g 1 * c O =» V O B O D M- N b f w.OtN T H * * m * t R <3 O k R O J2- <7 E- . LETO II. - Štev. 35 KOPER, 31. avgusta 1951 Cena 5 din Ptwi aa&fr&dauki ukupi - nava zmaga đđaitsUega tazuda Ln v » z i sistem i dando m m i *j*3W& *$k A •*&&% li ŽETEV” V PIRANSKIH SOLARNAH Sistem garantirane preskrbe za delavce, nameščence in deloma tudi za revnejše kmete ter sistem vezanih cen za kmečko jprebivàlstvo sta bila odraz skrbi ljudske oblasti za zagotovitev ustreznega življenjskega standarda delovnega človeka v mestu jn na vasi, in sicer v obdobju obnavljanja in graditve povojnega gospodarstva. — Dejstvo je, da je ta sistem preskrbe dosegel svoj namen in v težkem obdobju obnove in graditve gospodarstva dovoljno zaščitil življenjski standard delovnega človeka, saj so bili najvažnejši prehrambeni proizvodi v garantirani preskrbi daleč izpod tržaških cen n. pr. cena iza moko 13,7 krat, cena za sladkor 13 krat, za mast 12.9 krat, za meso za 20 In večkrat, za tekstil in obutev 7.4 krat, za stanovanje do 20—23 krat nižje kot v Trstu, a plače so bile povprečno okrog 7 krat nižje kot v Trstu. Garantirana preskrba je torej zagotavljala prebivalstvu nakup osnovnih življenjskih potrebščin po mnogo ugodnejših pogojih, kot pa je bilo to mogoče v Trstu. / j Toda na drugi strani je imela garantirana preskrba, kj je v bistvu določen način administrativnega urejevanja vprašanj življenjskega standarda, tudi mnogo slabih strani. Trgovina je bila prav za prav distribucijski aparat, |kj se ni boril in se tudj ni mogel boriti v dovoljni meri za boljšo kakovost in vrsto blaga, ker je zlasti živilska karta določevala količino, vrsto la deloma tudi asortiment blaga. Zato se tudi želje potrošnikov niso mogle upoštevati v dovoljni meri pri anročilu Maga. Industrija ni imela, dovoljne pobude za prilagoditev svoje proizvodnje potrebam trga in potrošnikov. Borba za kapitalno izgradnjo in drugo investicijsko delavnost ter administrativno poseganje v gospodarstvo zaradi zaščite življenjskega standarda sta zavirala gospodarsko sproščenost in zdravo pobudo podjetij, kmečkih delovnih zadrug in kmetovalcev. Zato je bilo nujno, da, Je na določeni stopnji gospodarskega razvoja zamenjal dosedanji način garantirane preskrbe in podrobnega administrativnega planiranja gospodarskega razvoja nov sistem, ki predstavlja v bistvu tesnejšo in neposredno povezavo med proizvodnjo in trgom, med proizvajalcem in potrošnikom preko dinarja kot edinega posrednika med njima. Na tej podlagi postaja gospodarski račun vedno bolj merilo in vodilo poslovanja podjetij, kar zahteva in pospešuje, da se na trgu ustanavljajo gospodarske cene, ki so medseboj v pravilnem razmerju. S tem se prelamlja dosedanja praksa administrativnega vodstva gospodarstva in se delovnim kolektivom daje možnost resničnega vodstva in upravljanja podjetij. Gospodarske cene na podiagi ponudbe in povpraševanja postavljajo vrednost dinarja na realno osnovo in omogočajo gospodarjenje v pravem pomenu besede: gospodarjenje doma 5-n na mednarodnem trgu. Kmet lahko svoje pridelke prodaja po prosto formiranih cenah in s tem poveča svoje dohodke in obdrži standard, a delavec in nameščenec pa prejmeta ustrezno višje plače, upoštevajoč njuno strokovnost, posebne delovne pogoje in stopnjo odgovornosti kot tudi pogoje za dodatek (za nadurno delo, nočno delo, delo na dan tedenskega počitka, terensko delo in za poseben, pomen podjetja. Točnega računa življenjskega standarda v no- . vem sistemu danes še ne moremo postaviti, ker so gospodarske cene, predvsem na področju neblagovnih uslug {najemnine, obrtniške uslužne storitve, komunalne usluge itd.), šele v nastajanju, vendar pa moramo ugotoviti, da je porast cen pri znatnem številu prehrambenih proizvodov, zlasti prj sočivju, le neznaten, ali je že celo v padanju, kot n. pr. pri jajcih, sadju itd. Ce primerjamo cene nekaterih važnejših prehrambenih proizvodov, pri katerih je sicer porast cen nasproti prejšnjim cenam v garantirani preskrbi znatnejši, s cenami v ^rstu, vidimo, da so v Istrskem o-krožju neprimerno povoljneši pogoji prehrane kakor v Trstu. Naj navedemo nekaj primerov: moka tu 33—40 din, v Trstu 120—160 lir, testenine iz 70% pšenične moke tu 72 din, v Trsta 120—360 Ut, koruzna moka tu 25 din, V Trstu 90—180 lir, goveje meso tli 180 din, v Trstu 600—1209 iir in pteko, slanina tu 375 din, v Trstu 760 lir, svinjska mast tu 230 «Trn, v Trstu 400—500 lir, jedilno olje tu 239 din, v Trstu 420—480 lir, sveže sardele tu 80 din, v Trstu 180—240 lir, fižol tu 50 din, v Trstu 160—200 lir, marmelada tu 90 din, v Trstu 360—400 lir, radič tu 40 din, v Trstu 180—300 lir, vse računano na kilogram proizvoda. Navedeni prehrambeni proizvodi so torej od približno dva- do sedemkrat cenejši v Istrskem okrožju kakor v Trstu. Povprečne plače delavcev In nameščencev so se pa dvignile za povprečno trikrat, kar V primeri s povprečno plačo v Trstu dokazuje, da so v Istrskem okrožju glede hrane znatno povcijnejši življenjski pogoji kakor v Trstu. , , Tudi glede industrijskega blaga, če ^vzamemo tekstil, so v Istrskem o-Ifrožju v povprečju povoljnejše cene kakor v Trst«, zlasti če upoštevamo usnjeno galanterijo, katere se v dnevnem življenju mnogo poslužujemo. Nekateri tpkstilni proizvodi, dasj mora Jugoslavija sama, ki preskrbuje Istrski) okrožje s tekstilnimi proizvodi, na svetovnem trgu zanje nabavljati tekstilna surovine po visoki ceni, so po kvaliteti in ceni konkurenčni istovrstnemu blagu v Trstu. ^ Novi gospodarski sistem,. v katerem velja načelo ponudbe Jn povpraševanja stremi, da obogati vrsto in kakovost blaga na našem tržišču in s tem znatno prispeva k dvigu življenj, skega standarda. Da se zagotovi v naših trgovinah čim pestrejša izbira blaga, je izvršilni odbor IOLO odločil, da dà preko 100 milijonov lir za nabavo predvsem drobnega industrijskega inozemskega blaga, ki ga potrebujemo za kritje dnevnih potreb. Ce pogledamo na področje novih cen komunalnim uslugam, kakor so stanovanje, elektrika, vodovod in podobno, vidimo, da so te cene v Istrskem okrožju znatno povoljnejše kakor v Trstu. To velja zlasti za stanovanja oziroma najemnino. Najemnina je v Istrskem okrožju po novih cenah še vedno od pet- do deset- in večkrat nižja kakor v Trstu, kar odločilno dviga življenjski standard delovnega človeka v Istrskem okrožju. Sestavni del življenjskega standarda tvori v Istrskem okrožju tudi na novo urejeno socialno zavarovanje, ki daje našim delovnim ljudem tako velike ugodnosti in denarne dajatve, kot jih ne daje nobena država na svetu. Pri presojanju višine življenjskega standarda tega dejstva nikakor ne moremo in ne smemo prezreti. Na dvig življenjskega standarda bo vplivala tudi nova delitev dobička, s katerim bo — po odvedbi manjšega dela v proračun — razpolagal delavski svet. Del dobička bo lahko porabil za povečanje plače delovnemu kolektivu in za izplačilo nagrad najzaslužnejšim delavcem in nameščencem, kar bo povečalo njihovo kupno moč in s tem njihov življenjski standard. Drugi večji del dobička pa se bo u-porabii za investicije tako kapitalne izgradnje kot tu d j družbenega standarda. Novi sistem v pogledu življenjskega standarda še posebej upošteva potrebe družin z otroci in pa ustrezno plačevanje delavcev in nameščencev z višjo strokovno sposobnostjo. Potrebe družin z otroci so upoštevane s tem, da dobijo starši za vsakega otroka po 3.500 din mesečno. Iz primerjave te doklade tu in v Trstu ugotovimo, da znaša otroška doklada v Istrskem okrožju več kot eno petino povprečne plače, medtem v Trstu pa niti eno desetino povprečne plače. Tudi na tem področju se tu zagotavlja družinam z več otroki boljši življenjski standard. Nova politika plač zagotavlja višji življenjski standard višje kvalificiranim delavcem in nameščencem. Za manj kvalificirane delavce in nameščence je to najmočnejša vzpodbuda, da s strokovnim izpopolnjevanjem dosegajo večjo uspešnost pri delu, ki mora biti temelj vsakemu poviševanju plač. Ta politika plač predstavlja prav gotovo pomemben korak naprej v borbi za dvig strokovnosti naših delavcev in nameščencev in ustvarja soliden temelj za v lastnem gospodarskem razvoju opravičen dvig življenj. skega standarda. Kakor se bo dvigala proizvodnja, kmetijska in industrijska, tako bodo cene blagu padale. Dvigu en mora nujno slediti padanje cen, katerega odraz je dviganje življenjskega standarda prebivalstva. V tem pogledu je novj gospodarski sistem pomemben korak naprej. Skoraj vse poletje je bila taka vročina, di so si ljudje otirali pot z obraza in, če se jie prikradel na nebo majhen oblaček, so že hrepeneli: Da bj vsaj malo deževalo!