774 OPEL KADET 1,3 S, odlično ohranjen, prodam. »738-113 7804 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, cena 1000 DEM. «48-122 7858 "Ni parkir placa, kje pa, na GLOBUSU je vedno prosto!1 IVECO GOLF JGL, letnik 10/81, prodam. «421-441 8147 Prodam FORD ESKORT 1.3, letnik 84/9, 5 vrat, 5 prestav, rdeče barve, lepo ohranjen za 6800 DEM. 045- 229 8152 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. «66-368, po 16. uri 8161 Prodam ŠKODO 135 letnik 1991, reg. do marca 95 za 7300 DEM. «311-028_8169 Ugodno prodam JUGO KORAL 45, letnik 12/88. «70-220_am Prodam VW PASSAT, letnik 79/80, reg. januar 95, ceha 2600 DEM. Žabertl Marjan, «719-565 6193 Prodam Z 750, letnik 1976, ohranjen, vozen, neregistriran. «801-514 e2os Prodam Z 101, letnik 1987, reg. 10/ 94. «725-054_6211 Prodam VW 1200, nereg. v voznem stanju, cena 450 DEM. Košir Franc, Križna gora 6, Škofja Loka 8219 Prodam Z 101, letnik 1986, reg. do 10/94. «217-143_8230 Prodam Z 750, letnik 1983, reg. do 20.7.94, zelo lepo ohranjen, oker barva, cena 950 DEM. 0061/611- 132 8231 Prodam R 4. letnik 1989. «46-431 8233 GOLF JGL, letnik 9/81, rumen, 95000 km, redno servisiran, prodam za 4000 DEM. «620-955 8239 Prodam FIČOTA 850, cena 1000 DEM. «061/841-148_8248 Ugodno prodam Z 101 COMFORT, letnik 1982. 0 58-207 popoldan 8251 JUGO 55, letnik 1990, rdeč, proda- ODKUP, PRODAJA - cenitev in mo. RUBIN KOKRICA, 0215-545 prepis vozil. 070-747 8259 POOBLAŠČENI PRODAJALEC SALON VOZIL St Žagarja 30 218-690 AAL£Q OPREiNiKovA aa KRANJ TBL.: 212-670 212 1B8 -----am Prodam UNO TURBO diesel, letnik 1986. O 324-505_8055 Prodam Z 101, letnik 1987, ogled popoldne. Lom 89, Tržič_eose Prodam JUGO 45, letnik 1984, reg. do marca 95, cena po dogovoru. O218-330 . «063 OPEL ASCONA 1200, letnik 1973, neregistrirano, prodam za 500 DEM. O323-273_ »o«4 LADA SAMARA 1500, letnik 1990, 5 v, prodamo. RUBIN KOKRICA, 0215-545 »066 RENAULT PREŠA d.o.o. Cerklje, Slovenska c. 51 tel. :422-522 ;fax :422-520 del.čaa:od7.-16., sobota 8.-12. PRODAJA VOZU., REZ.DELOV IN SERVIS CUO 1.4ET, TWlNGO, B19 1.4IIT DOBAVA TAKOJ M OSTALA VOZILA KRATKI BOB. BOKI UGODNI KREDIT114% OBRESTNA MERA RABLJENA VOZILA: R5 CAMPUS let.91 Prodam GOLF, letnik 1982-83, dobro ohranjen in dodatno opremljen. 0323-235_,_»°m Prodam JUGO 45, letnik 1989. Hočevar, Golniška c. 24, Kranj Kokri-ca___22 UNO 45 S FIRE, letnik 1986, prodam. 0802-752 8076 Prodam karamboliran osebni avto OPEL REKORD, starejši letnik. Q213-558_ 8082 Prodam neregistrirano DIANO v voznem stanju. 0323-063 8068 Prodam FIAT 750, vozen, neregistriran. 0403-615, zvečer smo Prodam FIAT 850 po delih. 402 r217- 8272 OPEL KADETT 1.4, letnik 1990, sive. metalne barve, reg. do 8/94. Robič, Zg.Rute 62, Gozd Martuljek 8279 Prodam JUGO 55, letnik 1986, reg. do 16.4.95 in MOPED tomos auto-matic. 045-765 8287 Z 750, odlično ohranjen, letnik 1983, prodam. 049-573_8269 Prodam AUDI celega ali po delih. O45-349_82M FIAT UNO 60 S, letnik 1991/3, prvi lastnik, garažiran, petrol zelene barve, 47300 km, prodam za 11100 DEM. 0064/77-174 esoa Prodam R 4, letnik 1979, v voznem stanju, cena po dogovoru. 0403- 290 8315 Z 750 LE, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. 