122. številka. tnje za petek 11. oktobra 1895. (v Trata, v četrtek zvečer dne 10 oktobra 1895.) Tečaj XX. „IDINOflT" izhaja po trikrat na teden v iestili it-rlftnjih ob tovklht Aatrtkih in aobotah. Zjutranje i7 t debelimi frkami se plafuje roator. ko'lki>r obsega navadnih vrslic. fOHlana oarartnice in javne/ahvale, do- •nači o({Uti itd. »o raounttjn po pogodbi' Vsi dopisi nnj »e pniiljajo uredništvo: ulica Cn«erraa Al. 13. V»:ikn piamo :nora hiti franknvano, kur nefrankovana io ne spreprnujo. Rokopis; mi ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglane sprejema Ufimvniiitro ulica Molino pic-colo hit. 3, II. nadat. Odprto reklamacije Gl»»il® »lrvenakerfa političnega dpuitva za Primorsko. to proste poštnino, V ntlnoiti J« mo&' Zveza proti Slovanom. Graška »Tagespost" je glasilo nemških liberalcev, pripada torej „zmerni" struji. Zato pa je tein značilneji, da ravno ta list v novejem času posebno divja proti Slovanom, a se zajedno toplo poteza za Italijane na Primorskem, na Reki in v Dalmaciji. V mnogih člankih se je trudil ta list, da dokaže na kako krivi poti so .prijatelji Slovanov na Dunaju", ker nočejo dopustiti, da postanejo Slovani plen Italijanom. Graški list meni, da pož-resnega panslavizma ni moči nikdar nasititi, med tem ko bi dobre Italijane lahko pridobili gospodarskimi koncesijami. Tako nekaka je vodilna misel večim člankom, ki jih je dona-iala „Tagespost* te dni o tem predmetu. Kot glavni vzrok svojemu vedenju navaja ta list, da je v narodnem interesu nemstva, da slovanstvo ne postane dedič Benetk na vztočni obali Adrije, ampak da se tu podpira in jači italijanski živelj. Ta smčr ni posebna last graskega lista, v katerem nastopa sedaj le nekoliko ostreje in odkriteje, ampak je skupna last vseh nemškoliberalnih listov, koji se, kadar-koli je govora o nasprotstvn med Italijani in Slovani, vsikdar postavljajo na stran Italijanov, četudi je krivica poslednjih še tako očita. Tako postopanje nemškega liberalnega časopisja je obžalovati pred vsem radi interesov ukupne države, potem pa vzbuja tndi dvombo, da-li je nemške liberalce res prištevati zmernim strankam, kakor bi hoteli oni, marveč da jih moramo z ozirom na dejstvo, da stavljajo državno korist za svoja narodna Btremljenja, prištevati razdirajočim življem, katerih nevarnost treba pobijati v prospeh državne ukupnosti. To postopanje nemškoliberalnih glasil usiljuje Slovanom prepričanje, da nimajo v nemških liberalcih le narodnega in političnega nasprotnika, ampak pravega sovražnika. Tako moramo misliti tem bolj, ker se Nemci ne omejujo na to, da bi le nemčili Slovane, kjer in kolikor le morejo, ampak hote tudi, da se Slovani izroče na milost in nemilost tudi drugim narodnim nasprotnikom. In komu na korist ? 11 a 1 i j a n s t v u, o kojem ne bi hoteli trditi, da je posebno vneto za avstrijsko državo. Kajti znano je, kaj namerujejo poznani kolovodje Italijanov z naglašanjein svoje narodnosti na Primorskem, v Dalmaciji itd. V to ne treba nikakih ova-deb, da bi stvar pojasnili; saj tega nikdo ne taji. Tem pokrajinam treba ohraniti italijanski značaj, dokler — tako računajo znani prijatelji nemških liberalcev — jih ne potegne na-se mati Italija. To nam je vnovič dokazal trak na vencu, ki so ga položili na nagrobni spomenik Viktorja Emanuela, z napisom: .Kralju, za katerim tugujeta Trst in Istra". PODLISTEK. T Klarica iz farovža. (Dftlje). »Ženil ? Tako kmalo je pozabil na pokojno ? Saj mu je še nositi žaljno obleko !" »Kdo pak gleda sedaj na to! Se se ni vlegla prst na rakvi ranjce in mladi vdovec se že ogleduje po dekletih. Sevč, Zeineckeuiu se ni bilo treba dolgo ogledovati; saj v Kamenico ni daleč — — „I/. Kamenice je toraj njegova nevesta?" „Nn, mar Klarica iz