LETO XXXil. — Številka 49 4. decembra 1980 Cena 4.— šil. (5 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Spet težave zaradi slovenščine na celovški postaji stran 2 Priznanje UN lutkovni skupini KDZ stran 2 Božična smreka s posebnim poslanstvom stran 8 V J V Zahomcu bo prihodnjo nedeljo, 7. decembra, ob 14. uri, prvo skakanje s smuči. Skakanja se bodo udeležili mladinci cele Avstrije in, upamo, tudi lepo število bralcev NT. Skakalnica je pripravljena; za to že vsa leta skrbi neumorni trener zahomškega športnega društva Franci Wiegele, pd. Petr. Letos mu je pomagala tudi hčerka, ki obiskuje državno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Danes Nockalm — ...in jutri? Da bo tudi meni še kaj ostalo! In ker sam še ne smem glasovati, mislite prosim name 7. decembra 1980 in glasujte za zaščiteno področje. AMTLICHER STIMMZETTEL VOLKSBEFRAGUNG 7. DEZEMBER 1980 Soll zur Erhaltung des Nockgebietes die freie Landschaft im Bereich der Nockalmstraße zum Schutzgebiet (Landschafts- bzw. Naturschutzgebiet) erklärt werden? (^) Nein Glasujmo proti egoističnemu zabetoniranju in neobzirnemu izkoriščanju naše prirode. Klub slovenskih občinskih odbornikov Koroška enotona lista Lahek porast pri dvojezičnem pouku NSKS in ZS0: Šolska vprašanja reševati pošteno in s prizadetimi Narodni svet in ZSO sta skupno izdelala vlogo, ki obravnava najbolj pereče probleme na področju šolstva. Predlogi osrednjih organizacij segajo od vprašanja učnih pripomočkov do vsebine pouka. Posebej opozarjata osrednji organizaciji na dejstvo, da je del pouka celo v nasprotju z zakonskimi normami, predvsem pouk dekliškega ročnega dela, tudi pouk ročnega dela za fante poteka izključno v nemščini. Kot nujna potreba predlagata NSKS in ZSO tudi, da se zmanjša število otrok v razredih. Število otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, je v rahlem porastu. Deželni šolski svet je sporočil, da je v šolskem letu 1980/81 v ljudskih šolah prijavljenih 1115 učencev k dvojezičnemu pouku, kar pomeni Porast za 1,56 odstotkov ali toč-no za 50 učencev več. 416 učencev obiskuje na glav-n'l1 šolah pouk za slovenščino, po manjšinskem šolskem zakonu je prijavljenih 244 učencev, 172 učencev obiskuje slovenščino kot tuji predmet. Kakor smo že poročali, obiskuje Zvezno gimnazijo za Slovence 536 učencev. Deželni šolski svet v svojem poročilu ničesar ne omenja, kaj je bilo s strani šolskih organov storjeno, da se dvigne prijava. V vlogi, ki je naslovljena na deželni šolski svet, je glede dvojezičnega pouka na glavnih šolah rečeno: »Pri predmetnem pouku slovenščine na glavnih šolah so združeni prijavljeni učenci, ki imajo zelo različno znanje slovenščine. Zato organizaciji predlagata, da se pri predmetnem pouku slovenščine oddelki delijo že pri štirinajstih učencih in da se, če se prijavi pet učencev iz enega razreda, iz njih oblikuje samostojna skupina. Delitev razredov pri 24 učencih predlagamo tudi pri pouku slovenščine in nemščine v prvih treh ali vsaj prvih dveh razredih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, da bi se znanje obeh deželnih jezikov utrdilo in poglobilo. To bi bil izreden ukrep šolskih oblasti, uresničitev predloga pa pomenila korak pospeševanja narodne skupnosti. Ponovno bi ob tej priložnosti radi podčrtali nujnost specifičnega stalnega dopolnilnega izobraževanja dvojezičnih učiteljev, kar bi bila posebna naloga Zveznega peda- Slovenija hoče nadaljevati