0216-710 saia Prodam FORD FIESTA 1.1 CL, letnik 1990. Q312-255_8328 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 vrat. 0312-255 8329 Prodam R 4 GTL, letnik 1984, cena 1600 DEM. 0312-255 8330 Prodam MERCEDES, letnik 1985 190 E, izredno lepo ohranjen. 0312- 255 8331 Prodam R 4, rdeče barve, prevoženih km 30.000. 0312-255 8332 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1988. Srednja vas 9, Golnik S339 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, prodam. 0215-545 8340 R 5 CAMPUS, letnik 1990/11, rdeč, 5 vrat, prodamo. 0215-545 as42 Prodam AX10 E, letnik 1988, reg. do 6/94, 80.00 km, digitalni radio, prevleke, cena po dogovoru. 0721-317 8343_ _ RENTA-CAR MAZDA 626, R 5 in R 4, ugodne cene, popusti za daljše najeme. TALON, d.o.o., Zg. Bitnje, 0311-032 8345 Prodam VW SCHIROOCO, letnik 1985, reg. 95. 084-623 8356 Poceni prodam PEUGEOT 305, registriran do decembra 94. 0323- 886 8365 Prodam JGLD 79,172000 km, cena po dogovoru. 0733-445 8373 Prodam OPEL KADETT 16 D KARAVAN, lepo ohranjen. »715-608 Prodam registrirano DIANO, letnik 1981. »715-938_6378 Prodam VW 1303 J, letnik 1975, 1000 DEM. »725-428 8383 Prodam GOLF, letnik 1981, dodatno opremljen, registriran celo leto, ugodno. Skubic, »421-248 8389 Prodam JUGO 45, letnik 1989, 48000 km, cena po dogovoru. »622-769 8393 Prodam R 5, letnik 1993. »421-753 ali 213-952, zvečer 8402 Prodam AUTOBIANCI Y 10, letnik 91. Voklo 106, »49-442_M13 Prodam ALFA 33, letnik 1991, spredaj karamboliran, motor nepoškodovan. »49-442_8414 Prodam RENAULT ESPACE T.D., letnik 1987. 049-442_84i5 Prodam OPEL KADETT 1.3 LS, lepo ohranjen. Voklo 106 84ia Prodam registrirano Z 101, letnik 1976. 041-725_8419 Ugodno prodam Z 101 GTL, letnik 1984. 0328-292_6437 Zelo ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987. 0329-143_mm Prodam R. 4 GTL, letnik 1986,88.000 km, cena 2.400 DEM. O 329-170 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, letnik T2/1990, 44.500 km, siva metalna barva, cena 12.000 DEM. O 329-170 8448 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1988, cena po dogovoru. •0241-419 8451 Prodam PEUGEOT 205 XR, letnik 1986. 0218-549 8457 ZAPOSLITVE Ne veste kje bi se zaposlili in dobro zaslužili? Pokličite nas imamo rešitev za vas. O 328-265 in 84-662 6871 ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso.željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. O 326-683_7032 BISTRO DAMA, Nikola Tesla 1, Kranj, zaposli 2 natakarici. Pisne vloge sprejema osebno v lokalu. 0331-206 7678 Zaposlimo delavca pri stroju za brizganje plastičnih mas. Zaželjena praksa IV. aH V. stopnje, elektro ali strojne smeri, odslužen vojaški rok, starost do 35 let. 0620-906, popoldan 7731 Pizzerija v Žabnici zaposli dekle za strežbo. 0311-301 7737 VENERA SHOP d.o.o., poslovalnica Kranj, redno zaposli PRODAJALCA. Osebni dohodek 70.000 SIT. 0218-938, v večernih urah 7765 Kuhar-ica dobi redno zaposlitev lahko tudi priučeno. 0621-436 7915 Zaposlim SAMOSTOJNEGA ORODJARJA Z VEČLETNIMI IZKUŠNJAMI. 048-679, torek, sreda od 18. do 20. ure_7923 Redno zaposlimo zastopnika za delo po sistemu naslovov. Izplačilo zaslužka tedensko. 