farovža ni zala ?" »Klarica--? To vendar ni mogoče !" »Mogoče ? Meni boste vsaj verjeli, ako vam povem, da je svatba že gotova stvar. V nedeljo bil je prvi oklic!" »Tako sem poizvedel na poti iz Liboho-vice od vaškega starčka, ki sem gadošelna poti k Toužetinu". „A kaj pak Ciril ? Saj je bilo že gotovo, da se vzameta Ciril in Klarica ?" S tem, da Nemci povspešujejo stremljenja te vrste Italijanov in se izjavljajo njih zavezniki, razkrili so ono zadnjo misel, kojo potajnjejo sicer toli trdovratno : d a j i m ni mnogo do tega, da se država Habs-b u r g o v ohrani v s v o j i ukupnosti. O tem pričajo pač dejstva in tudi Nemci sami so dobro poučeni o tem, da vsa stremljenja Slovanov po združenju ne segajo preko m h j te države. Kjerkoli se med Slovani pokaže vladar ali koji člen vladarske hiše, povsodi ga obsipljajo z najprisrčni-šimi pojavi udanosti in simpatij in povsodi prodira misel: mi ostanemo zvesti zastavi vladarske hiše! Med Slovani še ni bilo Oberdanka. Če se torej nemški liberalci postavljajo proti Slovanom, ako zahtevajo, daje Italijanom vse dovoliti, (vsled česar mora rasti tudi moč onih, ki bi se hoteli odtrgati od te države) — kako je mogoče spraviti tako postopanje v soglasje z zatrdilom, da sta njim, nemškim liberalcem, vedno pred očmi korist in nedotakljivost celoknp-nosti države ? 1 Danes Italija tudi po narodnem pravu nima še nobene pravice do Isti *e, Dalmacije itd., ker je večina prebivalstva slovanska. Ako bi pa pustili svobodno roko izvestnim Italijanom, kakor tako zahteva nemškuliberalno časopisje, potem pa bi utegnil priti dan, ko bi bila poznana poželjenja o-pravičena vsaj po narodnem pravu. Poglejmo le v Trst, kjer so bili še pred četrtstoletjem jednako močni po številu Italijani in Slovani, dočim je danes slovansko prebivalstvo skrčeno le na jeden odlomek V isti meri pa. kakor se je pomnožilo število Italianov, v isti meri s« je pomnožilo tudi število neodre-šencev. To so dejstva, kojih ne more utajiti niti najdrzniše čelo. (Konec prih.) Politiške vesti. V Trstu, «ine 10. oktobru 189R. Rnzpuseeuje državnega zbora ? Dunajska »Reichspost" je izvedela, kakor pravi, od dobro poučene strani, da se je minister-ski predsednik grof Badeni že odpovedal nadi, da bi mogel najti potrebne večine v sedanjem državnem zboru, '/bok cesarje j e 1 misliti na razpuščenje državnega zbora. Podrejena okrajna glavarstva vseh pokrajin so Že dobila nalog, n a j p lično s pripravami za nove volitve. Dnevi sedanje poslanske zbornice so menda šteti. O položaju. V nekem dunajskem pismu pripoveduje „Kreuzzeituug" : Povodom, ko se snide državni zbor, utegnejo se izvršiti velike izpremembe v klubu konservativcev. Grof Holiemvart, ki je nače-loval temu klubu od leta 1879., položi baje svoj mandat in bode pozvan v gosposko »Ciril! Kavno danes v jutro sem ga spremil do Libohovice; ne veste-li, da je danes tam novaeanjeV „D&, to vem". »Bili ste morda tudi pod mero?" „Ne, brata sem obiskal". „Ste-li opazili te razburjene junake v oknih palače?" „Vsi so potrjeni". »In Ciril med njimi — od Toužetinskih mladeničev potrdili so edinega Cirila. Ubogi mladenič! Preveč sem že star, da bi se za-mogel nadejati njegovega povrata iz vojske. Bog mili ve, kam ga še odpeljejo!" „Ali ste morda njegov oče?" »Ne, ded sem mu. Nima nikogar raznu mene in jaz nikogar razun njega. Tako bova oba zapuščena. Jaz sem mu vedno rekal, da postane vojak; telii kakor sveča, močan kakor hrast in vzraščen kakor jelka. Tudi to sem mu naprej napovedoval, kako žalostno se konča njegova ljubezen.. Ko sem mu rekel, zbornico. S tem bi definitivno odstopil s po-zorišča, kjer je igral tnli važno ulogo v poslednjih letih. Načelnikom kluba konservativcev je določen tirolski poslanec baron