Št. 33. V Gorici, v sol>oto cIlo 25. aprila 1908. Letnik X. Iihaja Tnak torek in fioboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praznik iside dan prwjob 6. zveöer. Stane po poiti prejeman ali v Gorici na dorn poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in fetrtletno 8'50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolakih ulicah, Jelleriitz r Nunskih ulicah in Lc- b a n na Verdijeyem tekaliflču po 8 via. ITredniitvo in upravniitvo *e nahajata ˇ , ulica Vetturini h. It. 9. Dopise je nailoviti na uredniÄtTO, opiate in naročiuno pa na upravniätvo >Gorice«. Oglasi le raöunijo po petit- ˇrstmb in licer ako ie tiakajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie rečkrat tiskajo, raču- nijo is po pogodbi. Izdajatelj in odgOYorni nrednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežic). Od obrambe h konfron- faciji! „Mi Brno dokazali" — pravi n E1 i- nost" — „z uepotrebnimi dejatvi, da ima iatrska vol. reforma pomen zgodovinske važnosti kakor velikanski kora k naprej toliko glede politične moči v dež. zboru, kolikor glede na velikansko apremembo ki naslane vsled tega dogovora v vsem javnem življenja naroda". — Da, da, pri iatraki re for mi je bilo voč pompe, ker je delo kompromisa in ker je delo — vlade, ali od same pompe se političnih pravic lačni iatrski Slovan ne nasiti. Zgodovin- Bko važnost ji prisojajo tudi Lahi, a vendar v drugem zmislu nego „Edinost"; oni menijo, da daje reforrai zgodovinski pomen dejatvo, da so oni, doslej samo- vladarji v deželi, z vol. reformo pred sve- tom javno priznali, da sine prideželnem gospodarstva tudi Slovan kako besedo reči. Da bi pa — kakor bi dala rada razameti „Edinost" — imela iatr. res. pomen zgodo^inske važnoBti zarad ka- kega „velikanskega koraka naprej", tema moramo odločno agovarjati. Mi izjavljamo — in to na podlagi pojasnil, katere je podal o toli po „Edinosti" izkoriičanih „garancijah" poslanec Bartoli v dež. zbornici istrski ob priliki sklepanja vol. reforme — da obatoji ves oni „velikan- ski korak naprej" v teh-le nepobitnih dejatvih: 1. Labi oatanejo „beati poasi den tea" ; oni sedijo pri bo- gato obloženi mizi, na k a te r i imaio nakopičenega vnega, tar jim zagotavlja absolotno nad- v 1 a do, pridobitve doaedanje a a- moviade v deželi. 2. Slovani jim ne morejo od vaega tega niti trohice vzeti. 3. Za vaako novo slovansko pridobitev glede po- Ijedelstva, tiol, javnib stavb mo- rejo Lahi zahtevati enako ali tndi vecjo fco m pen zacijo, in 6 e jim Slovani te ne dorolij o, m o- rejo (Lahi) vsak tak alov. p red- log ovreči. 4. 0 nporabi je z i k o v Hi.10 a J o__Slo v a niprav nobenega jamatva. 5. Volilni okraji so tako k r l v icn o predrngaceui, paje ltalijanom za aedog 1 e d n e case zagotovljena ve 6 in a nad izdatnimi slovanBkimi manj- iinami v okrajih in v zboraici. To so torej g.'ame toöke onega »velikanskega koraka naprej !u 0 teh in o drngih bodemo imeli priliko podrob- neje govoriti; za danes naj zadostuje toliko ! Naäi citalci pa že iz teh took razridijo, da jedina omembe vredna pri- dobitev vol. istr. reforme za Slovane je dejstvo, da bodo mogli preprečati skle- panje laške večine glede višine novili zneakov zr poljedelstvo, Sole in javne stavbe. To je torej efekt onih „garancij", 8 katerimi je „Edinostu kratkovidno sroje ätatdjstvo toli mamila in slepila. A tndi za to nkračenje so Italijani bogato od- äkodovani s spremembo vol. okrajev, ki jemlje Slovanom za nedogledne case vsako nado na oavojitev večine, dočim bi — tako prepričanje je izjavil posh- Spinčič v zbornici — vočigled velikan- 8*ega napredka slovanskega pri zadnjih državnozborakih voliUah utegnili priti Sbvani že pri prihodnjih , da no- ben vol. red razen onega, ki bi se skle- nil na podlagi splošne vol. pravice liki državnozborski, ne more dati goriškim Slovencem kakega narodno-političnega zboljšanja; ona ve tndi, da jim more to, in aicer popolno zboljšanje dati le lastna zbornična večioa; „Eiin." ve dalje tndi, da te večine jim ne more nnditi nobena vol. re forma, pačpazmaga pri volitvah v trg. in obrt. zbornico. To „Edinost" ve, in potem ima šeneBramno čelo, da to ignorira, taji in z neresnico javnost alepari. Za tako nepošteno rav- naDJe zaslnži pač, da bi ji zalnčali v obraz psovko, kakor je naš jezik nepre- more, pa saj vemo, da se je nič ne prime kakor oblitega knžka. Že lani smo jo zarad tega časnikarskega sleparstva z največjo indignacijo in osornostjo zavr- nili, a kaj je izdalo ? Niö I Požrla je in molčala. Letos pa ravnoiato ponavlja prav kakor čifat, katerega vrzeä pri dn- rih ven in ti zleze pri oknn noter. In potem, ko ji stopamo a toli neovržnimi fakti na tele, še „farba" lahkoverno <5i- tateljstvo, „da se lovi „Gorica" za zvi- jačami, zavijanji in sofisterijami !u Taki so „Eiinoati" „Btvarni dokazi !u No zdaj, ko smo prišli do dovršenja istr. vol. rt forme, zdaj se ne smemo omejevati le na obrambo naie vol. re- forme, ampak moramo povabiti drago „Edinost", da se postavi malce pred zrcalo istrBke rt forme in v tern zrcala bode videla, d« „paše" njeno zgražanje o „za nedogledne case zaprti poti do zboljsanja" kakor izrezano na njeno iBtrsko varovansko. Sest glasov abaolatne laške večine je zdaj po izpremenjenih vol. okrajih — izpremenjenih Ie na ko- riat laško — tako zavarovanih proti vsaki premagi slovanski, da je novi vol. red pot do njih zaprl Slovanom äe drn- gaöe kot za „nedogledne case!" Slovana mora srce boleti, ko vidi, kolike miio- žice slovanskih glaaov je istr. vol. red potisnil v „fabriciranp" laške vol. okraje, kateri glasovi so za dolgo bodočnost iz- gabljeni za naio slov. stvar. (Prim, dopia iz htre v „Edinosti" at. 100!) Le pomi- slimo, koliko bode to v bodoče z?riralo narodno prebnjenje iatrako ! — Naš vol. red