dobrososedske odnose Kot poroča sekretariat za informacije skupščine SRS, je komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije na seji, ki jo je vodil predsednik Bojan Lubej, obravnavala odnose SR Slovenije s sosednjimi državami. V razpravi, pri kateri je sodeloval z uvodnim poročilom namestnik predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Drago Mirošič, je komisija ugotovila, da SR Slovenija razvija sodelovanje z vsemi državami, ki mejijo s SFR Jugoslavijo, pri čemer je posebej razvejeno in vsebinsko bogato sodelovanje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter z njihovimi deželami in regijami. V tej zvezi je komisija podprla predloženi program stikov s sosednimi deželami na ravni izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in izrazila prepričanje, da bodo tudi stiki prispevali k nadaljnjemu poglabljanju dobroso- (Nadaljevanje na 2. strani) goškega in poklicnopedagoškega inštituta na Koroškem. Tudi na Zvezni pedagoški akademiji na Koroškem bi bila za slušatelje, ki želijo pozneje poučevati na dvojezičnih šolah, potrebna specifična predavanja iz metodike in didaktike dvojezičnega pouka. To bi se dalo doseči s pritegnitvijo večjega števila predavateljev.« Posebej opozarjata NSKS in ZSO na pereče vprašanje učbenikov. V bodoče naj bi se pri izdelavi učbenikov tudi bolj pritegnilo k sodelovanju učitelje: »Že pred nekaj časa sta obe organizaciji opozorili pristojne oblasti v Celovcu in na Dunaju na nerešeno vprašanje šolskega lista ,Mladi rod‘. Ker do danes ni prišlo nobene zadovoljive rešitve, organizaciji znova predlagata vključitev lista v akcijo brezplačnih šolskih knjig za uporabo v vseh razredih na dvojezičnih ljudskih šolah dvojezičnega ozemlja na Koroškem ter za slovenski jezikovni pouk na nižji stopnji srednjih in višjih učnih zavodov. Ker je ,Mladi rod‘ edini šolski list slovenske manjšine na Koroškem in seveda ne more doseči večje naklade in s tem rentabilnosti, je listu treba zagotoviti tolikšno strokovno in finančno podporo, da bo lahko tudi v bodoče izhajal. ,Mladi rod‘ je tisti faktor, v katerem se zrcalijo bolj kot v učbenikih vsi odtenki avstrijskega pa tudi specifično manjšinskega družbenega življenja. • Obenem obe osrednji organi-J zaciji koroških Slovencev pred-2 lagata, da se sestavljanje učbe- • nikov in učil za manjšinske šole • na Koroškem poveri delovnim J skupnostim dvojezičnih učite-2 Ijev in se ta naloga v bodoče ne • prepušča več posameznim av- • torjem. Mislita, da se je tak si-2 stem dela pri sestavljanju učbe-0 nikov pozitivno uveljavil tudi • med večinskim prebivalstvom. • Mnenja sta, da tudi zunanja in 2 notranja oprema posameznih 0 učbenikov za manjšinske šole v • nobenem primeru ne bi smela • zastajati za splošnim avstrij-2 skim nivojem. Kar zadeva se-2 stavljanje posameznih učnih li-0 stov in zvezkov za pouk v • osnovni šoli, pa je položaj 2 sploh popolnoma nezadovoljiv. 2 Zato predlagata, da se glede 0 potreb takih učil najprej povpra- • šajo učitelji, ki aktivno oblikuje- • jo dvojezični pouk. Zatem naj 2 se poveri izdelava potrebnih uč-0 nih zvezkov in listov delovnim • skupinam učiteljev na dvojezič- • nih šolah na Koroškem.« POGOVORI NA DUNAJU: Zdaj o šolskih vprašanjih Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji seji v ponedeljek, 1. decembra 1980, obširno obravnavalo nekatere točke lani avstrijski vladi predloženega operativnega koledarja, t. j. vprašanja višje izobrazbe na poklicno-gospodar-skem področju in izobraževanju dvojezičnih vrtnaric. Zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev naj bi se skupno s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na današnjih pogovorih (4. 