I> i-p a u 1 i, ki je gotovo najbistrisa glava v klubu. Dipauli je dober govornik in prek in prek kos svojim liberalnim nasprotnikom. Njegovo postopanje v vprašanjih preosnove mu je pridobilo mnogo simpatij tudi med krščanskimi socijalisti. Govorč celo, ila I) i p a u I i prevzame vodstvo kluba na izrecno željo kron e. Baron Dipauli je bil večkrat pozvan k cesarju že med zadnjo ministersko in parlamentarno krizo. V koliko ta izvajanja berolinskega lista odgovarjajo resnici, o tem si ne upaiuo izreči svoje sodbe. Nevernjetuo pa ui, kar nam tu pripoveduje berolinski list. To pa že rečemo, da bi korak od Hohenwarta do Dipaulija znafiil le korak ua bolje. Dipauli se je res pokazal moža, ko je prečrtal nakane liberalcev, ki so hoteli na zvijačen način vskratiti volilno pravo malim davkoplačevalcem. On je bil prvi, ki je zapazil nevarnost Zato so ga pa nemško-liberalni listi obsipali z intrigantom in drugimi »ličnimi naslovi. Židovski vpliv iiii aociiiiluo demokracijo je vsakemu razsodnemu človeku javna tajnost. Kakor pripoznavanio brez ovinkov, da je mnogo krivice za delavski stan v sedanjem socijalnem red« v človeški družbi, kakor pripoznavamo brez ovinkov, da ni pravega razmerja med delom in kapitalom, in kakor pripoznavamo slednjič nujno potrebo, da se red človeške družbe potom pametne zakonodaje postavi na drugo pravičnišo podlago — tako, da ne bode imel le denar svojo vrednost, ampak tudi pošteno delo — istotako je utrjeno naše prepričanje, da je sedanja socijalna demokracija popolnoma zgrešila pravo pot, ker se je udala vodstvu nasprotnikov delavskih koristi. Ko je namreč videl mednarodni židovski kapital, da nikakor ne more več preprečiti nevarnega mu gibanja socijalne demokracije — koje gibanje narašča ogromno zlasti v Nemčiji — polastilo se je prpfrigano židovstvo tega gibanja, poatavivsi istemu na čelo — svoje ljudi. Morda zbok boljšega spoznanja, morda iz naklonjenosti do nižih slojev? ! Mednarodni kapital je vsikdar dobro računal ; tako tudi glede na socijalnodemokra-tiSko gibanje. Mislil si je: ako že ne morem udušiti tega gibanja, pa je navedem v tako strujo, da mi ne bode nevarna. Tako se je tudi zgodilo res — na škodo prizadevanju delavskega stanu za spremembo socijalnih odnošajev. Vpliv židovskega kapitala je dosegel, da socijalna demokracija ne išče ko-renike sedanjemu zlu tam, kjer je — v krivičnem razmerju med kapitalom in delom —, ampak vcepili so isfej menenje, da mora naj bi ne gojil v srci to trnje nezadovoljnosti, katero sevo le iz početka izgleda kakor rožni popek ljubezni, ko sem mu rekel, da Klarica ga le dotlej bo imela rada, dokler se ne ogleda po drugih, ki imajo mehkejše roke in slajše obljube kakor on, se mi je le smijal". „Ne sodite tako ostro Klarica, dedec!" je odgovarjal. „Ona si tega ne zasluži. Nihče drugi; le Ijubček zamore soditi sreč svojega dekleta. Vem, da bode moja in ako bi imel tako gotovo kraljestvo nebeško, kakor njeno roko, pa bi me danes morali deti med svetnike v pratiko. .sreča, ded, da vas Klarica ne sliši, — jokala bi od žalosti. V ostalem je Marjeta iu častitljivi gospod nikamor ne pustita, da bi se zamogla ozirati po drugih, in ako bi Klarica storila kaj napačnega, sta pa mati iu Htric oba razumna; ne dovolila bi ji tega, ter i«> opomnila na njeno dolžnost proti meni. A če bom le vzet — no! Ko mi je ohrauila Klarica svoje prijateljstvo od —n— ti svojega ,odrešenja iskati svojega Mreienja le v zaničevanju — cerkvene avtoritete, še le potem — tako begajo brezvestni in spekulativni zapeljivci — bode delavec srečen, ko ne bode veroval ni v Boga ni v hudiča, ko se iznebi zadnjega sledu etičnega in idejalnega čutstvovanja. Mednarodni kapitalizem je ravno s tem dosegel fenomenalnih