0212-260, 0609/ 620-560_7956 Iščem vsa zidarska dela(grobe omete, zidavo, fasado, manjše in večja dela), cena ugodna. Q312-368 Zaposlimo trgovskega pripravnika ali trgovca za določen čas. 0213-558 Iščem sodelavce za honorarno delo na domu. Javite se na naslov: Šintler Stanka, Jelovška 2, 64264 Boh. Bistrica soss Pogodbeno zaposlim natakarico -lahko upokojenka. Dom Pristava, 083-977_am ŠTUDENTKA dobi delo v dopoldanskem času - strežba. SAS BAR, Tržič_8127 Redno zaposlimo trgovca za prodajo sadja v Radovljici in na Bledu. O061/132-90-27, po 17. uri 8155 Iščem delo - voznik viličarja od 19. do 20. ure. 053-637_ai63 Nudimo dobro plačano delo. 070-691, po 17. uri 8165 Redno ali honorarno ZAPOSLIMO dekle v Kava baru, praksa obvezna, delo je v izmenah. 0622-481, vsak delovni dan od 8. do 15. ure S222 V računovodskem servisu vzamemo v redno delovno razmerje izkušeno RAČUN0V0DKINJ0 Tel.: 41-240 Zaposlimo KV NATAKARJA z znan-jem tujih jezikov. O064/45-038 8224 Zaposlim redno VOZNIKA z izpitom C in E kategorije, ki ima vsaj 2 leti delovnih izkušenj, šifra: REDNA ZAPOSLITEV_8228 Špedicija zaposli ekonomskega tehnika, določen čas. 0221-1208232 Iščem trgovko za delo v živilski trgovini. 0212-237 _8234 Zaposlim trgovko za delo v živilski trgovini. 0061/614-705_ara Redno delo dobilo zastopniki za delo po kmetijah. 0633-181 8243 Sprejmem kakršno koli delo na svoj ali vaš dom. Jandrijevič, Zagonska 18, Bled 8260 Proizvajalec delovnih oblek išče zastopnika za Gorenjsko. 081-587 Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle z Izkušnjami. m 214-369_ Za pridno in pošteno delo vam nudimo bogato nagrado. Šifra: AFRODITA_8280 REDNO ZAPOSLITEV dobi oseba z izkušnjami v strežbi. 52-055 Tržič Zaposlim KV KUHARJA s prakso za pripravo jedi ala kart. Kratek življenjepis pod šifro šifra: DOBRO PLAČILO 8337 Iščem zidarskega izvajalca za prenovo hiše za gospodarsko poslopje. 049-259 8352 BISTRO NOČ išče mlado natakarico. 0802-173 8375 Zaposlimo izkušenega KUHARJA ali KUHARICO. 049-330_8381 PIRŠ redno zaposli zastopnika, popis podatkov, Gorenjska. 052-250, petek od 7. do 12. ure 842« Zaposlimo PRODAJALCA - lahko pripravnika. 0242-450 in 242-511 ŽIVALI Ljubiteljem psičkov oddamo mladičke - cepljenje, pudeljčke. 0422-445 7911 Prodam grahaste PETELINČKE, cena 200 SIT/kom. Stanonik, 065-546 Boso Prodam PSA mladiča - lovski terier. 0217-367 sosa Prodam KRAVO simentalko po drugi telitvi. Kunšič, Pernikl 4, Zg. Gorje Prodam BIKCA frizijca, star 10 dni in sivca, star 15 mesecev. 0681-252 8106 Prodam KOZO, kozlička in pave. 066-173 8106 Oddam PSE stare 6 tednov mesarice - koker španjele. 046-532 Kupim dva tedna starega teleta slmentalca. O682-229 aiao Kupim teleta slmentalca, starega 10 dni. 0681-071_am ROTVVEILER mladiči z rodovnikom, ugodno prodam. 0401-364 am 7 • tedenski PURANI za pitanje CENA 1100,00 SIT/KOM Suhadole 12, Komenda Prodam 20 mesečnega PSA dober-mana z rodovnikom, šolan za 500 DEM. 0332-212_ai49 Ugodno prodam mlado, prijazno NEMŠKO OVCARKO. 052-323 aiao Kupim TELETA simentalca, starega 10 dni. 0682-526_6ie7 Prodam dva meseca stara KOZLIČKA. Tavčar, Bukovica 1, Selca Podarim mesančka KOKERŠPAN JELA, starega šest tednov. 