12. 1980) z vladnimi instancami na Dunaju zavzemali za uvedbo posebnega abiturient-skega tečaja kot predstopnjo za Trgovsko akademijo koroških Slovencev, katera naj bi se prav tako postopoma realizirala, in sicer — za zdaj — oboje v prostorih Slovenske gimnazije v Celovcu. Podobna zahteva je postavljena glede izobraževanja dvojezičnih vrtnaric. Posebno če država resno misli z dvojezičnostjo v javnih otroških vrtcih, mora tudi poskrbeti za ustrezno izobraževalno pot vrtnaric. Tudi tu je misliti na poseben tečaj, za katerega bi se potem lahko vpisale maturantke, ki nameravajo delati v okviru otroškega varstva. Hkrati bodo zastopniki organizacij zahtevali, da naj se uvede na zavodu za izobraževanje vrtnaric tak sistem pouka, ki bo zagotovil ustreznejšo pripravo na delovanje vrtnaric na dvojezičnih vrtcih. Poglavitna misel pri obeh zahtevah je ta, da naj bi bila slovenščina ne samo predmet, ampak učni jezik, oziroma — v primeru izobraževanja vrtnaric — da je treba uskladiti didaktike in metodiko s potrebami dvojezične prakse. naš tednik NOV ŠKANDAL V AVSTRIJI Zdaj ima Avstrija tudi svoj »sirovski škandal«. Kot so javili iz ministrstva za poljedelstvo, si je po kompliciranem postopku prilastilo po krivem več milijonov šilingov podjetje za izdelavo sira na Predarlskem. Podjetje Rupp je dalj časa prejemalo subvencije za gotovo produkcijo sira, ki ga ni izdelovalo. Minister Haiden je poročal, da si je podjetje prilastilo 78,7 milijonov šilingov in tako oško-dilo državo za 51 milijonov, kmete pa za 27 milijonov šilingov. Sprva se je predarl-sko podjetje še branijo z argumentom, da gre pri Haid-novih očitkih le za »običajne politične napade«. PREDSTAVITEV KNJIGE NA DUNAJU Na Dunaju so v sredo, 26. novembra, predstavili v prostorih dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora nemški prevod Prušnikove knjige »Gamsi na plazu«. Na predstavitvi knjige je spregovoril vodja dokumentacijskega arhiva prov. Steiner, ki je poudaril pomen koroškega odpora proti Hitlerju. Za založbo Drava, ki je knjigo izdala, je spregovoril dr. Zwitter. Predstavitev knjige v dunajskem tisku ni našla nobenega odmeva, tudi predstavitve se je udeležilo borno število novinarjev. Posebej pa so na knjigo opozorili v večernih poročilih televizije. KVSZE V ŠTEVILKAH V Madridu zdaj že tretji mesec poteka konferenca za varnost in sigurnost v Evropi (KVSZE). V zgradbi, ki obsega kakih 40 tisoč kvadratnih metrov zasedajo delegati 35. držav, ki so poslale v Madrid natanko 528 delegatov. Delo delegatov spremlja okrog 1400 novinarjev iz vsega sveta, ki popijejo dnevno, tako so izračunali gostitelji, nekaj čez tri tisoč kav. Za vse osebe, ki so zbrane v moderni stavbi, ki jo imenujejo Španci »stekleni zvon«, skrbi posebna varnostna služba, ki šteje 765 policajev. Ljudje, ki razpravljajo o varnosti, se radi počutijo varne. OPOZORILO POLICIJI Afganska vlada je v Kabulu objavila posebno opozorilo policiji, partijskim in državnim funkcionarjem, da bodo vsi ostro kaznovani, če bodo zlorabljali svoje pravice. Vsi morajo spoštovati temeljne pravice državljanov, je rečeno v posebnem obvestilu. V afganskih begunskih krogih pravijo, da je bil povod za opozorilo