vspehov, da je ves ostali svet zavel v strogo materialistično gibanje in isto pot je nastopil tudi glede na delavstvo. Gorje delavcem in gorje vsej človeški družbi, ako jim ne pride spoznanje o pravem času. Tem našim premišljevanjem je povod vest o shodu socijalistov, ki zboruje v Vratislavi ua Nemškem. Kakor imajo socijalno demokracijo dunajsko v svojih rokah razni drji. A d 1 e r j i, drji, E11 e n b o g n i in drugi taki „delavci", tako so tudi v Vratislavi izvolili predsednikom shoda socijalistov nekega S i n-g e r j a — Žida in m i 1 i j o n a r j a v B e-rolinu. Ta dogodek nam pripoveduje — cele knjige o potih, po katerih hodi sedaj socijalna demokracija. Delavci, odprite oči I Italija v Afriki Iz Afrike še vedno ni ni kakili avtentičnih vesti; — pod to grozno negotovostjo vstrepeče vsa Italija. Ne ve se pa, ali le „junak" Baratieri tako trdovratno molči, ali pa — in to je verjetneje — da italijanska vlada noče z resnico na dan, ker poročila niso u g o d n a. Razburjenje je tem hujše, ker se širijo govorice, da je že prišlo do spopada med Italijani in njih domačimi nasprotniki. Le na jedno stran ne dopuščajo rimska poročila nikake dvombe: da ras (glavar) Mangašjil dobiva vedno novih močij. Slika iz Italije. Rimski dopisnik peter-burških »Novosti" se je nedavno pogovarjal z italijanskim senatorjem B o n g h i j e m. Priznanja tega velikega patrijota italijanskega so jako značilna za sedanje odnošaje v Italiji. Med drugim je rekel Bonglii: »Število šol smo sicer pomnožili. V letu 1881 smo imeli blizo 40.000 šol, sedaj jih imamo 50.000, ali nravstveno stanje ljudstva se ui zbolj-šalo. Število prestopkov proti nravstveno-sti v letu 1881 ni bilo nad 2000, v 1. 1893 jih je bilo nad 3000. Število perijodiških časnikov ju sicer naraslo, toda naši listi posnemajo francoske le v slabem; v hitanju za škandali iu za dobičkom; ničesar pa ne store, da bi zadobili dostojen politiški značaj. Zanimivih knjig niti ne tiskajo sedaj pri nas. V zadnjih 20 letih nismo imeli nijednega znamenitega romanopisca. Državni izdatki so se povišati v teku desetih let do p o I milijarde. Primanjkljaj 40 milijonov se je povišal na 90 milijonov. Vojska iu mor-narnica nas uničujeti. Izdatki za vojne namene se morajo zmanjšati na vsaki način in šolskih let, se tudi te tri leta ne bojim za-njo." Tako je govoril Ciril. — Hm, častitljivi gospod jo baje nikomur ne pusti. Toda prišlo ju drugače. Komaj je bila Zemecka pod zemljo, iskal je kmet zveste oskrbovalke svoji mali siroti. Ciril so je takoj ponudil, da pripelje župui-kovo sestro Marjeto. Ta je biJa sevčže prestara, da bi mogla točno nadzorovati otroka ; toda, kjer njena slaba roka ne bi zadostovala, prihajala bi Klarica, da pomore materi. Tako se je zgodilo. Tudi v kuhinji je našla Klarica opravka in Ciril bil je ves srečen, ko je prišel s polja o poludne, ter mu je Klarica smehljajočim licem predložila obed. Niti Peruskeinu grofu ni teknil obed tako kakor njemu. Samo zato, ker ga je pripravila Klarica. V večer pak jo je spremljal Ciril v Kamenico, kajti po noči so že zadostovale pri zibeljki otroka Marjetine roke. (Dalje prih.) vso pozornost treba obrniti zboljšanju gospodarskih odnošajev. To je za nas vpraSanje obstanka. Vzemite k temu našo kolonijalno politiko. Nase polože nje v A f-r i k i j e najslabše. (Dobro j<» je pogodil Bonglii, kakor pričajo tajnostna poročila, prihajajoča iz Afrike. Ur.) Drugi narodi imajo posla z divjimi plemeni, katerih ni težko premagati. Naš gosed pa so Abisinci, torej organizovana država z vojaškimi tradicijami. — O rusko-francoiki zvezi je rekel Bonghi: .T a z v e z a j e dobrota za Evropo. Le to zvezo je zahvaliti, da imamo mir v Evropi. Ta zveza znači „ravnovesje strahu'; in