- Zlasti so hrepeneli po dežju kmetje, lici se bojijo suše kakor ognja,: »Ta suša,« tožijo naši kmetje. Ce pa je bil kdo zadovoljen, da je vroče in da ni dežja, so toiili to naši šolarji. Toda tudi on j so vzdihov ali, ko je pritiskala vroča sopara in je bili zrak .popolnoma negiben. Ko pa je prve din; avgusta zapihal v to vročimo veter, so se vziradostili: To je vreme za žetev soli! Veter je še važnejši °d sonca. Voda izpareva hitreje in vodne črpalke, ki jih poganja veter, veselo vrtijo svoja široka krila. Ali še niste nikdar videli naših solarn? Imamo jiih v Strunjanu, pri Sv. Luciji jn Sečovljah. To so veliki vod-nj bazeni, ki jih deli na stotine kanalov. V poletnem časiu se belijo sredi teh bazenov in kanalov velike piramide morske soli. Solarji; so vsi zagoreli od sonica; kako bi n bili, saj so ves dan med morjem in soncem:. VSAK DAN VLAK S PETDESETIMI VAGONI SOLI Naše soline merijo približno 6 milijonov kvadratnih metrov. Na njih pridobivajo v ugodnih vremenskih pogojih do 600 ton soli na dan, to je toliko, da lahko natovorimo vlak, ki ima 60 vagonov. Zato so solarne zelo bomo laže razumeli, kako delajo naše solarne. Vsi vemo, da ima morje več kemičnih snovi, najvažnejše pa so natrijev klorid, magnezijev sulfat, tin magnezijev klorid. Ko doseže morska voda zairaidj izparevanja določeno 'gostoto, se zg oidi ■ majhen čudež na-ra-' ve:, snovi, ki so bile prej v tekočem stanju, se kristalizirajo, to se pravi pridejo v trdo stanje. Najprej se kristalizira natrijev klorid, kj ni nič drugega kot .kuhinjska sol. Im sedaj poglejmo, kako izkoriščajo ta čudež narave naše solarne, da pridobivajo snov, iki je tako potrebna v -vsakdanjem življenju. KAKO PRIPRAVLJAJO SOLARNE Pozimi so pripravili delavci bazene. Dno so. namazali s plastjo ,ilovice, u-trdili so nasipe med posameznimi bazeni, pregledani so zapornice, ki urejujejo dotok vode iz enega bazena do drugega ih uredili: črpalne naprave. V Strunjanu, pni Sv. Luciji in. v polovici sečoveljskih šolam so črpalke, ki jih poganja veter. V bazene so spustili morsko vodo, da se ilovnato dno prepoji z raznimi (snovmi, ki jih vsebuje morje, Tako nastane odporna jn prožna plat ilovice, ki jo sodarji imenujejo podiplat in na kateri bodo poleti grabili sol na kupe, ne da bi pobrali pri tem niti najmanj zemlje. Od odpornosij. dna je zelo odvisna kvaliteta. soli. Stari čuvaj sečoveljske solarne, ki živi na njej že celih 39 let 1 'Mk v mmm h h «jetiji ? mfŽil Tin H mi fi važne za gospodarstvo našega okrožja. Sol izvažamo in dobivamo zanjo stvari, k; so potrebne za gospodarsko graditev, in za vsakdanje življenje. Letos je pridelek soli nekoliko slabši, vendar vseeno pridelajo naši pridimi solarjj tudi nad 50 vagonov soli na dan. Taka proizvodnja se je začela v začetku avgusta im jim bo lahko omogočila izvedbo plana, ki določa 25.000 ton ali 2.500 vagonov, iin ki so ga že dosegli z nad 20.000 tonami, seveda če bo vreme to dopuščalo š,e dober meseč, kakor namreč računajo. Kako pridobivamo morskp sol? Na to vprašanje moramo odgovoriti-, da Fitidfičfte piane je treba predienti d° 5.septembra Na podlagi 7. člena odloka o dobičku jn razdelitvi dobička v gospodarskih podjetjih z dine 30. julija 1951 izdaja Izvršilni odbor istrskega okrožnega ljudskega odbora ODREDBO o sestavi in predložitvi finančnih pianov gospodarskih podjetij L člen •Gospodarska podjetja, ki so pod upravo delavskih svetov, morajo zaradi, ugotavljanja i-n razdelitve dobička, sestaviti finančne piane za plansko razdobje od 1. avgusta do 31. decembra 1951. 2. člen , Finačne plane sestavljajo podjetja po,, navodilih, kj jih je .predpisalo poverjeništvo za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora za posamezne gospodarske panoge. Kmetijska podjetja (posestva) ne sestavljajo finančnih planov, komunalna podjetja pa po navodilih za gospodarsko panogo, v katero spadajo glede na značaj poslovanja. 3. ölen .Podjetja morajo predložiti finančne plane najkasneje do 5. septembra 1951 in sicer en izvod, poverjeništvu za finance Istrskega okrožnega ljudskega odbora, en izvod pa Poverjeništvu za finance tistega okrajnega, ljudskega odbora, na čigar področju imajo svoj sedež. 4. člen Ta odredba sitopi takoj v veljavo. Koper, dne'2& avgusta 1951. V. d. tajnika: Alfonz Dolhar 1. r. Podpredsednik: . dr. Stanko Kovačič 1. r. STIL iz Pred dnevi je zasedal upravni odbor, tovarne pohiättya. STIL v Kopru. Med drugim so ugotovili, da- si kupci, odkar je bila trgovina sproščen a, želijo čim večjo, izbiro. V ta namen so spremeni svoj proizvodni plan glede asortimenta. Do konca leta boido izdelali 100 kuhinjskih pohištev v dveh tli,p,ih. Izdelali bodo 150 spalnic enotnega tipa, ker po teh so potrebe še velike in 10 boljših spalnic dveh tipov. in j-e nanjo zelo -ponosen, je povedal, da je njegova sol med najčistejšimi prav zaradi odličnega dna, kj pokriva bazen. PROIZVODNJA SE ZAČENJA V ma.rcu, ko postanejo dnevi top-lejši, pridejo i-z -okoliških vasi šolarji. Jo so po večini mali kmetje, ki me morejo 'živeti samo od tega, kar jim daje zemlja in kj prihajajo vsako leto na »žetev soli«. Tega izraza n-ismo skovali mi, našli so ga sami šolarji. Oni niso navadni mezdni delavci; Poleg redne mezde, ki jo dobivajo za pretakanje vode iz bazena v bazen in za vzdrževanje naiprav (fobijo še plačo za vsak kilogram pridobljene soli. Cim več je -pripravijo, tem večj; j,e zaslužek. V dnevih, ko je sezona na vrhuncu in voda i-zhlaipava tako hitro, da me morejo slediti naravi,, pokličejo svoje druži-ne, da jim pomagajo -pri delu. To je torej tako kakor na polju. Ob plimi odprejo zapornice im spustijo morsko vodo v prve izpari-ln-e bazene. Sonce in veter sta že na delu. Morska voda izpareva- in se vedno bolj zgoščuje. Ko je prišla iiz morja, je imela gostoto 3,5 Be. Tu smo srebali no-v tehnični izraz. B-ohimais (kratica Bè) je merilna enota, s katero merimo s posebno pripravo gostoto tekočin. Ko- je vo-da dosegla v prvih bazenih gostoto 7 Be, jo dvignejo s črpalkami v drugo vrsto izpariiLnih bazenov, ki so jö že čakali, visi -razgreti od, sonca. V njih se voda še bolj gosti in ko doseže 12 Be, jo dvignejo s črpalkami v tretjo vrsto bazenov, ki jih imenujejo »soil® bazeni« z razliko od izparilndh. V njih namreč voda. samo več me ižpar-eva, term več se-natrijev klorid iže kristalizira jn spreminja v soil. Toda predem spustijo v-od|> v soline bazene, jo postijo še čakati v posebnih prostorih, kjer doseže 22 Be gostote. Ko sta jo sonce in veter toliko zgostila, je zrela za vsto-p v solne bazene, v katerih doseže v treh urah 26 Be in na tej stopnji se začne proces kristalizacije. Na površini voide se začenjajo nabirati goste motne mrene. To so že kristali, k( .pa so še polni vode, počasi, počasi se mir,ena vedno bolj gosti, kristali dobivajo vedno jasnejšo obliko, jn kmalu bo njihova gmota tako izdatna, da jo bo solar zbral na kup z velikimi lesenimi g-rabiljaimti. Sedaj ima voda že 30 Be gostote. Svoje delo pri pridobivanju jedilne soli je opravila .in ni več potrebna. Sredi bazeinov se belijo im sušijo na koncu kupe; soli, odvišna voda pa je odtekla skoz; zapornice v široko morje, od koder je prišla. 'Solar naloži nabrano sol na samokolnico In jo odpelje na poseben prostor sredi -bazenov, kjer se njegova piramida vedn-o bolj viša in širi. PRIDOBIVANJE NOVE SUROVINE V vodi, ki jo šolarji spustijo v morje, pa s-o ostale še druge snovi, ki bi se kristalizirale, če -b; dosegla voda še večjo gostoto. Danes je zelo važna snov magnezijev klorid. Uporabljajo ga pri izdelavi lahkega sodobnega gradbenega materiala. Naša oblast je omogočila pridobivanje na naših solarnah tardi to tako važno snov, ki jo morje vsebuje v ogromnih količinah. Letos so te snovi- v naših solarnah-pri-dela-li še precej. Direktor mi je rekel, da za enkrat še nima podatkov, koliko je namreč je, da -pa naj, pridem drugič in takrat mi bo že vedel povedati. Naše solarne so. zelo stare. Ljudska oib-last je vložila vanje veliko truda, da bi jih modernizirala in izkoristila bolje kakor v prejšnjih časih. V Strunjanu in v Sečovljah so odpravili sistem eine žetve na leto. Tudi to moramo pojasniti. Prej so v teh solarnah pridobivali sol tako, da so jo pobirali samo na koncu sezone, potem ko se je- nabirala v bazenih vse poletje. Ta način , zahteva manj dela, toda tudi pridelek j-e veliko manjši, ker deževje z izpiranjem uničuje nabrano sol. Zgodilo se je, da so neko leto pred vo-jino izgubili v nalivu, ki je trajal 4 dni. 75.000 stotov nakopičene soli, to je skoraj ves do tedaj nabrani pridelek. Pri načinu -dnevne žetve pa se to ne more zgoditi. Ce je sol spravljena takoj v skladišča, je ne more poškodovati noben naliv. Obenem so pred dobrim mesecem postavili novo črpalko na najnižji teren starih solarn, kjr se ob nalivih u-ustavlj-a deževnica. Zdaj ne bo motila- izparevanja deževnica v tem delu solarn. Izparevanje -bo nemoteno, tolda proizvodnja scili neprimerno večja. V naših solarnah je te dni zelo ži-v-aihmoi. Solarji niso tako zadovoljni z zaslužkom, ker je letos slaba letina. Veselijo pa se vetra, k; je zapihal z morja po toffikih dnevih sopare im žetev soli bo zato boljša. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Po dolgih mesecih razpravljanj za ureditev anglo-lramskega spora glede nacionalizacije petrolejske industrije v Teheranu, so se pogajanja končno razbil^, jn to v trenutku, ko se je predvidevalo, da se bo spor rešil na miren način. Trumanov odposlanec Harriman, ki se je mudil v perzijski prestolnici precej tednov, mi uspel v svoji misi ji, čeprav so polagal j največ upanja prav v njegovo posredovanje. Za njim je prišla v Iran tudi angleška delegacija, kj ji je načeloval minister za surovine Stakes, toda niso jiiriišlj do nobenega sklepa, ker je perzijska vlada trdovratno ostala pni svojih prvotnih načelih in načrtih glede podržavljenja petrolejske industrije, medtem ko je Anglija z druge strani skrbela, da bi rešila svoje kapitale in svoj profit iz bogatih ležišč nafte v tem predelu sveta. Raizeo tega g-r-e Angliji tudi za politični prestiž, za r-ešitev njenega u-gleda ne samo v Perziji, temveč na Vzhodu na splošno, sa-j je znano, da je po zadnji svetovni vojni. Skoraj .izgubila vajeti v svojih kolonialnih posestvih ter je morala papušča-bi na levo in desno. Brez dvoma ho njeno mesto v tem predelu sveta zavzela neka druga velesila jn po vseh dogodkih sodeč, so to Združene države Amerike, čeprav za kulisami mešetari Kremelj in pravijo nekateri, da ima Moskva v intrigah na Bližnjem ;n Srednjem vzhodu precej vmešane svoje prste. Kremelj se n-i omejil samo na Iran, Irak i-n druge sosednje države, temveč je stegnil svoje prst-e tudi po Sueškem prekopu, o katerem prav sedaj razpravljajo y Varnostnem svetu. Egipt je namreč pred časom blokiral prevoz surovin za Izrael in je celo ustavil neko angleško ladjo, ki je bila namenjena s svojim tovorom skozi Sueški prekop v izraelsko