vedno večje nezadovoljstvo prebivalstva nad policijskimi ukrepi, saj tudi opozorilo prizna, da je prišlo do nezakonitih preiskav in zaplembe imetja. V Kabulu so spet poostrili varnostne ukrepe, na strateško pomembnih krajih pa so sovjetske čete. KOLIKO KOMUNISTOV? Če verjamemo podatkom, ki so jih objavili v Sovjetski zvezi, je na svetu 75 milijonov članov raznih komustič-nih partij na svetu. Po podatkih, ki so jih objavili v Moskvi, je na svetu 90 komunističnih partij, ki naj bi zajele po moskovskih statistikah v »nesocialističnih« državah samo 4,5 milijonov članov. Pristojni sekretar pri CK-u Vladimir Sagiadin je glede prihodnosti optimističen. Pri objavi podatkov je dejal, da se bodo že v bližnji bodočnosti spremenile nekatere »demokratične in revolucionarne stranke« v komunistične partije. Odkod podatki, v Moskvi niso povedali. Vljudni samo, če ne slovensko! Proslava Dneva republike Jugoslovanski delavci na Koroškem so preteklo sredo proslavili v Celovcu Dan republike, ki ga v Jugoslaviji praznujejo v spomin na zasedanje AVNOJ-a, ki je bila 29. in 30. novembra v bosanskem mestu Jajce. Na zasedanju v Jajcu so prvič proglasili novo Jugoslavijo. Za letošnjo proslavo so organizatorji izbrali prvič zahtevnejši program, v Celovcu so nastopile študentke glasbe, zbrane v zboru »Collegium musicum« iz Beograda, ter znani ansambel »Dubro-vački trubadurji«. Prijetno so bili presenečeni organizatorji, da tudi zahtevnejšo zborovsko petje privleče veliko poslušalcev, temperamentni Dubrovački trubadurji pa so čaru deklet dodali še krasno vzdušje. Med gosti večera so bili tudi 3. predsednik deželnega zbora Guttenbrunner, celovški župan Guggenberger, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in tajnik KKZ Nužej Tolmajer. (Foto: Trenkwalder) Živijo od odpadkov, ki jih odvrže osem milijonov ljudi Katoliška belgijska redovnica Emanuela Cinquin, ki jo imenujejo »mati smetnjakarjev«, je na Dunaju dne 24. novembra predstavila obsežen načrt za oskrbovanje približno 4000 zbiralcev smeti, ki žive v kairskem predmestju Matareya. Načrt je bil predstavljen javnosti na tiskovni konferenci, ki jo je organizirala avstrijska družba »Rešite otroka«. Sestra Emanuela, ki pripada redovni skupnosti »Naše Gospe s Siona« (»Notre Dame de Sion«), je govorila zavzeto in prepričevalno o 40.000 ljudeh, ki živijo samo od odpadkov osem-milijonskega mesta, ki brez zaposlitve životarijo v Kairu. Na njenem področju, v predmestju Matareya, je bilo 3000 koptskih kristjanov in približno 1000 muslimanov, za katere je redovna sestra Emanuela ustanovila najrazličnejše socialne ustanove. Avstrijska družba »Rešite otroka« podpira socialne načrte sestre Emanuele z gradnjo otroškega vrtca in z ustanavljanjem doma za dnevno bivanje otrok. TEDNIKOV KOMENTAR Strahotni potres v okolici Neaplja je znova obrnil pozornost na Italijo. Pomilovanju, sočutju z žrtvami, pozivom za podporo se je, vsaj v našem zemljepisnem pasu, pridružilo posmiha-nje ob »očitni nezmožnosti« Italijanov, da bi čim prej in čim bolj učinkovito pomagali žrtvam potresa. Spet je bilo mogoče razbrati iz časopisnih člankov in čuti iz radijskih in televizijskih poročil, da bi pač pri nas letelo vse bolj namazano, da bi pri nas verjetno že zdavnaj bilo vse urejeno. Potres je uničil cela naselja, zemlja je požrla vasi, dele mest in ljudi. Uničena je ponekod vsa infrastruktura, ceste, električno in telefonsko omrežje, vodovodi, Potres s