NoftfSe iz §pap§Si€ drzaĄBfanslfe ĄOjite. Izza kulis pomorskega nadzorstva Nadzorstvo nad Sredozemskim morjem vršita z vsemi mogočimi pomorskimi edinicami Anglija in Francija. Dasi je bila Italija ponovno pozvana, naj sodeluje pri kontroli, se je dosedaj tem povabilom in razgovorom treh (Angleške, Francije in Italije) v Parizu znala spretno umikati z izgovorom, da spadajo vse zadeve, katere se nanašajo na špansko državljansko vojno, pred znani londonski odbor za nevmešavanje. Radi izmikanj Italije je Francija že grozila, da bo otvorila meje napram Španiji na suhem v pogorju Pirenejev in da bo Angleška dovolila Španiji dovoz po morju in bo zasedla od španskih Balearskih otokov otok Minorco. Ta španski otok bi se naj preuredil v skupno angleško-francosko oporišče. Iz vseh angleških in francoskih groženj ni bilo nič. Angleška in francoska vlada sta pristali na to, da se še ne otvori meja na Pirenejih. Obe vladi pa zahtevata umik tujih prostovoljcev iz Španije v določenem kratkem roku in pristaneta na to, da se ukvarja s tem vprašanjem londonski odbor za nevmešavanje, ki mora najkasneje v 14 dneh skleniti končnoveliavnfi sklepe o tei zadevi. Grozovitosti iimikajočih se rdečkarjev Na severnem španskem bojišču so zaposlene zmagovite Francove čete s čiščenjem hribovitega ozemlja od zadnjih preostankov združenih komunistov in anarhistov, kl se počasi umikajo proti morju, kjer še imajo pred pobegom z ladjami zadnje oporišče v obmorskem mestu Gijon. Sedaj so prodrla iz Santandra v svet poročila, kako zverinsko so se obnašali rdeči krvoloki ob priliki umika iz Cagasa. Po predhodni napovedi njihovega voditelja Bellarmina je združena rdeča druhal v Cagasu z dinamitom razstrelila vsa poslopja in je poklala na zverinski način vse politične nasprotnike. Postrelili so vse civiliste, ki so se ob bližanju nacionalistov uprli, da bi zbežali z rdečimi. Anarhisti so zaprli več družin v največjo sobo nekega poslopja. Sobo so polili s petrolejem, jo zažgali in vrgli v njo več zabojev dinamita. Od daleč so opazovali eksplozijo in so streljali na vse one, kateri so v obupu skakali skozi okna. Ko so vkorakale predstraže Francove zmagovite armade v Cagas, so našle na ulicab. vse polno trupel starčkov, žensk in otrok. Izjalovljeno bombardiranje Saragoze Sovjetsko-španske letalske enote so dnfe 12. oktobra trikrat bombardirale nacionalno mesto Saragoza. V Saragozi so se vršile velike slavnosti in to priliko so hoteli rdeči uporabiti, da bi pobili z bombami iz letal čim več ljudi tedaj, ko bodo ljudske množice zapuščale po slovesni službi božji škofovo cerkev ali katedralo. Prvi napad je izvršilo šest težkih bombarderjev v spremstvu 25 lovskih letal. Drugič je napadlo mesto 27 letal. Prišlo js celo do tretjega letalskega napada. Letala so vrgla več bomb, ki pa niso napravile večje škode in so morala zbežati z največjo naglico, ker so jih zasledovali nacionalistični letalci, ki so sestrelili 23 rdečih letal. _^_ Splošen položaj v obeh taborih Položaj na španskih bojiščih je sedaj pred nastopom zime tale: Francovi nacionalisti vztrajno nadaljujejo svojo ofenzivo na severu v Asturiji, kjer so zapleteni v dnevne boje z obkoljenimi ostanki pred nedavnim premagane baskovske in asturske rdeče armade. General Franco je moral pustiti na tej severni in krajevno zelo težko dostopni fronti veliko večje število svojih vojakov, katere je nameraval že ob koncu septembra deloma poslati pred Madrid. Načrt o predzimski ofenzivi proti Madridu se je moral iz pravkar omenjenega razloga opustiti. Dokler ne padeta na severu zadnji rdeči postojanki Oviedo in Gijon, Franco ne bo mogel odločilno napasti Madrida. Rdeči organizirajo v zadnjem času napade po raznih frontah. Radi teh prav za prav neznatnih ofenziv morajo ostati nacionalistične čete primerno porazdeljene na vsa bojišča. Na vseh španskih frontah je zastoj, izvzemši severno fronto. V tem odmoru se pripravljata oba tabora na pozimsko vojno in čakata na nova ojačenja iz tujine, kar se tiče svežih prostovoljskih čet ter raznega vojnega materijala.