pristanišče. Nastal je sipo-r zaradi tega z Anglijo -in z drugimi velesi,Làmi, ki so zainteresirane na tem,, da ostane Suez še naprej odprta mednarodna prometna žila za vse države. , | š Varnostnemu svetu So poslale resolucijo tudj Združene države Amerike, Francija i-n Anglija, v kateri zahteva Razburjenje se med sosednimi šovinisti še vedno ni poleglo. Nasprotno, umaknilo se - m-eki otopeli resignaciji, češ imaj že pride, kar hoče. ih vendar je še pred kratk mj 14 dnevi vesoljni italijanski Iredentizem kar prekipeval navdušenja. De Gasiperi gre v Washington. Povabila sta g.a Truman in Acheson, kjer jima bo roča! o teh Jugoslovanih, ki škilijo »daliTaltoipi-ano« na Trst, kjer se je sarti Cicero uči) prve besede svojega Sladkega materinega jezika. Ata D-e Gàsm-n bo sano potrepljal po rami hvStr-a Trumana, pia bo t-a takoj od-ve::: ' : strile-, ici koš, da se bodo ka; srkaj \i. .ajejja stresle vse iredentistične d.trote. Pri tem bo tržaška pogača šele za predjed za -veliko kosilo, h kateremu bodo sedli in kjer bedo potem po -mili volji -rezali jugoslovansko torto. Najprej tja do Raše, kakor je svetoval že rajnki Wilson, pot em do Postojne, saj je bila do -nedavnega -priznano 'italianissima, nato pa za nameček -Iz »zgodovinskih razlogov« še »,provincia di Lubiana« v svrho boljše obrambe zapada. Ko je pa bilo že tako lepo urejeno -in zmenjeno, pa glej tega nepoklicanega Hanrimana, ki se spozna le na petrolej — ka-j je sicer neki delal -po Perziji — in ki sploh dobro, ne ve, calma«» m kaj In kje je prav za prav ta Trst. Pravi Diego.de Castro, v-elik-i apostol {talijanskih skomin po naši zemlji, -da se -mu niti sanja- ne, a je to tako lepo mesto, kakor je v resnici. In če b-i ga kdo vprašal, ali je reka- ali hrib, ne b; znal hitro povedati.. Torej pride ta Harriman, k, je sicer -nekak kurir p-ri dobrem sbr-icu Trumanu, za katerega zbira novic-e ,po svetu im gre poslušat zgodibo o tržaškem sporu 'nekam na Kranjsko i-n celo k maršalu Titu, ko so -pravi izvedenci za to zamotano vprašanje samo pri CLN v Trstu. In pomislite, ko se vrača ta nesrečnj informator Harrimain in se ustavi v Vidmu, fcudl tam ne smatra za potrebno, da bi poklical na pomoč F-ragiaco-ma, dobrega očeta naše cone, ki tako vestno -zastopa njiene interese pri tržaških očetih, niti Almefi-gognp, KI je- za ta d:*p baje že celo jutro drgnil svoje pošveidrane fašistične škornje, da bi jih spravil do nekdanjega leska, ko je z nji-m-i delal tako dober vtis pri samem du.ceju Mussoliniju. Z žalostjo so Diego, Fr.a-g-ia,corno in Almarigogin-a uvideli, da so Oto veljavo in da je -vsa cirkuška re- klama, ki so jo delali zanje zadnje čase šovinistični list, brez haska, ker vse -kaže, da se se dolgo ne bo -potrebovalo njihovih izvedeniških lus-lua. Isto usodo so doživeli njih generalski kolegi, ki so z goriškaga gradu -kazali Mo,ng.oimeriju »nemogočo« .mejo ,s tiho n-ado, da jo -bo maršal sedaj pri priči premaknil. Toda v napoleonski maršalovi glavi je begala misel, kako bi bilo te kraje minogo laže -braniti, če bi bili ju-gosllovanisk-i, kakor pa z junaškimi Italijani, katerih brezplodna slava je nehala ob obronkih Krasa. Bomo jim že pokazali, so tedaj dejali šovinisti. Pridejo volitve in odpihnili bomo kot pleve vse, kar se bo upiralo zmagovitemu pohodu ma-dire-patirije. Toda 'ko s-e je poleglo prvo vzhičenje in so vzeli v roke po-titčno računico, so s-e poj ivili dvomi, da bi se mogli urezati. In ko sc se še malo bolj poglobili v problematiko teh računov, se jim je zazdela zadeva še bolj negotova. Zato sp privlekli na dan pravo zastavo italijan-stva, ono, ki jih je bodrila v ,tolikih podvigih in poid katero so ji-tn v zadnji vojni priborili toliko uspehov za- vezniki. Pod sveto zastavo naj se zbere, »sveta zveza«. Kakor j-e nekoč pomagal general Airey, tako bo sedaj pomagal general Wimtertom. saj so ga poslali tja isti gospodarji. Toda čas: se spreminjajo in ljudje z -njimi. Tako general. Wi-ntertan ni mogel najti razloga, zaka-j naj bi s-e tod Vršile volitve po italijanskih željah namesto po tržaških. Zaman je še enkrat pozval skupaj D-e Gaaperi svoje junake. »Sveta zveza« se je sesula, ,še predan se je ustvarila in z -njo vse čarovnije, s katerimi je iiz Rima vodeni iredentizem računal n.a lahko zmago. Ne govori zgman stari pregovor, da nesreča -ne pride nikdar sama. Calma, calma, tolažijo zidaj očetje iredente svoje razočarane pripadnike. Resnično. nad vse dobro, zdravilo za histerične izbruhe, ki. so zadnje tedne tresli izčrpani šovinistični- imperializem. Toda vse bo mogoče zopet dobro, če jim bo Le Gas,pori javil iz Washiingtona znova potrditev tristranske izjave, k} je tako ,poceni in u-sipešno sredstvo za jetičnega iredentističnega bolnika. Toda iznova bo izzvenela prijetna glasba iin ostala neprijetna resnica, da Jugoslovani svojega ne «Jaj-ejo, -jo, da'se Egipt drži mednarodnih pogodb. Zlasitj se b-o-jii Anglija, da ne bi egiptska vlada odpovedala sueško pogodbo iz le-ta 1936, 'katera garantira Angliji ne samo nadzorstvo nad Sueškim prekopom, ampak tudi vojaško zasedbo vsega tamkajšnjega področja. Kakor vidim», je zadeva na Bližnjem «n Srednjem vzhodu zelo zapletena, toda upati je, da se iz tega ne bo poredila nova vojna. Pač pa je zelo resen položaj na Kareji, kjer so -pogajanja za premirje v Kes-ongu že skoro teden prekinjena i-n se nikakor ne morejo obnoviti, pač pa nasprotno vlaga tako južna kakor severna delegacija proteste zaradi kršitve nevtralnega področja, ki so ga odredili pred samim začetkom pogajanj. Istočasno pa izjavljata obe delegaciji, da sta pripravljeni na nadaljevanje pogajanj, toda to so le izjave propagandnega značaja, zlasti če vzamemo tudi druge okoliščine, ki so v neposredni zvezi s Korejo. Predvsem moramo vzeti v poštev, da se bo v kratkem začela konferenca za mirovno pogodbo z Japonsko v San Franciscu in da Sovjetska zveza skuša zavlačevati pogajanja v K-esonigu zaradi tega-, da bi mogla kasneje tudi razbiti mirovna pogajanja v SaA Franciscu, od katerih si ne obeta veliko koristi. Združene države Amerike so sklenile, da bodo podpisale z Japonsko mirovno poigodbo v določenem času, pa četudj ne bli Sovjetska zveza in njeni sateliti na to pristali. Taik-o so se izjasnili tudi vodilni politiki v Wastoinigtonu. Neprijetno pa je Ameriki, ker se indija n-oče udeležiti mirovne konference v San Fransicsu in to zaradi tega, ker je Indija najmočnejša in najbolj- vplivna država v Aziji in ki lahko s svojim dejanjem vpliva tudi na ostale države, ki so bile okupirane ■in napadene od Japonske. Razen lega j-e tudi Peking javil, da ne bo priznal podpisa mirovne pogodbe, ker je Kitajska najbolj trpela in krvavela pod japonskim imperializmom. Tudi Jugoslavija se ne bo udeležila teh pogajanj, toda iz popolnoma drug-i-h razlogov. Jugoslavija namreč nj v n-obeni točk» zainteresirana, čeprav si želi, da bi prišlo do miinn-e rešitve vseh sporov i-n do pravične mirovne pogodbe z Japonsko. Toliko o Aziji in njenih problemih. Omeniti moramo tudi, da se je Har-ri-m-an na svojem povratku v Ameriko zadržal neka-j dni tudi v Jugoslaviji, Kjer je imel važne -razgovore z jugoslovanskimi voditelji. Z maršalom Titom sta obravnavala vprašanje vojaške in gospodarske po-mbči Jugoslaviji ter ugotovila, da je Kremelj danes tisti, ki ogroža svetovni mir in sožitje med narodi. Tržaško vprašanje je prišlo zopet v ospredje, zlasti sedaj, ko se približujejo upravne volitve. V Italiji je v t-elku, velika kampanja, ki ima popolno pr,otijugoslovanski značaj in se zopet sklicujejo na zastarelo tristransko izjavo od 28. marca 1948. Poudariti pa moramo, da je celo ameriški zunanji minister Acheson na zadnji tiskov®- konferenci dejal, naj se o vprašanju Trsta zmenita Jugoslavija ■in Italija neposredno in tako ovrgel tristransko izjavo, ki ni bila ničesar drugega, kakor p-r-edvol-ivni manever pred italijanskimi državnimi volitvami, ko se je De Gasperi bal, da bo izgubil oblast iz svojih rak,; I-n je rabil pom.ofi od zunaj. K italijanski iredentistični gonji IREDENTIZMU je pri ms za vedio odklenkalo Z-godoviin-a nas uči, da so si izkoriščevalci delovnega ljudstva vselej iskali zaveznikov predvsem med sebi enakimi. Delovnj človek je to spoznal na svoji lastni koži ter opisal v pregovor j: vrana vrani oči ne izkljuje.. V minulih stoletjih so se beneški okupatorji polastili dobrega dela Istre. Zemlja je zopet prehaja-l-a iz rok v roke in njeni neomejen! gospodarji so postali priseljeni beneški bogataši. Istra, Mi so jo stari pesniki in pisatelji -opevali 'kot najbolj rodovitno deželo v Evropi, je postaj-a-la vedno bolj revna. To deželo so Benečani v, nekaj sto letih popolnoma opustošili. Izginili so jStrsiki gozdovi, reke so u-slhale in se spremenile v potoke, dohodek kmetov je vedno bolj padal, in z rastjo siromaštva postaja' beneška gospoda vedno bolj grabežljiva. Prav zaradi tega je zgodovinar Tommašini okrog leta 1650 napisal, da so Benetke s s-vo-jim razvojem povzročile Istri velikansko škodo, da je istrski kmet tako na tleh, da ne-more niti dihati, da mu grozj iztrebljenje. Ugotavljal je ge. da gospoda sovraži slovanskega kmeta nra-v tako, -kakor ga izkorišfa-Vzemimo enega od predstavnikov te gos-po-d-e Gianrina-lda Carlija (1720— 1795), ki j,e napisal o slovenskih kmetih v okolini Kopra tudi tole: »Poglejmo nekoliko koprski okraj! V vaseh te-r kolonskih hišah živijo Slovenci, ki s-o tu močno razširjeni. Ti ljudje so rovtarski ter podli (vili) do najvišje mere, ne poznajo umetnosti in ne kulture; navajeni so živeti v bedi.