0713 227_8196 Prodam BIKCA in betonski mešalec. Drolec, Sidraž 1, Cerklje ai99 Prodam BIKA slmentalca 450 kg. »45-629 8209 ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, »733-232 «211 Oddam črnega dolgodlakega pasjega mladiča. «218-612 8227 Prodam KOZO mlekarico. 018 r723- 8254 Prodajam južnoameriške ČINČILE za ljubiteljsko ali farmsko rejo. Murn, «631-411 6257 ROTVVEILER mladiče, z rodovnikom, odličnih staršev, cepljene ter negovane, ugodno prodam. «623-090 8290 TELIČKA simentalca 10 dni starega kupim. «65-342 asu Prodam JARKICE 12 tednov stare sorta Prelux in BROLARJE za nadaljno rejo. Urii, Zasip Reber 3, Bled 8312_ Prodam ROTVVAILERJE z rodovnikom, stare 7 tednov. Mati prvak mladih, R, CAT, oče izpit 2. «0609/ 619-055, 061/727-702_8320 Prodam ZAJKLE z mladiči. 0802- 128 _8364 Kupim TELIČKA SIMENTALCA, starega do 14 dni. «422-251 6384 Prodam meso od mlade pitane govedi. «66-700 a4oa Kupim TELETA simentalca 1 teden starega. «422-585_8432 7 tednov starega BIKCA zamenjam za mlajšo teličko. «632-022 6436 Prodam dva PLEMENSKA OVNA jezersko solčavske pasme. 0874-201, zvečer 8445 V SPOMIN 13. aprila mineva leto dni, odkar nas je zapustil in odšel na večni počitek naš dragi mož in oče JOŽE KUMER Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob ter prinašate sveče in rože, se iskreno zahvaljujemo. Žena Mira ter hčerki Marjeta in Nataša Drulovka, 13. aprila 1994 Cestarji spet nepripravljeni "Beraški gnoj" povzročal zastoje Kranj, 12. aprila - "Beraški gnoj", kakor ljudsko radi rečemo mokremu snegu, ki zmoti pomladno bratenje in cvetenje, je v soboto zvečer kljub napovedim vremenoslovcev spet presenetil cestarje in povzročil nečedne prometne zastoje. Snežiti je začelo malo po osmi zvečer, najprej na območju Karavank, kjer je otežil promet prek mejnih prehodov Ljubelj, Korensko sedlo in Jezersko, kmalu pa je zajel vso Gorenjsko. Na snežno nevarnost so dežurni iz operativno komunikacijskega centra UNZ Kranj opozorili Cestno podjetje, njihovi trije tovornjaki so začeli posipati s ceste. S terena pa je prihajalo vse več opozoril policistov, da posipanje ne zadošča in da je treba ceste plužiti, ker so se že pojavih prvi zastoji. Kot večkrat, so se cestarji tudi to pot izgovarjali na pravilnik in čakali, da bo snežna odeja debela deset cen- timetrov. Ko se je okrog dveh ponoči v Kranjski Gori pojavil prvi plug, je bilo tam Že približno 40 centimetrov snega, je na včerajšnji tiskovni konferenci UNZ Kranj povedal prometni inšpektor Ivan Demšar in dodal, da so zaradi težav v prometu morah poklicati od doma več policistov. Obvestili so tudi vodjo zimske službe v Cestnem podjetju, šele potem je čiščenje cest steklo. S sobote na nedeljo ponoči je bilo na Gorenjskem zaradi slabih voznih razmer več prometnih nezgod, v katerih je bila na srečo pomečkana le pločevina. V nedeljo dopoldne pa je v Podvinu na t.i. skakalnici zaradi zglajenega snega na cesti nastal Steklina na Gorenjskem še naprej pleni med živalmi S cepljenjem lisic in psov zavarovati ljudi Gorenjski lovci so v soboto nastavili lisicam blizu 16.000 cepiv proti steklini, konec tedna se izteče tudi obvezno cepljenje psov Kranj, 12. aprila - Steklina v