je na predlog dr. Gregorčiča v sploi- nem vol. razredn izločil alov. občine gradi^čanskega političnega okraja iz la- škega vol. okraja, istrski vol. red pa pc- tibka trnme slovanBkih volilcev pod okrilje laikih poBlancev. In takemn kri- vidnema vol. reda poje „EdiD03tw „ho- zana !" Oa ji je velik korak naprej, po katerem da se pozicija Hrvatov in Slo- vencev ntrdi, da je korak iz zanemarje- nosti in brezpravnosti naaproti boljii bodočnoati in jednakopravnosti. Na Go- riškem da pa je še celo nazadovanje. Goriäka vol. reforma da pomenja izdaj- stvo na Skodo pozicije goriikih Sloven- cev. Z vol. reformo v htri da je dr. La- ginja t«ko zvišen nad dr. Gregorčičero, da more le skrajna drznost postavljati prvega v parelo s poalednjim... Ali ate jo slišali, Ijndie božji! Ali ne preaega to zakrivanjp, tajenje in za- vijanje resnice že vse meje najvišje brezobrazne predrznosti ! Nameatn da bi tržaška Afarbaricau prijavila svojim bral- cem Spinčče^ dolgi govor zoper iatr. vol. reformo in ga sknšala s stvarnimi razlogi ovreči ; namesta da bi jim pove- dala, zakaj da ata alovamka poslanca Spinčič in Mandič glasovala zoper vol. reformo, dcčim so vsi laški poalanci gla- sovali sa njo ; namestn da bi sTojim bralcem natočila čiatega viua glede onib klasičnih „garancij", s katerimi jih je „pitala" kar trikrat zaporedoma ; namesta da bi jim pokazala te „garancije" v luči Bartoli-jevih pojasnil, oprtih na zagoto- vila ministerskfga predsednika dana la- skim poslaccem v popolno pomirjenje I&ške javnoati: nameatn vsega tega „fa- bra" „Edino8t" svoje občinstvo le s pnhtimi, visokoletecimi, neosnovanimi frazami, „našpiksnimi" z bobnečim hva- lisanjem nadntega bahaitva o vrlinah ponesrečene iatr. reforme in z zlobnim, nentemeljenim, pavšalnim obaojanjem naše reforme I Dopisi. Iz Št. Audreža. Kakor hitro so spoznali naši cerkveni pevci, da je njih pevovodja učitelj g. Leopold F n r 1 a n i agrarni liberalec, so ga takoj zapastili in ma odrekli slažbo. Nekateri ljudje so se za to spravili na nedoižnega gospoda karata; a so se kmala pomirili. Vodstvo cerkvenega pevskega zbora je namreč prevzel g. Širca, ki je v kratkem čaaa s svojim zborom izredno napredo?ali. Tako lepega petja, in orgljanja že dolgo nismo ališali v naii cerkvi. Veseli se tega vaak. Cast in hvala bodi gospoda vodja za njegov trad ! Cast in slava pa tadi našim zvestim pevcem in pevkam, ki tako izborno vrše svojo nalogo ! Le tako naprej ! Prijetno je namreč biti v cerkvi, kjer je lepo orgljanje in lepo petje. To povzdigne človeški dah kvišku. Politični pregled. Cesarski jubilej. Določili so že natančen spored za obiak nemškega ceaarja in nemških vla- ' darjev na Dnnaja. Nemlki cesar in ce- 1 sarica ae pripeljeta na Danaj v öetrtek 7. majnika, ob 10. ari dopoldne z dvornim vlakom na poetajo Peaaing, kjer jo 8prejme naš cesar, nadvojvode in oblasti. Opoldne se vräi • gratalacija v Sctöa- brannu, ob pol 1. uri dejeuner, popoldne slede obisk', ob 7. ari pa gala-dine, na- kar se poklonijo vladarjem pricci; nato odpotojeta nemiki cesai* in ceaarica. Nemški vladarji pridejo na Danaj 6. majnika. Z nemškim ceaarjem in ceaarico prideta na Danaj tadi princ Avgast Viljem in princesioja Viktorija Lajiza, %, ki še nista bila na Danajn. Naš cssar odpotnje letoa prej kakor lani v Išl. Dne 21. t. m. bo proslavili vladarjev jabilej ačitelji gluhonemnic na Dana;u b ahodom. Zborovalct so poslali vladarja adanostno brzojavko. Proti Wahrmundu. V Brikaenu je bilo 20. t. m. veli- kanako protestno zbororanje proti pro- feBorju Wahrmanda. Navzoč je bil nad- škcf AltetwieBel, na tisoče ljadstva in vsi krš^anskosocialni deželni in državni poslanci. Poslanec Schrtffl je zabteval zaščito za katoliško vero v Avatriji, ker je sedaj katoliäka vera v Avstri.i po- polnoma izpostavljena napadom. Resa- lacije shoda odločno zahtevajo, da se Wahrmanda odstrani, takojinje aklicanje deželnega zbora in da ima papežev nnncij pravico protestirat', kadar se žali katoliSka vera, cerkev ali sv. očeta. Zbo- rovalci so protestirali proti nmeäevanja cerkvi sovražnih krogov. Po zborovaoja je maožica priredila oadikcfa slavnostni sprevod. Min. predsednik baron Beck v Pulju. Mio. predsednik bar. Beck ostane na ßrionskih otokih do srede. Naslednik grofa Potockega. Z Danaja poročajc, da poatane ga- liški namestnik bivši nančni minister in član goapoake zbornice, vitez Madtyski. Preprecen beg Potockyjevega morilca. — Sziszynski socialni demokrat. Morilec Seiszynaki mora iti k pre- iakovalnema sodnika iz svoje ječe čez dTOriiče in hodaik. S hodnika ao dari na proste. Zadnje dni so ae zbirali ope- tovano rasinski dijaki na hodnika. Ko so peljali 20. t. no. Sziszyaskega k pre- iskovalnema sodnika, je stopilo k njema več rasinskih akademikov, ki so hotel) napraviti zmešnjavo, v kateri naj bi mo- rilec pobegnil. Morilca zdaj bolj strogo slra- žijo. Ker je pripadel zadnji čas Seiszyn- ski akrajinaki socialno-demokraški stranki, so preiskali oredniitvo strankinega gla- sila „Wola", a našli niso nič samijiy6ga. Same zarote in napadi. V Lizboni so odkrili novo zaroto na življeoje mladega portagalskega kralja Mannela, ki so ga nameravali usmrtiti, ko se otrori portagalski državni zbor. Viada je vae potrebno nkrenila, da pre- preči vse zle namene zarotnikov. Oblasti zapirajo republičane, repabličanski list! pa grozijo. — Gaatemalskega predsed- nika Cabrera v Ameriki je 20. t. m. na- padla gruöa raož in streljala canj iz re- voiverjev. Oistrelili so ma prat. Napa- dalce pa so zaprli. — Na Koreji so po- skaiali, pa brezaapeäno, spraviti iz tira vlak, v katerem se je vozil japonski ga- neralni predsednik raarki Ito. Proti Habsburžanom v Bosni. Odliöni državnik objavlja v „Reich- sposti" o velesrbstvn sledeče podrob- nosti: