50
Osebna izkaznica: BUKOV KOZLIČEK 
(Morimus funereus)
Besedilo in foto: Slavko Polak
Bukov kozliček (Morimus funereus) je tipično gozdna vrsta kozlička, 
ki živi v zrelih listnatih in mešanih gozdovih z veliko odmrle drevesne 
mase (1). 
Za tega relativno velikega kozlička sta značilna dva para žametno 
 črnih peg na sivih pokrovkah (2). Sodi v poddružino kozličkov koscev 
( Lamiinae), ki imajo zakrnela zadnja krila in ne letajo. Samci (3) imajo 
močno razširjena stopalca prvih nog in opazno daljše tipalke kot samice 
(4). Razlike v velikosti med osebki so pri tej vrsti lahko znatne (5). 
Na deblih in štorih se zadržujejo od aprila do konca avgusta, vrh aktivnosti pa je v maju in juniju. Odrasle hrošče 
privabljajo odmrla stoječa ali ležeča debla zlasti bukev, hrastov in jelk, redkeje tudi drugih listavcev. Najprej 
se pojavijo samci, ki zasedejo primerne štore in debla, kjer z dvignjenimi 
tipalkami čakajo samice (6). Za najboljša mesta prihaja med samci do 
srditih bojev (7), ki vodijo do pogostih poškodb (8). Samice obiskujejo 
štore in debla, kjer se parijo z zmagovitimi samci (9) in odlagajo jajčeca 
v jamico v lubju ali razpokah debel (10), ki jo same zgrizejo s čeljustmi 
(11). Pogosto vidimo samce, ki se pred in po parjenju dolgotrajno okle-
pajo samic ter tako preprečujejo parjenje samic z drugimi samci (12). 
Osebki so aktivni zlasti podnevi, ob hujši vročini in suši pa tudi ponoči. Ob neugodnih vremenskih razmerah se hrošči zatečejo v luknje v zemlji ob 
deblih. Iz jajčec se razvije za kozličke značilna debeloglava ličinka (13, 14), ki se v trhlini lesa hrani 3 do 4 leta, nakar se zabubi. 
Del odraslih osebkov konec avgusta pogine (15), del pa se jih zarine v zemljo, kjer prezimi do paritvene sezone v naslednjem letu. 
1
4 5
6 7
9 10 8
11
12 13 14 15
2 3