Sloveniji in še zlasti na Gorenjskem še zdaleč ni ukročena. Nasprotno, tudi marčevsko število pozitivnih živali daje slutiti, da se bomo s smrtonosno boleznijo verjetno morali navaditi živeti. Marca so v jeseniški občini dobili pet steklih živali, v kranjski štiri, v radovljiški šest, škofjeloški, kjer je steklina najbolj razširjena, devet, in v tržiški, ki je bila najdlje neokužena, kar pet Dr. Marija Simenko iz Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je povedala, da v njihovi antirabični ambulanti cepijo proti steklini ljudi, ki pridejo v stik z bolnimi živalmi oziroma se boje, da so jih pogrizle okužene živali. Ugrizi domačih ljubljencev namreč niso redki. Najbolj svež primer je s Sp. Vetrna v tržiški občini, kjer so ugotovili steklino pri mladem kužku. Sicer pa je bila med marca poginulimi živalmi zaradi stekline tudi srna v Radovni, srnjak v Lancovem, maček in dva jazbeca na Škofjeloškem, druge žrtve so bile lisice. Zdravila proti steklini še vedno ni. Kdor zboli, v mukah umre. V Sloveniji smo imeli zadnjo žrtev med ljudmi pred dobrimi štirimi desetletji. Zadnja leta, kar steklina spet pleni med gozdnimi živalmi, domačimi psi, mački in kravami, na srečo ni zbolel nihče od ljudi, nikjer pa ne piše, da se to tudi ne more zgoditi. Najučinkovitejša zaščita ljudi - kajti gre predvsem za ljudi! - je cepljenje živali. Ta teden se pod kapo Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske končuje obvezno cepljenje psov, starejših od štirih mesecev, v soboto pa so gorenjski lovci nastavili lisicam in drugim gozdnim živalim tudi blizu 16.000 cepiv proti steklini. Vabe s cepivom so polagali po natančno določeni mreži. Kako bo cepivo učinkovalo, bodo preverjali s kasnejšimi odstreli lisic, ki jih bodo dali pregledati. Po lanskih cepljenjih so ugotovili, da so bile lisice 80-odstotno zaščitene proti steklini; cepljenje potemtakem opravičuje izdatek (vakcina stane poldrugo marko), ki ga poravna državna blagajna. Lovci so torej v soboto spet opravili veliko delo. Zdaj je "naloga" lisic, da vabe zagrizejo, in gozdnih sprehajalcev, da jih bodisi sami (otroci!) ali njihovi štirinožni prijatelji ne uničujejo. Nagrada za lovce na lisice Razen cepljenja so seveda še drugi načini, da se smronosna bolezen ne bi več širila, če se je že izkoreniniti ne da povsem. Po mnenju mag. Boštjana Gašperlina, vodje oddelka za zdravstveno varstvo živali v Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske, bi morali lovci z odstreli omejiti število lisic. Za to bojda niso ravno navdušeni, saj je precej lisic garjavih, njihovi kožuhi torej niso uporaben okrasek. Mordabo lovcem dala večji polet nagrada za vsako odstreljeno lisico, ki jo je razpisala veterinarska inšpekcija. Mag. Gašperlin pravi, da je odziv lastnikov na letošnje cepljenje psov, ki se je začelo prejšnji Konedeljek, izjemno dober, večji kot prejšnja leta. lačke, ki so za prenašanje stekline v bistvu še nevarnejši kot psi, za zdaj cepijo samo na željo lastnika. Letos bodo čepih tudi vse živali, ki jih bodo kmetje poslali na paše. "Vojna" proti potepuhom Prav zaradi nevarnega širjenja stekline imajo lovci tako rekoč odvezane roke pri streljanju na