« (Arch. Tr., Trst, 1831, str. 291.) Take poglede o slovenskem kmetu je imela vsa tedanja fevdalna inteligenca, zlasti pa Carilijevl učenci kakor dir. Rossetti Domenico ter dr. Kandier Pietro, ki je za Slovane uporabljal izraz »villici idiotissimd«. K0, je v drugi polovici. XIX. stoletja italijanski imperializem doživljal svoj prvi vzpon ter si prvič izdelal n.ačrt za prodiranje proti zapadu, je vrgel svoje oči tudi na Istro. Sovraštvo, ki so ga beneški bogataši gojili do slovanskega kmeta, postane sedaj odlično s-red-stvo za razpihovanje mržnje proti Slovanom,, sredstvo za pridobivanje nekaterih slojev italijanske inteligence, ki naj bi širila misel, da je treba k Italiji priključiti Istro- Ce u-poštevamio. staro piroti-slovansko mržnjo, ki je bila v Istri posledica strahovitega izkoriščanja slovanskega kmeta, bo tudi razumljivo, zakaj so se prav -nekateri istrski iredentisti odliko**«!-: po svoji protiriovacjltl goaji. Medtem ko so Slovenci na Primorskem pod Avstrijo živeli še kolikor toliko zn-osino življenje, sta v Istri vladala fevdalizem in oderuštvo. Za časa parlamentarnih volitev leta 19-21 so italijanski fašisti v Istri ir* prizorili- proti Sll-ovain-om pravcato križarsko vojno-. Fašistične bande so plenile ter zažigale slovenske vasi. Takrat so se posebno Marežigani im kmetje iz Gatoirovice, Mačkove-lj ter P;re-ben-ega. Razbite fašistične bande so panično bežale proti Kopru. Naduti fašisti, strahopetci, kj so bili navajeni, da streljajo le- na goloroko ljudstvo, so ob tej priliki previdno skrivili število svojih pobitih »junakov« ter jim v Kopru na trgu Brollo zasadili v spornim majhna drevesa. Italijanski iredentizem je bil pravi predhodnik poznejšega fašizma, ki je o‘d njega marsikaj prevzel. Kdor je bil -iredentist, ta je postal tudj. fašist in po navad; še »gerarca« po vrhu. Italijanski imperialisti začenjajo danes. z nov-o, iredentistično gonjo, stegujejo To pot roke tudj na Istro, ki se j-e bila osvobodila v krvavem narodno osvobodilnem boju. Vse kaže, da so se iz preteklosti bore malo naučili. Tistih, tako dobrodošlih zaveznikov, ki- so s-e polaščali zemlje slovanskega kmeta, danes ni več. Istrski koloni so dobili zemljo. Tudj »kan-tov« ni več. Fevdalizem je bij v Istri likvidiran in s tem so bile v našem primeru posekane glavne korenine, iz katerih je klila narodnostna mržnja. S tem pa je zgubil italijanski imperializem, v Istri tudi vsako oporo. Zaradi navedenih sprememb se upi italijanskih niredentisitov vedno bolj vežejo tudi n-a redke preživele ko-mimformisite. Zadeva je kaj klavrna. Medtem ko so se v Istri izvršile globoke spremembe, delajo italijanski im_ penlaltoti račune brez krčmarja. Iredentizmu ter -narodnostni mržnji v Istri pa je odzvonilo enkrat z.a vselej. „Mednarodna nolitika“ o pgajanjn v Eesrap Beograjska revija »Mednarodna politika« piše, da so Severn-o-Koirejc-l in Kitajci ustavili razgovore v Kesonou, da bi si spet pridobili prestiž, ki je bil zelo omajam zaradi neuspešnega napada na Korejj in zaradi neugodnega poteka razgovorov, med katerimi so bill prisiljeni k umikanju tudi v vprašanjih, ki se bistveno tičejo njihovih ciljev. Toda dokončna prekinitev, hi nasprotovala ailjam s-eidamje sovjetske diplomatske akcije in mirovne kampanje. Hkratii pa bi ravno Koreja' utegnila biti važen adut pr; morebitr ni-h poskusih izsiljevanja na konferenci v San Franciscu. List piše nadalje, da Moskvi koristi celo neuspeh takšnih poskusov, kakor je prekinjanje pogajanj v Kesonsu, ker ustvarja ugodna tla za. kasnejši obračun z on-imii v Pekingu, ki se ji vsaj malo upirajo in ki jih bo mogoče nekoč obsodit! zaradi teh neuspehov kot »izdajalce in Imperialistične hlapce«. Nasprotja pa, k-i jiih talki neuspehi še močneje podžigajo med Kitajci i,n Se-veir.no-Ko-rejicii, so moskovski imperialistični poiMtìk't samo po godu. Revija zaključuje, da je odločni odgovor generala Ridgwaya zadal nasprotni' stranki samo še en udarec in to pravi tami, kjeir je mislila, da tona' toJšč; (STRAN 2 ZAPUŠČENO POSESTVO SPREMINJAJO V VELIKO MODERNO VRTNARIJO V začetku maja so na zapuščenem posestvu nad Portorožem začeli montirati »steklene hiše«. To so velike prav kakor hiše moderne toiple grede, 'v katerih bodo gojili zgodne .povrtnine 'in cvetlice. Morda se bo kdo začudijj temu in bo dejal, da rastejo pri nas povrtnine tudi ne da bi delali toliko stroškov za montažo teh »steklenih hiš«. Toda v tem je pravzaprav vsebina tega članka. Tovariša Vehovca, delovodjo gradbišča se zaprosil, naj mi pove kaj o njihovem delu. Ril je nekoliko v zadregi, ker ni pričakoval mojega obtoka.' Saim pa se tudi ne razume več kot toliko na vrtnarstvo, pač pa ga zanima samo to, da bo delo čim-prej narejeno. Ko asm ga vprašal, če delajo na mortne, mi je mirno odgovoril: »Pr; nas ni važna norma, važno je, da delo napreduje.« Potem mi je pripovedoval, kako so začeti delati in kakšne težave imajo. Ko so začeli kopati temelje za prvo »stekleno hišo« so mislili, da bo Slo ‘laže kalkor gre. Toda zaradi zelo visečega terena so morali poleg temeljev podložiti teren, ga dvigniti za poldrugi ‘ meter in šele potem začeti betonirati zidove ter montirati »steklene stavbe«. Cernu bodo služile te stavbe? Vehovec mi je kar po domače povedal vse, kolikor se namreč on -na to razume. Kek el je, da gradijo te stavbe zato, da bodo lahko tudi pozimi na pokritem zemljišču rasti e cvetlice in druge rastline. Vemo namreč, da potrebuje rastlina poleg gnojil, vode in toplote tud; sonca. »Zato so te steklene bajte, vendar je njihovo steklo taikSno, da prepušča ultravioletne žarke, kj ugodno uplivajo na rast rastline.« Pozimi pa bodo z električno energijo ogrejevalii te prostore, tako da ne bo rastlina občutila mraza. »Kako pa boste zalivali, rastline?« sem nato vprašal Vehovca. »Napeljali bomo vodovod iz Portoroža. Rezervoar je že od prej tu. Brez vode je ta zamisel neuresničljiva,« je pojasnil Vehovec. »In poleti, ko ne bo treba ultravioletnih žarkov, saj bo itaik sonce še preveč pripekalo na zemljo?« »To pa je enostavno! Odkrili bomo hiše.« »Pa to ni enostavno, zakaj jih delate, ko jih boste poleti spet razdrti?« »Ne bo treba razdirati. To bi bilo res neumno. Pač pa so te naprave tako skonstruirane, da bomo avtomatično in brez truda lahko vse- strehe hkrati razkrili. To so moderne naprave, iki jih nitij v Jugoslaviji in drugje po svetu nimajo takih. O tem vam bo najbolje povedal strokovnjak Osvald Nemec;- ki vse bo montira,« mi je še razjasnil Vehovec in me odvedel k Osvaldu. Opazoval sem živahnost na gradbi- Invalidnine vojaških invalidov RIBIŠTVO v novem sistemu trgovine V eni prejšnjih številk smo opisali kako bodo glede na nove predpise v pogledu izvoza in izkoriščanja deviz izvažale kmetijske zadruge. Danes si bomo ogledali možnosti ostalih go-, spodarskih panog, ki imajo pogoje, da dosežejo devize z izvozom svojih ,proizvodov. industrija za konzerviranje rib je udeležena s 30 do 50"/» na devizah, ki jih doseže s svojim izvozom. Ta industrija je predvsem izvoznega značaja, zato ima največje možnosti, da proda svoje priznane proizvode v raznih deželah, kjer je po tem blagu raz-perpma veiiko povpraševanje. Ker je ,ta industrija sposobna izdelati sardine, filete in druge proizvode v prvovrstni kvaliteti, bo z lahkoto konkurirala sosednim tovarnam na svetovnih tržiščih. Seveda bo potrebno posvetiti odslej več pažnje kakor do sedaj, predvsem kakovosti proizvodov. V prvih povojnih letih je bilo povpraševanje predvsem po blagu kot takem. V sedmem letu po končani vojni pa se na svetovnih tržiščih že pojavlja močnejša -ponudba. Zato bodo tjakaj prodrli Je dobri in solidni izdelki. Drugi važni činitelj je oprema proizvodov. Tudi temu bodo naše tovarne morale posvetiti vso pažnjo. V lepi lični odpremi in v okusno litogratiranih dozah sardin, filetov in ostalih proizvodov — je blago za kupca mnogo bolj privlačno in raje seže po njem, kakor pa če je — tudi kakovostna iVšebiha — v neokusni odpremi, ki kupca odbija, name,to da bi ga privlačevala. Zelo važen je torej zunanji izgled in oprema blaga, ki ga nudimo zunanjemu trgu. Mnogo hitreje bomo našli kupca in tudi lahko dosežemo boljšo ceno, kar je še posebno važno. Delovni kolektivi naših tovarn imajo mnogo izkušenj ter so dovršeni mojstri v, svojem poklicu. Ce so izdelali poprej kapitalistu kvalitetne proizvode, se bodo sedaj, ko so tovarne v njihovih rokah in ko sami razpolagajo tudi z delom dobička, še toliko bolj potrudili, ker vedo za koga delajo in kdo ima koristi od njihovega intenzivnejšega in popolnejšega fielg. Tudi v pogledu nabave surovin so delovni kolektivi konzervne industrije sedaj samostojni. Za svoj proizvodni plan, si bodo pravočasno naba. vili vse potrebne surovine, predvsem belo pločevino in kositer, ki je glavni in osnovni material za ribiško industrijo sploh. S pravočasno nabavo teh materialov si bo delovni kolektiv zasigurai nemoteno delo v glavni, kakor tudi v zimski sezoni ter si preskrbel tudi potrebno rezervo, ki je za vsak obrat, posebno če je večjega obsega, neob-hodno potrebna, V tesni povezavi z ribiško industri, jo so tudi naši ribiči. Industrija ne more delati brez ribičev, ribič pa ne bi imel interesa loviti, če ribišna industrija ne bi delala, kajti ta je glavni odjemalec njihovega uspešnega lova. Ugodna prodaja izdelkov tovarn na inozemskem irgu vpliva na ceno, hi jo prejmejo ribiči za svoje ribe. Zelo važna je pri tem kvaliteta ulova. Od tega zavisi kakovost proizvodov tovarne ter neposredno tudi plačilo, hi ga prejme ribič. Da bodo ribiči imeli čimveč uspeha pri lovu, je potrebno, da so .dobro opremljeni, da imajo dobre mreže, čolne itd. Zato je predvideno, da bodo ribiči deležni na devizah za tlel svojega ulova, ki ga bodo izvozili ter si na ta način lahko nabavili vso potrebno opremo in orodje. Njihova udeležba na devizah je .določena na 59 "At, ker jim . daje vse možnosti, da redno obnavljajo svoje potrebščine in si nabavljajo nove. Seveda imajo možnost, da nabavijo mnogo svojih potrebščin od miade jugoslovanske