Velesrbstro v Bosni se obrača v prvi vrsti proti nadikofa Stadlerja kot voditelja dinastiških Hrvatov. Velesrbi raziirjajo misel, da v Basni traja äe dalje saltanova snvereniteta, s öimarpri- dobifajo na svojo stran mohsmedance. Priilo je naposled tako daleč, da so iz- festai krcgi v Sirajevn hoteli Avstnjce oropati za volivno pravico. Višek vsega pa je dosegel neki srbski pop v Banja- laki, ki je ondi po simoniji hotel postati škcf in ko tega ni mogel doseöi, v nO- tadbini" pozirljal Bosnjake očito k npora. „Srpaka Rječ" je istodobno imenovala Avtrijce t Bjsni „polype, podgaae in krvopije". Velesrbi iz Baojalake bodo pred vojaikim sodiicam občatno kazno- vani. Poslanca Pribiöevica se oöita, da je bil z banjalnškimi agitatorji t ziezi in znani so baje tajni postni seli, ki so to korespondenco oakrbovali. Voditelj Tsega tega gibanja pa je meada Jefta- novič, ki je v npraTnem sveta deželne banke. Posianec staröeviöanske stranke dr. Wo Elegovič objaTlja v „Vaterland-a" članek, v katerem dokaznje, da jeBosna od nekdaj integrajoči del hrvaškega kra- Ijestra. Velesrbi delajo cčito na to, da se Bosna ne zdraži s Hrfaško, ampak s arbskiin kraljestvom. General Linevič umrl. General Linevič je 23. t. m. zvečer nmrl. General Lineviö je bil eden izmed najboljiih rujkih generator ; poEuropat- kina je prevzel vodstvo armade v vojaki z Japonsko. V svoji oporoki je autori- ziral naslednika, da izdaja njegov dnevnik. Albanci in Srbi. Srbsko prebivalstvo se seli iz Tar- čije osobito iz Stare Srbije zaradi al- banBkih izgredov. Beganci palčajo vse v Tarciji. V Srbiji jih morajo podpirati vJada in zasebniki. Srbska vlada je izja- vila, da ne pripusti več v Srbijo begun- cer iz Turcije. Nedavno so posiale srbske oblasti nazaj t Tarčijo 200 srbskih kmetov iz Gilana. Srbska vlada je na- prosila TunSijo, naj jim preskrbi, da se povrnejo v sroje vasi in naj jih varaje z vojaki. Zopet zarota proti portugalskemu kralju. V Lizbom so odkrui novo zaroto na življenje portag&hkega kralja Manela, ki bo ga nameravali asmrtiti, ko se ot- Tori portngalski državni zbor. Oblasti za- pirajo repabličane. Eo se otvoriv Lizboni državni zbor, bodo pripratljeni vojaki za vsak slačaj. Pot iz kraljeve palace v parlacaent zastražijo tri vrata vojakov. Kralj se pelje k otvoritvi t zaprtem vozu, ki ga bo spremljal konjeniški polk. Ra- pabiičansko časopisje avari vlado, naj ne gre predaleč, da Portagalske ne doleti usoda Francoske. Darovi. Za „SolBki Dom" so plačali predsednika: Nekdo iz Gorice 5 E; Anton Podgornik v Brooklynn y Ameriki 1 E; tesela drnžba 1 E 40 h; N. N. v Gorici 50 h; Josip Pavletiö, korar t Gorici 20 E; apravniätvo „Slo- vene*" T Ljabljani 60 E; dr. Andrej Pavlica na račon nstanovnina 20 K; Štefa Einderčev t Gorici 20 E; dr. A. Gregorčio v Gorici 20 E. Mesečnino za marec so plačali: Leopold Bolko, veleposestnik 10 E; Anton Breščak, trgovec 2 E; dr. Earol Capnder, profesor 1 E; Earol Cigoj, de- želnl uradnik 2 E; Jakob Cebnlar, pro- sesor 2 E; dr. Josip Dermastia, odvetnik 1 E; ban Drufovka, trgorec 2 E; Fran Finžger, okr. i. nadzornik 4 E; Anton Fon, trgovec 2 E; Josip Fon, državni poßlanec 10 E; Anton Fras, profeaor 4 E; dr. Josip Gabrievčio, prelat 3 E; Anton Gvajz, profesor 2 K; Hedžet in Koritnik, trgovea 2 E; Teodor Hribar, poslovodja v „Krojaški zadrngi" 5 E; Iran Kalin, deželni nradnik 2 E; Fran Eaaöiö, trgovec 2 K; Jernej Eopač, trgovec 2 E; Albin Eregaa, trgovec 1 E; Josip Ličan, kn. nadšk. tajnik 2 K; Iran Mercina, vadnični učitelj 3 E; Gastav Novak, profesor 2 E; Niko Omersa, pro- fesor 1 K; dr. Anton Papež, profeaor 2 E; dr. Fran Pavletiö, odvetnik 6 E; Ivaa Rsjec, prei'ekt 2 K; Fran Setničar, kancelist 2 E; Fran Sivec, ˇadniöni aöitelj 3 K; Anton Šantel, ä. svetnik 5 E; Andrej Tabaj, katebet 2 E; Josip Zornik, trgorec 2 K; dr. Fran Z'goo, profesor 3 E. — Dalje so plaöale meseöaino gospe in gospodične: Gizela Finžger, okr. š. nadsornika 2 E; Štef*nija .Havel, nči- teljica 40 b; Antonija Hroratin, nadači- teljera 2 E; Z na Rokole, zasebnica 2 K; Marija LEopaö, svaöarjeva 5 K; Milena Papež, prof)sorjera 1 R; Berta Pavletič, odvetnikova 2 E; Arga^ta Sintel, ä. sretnika 1 E. Srčna hvala vsem dobrotaikom 1 Novice. Dnhovske vesti. Velikonočni po- nedeljek je bil investiran za skolastika prvostolnega kapitelja preč. in mnogo- zaslužni Mons. Ivan Wolf! Naše iskrene eastitke ! Danes, četrtek, sprejme kanonično investituro preč. g. A n t o n B e r 1 o t za dekanijsko župnijo v Kanalu. Na mnoga leta ! Za vikarija vLokavcu je ime- novan veleč. g. Henrik Č e r n i g o j, župnijski upravitelj v Vel. Žabljah. Izpraziijeno župnijo na Vogerskem bo oskrboval preč. gosp. Valentin P i p a n, župnik v Renčah. V stalni pokoj stopi veleč. g. Stefan Kumar, vikar v Avčah. Smrtna kosa. — Danes, dne 25. aprila ob 63/4 zjutraj je ararla v Št. An- dreža od vseh spoštorana gospa Marija | rdora Tabaj. Rajnka je bila dobra, kriöanska in skrbna mati sedmih de ži- rečih otrok — d?e hčeri in pet sinor — ! izmed kojib ata dra dahovnika-kateheta službajoča v Gdhc;. Pogreb blage rsjnke bode jatri t nedeljo, ob 5. ari popoldne. Naj v mira poči?a 1 Uredit9v vodnih tokov \ bov- škem okraju. — Eatoliikc-politično draštvo v Bovsa je predložilo leta 1907 deželnenm zbora proinjo v zadevi are- ditve gorenjega Sočinega toka in. dragih Todnih tokov zlasti malovaäkega hado- urnika, ki opnstoša od časa do časa obrežna zemljišča. Dežeini zbor je naro- čil s STOjim sklepom z dne 13. marca 1907 deäelnenm odbora, naj akrene spo- razamno s c. kr. vlado česar treba, da se dobe tehnični podatki, potrebni za ureditev vodnih tokov, kt tečejo skozi bovški okraj. Zajedno je prejel deželni odbor naročilo, naj atari, če mogoče že v prihodnjem deželnoiborskem zasedanja primerne predloge