neprivezane pse in mačke - streljati ne smejo le v naseljih - medtem ko' so se v Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske opremili z manj dokončnimi orožji za lov na potepuhe. V nekaterih naseljih, denimo v Šenčurju, Strahinju, na Visokem, v Podlubniku so ga že preverjali. Postopno bodo njihova lovca in higienik prečesali vso Gorenjsko. Ekipa je opremljena s posebno puško z narkotikom, s pihalnikom, v katerem je prav tako narkotik, z mrežami, zankami in kletkami za pse in mačke. "Zakon kontumaca je veliko strožji od t.i. lovskega zakona," pravi direktor zavoda mag. Andrej Pipp. "Med drugim celo dovoljuje zaplembo psa vpričo lastnika, če ga nima na vrvici." Na vprašanje, kako je mogoče, da se z narkotikom ustreljen pes še vedno klati po Strahinju, kot nam je pred dnevi sporočil eden od razbujenih bralcev, mag. Pipp odgovarja: "Puška, ki deluje na principu stisnjenega zraka, nese v loku. Za uspešen strel je treba znati oceniti pritisk in pravo razdaljo, prav tako pa tudi dozirati narkotik glede na kuaŽo streljane živali. Žival mora takoj obležati. Orožju se bo treba še nekoliko privaditi." V nekdanji kafileriji na Kokrici je ŽVZG uredil higienski objekt za ujete potepuške živali. Psa, ki fa bodo začasno uspavali, bodo odpeljali na Lokrico. Če lastnik v osmih dneh ne bo prišel ponj, ga bodo usmrtili. • H. Jelovčan TI 3AKA.KAK© To.PA rt V So-$dTo Ni IK.O v LIBIJA«*? HA popoln zastoj. Trajal je dve uri. Med vozniki je bilo precej hrvaških in bosanskih zdomcev, ki so z avtomobili, neopremlje-nimi za sneg, potovali na sever. Kasneje se je promet, tudi po zaslugi vremena, normaliziral, še včeraj pa so bile na vseh gorenjskih mejnih prehodih obvezne verige. • H. Jelovčan. Novi radar lovi dirkače Kranj, 12. aprila - Tudi novi radar, ki so ga pred nedavnim dobili gorenjski prometni policisti, zapisuje divje vožnje številnih voz* nikov, Tako je pretekU teden ujel voznika mercedesa 300 novomeške registracije, ki je po avtocesti Kranj -Torovo, kjer ie vožnja omejena na 120 Kilometrov na uro, drvel z 236 kilometri. Na izteku avtoceste, kjer je omejitev 80 kilometrov na uro, pa je neki drug voznik mercedesa, krške registracije, švignil mimo prvega radarja s 178 kilometri, mimo drugega pa kljub omejitvi 100 kilometrov na uro s 176 kilometri. Komentar najbrž ni potreben, spomnimo se le, da je prav ta del ceste najbolj krvav. Policisti so pred dnevi zapisali tudi nekaj novih rekorderjev med pijanimi vozniki. Tako so kranjski modri možje dobili vozni* ka, ki se je uprl odvzemu krvi. Izvid pregleda urina je kasneje pokazal, da je imel v sebi 4,14 grama alkohola. Na območju Skorje Loke pa so policisti ustavili poklicnega voznika tovornjaka, ki je imel v krvi 2,40 grama alkohola na kilogram, voz* nika osebnega avtomobila z 2,15 grami in voznico z 1,78 grami alkohola na kilogram krvi. ♦ H. J. Ukradeni fičko Radovljica - 4. aprila je neznanec na območju Ljubnega odpeljal 23 let starega lička. Kriminalisti z radovljiške policijske postaje so tatu prišli na sled. Kraje je utemeljeno osumljen 26-letni V. D. iz Radovljice, ki je le tri leta mlajši avto od sebe, potem ko fja je odpeljal, spravil v svoji opi. Kot