industrije ribiških potrebščin. Kar pa te tovarne šc ne proizvajajo, si bodo nabavili za dosežene devize na inozemskem trgu. Za čim uspešnejši izvoz svežih rib ter pravočasno nabavo ribiških potrebščin bodo ribiške zadruge in podjetja izvolile »ribiški svet«, ki bo dajal izvoznemu in uvoznemu podjetju strokovne nasvete, navodila in smernice. Ljudska oblast je s tem dala vse možnosti razmaha tako ribarstvu kot konzervni industriji, kjer si bodo delovni kolektivi po svojih delavskih svetih in upravnih odborih sami kovali svojo boljšo bodočnost in s tem mnogo rpispevaii k izgradnji socialize m socialističnega gospodarstva. JF Med novimi predpisi; ki jih je sprejel na zadnjem zasedanju istrski okrožni ljudski odbor, so tudi predpisi grede invalidnim vojaških invalidov. Zaraidi odprave živilskih in tekstil-skih kart ter sprostitve naše trgovine 4e Istrski okrožni ljudski odbor povišan zneske vojaških invalidnin, tako da bodo vojaški invalidi prejemali od 1. avgusta dalje .povišane invalidnine, katerih višina je razvidna iz tele tabele: I. skupina 100°/« invalidi 10.000 din II. skupina 100°/» invalidi 10.000 din III. skupina 9Gib invalidi 8.500 dira IV. skupina 20°/« invalidi 7.000 din V. skupina 70°/o invalidi 5.000 din VI. skupina 60°/o .invalidi 4.000 din VII. skupima 50"/» Invalidi 3.500 din Vili, skupina 40% invalidi 2.500 din IX. skupina 30°/o invalidi 1.500 din X. skupina 20°/» invalidi 1,000 diri Vojaški "invalidi I. skupine bodo dobivali poleig zgoraj navedene Invalidnine še dodatek za postrežbo in tujo pomoič v višini din 5.000.— na mesec. Upravičenci do družinskih invalid-din 4.200, za vsakega nadaljnjega člana pa po din 700.— več. Torej vdove ki so doslej prejemale din 1200.— bodo odslej prejemale 4.200.—. Starejši, ki so doslej prejemali din 1.200.—, bodo odslej dalje dobivali din 4.900. A.ko je samo eden od staršev živ, bo njegova invalidnina znašala din 4.200. Navedene invalidnine bodo prejemali samo orni invalidi, ki nimajo nad' 6.000. — mesečnih dohodkov ali nad din 72.000. — ocenjenih letnih dohodkov. Torej alko je n. pr. 70"/o vojaški invalid v službi ter ima plačo, ki presega din 6.000.— mesečno, bo prejemal .mesto potne plače invalidnine v znesku din 5.000.— samo polovico t. j. din 2,500.—. Isto velja za kmete, katerih dohodki so ocenjeni naid din 72 tisoč letno. Vojaškim invalidom od I. do VI. skupine (100% do 60"/») pripada preživnina za vsakega otroka, ki ga vzdržujejo'. Ta 'Preživnina znaša din 3.500. mesečno. Prav tako se preživnina izplačuje tudi otnctkoim, ki dobivajo družinsko invalidnino, n. ,pr. vdova z enim otrokom bo prejemala din 4.200.— zase, za otroka pa invalidnino din 700.— beir preživnino za otroka v znesku din 3.500—. Pri izplačevanju preživnin za otroke pa se bodo upoštevali dohodki vojaškega invalida baroma njegove družine. Vojaški invalidi, ki imajo dohodke iz kmetijstva, ne bodo preje- mali preživnine za vse otroke. Upravičenost do prejemanja preživnine se bo ugotavljal!a tako, da se bodo vsi dohodki vojaškega invalida, njegove žene ter v poštev ptiihajajdičih otrok sešteli ter se 'bo nato priznala preživnina samo onta otrokom, na katere ne odpade vsaj din 5.000.— dohodkov. V zvezi z novim,i, predpisi žalimo, da bi se ureditev invalidnin naš m invalidom čim.-,veje izvršila, kajti doslej se temu vprašanju ni posvečala zadostna pažnja tor zaradi tega še mnogi naši invalidi čakajo, da jim. bodo priznane pravice, ki jim zagotavlja odlok o vojaških invalidih. Čeprav je minulo že več kot e,no leto, odkar je izšel navedeni odlok, je bilo do danes rešen ili šele del prijav invalidov iz prve svetovne vojne ,in italijanske vojske. Invalidski referenti pri o-krajnih ljudskih odborih vse preveč birokratizirajo ta posel ter dostikrat zahtevajo vse mogoče dokumente, če1-prav bj se v mnogih primerih lahko predložene prijave bolj enostavno reševalo. šču. Zemeljska dela kar hitro napredujejo. Kjer poprimejo takotaenovani kuibikaši, tam mora iti. Med tem j,e Vehovec poklical Osvalda. Bil sem v zadregi, ker ne znam nemški, Osvald pa tudi ne slovenski. Pa sva se vseeno razumela. Tolmač, Dalmatinec je kar lepo prevajal. Naprave, a katerimi montirajo to moderino vrtnarijo je 'izdelala firma »K,ra Wohr jisen konsiruktion Lud-wisaburg« v1 Stuttgaridlu v Zapadni Nemčiji. Osvaldi je dejal, da je to najmodernejši tip takih naprav. Potem je pokazal na tir^ že montirane in skoraj izgotovljeme »steklene hiše«, ki so dolge 20 metrov in ‘široke 9 metrov. Te so še starega tipa M v Nemčiji so se zelo dobro obnesle. V dveh letih so s pomočjo teh naprav toliko zaslužili z vrtnarstvom, da so si izplačali stroške, ki so jih imeli za njihovo postavitev. Toda v Portorožu postavljajo te dni najmodernejšo »stekleno hišo« ali toplo gredo, da tudi v Nemčiji še nimajo takih. Ta namreč razlikuje v konstrukciji po tem, da bo stala na položnem visečem zemljišču in njena streha bo samo na en kap, kakor namreč pravimo vrsti streh, medtem ko so strehe ostalih treh hišic, ki so hkratin tudi manjše, na dva kapa. Ta moderna steklena hiša je 62 m dolga in 22 metrov široka. Vrsta teh bo tudi več izdala kakor ostale. Steklo, ki povečuje sončne žarke je bilo narejeno prav za naše kraje, kakor so za to podnebni in drugi pogoji. Potem je še strokovnjak Osvald izrazil svoje mnenje in dejal, da je to začetek modernega vrtnarstva pri nas, vendar je lahko pričakovati veliko bodočnost na tem področju, predvsem zaradi tega, ker so pri nas za to dani vSj pogoji. »Ce bo šlo vse prav kot doslej,« so mi še ob slovesu dejali »bomo lahko že letos videl; sadove našega dela.« G. B. Škodljivo klanje živine v našem okraju Z uvedbo novih gospodarskih ukrepov in prehodom kmetijskih proizvodov v ,pro‘sto prodajo, so se začeli pojavljati 'turili ipiriimeri, da kmetje koljejo živino kar doma in prodajajo potem to meso, ne vino .koljejo v zelo nehigijenskih prostorih: v kleteh, na umazanih dvoriščih itd. Te nepravilnosti pa lahko privedejo do zelo ‘resnih posledic kot je n. pr. množična zastrupitev ali podobno. Zgodi se namreč lahko, da je meso navidez zdravo, pa je popolnoma neužitno. V Gažotnu so n. ipir. pred kratkim zaklali kravo; v želodcu so ji. našli' žebelj in če je ne bi pregledal ži-vinozdiravnik in ugotovil, da je bila bolna in da njene boleznj n,i bil kriv žebelj, bi jo ‘prodali, tako pa je ži-vinozdravnik azhteval, da so jo zakopali. Takih primerov bi lahko več našteli, vendar naj ta zadostuje. Vsak naš kmet mora vedeti, da je treba klat.} živino v higijenskih prostorih ,in da mora biti meso predno gre v prodajo, pregledano od živinozidravni- ka. Ce pa bi se taki .primeri ponavljali, potem bo Ijiudiska oblast prisiljena kazensiko ukrepati na podlagi odredb o zaščiti ljudskega zdravja. SV. ANTON. — Zakaj nam ELTE niti ne odgovori? Naši delavci, zidarji .in težaki so že zgradili dve transformatorski postaji za napeljavo električne luči v našo vas. Delavce, ki SO tu detail smo plačali iz blagajne za gradnjo zadružnega doma. Podjetje Ette v Izoli nam je obljubilo, da denar lahko potem zahtevamo od njih. In tako smo na Ette že dvakrat poslali račun, toda nismo dobili še niti odgovora. Kaj res ne morejo niti odgovoriti? Pa še nekaj k temu. Naši ljudje So pripravljeni storiti vse, samo da bomo ‘imeli v vasi čimpTej električno luč. Zato nàj se tudi pri podjetju Bite kaj zganejo. ejs BORST. — Pri nas smo že končali z mlačvijo. Zadovoljni smo z njo. Največji hektarski donos je bil v Glemu. Na področju našega krajevnega ljudskega odbora, to se pravi v vaseh Glemu, Borštu in Laborju, kjer nas je vseh kmetov 160, smo imeli nad šesto stotov pšen'ce. fili več kot mesec dni zaradi majhne pokvare na popravilu v avtomehanični delavnici Aldrije, bi sadje -peljali v Jugoslavijo ali kam drugam. Tako P3 se ne izplača. Kamjonu manjkajo samo nekateri deli, ki jih je treba nabaviti v Trstu. Na avtopodjetju Adrija pravijo, da nimajo deviz. Toda za manj važne stvari, naprlmer za trdblje, ki jih imajo avtobusi nove, so devize. Podjetje Fractals pa trenutno ne more tako hitro to s polno paro odkupovati paradižnika, sadja itd., ker v tovarni konzerviranja nima tolikšne kapacitete, da bi vsehkrati mogla konzervirati. Seveda bo ta zastoj odkupovanja samo za nekaj dni. Potem se bo odkupovanje spet začelo redno. Zadruge pa bi morale vseeno odkupovati ta vskladiščiti sadje, kakor tudi paradižnik. * PIRAN — Tečaj za ribiče. V kratkem se bo v Piranu zač©,] tečaj za1 ribiče, ki ga je organiziralo poverjeništvo za ribolov zaradi pomanjkanja ribiškega kadra. Tečaj bo trajal 6 ’ mesecev. V tem času bodo tečajniki vkrcani ina ribiške ladje, tako da se bodo poleg teoretičnega seznanili takoj tudi s praktičnim delom. Tečajniki bodo stanovali v nekem zavodu v Piranu ter bodo imeli stanovanje to hrano brezplačno. Po končanem tečaju bodo vključeni v ribiške skupine z vsemi pravicami in dolžnostmi ostalih ribičev. Interesenti se lahko prijavijo na poverjeništvo za ribolov ali pa pri posameznih KLO. SV. JERNEJ. — Tradicionalni praznik — naš športni praznik. Ob tradicionalnem prazniku pri nas je organiziralo športno društvo »Soline« dokaj pester športni .program. Zaradi slabega vremena, ki je bilo v nedeljo, niso uspešno Izvedli vseh točk. Tako je ©rispetto na cilj na kolesarski dirki Sv.' Jernej—Koiper in nazaj le 6 kolesarjev. Tekmovalo pa jih je 16. Bili so kolesarji iz Kopra, naši. kolesarji m iz Trsta. Zmagal je Danilo Petronio,, član »Proleterja«, drugi pa je prispel na cilj Brešan iz Izole in tretji Maraspin prav atko iz Izole. Ob 16. uri je bila po dirki nogometna tekma med našim moštvjpm in odredom JA iz Portoroža. »Soline« so. z dab.ro orgapjzlranim moštvom .v“‘prvih .minutah zabili gol. Potem so se nasprotniki oživeli in kmalu izenačili. »Soline« so .prišle