potresi JOŽE WAKOUNIG: šole, bolnišnice, obrtniške delavnice in industrijska podjetja. Posledic ne bo mogoče koj tako odpraviti, saj je potres prizadel eno najrevnejših območij Italije in Evrope sploh, območje, ki ga pestita brezposelnost in močno odseljevanje v bogatejše pokrajine. P repletenost in zapletenost političnih struktur v Italiji, kjer že večkrat nihče ne ve več, kdo proti komu in s kom spleta zanke, je prav gotovo eden izmed bistvenih vzrokov za dolgoročne posledice tega potresa. Verjetno bojo izginila nekatera sredstva, namenjena žrtvam, v rovih, za katere menda vsakdo ve, a se jih le malokdo upa imenovati. Osušiti in zasuti pa jih do »Če bi uporabljala angleški jezik, bi se lahko prepričala o vljudnosti uradnikov« je dobila kot odgovor ameriška državljanka A. A., ki je bila poleti na dopustu na Koroškem in na celovški postaji slovensko povpraševala po prometnih zvezah. V protestnem pismu, ki ga je ameriška državljanka poslala celovški direkciji, gospa A. A. piše, da so jo sprejeli na postaji vse drugo kot vljudno, ker je govorila slovensko. Na njeno protestno pismo celovška direkcija nima dru- zdaj še ni mogel nihče. Potres je prizadel območje, na katerem ima mafija svoja trdna oporišča. O moči mafije v Italiji in njenem vplivu na delovanje političnih strank, prav do najvišjih vrhov, ni treba dosti pisati. Predobro so znani številni škandali, v katere je mafija potegnila zelo vplivne italijanske politike. Preveč enostavno pa bi bilo, vsuti vso krivdo na klasično mafijo in iskati rešitev iz zagate zgolj v radikalni spremembi političnega reda. Krivda oblasti je gotovo, da je potres prizadel sicer klasično potresno območje skorajda docela nepripravljeno. Ni bilo storjenega nič za tako imenovano civilno zaščito. V taki ustanovi bi lahko zaposlili predvsem mladino, ki itak ne ve, kam od brezdelja, in jo tako zadržali v domačem kraju. Seveda potres ne sme odvrniti pozornosti od številnih težav, s katerimi se mora tepsti južna soseda; terorizem, razširjeni kriminal, brezposelnost, globoki prepad med bogatim severom in revnim jugom, apatičnost in celo očitno sovraštvo do države, sistematično uničevanje okolja s problemi, ki padajo na gega odgovora kot — saj bi lahko govorili angleško! Gospa A. A. v ponovnem pismu, ki ga je poslala našemu uredništvu in direkciji železnic, upravičeno stavlja vprašanje, kako je mogoče, da na celovški postaji nimajo nobenega, ki ne bi znal slovensko, saj pride na postajo gotovo več oseb s slovenskim kot z angleškim jezikom. * Verjetno gospa A. A. ne ve, da na celovški postaji ni glavni pro- \ glavo vsem političnim ustanovam in strankam. Ravno pri njih bi morala končno premagati zavest, da čepijo vsi v skupnem čolnu, ki ga ogroža velikanski val, ozko in sebično strankarsko gledanje in prestižno mišljenje. Z napihnjenimi frazami, s sicer upravičenimi, a le prevečkrat nesamokritičnimi očitki, z nastavljanjem nog ne morejo koristiti ne državi in tudi ne samim sebi. Pa še nekaj. Bilo bi smešno, pa je na žalost res. Predvsem pa je do kraja nesramno in zavratno. Po drugi strani pa spet razgali določene ljudi in kroge. Pričakovati je bilo, da se bo ob potresu v Južni Italiji spet oglasil kdo, ki bo zahteval, tako rekoč v zameno za avstrijsko pomoč, izpustitev SS-ovskega morilca in vojnega zločinca Walter-ja Rederja, ki sedi v Gaeti, nedaleč od krajev, kjer je spet zavladala smrt. Prav tako, kakor je zavladala v Marzabottu, kjer