dokler liode trajal ta strah pred vojno, tako dolgo bode prilika Evropi premišljati o politiki večnega miru. Seveda je ta šola jako draga za narode, toda vojna bi stala še več, zlasti ker jedna vojna izzivtja drugo*. Vedno lepše stvari prihajajo na dan. V Genovi izhajajoči list „Caffaro* trdi, kakor pravi, iz avtentičnega v i r a, da je Crispi povodom XX. septembra vspiejel tudi — tržaške strelce. Rekel da je: „Jaz nisem utrdil zveze z Avstrijo; niti podpisala bi se ne bila, da sem bil jaz takrat na krmilu. Naj se trdi o nasprotnem kolikor hoče, vendar »o naši o d n o š a j i do Avstrije isti, kakor so bili v letu 1866., od takrat se ni premenilo ničesar. Povejte svojim someščanom, da moje srce bije zanje in da ji h Italija ne pozabi nikoli!" Tako govori torej prvi minister Italije — in camera caritatis! Česa iinaino po takem pričakovati od neoficijelne Italije?! Ta vest je seveda rnočno razburila našega „Mattino", češ, da „Caifaro" je iredento vsk list, ki se poslužuje tacih lažij, da vzdržuje iredentistički duh po Italiji. Ali dra-gec, ko isto poroča tudi zaresni vatikanski list „La Voee della veritA* f Različne vesti. Volarič in slovensko učiteljstvo. Z Goriškega nam pišejo : Gospod urednik ! Vašega poročevalca o Volaričevein pogrebu opazke, da se je kraško učiteljstvo pokazalo v neki čudni luči ker se je odlikovalo z n e -navzočnostjo in ker je ostal predlog pri nekem zborovanju učiteljev Sežanskega okraja o podpori pokojnikovim sirotam na cedilu, da se namreč ni n i č e s a nabral o, tolmačijo se kaj različno. Nekoji menijo, da je učiteljstvo večinoma v toli slabem gmotnem položaju, da pri najboljši volji ničesa darovati ne more. Drugi pa slutijo, da je n e k a zavist na poti, da se tako postopa. Tretji pa tsdć, da je stanovska zavednost — imenovana tudi kolegijalnost — še v povojih pri veliki večini učiteljeva. Dovolite mi, da navedem vsaj nekoliko tega, kar se navaja kot razlog posameznim trditvam ali menenjam. Prvo menenje, da učiteljstvo radi s 1 a-b e g a materijalnoga stanja si ne more česa odtrgovati ter darovati bodisi v še tako blage namene, je kolikor toliko resnično. Velika večina na Goriškem ima tako pičle plače, da jih v Avstriji ni take dobiti. Skandalozno je, kar je prinesla „Soča* pred nekaj tedni, namreč : da h č i nekega učitelja, služečega že 23 let na Goriškem, ima prvo službeno leto v tržaški okolici večjo plačo kot povsem osiveli oče na GoriSkem ! Pri tacih žalostnih gmotnih razmerah ni pač nič posebnega, ako so omenjeni kraški učitelji imeli dobro voljo pomagati, a v žepu je bila tema, iz katere ni bilo dobiti daru za sirote pokojnega skladatelja iu učitelja. Tem razlogom je težko prigovarjati z resnimi protirazlogi; a kjer se z resnimi razlogi ne da česa doseči, seže se rado po ironičnih ali sl'čnih. Tako seje zgodilo tudi v naši družbi, da nekaterniki niso hoteli pritrditi navedenim razlogom, temveč so omenjali znane zaupnice učiteljskega društva Sežanskega deželnim poslancem — (tudi laškim se je zaupnica prijavila potom hektografovane okrožnice). Trdi se namreč, da je kraško učiteljstvo s tem hotelo reči, da nobena hitra reč ni prida, tedaj tudi zboljšanje učiteljskih plač naj le počasi napreduje, saj učiteljstvu ni taka sila, da bi se zboljšanje ravno lani ali predlanskem doseči moralo, ampak da se lahko počaka še nekaj let____ Gospod urednik ! Pri tej priliki omenil je nekdo v naši družbi, da ni nič tako čud- nega, ako je na Krasu zmagal dr. Abram, saj je kraSko učiteljstvo pred nekolikimi meseci poprej votiralo omenjeno zaupnico. Druge situ nje, da bi utegnilo biti tudi kaj zavisti na poti, da se ni nabralo kaj darov za sirote Volaričeve, se ne da tako lehko dokazati, kajti zavist tiči skrita glu-boko