spet v napad in dale po Da Preto Viktorju drugi gol. Tretjega to prvega pa je zabil Bortolo Giraldi. Tako se je končala tekma z našo zmago in sicer z. rezultatom 3 : 1. Potem je bila še tombola in prosta zabava. Tako smo praznovali naš tradicionalni .praznik. POPRAVEK V članku z: okrožnega plenuma ERS ki smo ga objavili v štev. 34 dne 24. avgusta 1951. se je vrinila napaka. Stavek, ki se glasi: Predsedniki upravnega odbora nekaterih podjetji, n. pr. Adrije in piranske ladjedelnice ter drugih se imajo za direktorje, tako da se samo .sprehajajo med deltom, kakor da bi nadzorovali delavce pri delu, bi rnorag biti pravilno takole: Predstavniki upravnih odborov nekaterih podjetji n. pr. Adrige in piranske ladjedelnice vzbujajo pri delavcih vtis drugega 'dirtktoirja: podjetja in to zaradi nezadostne: samostojnosti direktorjev in tehničnega osebja, ki jih za vsako malenkost kličejo na pomoč. Direkcije in tehnična vodstva bi morala bi.ti bolj samostojne pri izvrševanju sklepov upravnega odbora. PIRAN BERTOKI. — V Bertokih imamo novo šolsko poslopje. Šolsko poslopje na Pradah je Se več let zasedeno po vojaških enotah nalše armade. Pouk je mora,] za to hiti v privatnih stavbah, ki ipa itemiu niso odgovarjale. Lani se je prav zaradi tega začei pouk z zamudo, ker prostori niso bili pravočasno pripravljeni. Uvideli smo potrebo po zgraditvi! za to potrebnega poslopja. Z graditvijo smo začeli še pozimi. ‘Stavba bi morala biti že na pomlad končana in predana namenu. Toda tud: pri gradnji te nove stavbe so še pomanjkljivosti. Manjka še. napeljava vode, luči, v veži tlak in drvarnica. * IZOLA. — Mestna uprava komunalnih podjetij naj to reši. Vendar ne samo n,a časopisu, pač pa z dejstvi. Delavski svet tovarne ARRI-GONiI je .razpravljali na svojem zadnjem zasedanju, zakaj je dvorana poleg tovarne tako nehigienska, umar zana, zakaj so po parku razmetane smeti, stranišča taka, da ni mogoče v nje, z ‘gosti pa ravnajo natakarji bara. kakor nekdaj z berači. Tako ne more na noben način naprej. Treba bo poiskati krivca vsega tega. Čuvaj ga pozna in moče povedati. * KOPER — Obsodba goljufov. Pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru so se predvčerajšnjem zagovarjali za kazniva dejanja ‘goljufije Ludvik Hvala, upravnik podružnice špeidicljskega podjetja »Intereuropa« v Pulju, Jožko Božič, blagajnik istega podjetja, in Peter Ivančič zunanji uslužbenec podružnice. Ljudsko sodišče je obtožence spoznalo za krive in obsodilo obtoženca Ludvika Hvala na 9 tnese-cev zapora in 4.000.— dinarjev denarne kazni, obtoženega Božiča na 8 mesecev zapora in 3.000.— dinarjev denarne kazni in Ivančiča na 4 mesece zapora in 1.500 dinarjev denarne ‘kazni. * MAREZIGE — Zakaj naša kmečka zadruga ne odkupuje paradižnika in drugega sadja? To se zadnje dni sprašujejo vsi vaščani. Stvar pa je taka. Zadruga ne odkupuje paradižnika in drugega sadja, ker ga sama potem nima kam predati. Ce bi imela lastni karnjon, ki ga sicer ima, .toda je že IZOLA — Mnenje nekaterih Izola-nov o teh novih ukrepih je napačno, ker nasedajo raznim govoricam, ki jih širijo pristaši CLN, češ da so ti novi gospodarski ukrepi le začasno in da kmalu se ne bo moglo dobiti v trgovinah ničesar. Zato hitijo nekateri Iizolan.i, ki imajo dosti denarja kupovati velike količine olja to drugih predmetov, in so tako požrešni, kakor da jim bo zmanjkala zemlja izpod ‘nog. Tem moramo povedati, da če je naša oblast uzakonila te nove gospodarske ukrepe, pomeni to samo iizbolljšanje življenjskih razmer naših delovnih ljudi. Bojazen, da se bodo cene ina trgih dvignile in da je ta sistem le začasen, ustvarjajo med našimi ljudmi tisti, tal jim je ta-napredek v našem gospodarstvu trn v peti .in ki pomeni zanje ponovem poraz. Blaga bo ina trgih vedno več in vsak dan po ugodnejših cenah. To nam zagotavlja vedno večja proizvodnja v naših (podjetjih in bratska pomoč jugoslovanskih narodov. IZOLA — Ciani SIAU osme in enajste baze zahtevajo pojasnil v zvezi z novimi gospodarskimi ukrepi. Po vseh bazah v Izoli so imeli te dni množične sestanke SIAU, -na katerih so razpravljali o novih gospodarskih ukrepih. Ciani ISLAU osme in enajste baze ipa še niso (meli takega sestanka. .Njihov odbor SIAU se ne zanima, da bi ljudem tolmačil ta tako važna vprašanja. Vsekakor je potrebno, da tudi .mestni odbor SIAU kaj ukrene pri tern. * IZOLA — Koliko bo stala hrana v menzi MLO? To se vsak dam vprašujejo obonemtii menze mestnega ljudskega odbora.. Pred dobrim mesecem je bilo aboniranih v tej menzi okoli 120 ljudi. Zdaj pa .jih je Se okoli dvajset. Seveda, če je manj abonento-v, je tudi manjši dobiček. Ljudi pa je v tej menzi zaposlenih prav toliko kot prej. Bo mogla uprava menze vzdrževati te uslužbence s tako malo dela? Kdo bo plačal štiri osebe za (dvajset abonentov? Zato ni čudno, da se abonenti sprašujejo, koliko bo stala hrana za .mesec avgust. * IZOLA — Uspešni sestanki kmetovalcev. V Izoli, Šaredu im na Baredih so imeli .prejšnji teden sestanke kmetovalci. Razpravljali so o .raznih stvareh za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Tako so .kmetovalci na Baredi.h v diskusiji postavili vprašanje, da se za veliko Stvari napnSmer stroj za mletje grozdja, pliuh itd., morajo zateči ma posodo k velikim kmetom. Ti se potem 'smatrajo večje in bi hoteli nekako spet na JsÙlro kopito. Kmetje jim seveda morajo biiti podrejeni, če jim hočejo ti napraviti kako uslugo. Zato so na sestanku dejali, da bi morala zadruga nuditi kmetom vse te potrebščine1, ali pa da jih ima zadruga in da jim sposoja ali kakorkoli, tako da ne botdo več odvisni od bogatih kmetov, ki seveda gledajo samo na svoje koristi. * IZOLA — Zveza borcev je formirala štab bataljona. Na nedavnem sestanku Zyeza borcev v Izotli so formirali štab bataljona za Izolo, Strunjan in Korte. Na ta sestanek so billi povabljeni tudi predstavniki okrajnega odbora Zveze Borcev, da .bi kaj obširnejše raztolmačili .naloge, ki čakajo ta štab. Povabilu pa se predstavniki okrajnega odbora ŽB niso odzvali, če prav bi bilo to potrebno, kajti ZB v Izoli ni do zidaj delala. Prepričani pa smo, da se bo odslej ižkazatla na vseh področjih. Ustanavljali bodo strelske družine itd. TOVARIŠA JOŽETA NOVELA NI VEC Kdo jzbied domačinov mi poznal tor vaciša Ndtvela Jožeta? "— Možakarja srednjih ‘let, ki je bil vedno živahen in zgovoren, si lahko opazil na vsakem važnejšem zborovanju na Koprskem). Poznali so g-a veliki ta mali. Tovariš Novel je značilen primer delovnega človeka iz slovenske Isitre, katerega življenje je bilo en sam trd in mučen boj za obstanek. Njegova rojstna vas Bertoki spada v Istri med tiste slovenske vasi, ki so se še izza Avstrije odlikovale po svoji narodni zavednosti ter vodile nepopustljivi boj proti vsem oblikam izkoriščanega delovnega ljudstva. V dobi fašističnega terorja je bila tudi ta vas med prvimi slovenskimi vasm; v Istri, ki je že takoj od začetka okusila bič fašističnega terorja. V kolikor je delovnega človeka v Istri tria strašna beda, pr.av tako so se nad njim znašali fašistični v-alpeti. Slovenske vasi so bile med prvimi, ki so oznanjale krvavo zarjo! V mladih, letih je bil nekaj časa študent. Gimnazijo je pohajal v Gorici, Trstu j,n se že pripravljal na pot v Ljub4ja.no, toda lepi uipi se mu nliso izpolnili. Revna slovenska hiša v Bertokih ni imela sredstev, da bi fantu omogočila nadaljnji študij. Mladi Jože je zaradi tega ostal doma ter pomagal očetu na, polju. Ko je nadarjeni Jože odslužeival vojaški rolk, so mu njegovi italijanski častniki dali Kmalu bomo že spet trgali ..................................................................................................lil...................................................................................... HiHiiiHiimTiniiiimiiiiiiiiiiiiitiiiitiinfifinmimmiitHimiiimtmiiHiiimttniiHittRMiiimtiKiniiniiiiimiiiiiHiHHiiitiiitmniiHiiHiiiiiHitiiiiiiHiiiiHii ga skico z opisom ‘in je z njo pri- MILAN GUČEK: (Odlomek iz daljšega dela) »Stoj!« zapove Jelko im da kratko povelje, da se je treba sezuti. Čevlje so navezali na nahrbtnike in steza, je zavila med bodečim grmičevjem odtod na levo in nato 'navzdol. Za stopinje so služile nerodno oblikovane ostre skale. Z rokami so iskali prijemov in plazili, oprti na roke in noige. Ob nerodnem udarcu puškinega kopita ob skalo je Jelko znova šepe-taje opozarjal na tišino. Iz globoke doline pa boleče vime. Ce imajo krave razpokane seslke, jih ipr.ed molžo namažemo s.'