za takojšnji pričetek oravnavnih del. Deželni odbor je odposlal ta sklep c. kr. namestništra s pfoinjo, naj dela pri pristojnih oblastih na to, da naroče svojim tehničnim organom, naj vrče teh- nična poizvedovanja, na katerih podlagi bi mogli pristojni činitelji določiti kon- kretne načrte v svrho, da se izboljša bedni položaj bovškega okraja. Proti koncn janaarja meseca teko- čega leta je naznanilo namestaištro de- želnema odbora, da je ženaročilo okraj- nemn glavarstra tolmiaskema, naj se prične pogajati z interesenti v svrho iz- vršitve brambnih naprav ob gorenjem Sočinem tokn med Trento in Sdčo in v svrho uravnave malovaškega hadoarnika pri Bdvcu. Ear ae tiče areditve Soče med Čsz- sočo in SrpenicD, isdelaje dotični načrt c. kr. hidrotehnična ekspozitara r Gra- dišča, ki ga dovrši, kakor je upati, tekom te spomladi. Strup lahko vzame Gabršček na sTOjo jezo radi vžigalic t „korist ob- mejnim Slorencem". Naj bo prepričan, da vžigalice se bodo prodajale v Gjrici in drugod, naj bo to GibršČekn prav ali ne. Eorist od teh vžigalic bodo imel le obmejni Slovenei, med temi tudi naše slovenBko šolstvo v Goric;. Nove vžigalice ne bodo prav nič äkodovale C. M. dražbi, pač pa trgovca Perdana, ki ima velik dobiöek od C. M. vžigalic. Pa tndi če bi ikodovale, zakaj potem libe- ralci ne napadajo tržaških vžigalic, zakaj ne napadajo Šarabonovih vžigalic itd. Znani liberalec Širabon v Ljubljani je, kakor öajemo, sam založil sroje vžiga- lioe ia dela konkaranco G. Matado/ira ; a vkljab tema je ostal v lib. oöeh vzor narodnjaka. Torej, Dreja, poglej kako te Btrast ulepi. Bodi pameten in premisli t6r preštej, kolikokrat si se v avoji slepi strasti biamiral. Potem pa pojdi, «edi na kamen pred prazno Tvojo prodajalno, premiBli svojo jezo in praznoto za Tvojim brbtom in vsa jeza Te bo minnia. Morda boS celo začel prodajati nore naše vži- galice, če bo neslo. Judovska uesramnost. Na veli- konočne praznike je neki danajskt jul Feilbogen potom po§laaikovegi (!) pripo- ročila prišel r papeževo zasebno kapelo, kjer je papež obhajal vernike in maševal. Tadi jai s svojo Siro in sestro Rebeko, ali kako se že zoveta,obe Jalovki, se je silil in silil v ospredje ter se dal od pa- peža obhajati. Po obhajiln pa je Jadova seslra pljunila hostijo iz Q3t. To je po- Tzročilo velikansko razbarjenje v kapeli. Neki aogleški višji častaik, b\ se bil nad jadi kraala spozabil. Sr. Očeta so prišle 8olze v oči. Naš poslanik je prišel prosit odpnščanja. Čadno je to, da je le malo- kateri katoüöan tako srečen, dobiti od poslanika tako priporoöilo; jad ga pa dobi, če ga le hoče. To jeikandal. Jid se 8edaj skaša opravičiti in pravi, da se bo dal krstiti; a to je le sredstvo, da bi se rešil is neprijetnega položija. Listi, ki so dobro pončeni, odgovarjajo na Jadovo opravičevanja. wNaš Glas" — liberalen glas. — Ta list brez naročnikov je postal sila pobožen. V zadnjih treh številkah so trije članki, katere so morali pisati pravi pismouki. Pismouk Marko se trudi, da bi dokazal, da se lev in levinja „stavita tisočerim bajonetom v brau za svoje mlade". — Svetujemo Marku, da naj nikar ne gre z bajonetom na leve. Tudi o starem sv. pismu je dobro podkovan ta pismouk, posebno dobro pozna* preroka Jeremijo. Nadalje pa hoče Marko dokazati, da so pravzaprav klerikalci pagani, ker nasprotujejo Kri- stovernu nauku, ki je ljubil svoj narod. In dokaz za to. Klerikalni poslanci v državnem zboru nočejo v skupen klub z liberalci in so krivi, da nimamo s/o- jega ministra. Skoro gotovo tiči v Marku — kandidat za ministra. Drugi pismouk J. M. pa posebno povdarja svoje globoko versko prepri- čanje, ko piše o „Vstajenju". Sicer pa ta mož ne more spisati članka, da ne bi v ospredje silil svoje osebe. Če je že agrarna stranka za to na svetu, da Mer- molja lahko na shodih zabavlja proti vsem, potem je res za Mrmoljo letošnja pomlad „Vstajenje11, gotovo pa ne za goriškega kmeta, ker Mermolja dosedaj še ni ene za kmeta koristne misli sprožil v svojih člankih, — kaj še izpeljal. Z vednim povdarjanjem Kristuso- vega nanka in vere se pa malo strinja, če beremo zagovor glede nečuvenega postopanja agrarcev v Biljah, kjer „Naš Glas" „klerikalcem" očita vse iz „Slov. Naroda" in „Soče" povzete laži in grdobije. Kako v resnici hočejo agrarci voditi naše ljudstvo, izprevidimo na pr. iz poročila o ustanovitvi društva „Stol" v Breginju, kjer bodo verni agraret lahko svoje krščansko prepričanje kre pili s čitanjem „Soče" in „Naroda" — „Slovenca" seveda v tem društvu ne naroče, ampak „Narod", ki je doslej še vedno le nasprotoval kmečkim koristim. Shod „Kmečke zveze". V Zikojci bo dne 3. maja t. j. drago nedeljo po Velikinoči ob 3. ari popoldne r hiši g. poaestnika Tomaža Valentinöiö polittčen shod C9rkljanske „Kmečke zveze". Va- bijo se vsi aemišljeniki, da pridejo v obilnem števila na shod. Gdvotüo se bo o važnih atvareh. Upamo, da se shoda mnogoiterilno ndeleže tadi sosedje naši iz Bnkovega, Orehka, Jaaenic in II id9- južne. Na svidenje dne 3. maja! Liberalne posojilnice so ustanor- ljene, oz. se aatanavljajo v Lokavco, Šmarjah, v Rihembergn, Prračini in Doberdobn. Posojilnice se ustanatljajo za novo liberalno „Zrezo slovenskih za- drng r Ljabljnni". R^vaatelj liberalne Zveze Rožman, ki je bil odpaäöen od „Zidražne zveze", se na ta račun že pridno vozi ˇ Garico. Naš slovenski kmet pa ni tako nenmen, da bi svoj trdo prislnžen denar nosil v liberalne posojilnice, ki jih komandira Iiberalna ,Zveza" z ravnateljem Rožmanom. Kritik a kritike. Na mojo kritiko gledaliikih predstav Ijabljanskih igralcer prioböeno t wGoriciM St. 31 in 32, se je oglasila „Saöa" in pridao zabavlja čez njo. V „Sočinem" člankn ni resne in stvarne besede, razven trditve, da niaem imel prav grajati nastopa nčitelja