kje v kakem kotiču pokvarjenega srca ter se le redko pokažejo na svitlo taka znamenja, po katerili bi se zamogto z gotovostjo reči in trditi, da v tem srcu tiči grda zavist. Vendar ne mislite, gospod urednik, da ni nikdo poskusil utemeljiti svoje slutnje. Nekdo je pripovedoval, kako mu je nekdaj britko tožil pokojni skladatelj Volarič, da ga učiteljstvo noče podpirati. Služboval je Volarič takrat še v okraju goriške okolice ter bil ud učiteljskega društva. Ker ni mogel dobiti založnika svojim muzikalijam, a sam ni imel groša v žepu, obrnil se je bil na goriško učiteljsko društvo s ponižno prošnjo, da bi mu isto pomagalo založiti razne muzikalije. Se solzami v očeh da je pripovedoval Volarič o vspehu svoje prošnja, katera se ni uslišala. Društvo se je izgovarjalo, da nima gotovine; predlog pa, da naj bi nekateri imovitiših učiteljev v okraju (in tacih je nekaj) založili Volaričeva dela, sprejeli so dotičniki --— se zlobn m smehljanjem.... Ako je to res, reči moram zopet, da to ni bilo lepo. Tretja trditev, da je stanovska z a -vednost — kolegijalnost — še v povojih pri večini slovenskega učiteljstva je pač več kot dovoljno podprta s prejšnjim slučajem. Ali uiorda ne ? 1 Ako bi hotel navajati posamično slučaje, kako si razlaga marsikdo učiteljsko kolegijalnost, zašel bi predaleč in dopis bi bil preobširen, kar pa Vam, gospod ureduik, menda ne ugaja posebno , zato za danes —pika. Še potres v Ljubljani In v Trstu Iz Ljubljane f.ošla je sinoć tale brzojavka: Po noči ob 12. uri 7 miri. slišati je bilo podzemsko šumenje, potem se je pojavil slab sunek, za katerem se je zemlja rahlo tresla prilično dve sekundi. Te rahle vibracije ponavljale so se ob 1. uri po polunoči in ob 6. uri zjutraj. Veči del prebivalstva tega potresa niti občutil ni. — Razne osebe trdijo, da je bil tudi v Trstu takoj po polunoči lahek potres, trajajoči par sekund. Nam o tem tržaškem potresu ni znano ničesar, kajti ob tej uri je glavni urednik uašega lista sanjal o novem ministerstvu, in premišljeval o „premišljevanju«, ostalo uredniško osobje pa je smrčd ležalo vsak na svojem domu pod odejo. Napredek madjarske kulture. ,Obzor* piše: Kakor javljajo iz 13udimpešte, zaprosil je poslanec Pazmandy ministra za notranje stvari, da bi isti dovolil neki Spanjski družbi, koja je tudi na parižki razstavi prirejala borbe z biki, da bi smela tudi na milenijski razstavi v Budimpešti prirejati take igre. Dvakrat na teden naj bi bile take igre. Mad-jari niti ne računajo slabo, ako hočejo imeti takih sredstev za vabo. Oni tudi res trebajo tega, kajti ob milenijski razstavi ostanejo hladni vsi Nemadjari. Boji z biki pristujejo prav dobro madjarskemu globu in današnji kulturi madjarski. Kulturna slika iz Ogerske. V Miskolczu so zaprli policijskega stražmeštra Štefana Kaluiczkega in njegovo ženo, ker sta pred tre m i leti umorila in oropala gostilničarja Petra Szinija iti njega pohčerjenico. To zločinstvo je vzbudilo takrat velikausko senzacijo — ali o zločincih ni bilo sledu. — Sedaj je Kalniczky priznat storjeno zločinstvo, žena njegova pa taji še vedno. Zopet samomor. Včeraj dopoludne navdala si jeskarboluo kislino lSletna likarica Ivana Betterzoli, hči urarja, stanujočega v hiši št. 1. na trgu piazza piccola. Dasi je prihitel zdravnik z zdravniške postaje, vendar ni mogel več pomoči: dekle je umrlo po kratkem trpljenju. Nesrečnico sprnvilaje nesrečna ljubezen v smrt. Krvav pretep. Včeraj zjutraj pristopil je 341etni težak Ivan Urban v novem pristanišču k SOletneimi težaku Ivanu Zajcu, sta-nnjočemu v ulici della Guardia hšt. 5 ter ga vprašal, da-li je zanj kaj dela v novem pristanišču. Ker je JŽajc odgovoril na to vprašanje, da je delavcev dovolj, opsoval je Urban težaka Zajca. Oba