čisto., masleno mastjo ali pa 'posebnim vazel'inpip. Med molžo maj bo, v. )h,lev,u- ipotpoilln mir. Vpitje im surovo ravnanje živali vznemirja in kaj rade 'pridržujejo mleko. Oseba, ki. molze, naj bo zdrava, snažna, pokrita, če le mogoče, naj ima «a molžo; poseben, predpasnik, ki ga ,po, delu odloži. , - . , SMdmoe- zelo ipriparočljiv. . Izaatnejjjl' kakor topstičasti phroyt 'je gilalvin-ati ohrovt. Posebno priporočljiva je zimska vrsta vertus, ki pa ga moramo zlasti v suhem- mrazu pokriti s slamo ali, podobnim. Ohrovt ipa ilialhko posadimo tu,di med kasni .krompir, ko je ta izkopan. Sadike okopljemo in obsujemo. Do zime napravijo te iprav ustrezne glavi. S to pridelavo zemljo temeljito izrabimo. Kodrasti lOhrcvt je taapiusnica, ki je za prehrano Izredno velikega- pomena. Je. več vrst visokega, in .nizkega, kodrastega ali listnega Ohrovta, Visokega pridelujejo , večinejma za krmo, nizek pa daje ipazirni, ka primanjkuje zelenjave, iprav .dobro prikuho. Mraz mu ne 'škoduijc, še, celo boljši je, če premrzne. iSadite' .posadimo po zgodnjem krompirju, solati, fižolu in- sploh po zgodnji 'Zelenjavii kakih 40 'do 50 cm drugo bd (druge. Za zemljo ni izbirčen. -Med rastjo mu 'pomagamo z gnojnico- ali ipa ®a izaji-vamo z raztopljenimi luimetnjmj, gnojili-. V 100 litrih vode raztopimo Po pol kg superifos-fata in, amonijevega sulfata šn -pol kile. kalijeve, sali. S,to mešanico zalivamo rastline večkrat. Ker ta o-hrovt ne napravlja glav,’ izrežemo pozimi iza ikuihijo srednje ' liste, .pustimo. ipa siaodnje'. Spamiia.di odženo od Ro.cenov novi šočrti odganjki, 'ki nudijo .prav cribrò prikuho v času, ko -.najbolj 'primain.jkuije zelenjadi. -N-.ajibijij ipa -si'-želimo spomladi osvežujočih ■ -solat. Endivija vzdrži pri dobrem vzimljeniju .najdalj do februarja. Poltem začne navadno pomanj- kanje zelenih solat, že izvzamemo zeljne in ohrovtove rezane1 solate, rdečo peso in zeleno. To vrzel bomo izpopolnili -z izdatnejšim pridelovanjem motovilca in radica. Motovilec je izmed solatnih nadomestkov pajoldiporneijši ..ipirotii, prazy, kakor tendi najbolj varen pred iraz- delave i-n paradižnik predelamo z mezgo. V pašem okrožju imamo podjetje Fructus, ki predeluje paradižnik v mezigo in naš kmet si mišili, zakaj ja ;par,aaiž,ni:k,a. . hitreje- ne1 prieidela- . .mò, da bi ti tako omioigočiiiii, hitrejši odkup? Imeti , pa morarno to pred očmi, da zmogljivost obrata predelave pri ipoidjetju Fructus je pač omejena in čeprav obrat podjetja izmenoma dela vseli 24 ur na. dan. predela samo gotovo količino , svežega paradižnika. Zato e nepravilna zahteva naših kmetov, ki zahtevajo, da bi paradižnik odkupovali vsak dad, ippimijsliipo malo, kaj bi iz. tega nastalo? Pri Fructuyu bi se nakopičilo na vagone paradižnika, ,a tega ne bi mogli vsega hkrati .predelati. Jasno -paradižnik bi se pokvaril in podjetje bi' moralo vreči na vagone paradižnika v morje. Kakšna škoda bi s tem nastala? Jasno da podjetje bi bilo primorano v tern primeru znižati icanp paradižnika, da si s tem pač krije izgubo. Od druge strani pa, če naš kmet pusti paradižnik nekaj dni več na steblu t. j. da ga obira ,po določenih etapah, ko mu odkupna baza dotoči odkup, bo pač. Izgubil ja ali pa .ne na površini 1 »žpr-nade (približno 4.500 mi 2) 3 do 4 kg. paradižnika, kar stvarno ne predstavlja nobene vrednosti, če računamo va-gonske .izgube, ki bi nastale z neorganiziranim odkupom, Ce bi to vaigonsko izgubo delili na pridelovalce .paradižnika, bi vrednost izgube bila. mnogo, večja kolt pa .izguba onih 3 ali 4 kg paradižnika, ki ga bo morda naš kmet izgubil z .etapnim odkupom. Zato ,na podlagi vsega navedenega je odkup paradižnika urejen tako, da nimi škodljivci. Dobro uspeva v zemlji ki je bila za prejšnji pridelek (Paradižnik odkupujejo po etapah in n. pr.’.krompir, solato, čebulo in dnu- vsaka'etap-pa baza otopsti, km,?te kdaj go dpib.ro pognojena. Prav ustrezna 'Paradižnik pobirajo t. j, . da kdaj je tudi zemlja, po zgo'dnje-m fižolu in ga odkupujejo. Zato .kmetje, dr- grajlu žiite se točno navodil odkupa vaše od- „ ’. , .. . „ „ kupne bave, ker s tem boste Imeli ko- 'Prlfijutoljeha pa ud. zdrava .vrtni na -g yJ ,n; cena ;(11,au3tr,fckega Da_ je radilč, to najustrezneje nadomešča ^nfea b6 bblj fcU pozimi in v zgodnji pomladi solate. V .glavnem imamo dve vrsti radica; zeldni solatni: in -rdeči gor iški. .Solatni iradič sejemo, v, .«listo Jin, ne-zap-lpviijepio..zemljo „.ga..široko,,, sicer pa rž ,10 do 12 cm oddaljene vršite, od meseca marca ..do avgusta. Mlade liste Žanjemo za solato od .pomladi do jeseni. ik-o ipreizimi na priostem in, začne zgodaj spomladU' -zoipet odganjati, ga žanjemo lahko, dokler ne začne siliti v icvet. föä zemljo' izrabimo,1 ga sejemo po vseh zgodnjih {pridelkih. Rdeči iradič pridelujemo poizimi in v zgodniji jjcmiadi. Sejemo jja $d manca, do jupijai, v 20 do 30 črn oddaljene vrste. Med rastjo ga. ne ža- POPRAVEK IW ÖP.0Z0RIL0 DOPISNIKOM Pravijo, d» kdor dela, tudi greši. To „pa n.j. vedno . potrebno. .NujmO' bi bilp, da bi se po tolikih letih že boilje poznali. V zadnji številki. »’Istrskega tednika.«, je... bi! objavljen članek iz Škocjana, -iki se je, .nanašal na čisto slovensko -dnufino s slovenskim, j»i. pjeimo, ida napravi debelejše korenine, imkom-. Dopisnik tega članka pa je ki dajejo večji, im sočnejši, pridelek. .. Jeseni ikarenje. po;>ui.mo, ga vložimo v,zemljo in pokrijemo S prstjo, Slamo ali listjem, da zemlja ne zmrzne im da ga lahko, v vsakem času izkopljemo in na toplem silimo. Lahko pa .tudi vrste obsujemo zgodaj spomladi, preden začne odganjati, kar na mestu s prstjo. Radič iilahko iprezimi, na- prostem, če se-,ni baffi' miši, zlasti pa völudärj'a. priimek napisal, čisto tu-je in tako pokaizal, da odobrava pohlep tujcev po naši zemlji. Priporočamo, da vsaj v slovenskih . čaŠ0pi_sih - ,s!ovej)skjm druži,nam ne dajemo potujčenih imen! NAÖRADNÄ ICRiŽANKA . Letos je hektarski donos pa-'radiiž-nžkai iv inašeim’ okraju odiiičen. 'Nevada s 'tem nastaja tudi vprašanje, kako ga bomo -proldaii na. tržišču, ker tudi na drugih tržiščih paradižnika ostaja v velikih količinan. Da bi’ še ta problem 'pravilno .rešil bodisi ' to za našega -kmeta, kakor za odkupna ipodjetja, nam ,ne preo.staj-a drugegai kakor da izkoristimo možnosti pre- ijsm m mA m KAkp&l PAPA, OKS ÖS PA it;} POPOLNOMA PÓ£>ÒB£jyi VAM REŠITEV KRIŽANKE IZ ZADNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. ..krakovjak, 8. Polet, 13. .razast. 14. finale, 15. afišja, 15. bet, 18. cepil, 19. vaja,. 20. lonec. 22. Kat,o. 23. Lea, 24.. kita,. 25. eh. 27. Dev, 28. siga, 29. Olaf, 31. na, 33. kepa, 34. ako, 36. rt, . 37. Verdi, 38. K(LD, 39. galeib, 40. ne, 41. kri, 42. ječa, 43. od, 45. Mura, 47. jaza, 49. meh, 51. pa, 52. tasa, 53. tak, ,55. o-ko'p,. 57. trata, 59. ipo'ka, 60. bakle, 62. eta, 63. Milan, 64.. .ideali, 65. balade, 66. lajna, 67. Karakorum. Navpično: 1, kravl, 2. Rafael, 3. Azija, 4. kaša, 5. esa, 6. vt, 7. a- I SOWCNA OilUA SO 'f |KRAStHA PTINAfO&A ! ^ »0&ÄÄ« JIH IaAmica Wf SPA.OM Ni ,7RE®A rena, 8. piic, 9. Onek, 10. Laipait, li. eliten, 12. telovadba, 16. pota, 17. tè, 20. liga, 21." celò, 24. 'kipi, 26. ha, 28. sedem, 29,. oko, ,30. frača, 32. avtomobil', 33. TCrà, '34 alb 36. tila, 38. tara, 39. Geza, 41. kra.t, 42. pesa, 44. dekada-, 46. up, 47i jata, 48. kakadu, 50. hokej, 52. Tatra, 53. talar, 54. kanem, 56. plam, 58. re, 59. milo, 61. Ela,, 63. mak, 65. Ba. i,, -n-,.... . Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru. — Odgovorni urednik S.re£|tp. ynhsir„ , — .„Ijjskala tiskarna »Jadran v Kopru ' mSäLm 1 2 3 4 s 7 sisa ■«89 cenato 6 Sü^S u« 8 n/ ■ j MM BS3B ii 9 10 11 12 13 ili BABBI H 15 Ii 16 i im 17 ilu3 š s 18 19 BI 20 ■BHB S MB5.-B b srašl 21 i ■BOS 22 23 24 25 26 28 523S Banfi 27 • S» £ 29 30 lì ■man fi 31 S 32. . 33 11 TV k c« tv n' '■i&ifif :S?\eget# ? - %£■.&»sii TJ.: ?W,- ±«01 I IFB IZI KI l|K ULTI *■ t DIRA f J SL >©1R1 r Öhr m I rvatsl lie in Bi oven i|e 19 si Prijavilo se je že šest inozemskih ekip Bodo letos Jugoslovani zmagali? KROZ HRVATSKU I SLOVENIJU -1951 « v— circuit de lacroatie et de la slovene 184 Km 125 90 -I- 204 139 — LJUBLJANA-RIZEKA — RIJEKA-CRIKVENICA-OPATIJA — OPATUA-PULA-KOPAR — KOPAR- NOVA GORICA - BOVEC — BOVEC -BLEO ' .08 — 8LED-LJUBL7ANA-CELJE-MARIB0R 190 — MARIBOR- VARAŽDIN-ZA&REB 145 — UKUPNO : 1219 Km Samo še tedan dni nas loči od za; četka najipapularnejäe .im ljubiteljem kolesarstva najljuibše dirke »Okrog Hrvatske in Slovenije«. Tz -leta v" leto, ppsta-ja dirka poipal-nejša, tako da spada letos že mteid najpomembnejše amaterske dinke na svatu iin jpriivlačiuje inaijbodjše amaterje, s katarinS danes razpolaga Evropa. Pri nas, kakor tiuldi v ostali Jugoslaviji vlada veliikoi zanfrnanje. Kakor, vsako teto, tako tudi letos bomo iméli priliko ipozdravitj od blizu vse pogumne in vztrajne športnike sedmih držav, ki šo se že 'prijavili. Naše ljudi nedvomno zanima, kako bo z inašo ekipo, ki se je- doslej vedno izkazala in plasirala ,na prva mesta s svojimi: Coko-m, Coljem, Fontano-tom In drugimi. Letošnja ekipa, sestavljena iz dobro znanih Fontanota, Rinaldija, Kureta, Luglija, Grija in Apolonija, je nekoiliko Slabša od Vod o .r'a vin o : l. znamienit irhsJKl vojskovodja, 6. moško ime, 7. pesem, 9. meršfca'Ieratica (za tekočine), 10. t'dje _ moško lihe, TS, maiplačilo, 14. v-fin-sJci pozdraV, 15. ri-ka V Afriki, 16. vrsta .narobe, 17. belgijsko mesto, 18. vzklik, 19. otorajšan podredni vezn'ik, 20. 'osebni zàjmek. 21. Število, 23. Ijub-ktfvalia oblika ženskega imena, 24. .nenapet, mlahav, 25. značilna vrsta, oblika, 25. hoditi, 27. oseba iz zinnie Gotovčeve opere. 28. pisatelj, 30. glej 19. vodoravno. 