Švili- goja (g. Povhe). Na tJ'kratek odgovor. Ucitelj Šriligoj v Cinkarjevi first in Bploh v več ni Ginkarjevih satir je nedolžen, brez vsakega pogleda ˇ živ- Ijenje in radi tega obdan od velike naivne brezamnosti. G. Povhe ga je pre- naredil. Vsa tista naivna brezumnost, je prešla v zoperno borniranost. V celena kretanja in nastopa se je popolnoma iz- gabil pravi aöitelj Syiligoj. Ear je bilo na njem Gankarjevega, so bile njegore besede — in teh vendar g. Povhe ni mogel predragačiti. Pravega Šviligoja ne moremo zaničevati, ker je nedolžen in naivno neamen — prav za prav bi ga lahko v čaaih zavidali — on bo vedno srečen, ker se njega nihdar ne dotakne življenje. Eakoršen je pa bil na odru, ga moramo zaničevati, ker je to učitelj, ki je zabit kot le kaj in ima — kakor ga je g. Povhe igral — vse znake izpri- jenca. To je menda dovolj — o neeste- tičnih cvilečih glasovih, ki jih je pri- vabljal iz nosa in o dragih podrobnostih nočem govoriti. V „Siöini* „kritiki (?)" sem na- letel še na psovke in npodtikanje ama- zanih namenov. Prepiral se ne bom z Ijadmi, ki ne znajo dragače odgoToriti stvarni kritiki. Take jadi obžalujem za 1 trenutek radi njih neamnosti, dragače jih ! pa ignoriram. Rasnici na Ijabo n&j bode še po- :' yedano, da niaem jaz „glavni kritik 1 okolu Gorice" — objavljena kritika je bila prva, katero sem odposlal ared- I niitva tega lista. Tadi niaem pisal notice v „Slovenca", (ki pa je bila zelo opra- vičena. Used.) d—pa—ž. Potrjena pravila. NamestniSUo je potrdilo pravila „Eatoliikega slovenskega izobraževalnega društva" t Grgarja. Zahvala poslancu Fonu. „Del. 1 podporno društvo" na Lokvah je dobilo od c. kr. polj. ministerstva — potom c. kr. gozdne direkcije v Gorici — 100 K i podpore: — uspeh poslanca Fon a; hvala mu zato ! Hvala tudi c. k. gozd. i oskrbniku na Trnovem, g. N e u w i n- j ger-ju, ki je prošnjo blagohotno pod- i piral! — Za „del. podp. društvo" A. P 1 e s n i č a r, načelnik. Divjaški ein. Na velikonočno nedeljo zveöer je neki Darnik Aaton ˇ Št. Petra klical pred solo avoji dve hčeri domor. Pri tem sta pritekla dva mladeniča, ki sta moža napadla z nekim orodjem ter ga hado ranila na glavi. Moža so oddali v bolnišnico. Potem sta dirjala divjska skozi vas in na trga Trgla kamen v glavo nekema Jožofa Čargota, da se je zgradil na tla. Potem sta zbe- žala proti Vrtojbi, iz č -r sledi, da sta Vrtojbenca. Edo je kk.^ podivjanosti ? OrožniStvo naj se za to stvarbolj zanima. „Kai slov. izobražev. društvo" v Biljah priredi na belo nedeljo ob 4. pop. v dvorani pri S ol er j a ponöno predavanje odelavskem vpraäa- nje. Vstop je Tsakomur dovoljen. Prihodnje predavanje bo 3. nedeljo po Velikinoöi. Hraniluica la posojlhica v Bo?cu, reg. zadraga z neomej ano zavezo, priöne s svojim delovanjem v Bredo dae 29. t. m. üradni dan vsako sred3 od 1.—3. ore popoldne. Naöelnik je g. dekao Ivan Nep. Vidaiar, njegov namestnik obenem blagajnik g. velepoiestnik Leopold Jonko. Tajnik, g. Franc Haber. Vloge Be obre- gtajejo po 4Va%i posojila na vknjižbo po 5%, ua poroitro pa 5'/2%. — Pri c. kr. izprašcvalni komisiji za občne ljudske in meäöanske sole v Gorici se prično izpiti za nsposobljenje 11. maja t. 1. ob 8. nri zjatraj. Pravilno opremJjene prošnje je vložiti pri rav- nateljstvu izpraievaine komisije najkas- neje do 30. aprila t. 1. Izpiti za ženska ročaa dela in za vrtnarice se priöno pozneje, a so dotičoe proänje vendar vložiti do zgoraj omenjenega roka pri ravnateljstvu c. kr. ženakega aoiteljišča. — Ravnateljstvo c. kr. izpraäevalne ko- misije za občne Ijadske in meSčanske sole. — — Liberalua društva. — Libe- ralci so doslej ualanovili po deželi sle- deča društva: „Narodno izobraževalno drnštvo" v Eojskem, „Narodno izobraže- Talno društvo" s aedežena t Ločnika, „kmetsko izobraževalno draštvo za Kron- berg in Loko" s sedežem v Eronberga, „Kmetsko izobraževalno druitvo" s se- dežem v Batajab, „Emetsko izobraževalno draätfo" s sedežem v Lokovcu, „Kmet- sko izobraževalno draštro" s sedežem v Loma, „Emetsko izobraževalno draštvou s sedežem v Eala, „Bralno in pevsko druitvo" s sedežem v Zatolminn. — Požar v Dornbergn. V noči od velikega petka na teliko soboto je nastal požar v posojilniöni hiii t Dornberga. Do tal je pogorel bier in del goapodar- skega poslopja. Najemnika krčmanja Do- pliharja je zgorelo nekaj sena, slame in približno 80 hl Tina. Doplihar je zara- rovan, istotako posojilnica. Vendar neto- liko, kolikor je škode. — Na veliki petek se je obesil ? LokoTca posestnik Anton Š a 1 i g oj. Radi nekib domačih stvari se je razjezil, od- šel od doma in se obesil na srnrako. — Kolesarski idet. — Eolesarsko druätvo „Gorica" vabi svoje Clane na prvi letošnji islet, katerega priredi t ne- deljo dne 26. aprila t. 1. v Visinale (Ita- lijo). Oihod izpred kavarne „Central" točno ob 1. ari pop. R^dnik E Irard Rasjan. Gg. člani, kateri nimajo še za letos potrjene legitimacije, so naproäeni poslati jo takoj predsednikn R. Drufovka, da jim jo potrdi. Člani z dežele so na- proženi, da priložijo znamko za 20 Tin., da se jim zamore z obratno poäto Trniti. — Zima v Trenti. Piäe se nam: Neverjetno pa resniöno! V Trenti smo imeli praTcate „božične" in ne veliko- nočne praznike ! Padlo je za praznike 70 cm novega snega I Ša stari ni bil zginil! Pa še pojde! V Trenti je res 9 meseceT zirae in 3 mesece mraz. SöTeda zelenelo bo ta okoli 15. maja še-le, Vi boste pa morda že črešnje zobali v Gorici. — Sejmi nieseea maja na Pri- morskem. V Ajdovščini križev teden; Boljunc 24. maja; Divača 26. maja; Ce- rovo 16. maja; Gorica drugi in zadiiji četrtek; Hrpelje 2. maja; Kastav 22. maja; Kojsko v pondeljek po sv. Juriju; Sežana 3. maja; Štanjel 21. maja; Volovsko v Istri 16. maja. — Po bližnjih krajih: Videm 31. maja (2 dni) semenj