je povedal, se je s fičkom nameraval voziti. Vlom v kočo Sovodenj - Predsednik gospodarskega odbora planinskega društva Sovodenj nam je sporočil, da je v času od torka do petka neznanec vlomil v planinsko koči Triglavske divizije na Ermanovcu. V kočo je prišel skozi okno ob severnih vratih v kurilnico, ki ga je razbil. Preiskal je vse prostore, vendar denarja, ki je bil očitno njegov cilj, ni dobil. Odnesel je 140 škatlic cigaret boss in nekaj pijače. Društvo je tako oškodoval za 55 tisočakov. • H. J. 3ADiO STEREO od prvega aprila ste lahko z nami vsak dan od 5.30 d0 24.00 Regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev Več kot 80 raziskovalnih nalog Kranj, 12. aprila - V petek, 15. aprila, bo v Srednji elektro jo strojni šoli v Kranju tretje regijsko tekmovanje nd*D raziskovalcev. Okoli 120 nadarjenih srednješolcev in njih«' vih mentorjev bo predstavilo več kot 80 raziskovalnih ual°lj' Sodelovali bodo učenci skoraj vseh gorenjskih srednjih sol, predstavili pa naloge s področja računalništva, elektroteft-nike, matematike, fizike, biologije, socialogije, psihologije, zdravstva, kemije, strojništva, zgodovine, geografije, slovenskega jezika in gradbeništva. . Srečanje se začenja ob 10. uri, uro kasneje bodo začele delati ocenjevalne komisije, ob 18. uri bodo razglasi" rezultate in podelili nagrade. Vmes ob 16. uri pripravljaj0 zanimivo predavanje in predstavitev knjižničnega informacijskega sistema v Sloveniji. • D.Ž. Miren teden Kranj, 12. aprila - Pretekli teden je bU na gorenjskih cest neobičajno miren. BUo je samo pet omembe vrednih prom«* j0 j nezgod (štiri v kranjski, ena v jeseniški občini), v katerih je ".J ranjenih šest ljudi. V primerjavi s februarjem, ld je bil v zadflJ letih najbolj črn, je bd marec njegovo živo nasprotje. MarcH bilo namreč le devetnajst nezgod s hujšimi posledicami, en vop^j je umrl zaradi posledic februarske nezgode. Pri letališču spet trčilo . J Brnik - V soboto, 9. aprila, ob 14.50 je spet počilo na cest.lL brniškem letališču. 41-letni Jože Hribar iz Žirovnice je z %°r uj peljal od Lahovč proti Kranju. Pri začetku letališke ograj« a | dohitel domačina Miho Gregorca s traktorjem in ga y prehitevati, čeprav se je iz nasprotne smeri bližal avto. Hriba* je poskušal ogniti trčenju z njim, pri čemer pa je s prednim de sp .j delom golfa trčil v zadnjo gumo traktorja. Golfa je odbilo na L j vozni pas, kjer je trčil z R 5, s katerim se je nasproti Pr}Pc^f}\0 letni Marjan Pocrnjič iz Maribora. Po trčenju je obe vozili odoj ceste na travnik. Na srečo sta bila po prvih podatkih lažje ran':h! samo sopotnica v Hribarjevem avtu, šestletna Melita, in sopo|fl& Pocrnjičevem, 64-letni Franc Vračko. Oba so odpeljali v Khnl center. Škode na vozilih je za najmanj 1,4 milijona tolarjev. Ulica preozka za dva , Kranj - Istega dne ob 18.35 pa je počilo v Jelenčevi uli Kranju. 