je dal Reder postreliti nedolžne ljudi; v zameno za nekaj nemških vojnih izgub. Kakor da bi bil potres kazen za to, da še sedi v zaporu človek, ki uživa veliko milejšo usodo, kakor jo je sam namenil drugim. _______________________________ blem ta, da nikogar ni, ki bi obvladal slovenščino. Glavni problem je ta, da je na celovški postaji slovenščina prepovedana in da je slovenski jezik — provokacija (!), kot so nam povedali pri direkciji železnic. Vendar tega gospa A. A. ne more vedeti, ker v turističnih prospektih o Koroški, ki jih delijo v inozemstvu, ni kaj zapisano o diskriminaciji Slovencev. V turističnih prospektih beremo le stavke kot »sončna Koroška in prijazni ljudje«. Slovenija hoče nadaljevati... (Nadaljevanje s 1. strani) sedskega sodelovanja, pa tudi k razreševanju tistih odprtih vprašanj — tudi manjšinskih — katerih sporazumna rešitev bi pomenila nadaljnjo obogatitev tega sodelovanja. Ko je obravnavala gospodarsko sodelovanje s sosednimi državami, je komisija dala podporo prizadevanjem, da bi presegli klasične oblike menjave z višjimi oblikami gospodarskega sodelovanja. Pri tem so delegati opozorili na pomen obmejnega gospodarskega sodelovanja in podprli predloge, da bi obstoječe sporazume posodobili in sprejeli nove, da bi tako odgovorili na zahteve, ki jih danes v tem pogledu zastavlja širši interes obmejnih območij in sosednjih držav. Tudi razvoj odnosov z Avstrijo je komisija ugodno ocenila, pozdravila vrsto vzpodbudnih sporazumov in aktivnosti med državama. Pri tem pa je morala ugotoviti, da uresničevanje 7. člena avstrijske državne pogodbe kasni; ob tem je menila, da predstavljajo predlogi osrednjih organizacij koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki so jih le-te posredovale avstrijski vladi v operacijskih koledarjih, dobro osnovo za reševanje odprtih vprašanj v dialogu in sporazumevanju vseh prizadetih. Komisija je ugodno ocenila sodelovanje z Madžarsko ter z obmejno Železno županijo ter izrazila prepričanje, da se bo nadaljeval proces nenehne krepitve položaja slovenske narodne skupnosti v Porabju. Delegati so v komisiji dali vso podporo navedenim usmeritvam in prizadevanjem in se zavzeli za nadaljnje razvijanje vsestranskega neposrednega sodelovanja z vsemi jugoslovanskimi sosedi, da bi tako kot doslej tudi v bodoče tvorno prispevali k uresničevanju dogovorjene enotne jugoslovanske politike dobrososedskih odnosov. TEDNIKOV KOMENTAR Port-royal v Mestnem gledališču Z Montherlantovim Port-royalom spet vprašujemo o naši evropski kulturni in duhovni identiteti in usodi. O naši zgodovinski utemeljenosti, posebnosti in opredeljenosti, ki se je začela z brižinskimi spomeniki in traja vse do danes. Zato v Port-royalu ne vidimo uvožene in ker nas vznemirjajo Klavdijev! umori in Hamletovi uporniški položaji. Kadar igramo Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, ga ne igramo zaradi nekega mrtvega zgodovinskega pohujšanja, marveč zaradi našega sedanjega, sodobnega teh-nokratsko-nemoralnega. Umet- tuje igre, marveč igro, ki bi jo lahko napisalo tudi slovensko pero. Kajti vsi problemi, ki jih načenja Montherlantova igra, so tudi naši duhovni in zgodovinski kulturnopolitični problemi. Vprašanje svobode, vesti in misli, vprašanje duhovne neodvisnosti in nepokorščine, vprašanje dvoma in kritičnega zanikanja. Kajti, svoboda se ne začenja z DA, marveč je zaobsežena v NE. Sestavljanje gledališkega programa