sv. Kan- cijana; Bohinjska Bistrica 1. maja za živino; 11. maja in v četrtek po Bin- koštih v Senožečah; v poiideljek po sv. •R- T. v St. Peiru na Krasu. — Jubilejni zlati denar po 10 in 20 K. Vest smančnega ministerstTa ob- javljena v „Wiener Zeitung" naznanja, da se letos poTodom cesarjeTega jubileja bods koTalo in stavilo v ciikulacijo zlate denarje po 10 in 20 K avstrijskega koTa. «ti bodo imeli na eni strani podobo ce- SarJa z dotičnim napisom in na drogi strani casarskega orla z napisotn „Duo- decim lustris gloriose peractic". Teža, C'Sta vsebina zlata in polamer bode iati kskor pri sedanjih enakih denarjih. — Premeščen je asistent držaTne železnice g. ATgast Šsme iz Gorice na Jesenice. — Porotno zasodanje v Gorici se prične 1. jnnija. PredBedoTal bo razpravam predsednik okrožnega sodišča H. Cazafnra; namestnika pa feti dež. svetnika M. Ratar in grof Goronini- Cronberg. — Zadoščenje posl. G o st i n ča r j a. Zaano je, da je okr. sodišče t Ilriji oprostilo Jalija Novaka, ki je očital posl. Gostinčarju poneverjenje in da jetoraz- sodbo potrdilo tadi ljobljansko deželno sodišče. Očividoo sta bili obe razsodbi proti po8tarni. „Soöa" je takrat Triskala TOBelja. A vrhovno in kaaacijako sodišče je z dne 24. marca razaodilo, da je c. kr. okrajno sodišče t Idriji in c. kr. deželnosodišče rLjabljani kršilo zakon z razsodbo, t kateri je No yak a oprostilo. Toje najlepäe zadoščenje posl. Gostinčarja. Tega zado- ščenja bo radnjemo tadi mi in čestitamo Triemn zagoTOrnikn ljadskih pravic, da je T pravdi za njegoTO cast koneöno vendarle zmagala pra?ice. — Telovadni odsek S. K. S. z. v Ljabljani priredi II. jaTno telovadbo s sodelOTanjem nekaterih članoT dragih odsekoT T nedeljo, dne 3. maja 1908, t veliki dvorani hotela „Union" t Ljab- ljani. Spored : 1. Rijalninastop. 2. Proste vaje. 3. Nastop naraščaja. 4. Orodna te- lovadba: a) naraäöaja ; b) ölano? ; c) TaditelJ8kega zbora ljabljanskega odseka. 5. Alegorična skapina. 6. Rijalni odhod. Začetek točno ob 5 ari popoldne. Pri javni teloradbi sodelaje slavna c. kr. vojaška godba 27. peipolka kralja Bel- gijce?. Vatopnina: Sedeži nagaleriji nad vhodom in odrom po K 2; sedeži ob straneh galerije po K 1; stojišča na ga- lerijah in t dvorani po 60 Tin. Zrečer ob 8. uri t veliki d?orani komerz. Pri komerza sodelajejo iz prijaznosti pevski zbor S. E. S. Z., pevsko drnštvo „Ljub- ljana" ter Tojaäka godba. Vstopnina h komerza 40 Tin. — 25 letnico sTojega obstankapraz- nuje „Katoliska Tiskarna" v Ljabljani. — Upravni svet aTstrijskega Lloyda. — V plenarni seji apravnega sveta avstrijskega Lloyda dne 23. aprila je bila odobrena bilanca za leto 1907. Iz račanskega zakljnöka leta 1907, ki ga je predložil generalni ravnatelj Albert Frankfurter, je razvidno, da je bilo v tern poslovnem leta brato dobička E 8,003.590.27. OJbiTši obresti za prijori- tetna posojila r zneska K 1,559.006.80, ostane Še K 6,444.502.47. 01 te svote je T smislu praTil odbiti: 1. odpis na vred- nosti dražbenih parnikov, apravnih po- slopij in inTentar K 3,345.032.60, 2. do- tacija penzijskega zaklada aradnikov K 250.000, 3. dotacija zavarov»!nega fonda in aplačane premije E 1,096.749.57 ; skapno E 4,691.782.24. Octane torej čisti dobodek E 1,752.720.23. E tembilanönim številkam ie nastopne podrobnosti: Po- slovanje ladij je bilo v prvih osmih me- secih leta 1907 praT povoljno. Valed de- name krize, ki je nastala v zadnji tret- jini leta, se je poslovanje precej zmanj- šalo, ter se je toč izvažalo, nego uva- žalo. Žita iz obdonavskih in črnomorskih pristaslišč se je manje prevažalo radi lasiske slabe letine, istctako tadi slad- korja T Indijo, in sicer vsled konkarence sladkorja z otokov Jave in Mavricija. Uroz je bil povoljen ; izlasti avoz iz In- dije je nasproti leta 1906 znatno pora- stel. Parnike „ Aurora ", „ Ealypso ", „Daphne", „Orion", „Saturn" in „Vesta", ki niso bili Teč primerni za slažbo, je aprava pod ngodnimi pogoji prodala. Dražbeni arzenal je imel Tse leto dela na laatni ručun. V minolem apravnem leta sta bila v arzenala dodelanaparnika „Baron Beck" in „Palacky", Tsak po 4500 tonelat. Zabavni parnik „Thalia" je bil popolnoma prenovljen. V morje so bili spnščeni, oziroma v dela so še par- niki „Graz", ki napravi td dni poskaino TOžnjo, parnik „Praga" in „Bregenz" ter parnika 114 in 115, ki nimata äe imena. — O jugoslovRuskem vprašanju je držaTni poslanec dr. Eorošec t Teli- konoöni itevilki „Agramer - Tagblatta" priobčil članek. Z ozirom na jezikovni boj, ki be bo brezdvomno t najkrajiem časa vnel tadi po alpskem deželja,treba, da se JagOBlovani zedinijo in dogovore med seboj pripraTe za obrambo. Pisatelj zastopa etališče popolne narodneknltarne 8pojitve Slovencev s Hrvati in za zrüaj kot njen najbližji cilj označaje raziirUoT zagrebškega vseučilišča in ustanoviteT j tehnike v Zsgrebu. Sloveoski poslarci — izTaja dr. Korošec — se bodo zavz<3li za popolno reciprociteto zagrebikega vsea- čilišča in če se bo v L nbljani osn^falo Tsenčilišče, bodo poslanci S. L. S. od- loöno zahtevali, da bo na njej očai jezik hrvaški. — Poročilo o gtanju letine. Po porcčila poljedelskega ministerstva z die 17. t. m po8namemo sledeče glede letin? in Tremena do srede aprila t. 1.: Po dolgi in lepi jeseni leta 1907, ki je pa bila presaha, sledila je normalna in prav mehka zima, brez velikega snega. Vsled jednakomernega pomrznenja pa polja niso trpela in so ozimine prav dobro prebile letošnjo zimo, istotako tadi de- teljišča in travniki. Stanje ozimine je torej prav dobro, na nekaterih kn»jib celo izvretno in je apanje na dobro le- tino apraTičeno. V obče je rž bolje pre- zimila kot pienica, lopo kaže ječmeu; deteljiäöa in travniki so lepo ozeleneli in obetajo obilne košnje. Poljske miši so ta in tarn