sta se sprijela, a h krati so je Zaje zgrudil okrvavljen na tla, Urban pa je pobegnil. Prisotni delavci priskočili so ranjetiemu v pomoč in pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Le-ta je konstatoTal, da je Zaje vdobil 4 rane in sicer tri v ramo, četrta pa mu je prodrla pljuča. Malo je torej nadeje, da Zaje ozdravi Težko ranjenega prepeljali so v bolnišnico ranilca pa zasleduje redarstvo. Socijalistiiko gospodarstvo Avstralsko provincijo Viktorija upravljajo socijalisti tako izborno, da stoji ista — pred bankeretom. Socijalisti delajo dolgove in nakladajo vedno *eča bremena, tako, da so obrtniki prišli na beraško palico. Na tisoče ljudi zapušča svojo domovino in iščejo kruha drugod. Tak je socijalizem v praksi! O jako zanimivem sluiaju, kako je neka žena zgubila spomin, poročajo iz Londona. Dotična žena je sedela na obali morja. Kar hkratu je čutila, kako jej je nekaj počilo v glavi — in v isti hip je izgubila spomin. Ni znala povedati, kako je ime njenemu možu, da-li je oženjena ali samica, niti kje stanuje, sploh njčesar ni vedela povedati iz svojega prejšnjega življenju. Tako je ostala potem vso noč. Stara je po priliki 56 let. Blazen hudodelec. V Milni je dne 1. t. m. Baletni delavec Dekovič nenadoma zblaznel. Pograbil je svoje novorojeno dete in je vrgel raz okno svojega v II. nadstropju na-hajajočega se stanovanja na ulico. Potem je pograbil sekiro, udaril žnjo svojo 23-letno ženo parkrat po glavi in vrgel še ženo raz okno. Veliko truda je stalo, dokler so blaznenca ukrotili in ga zaprli. Branil se je na vso moč in v nastavšem ruvanju bilo je par oseb ranjenih. Uboga žena je umrla po nekolikih urah, dete pa je sicer še živo, toda malo je nadeje, da okreva. Nesreča na ieleznici v Belgiji. Pred-sinočnem ob 9. uri trčila je na železniški progi Ottignies - Namur blizo male postaje Mousty z vso silo dirjajoča lokomotiva ob nasproti prišedši osebni vlak. Sunek je bil strašen. Oba stroja sta se razbila, strojevodjo posamične lokomotive je ubilo, kurilca ranilo na nogah in na glavi, strojevodjo osebnega vlaka je tako strlo, da menda ne ozdravi več, kurilcu na stroju osebnega vlaka je strlo desno nogo. Prvi trije vagoni osebnega vlaka nakopičeli so se jeden na drugega ter po-mečkali popotnike tako, da so bili med le-sovjem le razkosani kosi mesa in hrvavega drobja. Pri tej nesrefi bilo jih je ubitih 18 oseb, hudo ranjenih pa okolo 100. Strašen je bil prizor, ki se je pokazal v pomoč prilii-tevšiui ljudem. Jeden izmed popotnikov, ki je ostal nepoškodovan, zblaznel je pod utisom strašne nesreče. Morali so ga zvezati. — Bruseljski listi javljajo ogorčeni, da so prihiteli na kraj nesreče sicer razni uradniki, toda ministra ni bilo blizo nobenega, da-si Bruselj ni oddaljen od tam. Na obalih Angleške bili so te dni strašni viharji. Mnogo ladij se je potopilo in mnogo ljudij se je pogubilo. Kolesarjev je na Dunaju sedaj 10.000; mnogim je to seveda le sport, mnogi pa goje kolesarstvo iz praktičnih namenov. Kako se je na Dunaju množilo število biciklistov, kažejo nastopne številke: leta 1892. so izdale oblasti 1465 dovoljenj za vožnjo, leta 1894 6000, a letos 10000. Bicikliških društev je na Dunaju 140 in nič manj trgovcev z bicikli. Sodnijsko- Dne 4. avgusta t. 1. popolu-dne so se trije tatovi vtihotapili v stanovanje finančnega uradnika Caropresija v Zavijali. Tatovi so že lepo pripravili velik omot perila, obleke itd. vredne okolo 120 gld. in že so hoteli oditi s svojim pleiora, ko se je vrnila gospa Caropresi in zagledala tatove. Pričela je kričati na vse grlo; tatovi so pobegli, a trije tinatični stražniki so jo udrli za njimi in jih prijeli. Predvčerajšnjem stali se zasačeni tatovi pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Ti