23-letni Marko Mervič iz Kranja je z jugom 55 peljal p ^. metre široki Jelenčevi ulici od Krašnove proti Kurirski P0*1 p policijskih podatkih je vozil približno meter od desnega rot>a- , je pripeljal do stanovanjske hiše št. 34, kjer je oster desni si' pregledni ovinek, je nasproti z mopedom pripeljal 16-letni K. iz Kranja. Ko sta se voznika opazila, sta sicer zavirala, v nista uspela pravočasno ustaviti. V trčenju je bil huje raD' mopedist. * H. Jelovčan "Zaseda" pred nočnimi trezorji SDK Prinašala so kasete izročali neznance^ Kriminalisti so se zapletli v pogovor z 79 prinašale! d^flhl izkupičkov v nočne trezorje SDK v Kranju, Škofji Radovljici, Triiču in na Jesenicah. Kajpak svoje iden"\$ niso razglašali, za prinašalce so bili popolni neznanci, * m jih prepričevali, da so "ključavnice trezoriev pokvarjen^ naj zato kasete z gotovino in vrednostnimi papirji p* njim« J trn H "Le devet od 79 prinašalcev se je na motenje odzvalo to*% jft je treba, zaščitili so sebe in tisto, kar so prinašali s seboj* $ včeraj povedal načelnik urada kriminalistične službe ^JN^\jJ. Boštjan Sladic. "Peščica prinašalcev se je z neznanci pred fflSi spustila v pogovor o "pokvarjenih" trezorjih. Od 22 nak.L0 izbranih prinašalcev jih je devetnajst kasete z dnevnimi neznancem izročilo, eden je to storil po izjavi, da kaseto P*\M delavcem iz Varnosti, samo dva pa sta od neznancev Zaty.e ^ da se legitimirajo. Od nekaterih prinašalcev so naši mo"e težav dobili tudi ključe trezorjev." Samozaščitno ravnanje prinašalcev izkupičkov je povsem n hj. ugotavljajo kriminalisti. Družbeno in zasebno imetje, ki ga pogosto prinašajo v nočne trezorje kar v polivinilastih v>'e m praviloma ni varovano, naivnost prinašalcev pa je nelna Svetle izjeme so bile v omenjeni akciji redke. j^ifb1^ "Opravili smo tudi nadzor varnostnikov, ki varujejo djjffi i' in zasebno premoženje," je nadaljeval Boštjan SladiČ. 'lvA smo, zlasti na Jesenicah, opazili vrsto nepravilnosti, od ttf. } smo varnostnike zmotili med spanjem na delovnih meSlm^\ nepoznavanja delovnih obveznosti, vsi tudi ne vedo za */ / mesta v primeru nesreče (glavno električno stikalo, hidra**'' \ spečimi je bil eden tudi pod vplivom alkohola." Kriminalisti bodo svoje ugotovitve, ki so jih podkrepilis P ^ na videokaseti, posredovali podjetjem in jih hkrati aobronaAaitf opozorili, naj na svoje imetje vendarle bolje pazijo. O Bizjakovi fasadi in bombi v stanovanju Preiskavi še trajata ^ Kranj, 12. aprila - Načelnik urada kriminalistične službe j Kranj Boštjan Sladic je na včerajšnji tiskovni konje«. v povedal« da preiskava v obeh primerih kaznivih fo'Jm traja. jv* Storilca, ki je prejšnji teden pobarval fasado P**0& Bizjaka na Zg. Beh, še niso izsledili. V zvezi z javno Tomaža Hribernika, češ da je dejanja osumljen on, je " $0 Sladic dejal, da za zdaj ni osumljen 8e nihče, saj za postopka proti storilci (kdorkoli je) kriminalisti V°\^]i v<* utemeljen sum. V okviru zbiranja obvestil so zasusa* ^ ljudi, med njimi tudi dr. Hribernika. Samo deja" afi. okvalificirali kot kaznivo dejanje poškodovanja tu^«)i,PJ barva, najdena pred domom Načeta Polajnarja v Potov kot dogodek, povezan z dejanjem na Beli. t Tudi primer eksplozije bombe v stanovanju na *'^gt^ kriminaliste Se ni zaključen. Po SladiČevih besedah " ^ji*"1 podatki kažejo na domnevnega storilca, ki naj bi bil v ■a zato so se v iskanju že povezali z Interpolom. vreafni ^ družinske "zadeve in ne za obračunavanje na nacion odškodninski ravni. • H. J. ^/