napravile nekaj škode, ki pa T obče ne odločuje povoljnegai stanja. Zgodnja pomladanska dela so se dobro izvräili, le neagodno vreme kon- cem marca in začetkom aprila je n?po- Toljno aplivalo, vendar pa se je oves in ječmen ob ugodnem času marca meseca dobro obaejal. Ridi slabega, ddžavnega vremana pretrgal se je nasad krompirja. V lstriji so pričeli že saditi taršico, fižal itd. ter tadi melone. Zelo agodno je pre- zimilo tadi sadno drevje, posebno ja- bolka, pa tadi hrnške. Trta kažs v obče prav dobro, na Kranjskem pa stara trta prav slabo, nova trta pa prav dobro. — Kako so avstrijski kmetje za- dolženi? V preteklih 25 letih je bilo t Avstriji zasilnim potom prodanih 220.000 kmetij. Skapna vsota dolga, ki je obre- menjevala prodana posestva, je iznašala 1460 miljonov kron, pri prodaji pa se je izkupib samo 854 milijonov kron, tako da so apniki izgabili 606 milijonov. Leta 1895 je bilo sodnijsko prodanih 14.089 kmetijskih posester, katerih ce- nilna vrednoat je znaäala 60.310.680 K, dolgovi 75 980.116 kron, izkupiöek pa 45.001.234 E. Eakor je razvidno iz teh podatkor, prodajajo se kmetijska posestva po javnih dražbah mnogo pod cenilno Trednostjo, ker znajo razne pijavke Ž9 tako arediti, da zanje prav hodi. Ker je bilo t 25 letih sodnijsko prodanih 220.000 Kmatij, koliko Ijadij je bilo prisiljenih zapastiti rodno grado in si iskati kruha po to- varnah? Atoštejemo poTprečno na vsako drnžino po pet glav, Teč nego milijon ! Če dalje Tpoštevamo, da je v Avstriji vsake četrt are prodano eno posestvo, kaže ta žalostna slika nnjno potrebo, da se kaj akrene za razdolžitev kmetov in sicer kmalu ! — Kdo je n8jlmjši škodljivec ljudstva? Č*snik „RMchapoat" je raz- pisal nagrado za najboljie odgovjre na gornje vprašanje. Priapelo je 1142 od- gOToroT. Nagrade so priznali sledečim odgovorom in sicer: 1. „Najhnjši sov- ražnik Ijndatva je podkapljivi, brezvestni, nenravni, liberalni in ždovski tiak (ča- sopisje itd.)" 2. „Brezvestni nčitelji, ki z besedo in vzgledom ponižnje t otroških srcih vero, je najhujäi sovražnik IjadstTa. Vzemite ljudstiu Boga, in Tzeli ste ma Tse. S aim ma nadoraestite to izgabo?" 3. „Najhajši ljadski sorražnik je alkoho1, ki Todi ijadi od strasti popivanja do de- lomržnje potem do nboštva in nezado- voljnosti. Alkohol napravi iz Ijadi go- spodarsko nesposobna bitja brez volje in odporne moči ter povzroči njih nravno, duševno in telesno propalost". — Ponöui tečaj o dobavi kine- tijskih pridelkov sa vojno upravo. — Poijedeisko ministeratTO na Danajo je v eporaznma z vojnim ministerstvom po- skrbelo, da so se v nekaterih deželah vršili poačni tečaji o dobavi kmetijskih pridelkov za vojno npravo. Eot podlaga je slažila knjiga „Hmdbach iiier die BeBchBifjDg der Verplhgiartikel in» Frieden sQr das k. n. k. H^er and fur die k. k. Lindwihr". Upati je, da kuie- tovalci, zlaati pa zastopniki kmetijskih prodajalnih zadrog pnrabijo te tečajo in Be pouče o tej tako vaici zadevi. Pomanjkljivo poznavanje obatojeöih predpiaov in še ne primerno r&zvitn orgaaizacija kmetijskih zadrag sta bili dozdgj ovira, da se niso mogle kupčije med kmetovalci in vojno apravo rwvijati za obe stranki agodno. Zita je namero vojne uprave, da v tern ozira poaži pri- zadete kroge, le odobravati. — Uslužbenci južae želesaice na Vt^h ogrskih in hrvaikih progah ao za- čeli s pL«ivno rezistenco. Z drage strani se poroča, da so aslažbenci izroöili ravnateljstva v Badimpešti spomenico in da je slednje obljnbilo oigovoriti jim v treh tednih. Na ogrskih progah ni pa- sivne rezistence in se promet vrii nor- malno. — Električna cestna železnica uBinrtil* dečka. — Prehitra vožnja cestne železnice je v Ljabljani zabtevala človeško žrtev. Kljnb prehitri vožnji cestna železnica ni doslej imela zadost- nih varnostnih naprav, tako da je v sredo uöenec kovaäkega mojstra g. Dem- iarja, 12 in pol letni C ril Baric, doma iz okolice Dateveljna ErasD, ko je stopil iz Frölichove veže, bil on tik pri trotoarja Tozeöega voza električne ieleznice pobit na Ua in ker Toz ni imel nikake varnostne mreže, je deček prišel popolnoma pod toz. Voz je ubogega dečka tako zmečkal, da so dečka gledale Tan črera in da je bil potianjen do zadnjih koles. Voz so morali drigaiti z dvigsli, d» so rartvega zmečkanega dečka spravili izpod voza. Nesreče je kriva skrajna brezbrižnost za varnost ob dirjanja elektridne castae žalesnice po mesta. C ril Baric je bil sirota in ga je imel kcvaški mojster Damsar v začasni oskrbi. — Zaplenjeni golobi pismoooše. Na Reki se je imelo dne 19. t. m. pri- rediti tekmovalno letanje golobov — pismonoš. V to svrho je bilo poslano iz Italije 250 golobov. Eo je vojaška oblast zvedela za nameravano prireditev, za- nknzala je, da se golobe zapieni. To sa je zgodilo po noči od 18. na 19, t. m. Eoiare z golobi so zapečatili ter izročili T varstvo vojaški straži z nasajenim ba- jonetom. — Kako se živali same zdravijo. — 0 tern je dr. Müller t zaanstvenem lista „Die Natar" napisal veliko raspravo. Eadar žival zboli, leži mirno na senčnem, zračnem mesta. Pije mnogo vode ter se koplje. Eadar izgabi pes apetit, iäce ne- prestano travo, ki ma je za prebavo in čiSčenje. Tadi gjveda in ovce iščejo zdravilne bilke, kadar zbole. Eidar se mačka prehladi, se gre solnčit. Piaatelj je mravlji odtrgal trepalnici ter jo spa- stil na tla zraven mravljinjaka. Okoli ra- njanca so se takoj zbrale drage mravlje ter ma škropile rano s svojo tekoöino. Ranjenec je kmala ozdravil [ter naprej opnivljal sTOJ posel. Eo si je njegov pea ranil oko, odšel je v temni hodnik ter se ni prikazal na svetlo Teč dni. 01 časa do časa si je slinil iapo ter si gla- dil oko. V sedmih dneh je ozdravil. Trgovci pozor! Na prodaj je popolnoma novo: 1. moderno izdelana polica (dolga 6 m. visoka 260 m;) 1. moderno izdelana prodaj alničn a miza pult (4 m. dolga 65 cm. široka) namenjeno je bilo za prodajalno jedil- nega blaga, uporabi se pa lahko tudi za kako slično trgovino. Cena okoli 230 kron. Obrniti se je na flTlC. C€RTl!GOJ- ja mizarska delavnica Gorica, Tržaška ulica 18. JUHElNOMAKE /| PRIPRAVUENE 12 so močne, izdatne in cone. Kjtr segane dobi, naj se pise panj pod oasiovem HEINRICH STÖSSLER DUNAJ !