trije so policiji dobro znani malopridneži: 23letni Fran Apostoli, 251. Benedikt Jurca in 26letui Josip Slataper, vsi trije dninarji. Prva dva sta priznala brez ovinkov svojo krivnjo, Slataper pa je bil toli drzen, da je hotel tajiti. Toda svedoki in soobtožena tatova ovrgli so Slataperjeve izgovore ter je sodišče spoznalo vse tri krive hudodelstva poskušene tatvine. Obsodilo je vsakega na 14mesečno ječo in dovolilo, da pridejo vsi trije po prestani kazni pod posebno policijsko nadzorstvo. — 211etni po-strešček in krošnjar Julij Cavenago iz Vidma na Laškem dobil je včeraj pred tukajšnjim sodiščem zaradi hudodelstva poueverjenja 6 mesecev težke ječa. Cavenago je poneve-ril svojemu gospodarju Bassanu v Vidmu blaga, vrednega par sto lir, potrolil denar in prišel v Trst, kjer je še hotel prodati Bassanov voz in konja. Policijsko 40letno kmetico Antonijo Gr-dovič iz Podgrada so zaprli, ker je prinesla zlatarju Simrišiču v ulici S. Antonio zlat križek na prodaj, katerega je bila nekoliko poprej na trgu Ponterosso izgubila gospa Marija T. Gospa T. je bila po naključju v zlatarjevi prodajaluici, ko je prinesla kmetica najdeni križec, trdivša, da je njen. —Organi komisaijati v ulici Scussa so pobili po noči na včeraj 13 pouličnih kričačev in jih deli pod ključ. ~ Javni postrešček Fran Zimmer je poneverii omot obleke, katerega mu je izročil g. Edvard Jeklin, da ponese omot v ulico Ss. Martiri hšt. 14. Zimmer pa je to obleko zastavil v žganjeriji v ulici Acque-dotto hšt. 8. Nadzornik stražarjev g. Suho-dolnik je povrnil obleko Jeklinu ter zasleduje Zimmerja. — Težaka Mihajla Čotarja iz Ka-tinare so zaprli, ker je na Katinari brez vzroka žalil finančnega stražnika Nuciča in se upiral z vso silo stražnikom, ki so ga hoteli prijeti. Ubegel prisiljenec Iz ljubljanske prisilne delavnice je ubegel prisiljenec Fran Marzan iz Pulja, kovač, 85 let star. Loterijske itevilke, izžrebane 9. t. m.: Brno 13, 87, 14, 20, 46. Najnovejše vesti. Dunaj 10. „Polit. Corresp." javlja iz Carjegagrada: Spomenico, ki so jo izročili odposlanci inozemskih držav turški vladi, naglasa posebno, da so razni oboroženi softi (dijaki) in kurdi o poslednjih izgredih ropali in ubijali ljudi. Spomenica priporoča kot jedino sredstvo v pomirjen je razburjenosti, da se takoj izpustč vse one osebe, ki so zaprte po nekrivem. Dan«JakR bova ISO m lO. oktobra Državni dolg v papirju . , včeraj dano« . . 100.75 100.80 „ „ v srobru , , . . 101 05 101.05 Avstrijska renta * zlatu . . 99 35 121.85 „ „ V kronah . . . 101 20 101.20 Kreditno akcij«..... . . 408.75 409.40 120 85 Napoleoni....... . . 9.54 »•54»/, 80 mark ...... . . 11.77 11.37 100 it al j. lir..... . . 46.25 4525 ODVETNIK je otvoril svojo pisarno v Trstu Via S. Nicalo štev. 5II. nadstr. Henrik Stibiel Corso, Piazzetta S. Giacomo štev. 3 v Trata. SLADSČIČARJA in PEKARNA ve lno bogato založena z vsakovrstnimi aladSCicauii. Pasle, torte, krokanti, pastici, BISKOTERIA FINA" konfeti, fondants, čokolata, roks-drops in mnogo drn|ib sladičic. Posuhno priporoča za poioko ali slavljenjo zarok: kolače, elegantne svilnate omote, ikatljice, podstavi, napolnjene sladsčicaroi. SLADKE PIJAČEt rozoliji, ipiriti, vina doma&a In inozemska. Vsprejpmu nuroibo, — Hazpošilja proti postnem povzotju. Priporoča ho glavnomu p. n. občinstvu zn mnogobrojni obisk. Aat@a naznanja si. občinstvu, da je prevzel brivnico Ernesta Šver-Ijuge v hiši g. Žitka. Josip Pimrello mehanik izvr&uj« vsukoi Ano poprave šivalnih utrojcv in dvo-kole*. Prudtija novo in ralljuim Šivalno stroje iu dvokolo*n. Via Madonna del mare štev. 4, uhod via Fontanone, vštric Uit. 12. Lastnik politično društvu,Edinosti*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Trstu.