31. nikalnica, 32. bakrena zlitina, 34. Homerjeva pesnitev. Navpično: 1. psevdonim Edvarda .Kardelja, 2. osebni zaimek, 3, pripadnik evropskega naroda, 4. girška črka 5. izbrane .izglasovane, 8. filozof Aristotelove šole, 9. obriušein, omikam, 11. ftirifeiral, 12. pliimoimeir, 21. vrsta o-pice, 23... zd;i-avs(.yieinia. ustainova, 29. vrsta razprave, 32. osebni zaimek, 33. podredni veznik. VPISOVANJE IN IZPITI NA GIMNAZIJI V KOPRU Ravnateljstvo gimnazije v Kopru Savija, da bo vpisovanje za vse razrede v nedeljo 2. septembra t. 1. od 8. do 12. ure. Vsi dijaki morajo pri vpisu predložiti zadnje šolsko spričevalo, dijakj kii se žele vpisati v prvii razred, pa poleg spričevala še rojstni jist. Razen tega morajo vsi dijaki izpolniti prijavo za vpis, ki jo dobijo v glimm,aziijj in jo kolikovati z 10 (lin. 1 Razredni popravni’ izpiti ;n popravni i-zipiitii za mižjii tečajni izpit se bodo opravljali po ,temiule razporedu: 6. septembra ob 8. uri pismenj izpiti; 7. septembra cb 8. uiri ustni izpiti. Visi dijaki, ki imajo popravni' izpit, naj najkasneje do 5. septembra t. 1. vlože prošnjo kotikovano z 10 din v ravnateljstvu gimnazije. Za dijake s popravnim izpitom bo vpisovanje po opravljenih izpitih 10. septembra t. 1. ob 8. urit. Sprejemni izpit za višjo gimnazijo za dijake, katerim je Svet za prosveto in kulturo pri OLO v Kopru dovolil vpis v tukajšnjo gimnazijo, bo 8. im 9. septembra t. 1. Tudi ti dijaki naj se prijavijo s kolkovano prošnjo ■in potrebnimi dokumenti, v kolikor jih niilso že predložili. Pričetek rednega šolskega pouka bo 13. septembra t. 1. Podroben razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski gimnazije. ZJmWMLM Ob izgubi dragega očeta, moža in sina Jožeta Novela se zahvaljujemo vsem, ki so naim cb (bridki izgubi stali ob strani, posebno pa še1 okrajnemu komiteju KP, Ljudski fronti, Zvezi političnih preganjancev, Zvezi borcev, obdelovalni zadrugi iz Bertokov, zadrtigi'iiz Kopra, ičlanom. godbe iz Sv. Antona, Bertokov in Pobegov, vsem vaščanom ter vsom njegovim soborcem, ki so z njim delali in mu pomagali. EGIDIJ NOVEL prejšnjih, a to samo na videz, kajti enominutno bonifikacijo, v praksi se bo pokazalo po vsej verjetnosti drugače. Saj Luglio in Apol-lonip, novimlca talcih prireditev, po svojih sposdhniostiih jn- rezultatih letošnjih dirk nista prav gotovo nič manj vredna kot Co.k in Colja, vrhunska člana naše ekipe, v prejšnjih letih. Dirka sama nam bo ,pa pokazala če smo se všteti. Poleg ž'e imenovanih, bodo zastopali. naš teritorij še iSelller, Gardos Lotnzarič in Detla Santa, ki bodo stajtàll kot posaimeeniki. V zadnjih dveh letih sta na tej dirki zmagala italijana Malabrocca in Fanti, medtem ko so se tržaški in jugoslovanski kolesarji morali zadovoljiti, le z drugimi mesti. Letos pa se posiavlja, vprašanje ati bodo jugoslovanski kolesarji kos inozemski konkurenci. Po rezultatih, ki so jih dosegli' na 'letošnjih dirkah lahko odgovorimo pritrdilno. Strain, .Petrovič, Osrečki, Lulik in brata Bat imajo letos vse možnosti, da zmagajo. Morali ipa se bpdo odpovedati; osebnemu antagonizmu in vsi pomagati najiboiljgeimiu. Letošnja dirka bo vsekakor manj naporna kot ilanska, ker je večji del proge asfaltiran, ampak zaradi tega bo povpriačna brzina večja, kar bo zahtevalo od' vsakega kolesarja največ • (vztrajnosti, kondlitcf.je in upornosti. Proga .sama ‘jle porazdeiijeinia na osem etap: I. Zagreb—Karlovac— Ljubljana za skuip.nih 184 km, 1,1. Ljubljana—'Reka 125 km. III. Reka— Òèrkvenica—Opatija 90 lem, IV. Opatija—BilÉ|—Koper 204 km, V. Portorož—iNova Gorica-—Bovec 193 km, VI, Bovec—Bled 88 lami, VII. Bled—Ljubljana—Celje—Maribor 190 km, VIII. Maribor—Varaždin—Zagirab 145 km. Celotna proga meri 1-219 km, od katerih je 901 km asfaltiranih. Zmagovalec vsake etape bo prejel letos, [polleg običajnih nagrad, tudi druigoplasi-pa pol minute. Bonifikacije bodo prejemali tuidii v gorskih ciljih in- sicer prvi,' ki bo prišel na Vršič 3 minute, drlugi 2, tretji pa eno minuto; prvi ha Gorjancih 2 minuti, drugi 1, tretji 30 sekundah; prvi na Višnji gori, na sv. Heleni in Trojanah 1 minuto, drugi pol minute, tretji ipa 15 sekund. Dodelitev bonlif.ikacij too torez dvoma stimulanjčno učinkovalo na vise kolesarje, da se bodo borili do zadnjega metra za dosego teh vabljivih časovnih prednosti. Kot smò že omenili, se je do sedaj prijavilo šest držav in sicer Francija, Belgija, Luxemburg, Zapadna Nemčija, Nizozemska in Trst. Pričakujejo pa še prijavo Liechtensteina in Svlcie. Od poznanih iimoizeimskih ekip, bo med najmočnejšimi Luxemburg, ki bo poslal v Jugoslavijo Gauila, Goeder-ta. Moma in Ludvika, katere poznamo dobro kot odlične hitrostne in gorske vozače, Gaul, kapetan luksemburške reprezentance, se je plasiral na tretje mesto v dirki okrog Avstrije in zmagal gorski cilj na Gros-sglocknerju, kar zadostuje, da ga lahko prištevamo med favorite. Kolesarji bodo prispeli v Koper v torek 10. septembra okrog 17. ure. Ciilj -bo (postavljen pred novo ribarnico. Startali pa bodo fiz Portoroža 12, septembra ob 10. furi. OBJAVA Bertok Albino .rojen 2. X. 1934 v Miljah bivajoč v Ankaranu št. 32, je izgubil osebno izkaznico, v Ljubljani dne 5. 8, 51. Naproša poštenega najditelja, da jo vrne na zgoraj naveden naslov v nasprotnem slučaju jo razglaša za neveljavno. Slovo V hladni noči utrnila zvezda se je vrh neba, slanica je pomorila, rdečo rožo sred’ polja. Zbogom pesmi mile, zlate, zbogom ti planiški svet! Zfe jesen je šla čez trate, glavo nagnil mlad je cvet. Naj vas, dragi, bol ne tare, mirno se pod rušo spi, bridkih bojev in prevare in sovraštva v grobu ni! Srce sirota Osamelo, zapuščeno dete tu stoji mlado, čelo tožno in megleno, in mokro mu je oko. Mato mrtva, mrtev oče, bratov nima, ne sestra; bez domu po svetu joče, a kedo mu streho da? Ta sirota osamela ti nesrečno si srce; zate nima zemlja cela brata ne in ne sestre. Sijaj, sijaj, lunica Sijaj, sijaj, lunica! sijaj v naša srčeca; Iehak vetriček pihlja, drevje bajno mi Šumija. Sijaj, sijaj, lunica! sijaj, v naša srčeca! Misli tožne se bude, po domovju hrepene! ....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................'jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................................................... Ciril Kosmač: Ko sem petnajstega maja ob sončnem vzhodu spet naskrivaj Skočit iz postelje, da bi opazoval majhna sonca v biserih na mojih listih, sem kmalu zapazil, da se je eden mied njimi, ki je s konico gledal izpod motnega stekla, stresel v rahlih sunkih. Vsi drugi so bili na miru. Ce bi zapihal piš, bi.se zazibali vsi. To stresanje me je tako razburilo, da semj pozabit, da sem se predčasno dvignil iz postelje. Spenjal sem se kvišku in zvijal svojo glavo na vse načine, da bi si lahko ogledal eel list in odkril vzrok njegovega nemira. Toda bito je .vse zaman. Stal seim' pri oknu tako dolgo, da so se odprla vrata. Vstopil je ječar Cesare in skoraj proseče dejal, naj ležem. S| Cesarjem sva imela svoje račune; živela' sva v kombinaciji, kakor pravi jetniki. Ko so mi od doma poslali velik kos sira, sem: prosil Cesarja, naj mi ga razreže. Cesar je vzel sir in ko se je čez pol ure vrnil, mi je da] v časopisni papir zavite sirove koieke. Sedel sem na posteljo in začel preganjati dolgčas s tem, da sem. skušal ponovno, sestaviti kos. Mučil sem; se ves popoldan — in ko sèni proti večeru spravil kocko h kocki, je manjkala, približno polovica. Že med mojim sestavljanjem je Cesare večkrat1 pogledal skozi okence, ko sem pa stvar ufedil, je odprl vratca in me vprašal, kaj počenjam. »O, nič,« sem dejal, »samb čudim se, da ima sir isto lastnost ko kafra: če pride v dofiko s svobodnim' zrakom skopni.« Cesare je nekoliko pomolčal, potem; pa je vprašal: »Ali me boste naznanili?« »Ne vem,« sem odgovoril. »Rečem vam odkrito, da..se nè izplača,« je dejal. »Nič rie boste dosegli. Premestili vas boido. v, kazensko celico., ker ste se drznili državnega organa sumničiti tatvine — in jaz bom priča. Ko še bodo za vami zaprla vrata, me bedp poklicati v pisarno in odtrgali mfesečno plačo. Tako delajo v iakih slücajih.« Molčala sva oba. »Kupi! vam .borni sira1,« , je dejal potem. »Saj veste, tri otroke im|am! in ženo. Služba ni prida. Pomislite — in hvaležen vam bom.« In od takrat sva s Cesarjem živela v kombinaciji. Legel sem in strme! v okno. Ko je pozvonijo, sem . takoj planil na noge in skočil k oknu. List se je še zmeraj stresal. Usmajal serin po celici ves dopoldan jn sè vsakokfét ustavil pri okfiu iif pogledal v list. Proti večeru se je izza motnega stekla pokazala glava gosenice. Najprej rilček, potem dve vretenci, ki sta tvorili močni tilnik in trije pari ostrih, prednjih nejg. Pritisnil sem: glavo k mreži in gledal. Ko se je zmračilo, se je prikazala vsa. Z zadnjimi debelimi nogami se je držala na objedenem peclju. Zdaj je bilo več gibanja in več življenja pod mojim oknom. Gosenica je bila vsekakor bolj živa od drevesa; imela je rilček, noge, skratka, živela je, kakor pravimo. Opazoval sem jo dva dni, poznal sem' jo prav natanko. Brskal sem po svojem spominu, lodai nikjer nisem našel njene podobe.* Ko je požrla prvi list, se je ritenski umaknila na osrednjo vejo m se odpravila po mladiki kakor po mostu k drugemu. Zdelo se mi je, da je naslednji trepetal pred usodo, ki ga je čakala: stisnil se je satm vase, vse je kazalo, da bi bil rad majhen in neviden. Bil je večer, nebo je bilo rdeče in nisem vedel, kje zahaja sonce. Povzpel sem se kvišku — in kakor se včasih zgodi, ko drži človek svinčnik v rokah in strmi skozi okno na oddaljen hrib, da se svinčnik kar, naenkrat odmakne in zraste v ogromen steber na oddaljenem hribu, tako sé je takrat primaknila od mene kostanjeva mladika. Čez Garibaldijev spomenik vrh Gianicola se je polegla ogromna veja z dvanajstimi širokimi zelenimi rjuhami; po veji pa je lezla velika predpotopna žival. Takrat se je zapičilo vame vprašanje: gose niča bo požrla vse liste in kaj potem? Zdaj je š< Čas, treba še je odtočili; gosenica ' ne morem imeti. Življenje žre življenje. Drugi živi od drugega. In odločil sem' se za drevo. Izpulil sem iz blazine par morskih trav in spletel majhen bič. S tistim: bičem sem skozi mrežo bezal gosenico, toda nisem je premaknil. Vrata so se odprla in vstopil je ječar. To pot ni bil Cesare. »Aha,« je zadovoljno vzkliknil. »S korh sle pa govorili?« »Govoril? Z nikomer nisem govoril, gosenico sem odganjal z veje. Listje žre, drevo žre.« »Drzni ste,« je pribil. »Premladi ste, da bi potegovali stare ljudi. Gosenica, zakaj ste se pa drli? Vi sami ste gosenica, ki izpodjeda državno drevo.« Ječar je šel. Vrnil sem se k oknu in zastrmel v gosenico. Tako sem; jo zasovražil, da bi jo zmlin-cil. Pognal sem se kvišku; se prijel za križe in začel na vso moč pihati. Takrat so se vrata ponovno odprla — in ječar je sestavil poročilo o mojem prestopku. \ Popoldne me je zaslišal načelnik oddelka, debelušen možakar z gostimi črnimi zalisci, ki so kakor okovi branili, da ne bi kri. in mast razgnala njegove zabuhle glave. Ko sem tudi njemu omenil . ^ gosenico, seje razvnel in mi zagrozil, naj nikar :em? Zdaj je se ne uganjam predrznosti in izzivam njegove dobre ali drevo. Obeh volje m potrpljenja.