/^o Odlikovana niizaväka delavnica s stroje- I — vim obratom — 60RKA T:'r.\ ska ulica 18 - ANT. CERNI6OJ izdeluje: Za stavbe: Za sobe: Za eerkve: Vrata Omare Altarje okna postt'lje klopi podovc mize prižnice stornice umivalnike pulti pregraje ponočne klečaluike i. t. d. j omarice ; i. t. d, stolice J ___________i, t. d. I ZALOGA: vsakovrstnih strugarskih izdelkov kakor: nog stebri- čev. važev iW. — Ysakovrstnih rezbarskih izdelkov, kakor: cimirjev, podporic i. d. Stroji iia električno gonilno silo. tot.« čevljaF ^ v Semeniški ulici 1 v Gorici pripor oča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro* Rihard in = =f elix Maicr Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarui literanti kupujejo iu prodajajo seno, slamo, re- zauico in krompir vsake vrste pod najugoclnejsimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. ^ mizar in v lesni trgovec v Poflpri, ra toiIi nun itatep uita (na cesti, ki pelj'e proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, inia ve- liko zalogo vsakovrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinskih posod, stiskalnic itd. Pijanosti ni več. Uzorec tega čudeznega iz- delka „COZA" se pošlje brez- plačno. More se dati v kavi, v mle- ku, v pivu. v vinu ali v jedi- Iih no da bi pivec to zapazil. Prašek „COZA" uCinkuje *eudovito, tako, da se pivcu pristudi alkohol in vso alko- holne in močne pijače. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, in- da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njcgovo zdravljenje. Prašek „COZA" je prinesel mir v tisočere družine. je rešil ogromno oseb sramo in po- nižanja, da iz takih oseb je celo napravi! ^vrste, močne in vsakega dela možne ljudi. Ta prašek je že niarsikatera mla- deniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam, — Zavod. ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v neinškem jeziku. Zajamöeno je, da je prašek popolnoma neikodljiv. P07A IQTITIITF 62, Chancery Lane, \j\JL.t\ IO I I I U I L London257 (Angllja) Na pisma je dejati znamko 25, na dopisnice za 10 stotink. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: flnton lu.PcčEnko GORICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- skim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskim pivom iz pivovarne v kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastneg-a pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske t države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. IzTrstiio pocivo priporofa spoštovanim meščanom iu okoličanom pekovski mojster 39K0B BRUTUS v 3*orici Šolnka nlica Ht. O. V zalogi ima in prodaja nioko prve vrste Majdičevega mlina. 7rva goriška tovarna umetuih www WNNN oqixjev s strojuim obpatom izdelujc: rakctc, I bengalične luči, rimske svcčc, ko- • Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s I podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm J z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske =zz=r palače.) z=z=niz Epilepsija. Kdor trpi na epilcpsiji, bolczen sv. Valcn- tina in na drugih sliOnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „ S c li w a- n en-Apotheke, Frankfurt A. M. Tarn vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Pozor! Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov,. kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh števil- kah. V zalogi ima razne toplomere, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvrsuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dom. H POZORI [l-----------1 POZOR! ^ SlamnikaFska ^adruga v Mengsu, Kranjsko. priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in M as. M M. otroških slamnikov m av. m m Naročite čimpreje da se more narocilo pravočasno zvršiti. Narodno podjetje! Solidna postrežba! Ilustrovani ceniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na :--------—==^ ogled, ako se to želi ^.....------^=^^ Iščo se zastopnik za Goriško. Slovenci! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! ?[ Svoji k svojim! Svoji k svojimt JMardmi <& Wolf zključno zastopništvo tovarne „ETERNIT" za celo Frimorsko cementne asbestove plošče za pokrivauje streh GORICA via Vetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Eternit- SkrilJ, lahek, čvrst, varen proti burij, nevihti, in ognju. CENJ. PAN\E IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedfto le najboljši. _««___ Original-üictoriü stroji deiajo še po 15- letni uporabi brczsumno. Original-Victoria ströji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Opiginal-ilictoria stroji so najpnpravnejši za umetno vezeiije (rekamiianje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poucuje brezplačno. Originai-üictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakuporn „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) St. 9. 2ahvala. Dolžnost me veže, da se na tem mestu iskreno zahvalim slavni zavaro- valnici zaživljenje „Universale" v Gorici za točno izplačano zavarovalno svoto po moji ranjki ženi Ivanki Korn par a. Omenjeno eavarovalnico morem le vsa- komur priporočiti. Gorica, dne 22. aprila 1908. Anton Kompara. tT Z Maršnerjevo ^ znamko r zaznamovani šumečilimonadni bomboni (inalhiov, limouov, jagodni, črešnjev in mareličeu okus) so najboljši. Prvo češko delniško društvo za orient sladkorno blagc in čekolado prej A. Mariner kraljevi Vynohrady.