ni in ne more biti paberkovanje po tujih dramskih literaturah s pretežno informativnim ciljem, marveč mora biti oblikovanje repertoarja neprestano odkrivanje naše evropske identitete in prisotnosti v filozofiji in v kulturi. Kadar uvrstimo Hamleta v repertoar, to ne sme pomeniti, da bomo z njim igrali tako imenovano veliko klasično igro, marveč uvrščamo Hamleta v gledališki spored zato, ker se zavedamo gnilih danskih razmer nost ni in ne more biti zgodovinska kategorija. Umetnost, če to je, je vedno sodobna in je pri tem v časovnem pogledu malo važno, ali jo je pisalo Sophokle-sovo ali Beckettovo pero, Linhartovo ali Grumovo. Montherlantov Port-royal osvetljuje naš sodobni evropski samostan. Tudi slovenskega kajpak. Sedanji evropski svet je ujet in uklet v ustave, v pravo, v institucije, v zakone, v pravilnike in v hierarhije. Zato so vprašanja o svobodi, kaj je svoboda in zakaj je svoboda bistvo človekovega življenja, najbolj temeljna vprašanja človekove eksistence. V primeri z njim so vsa druga socialna vprašanja manj pomembna in drugovrstna. Svoboda se ne pojavlja v človekovem materialnem položaju in njegovih dohodkovhih pravicah, marveč se uresničuje absolutno in relativno v človekovem družbenem, političnem in državljanskem položaju. Ne smeti svobodno misliti in ne smeti svobodno izražati, pa čeprav je človekov materialni položaj pri tem idealen, pomeni, da je človek totalno nesvoboden in kot tak zgolj objekt, ki mu oblastniške strukture ukazujejo. Montherlantov Port-royal je seveda metafora in namesto njegove samostanske discipline se lahko pojavi pred' nami strankarska, podjetniška in državljanska disciplina. Obleka Montherlantovih ženskih oseb je tedaj zgolj dekoracija, nikakor pa ni to oblačilo časovno omejeno in opredeljeno zgodovinsko bistvo. Vstopimo tedaj v Port-royal in se vprašajmo, kako je z nami, kaj je onstran našega porabniškega položaja in bistva, kaj je onstran našega materialnega hedonizma in onstran naših formalnih bivanjskih finačnih pravic. Igrajmo tedaj Montherlanto-vo igro tako, kakor bi doživljali njen moralni problem kot problem naše sedanje in trenutne evropske in svetovne usode, ki nas zaradi strašnih protinaravnih grehov človeštva vodi v nič, v izgubo identitete pa tudi v molk našega jezika. Jezika kot misli, kot spoznanja, kot slovenstva. Jezika svobode. Znotraj naših tragičnih črtomi-rovsko-tugomerovskih obnašanj. Bojan Štih Avtobusi na gledališko predstavo Ob priliki osrednje gledališke predstave 8. dec. 1980 bo vozilo av-topodjetje Sienčnik iz Podjune takole: 12.30 Blato 12.40 Pliberk-zadruga 12.45 Konovece-Jamnik 12.50 Šmihel-Šercer 12.55 Globasnica-Šoštar 13.05 Šentlipš pri Rečniku 13.15 Dobrla vas 13.30 Škocijan. Iz Šentruperta pri Velikovcu (gospodinjska šola) ob 13.30. časopis je — kot najlepše pove že ime samo — sredstvo, s katerim opisujemo čas. Če vso stvar zelo poenostavimo, za časopis ni treba veliko: potrebna je vest, ki bo po možnosti zanimala čimveč ljudi, nekaj takih vesti pravzaprav, potem pa še nekaj papirja in tiskarske barve. 35 let mariborskega »Večera« Znani slovenski dnevnik »Večer«, ki izhaja v Mariboru, stopa v 35. leto izhajanja. Ob tem jubileju je Večerov urednik S. Niederdorfer opisal nastanek nekega časopisa, članek delno objavljamo. Vest je nasploh osnova prepi-ska časopisa. To je zapis, ki mora o določenem dogodku od-Qovoriti na pet ali šest osnovnih vprašanj: kdo, kje, kdaj, kaj, kako, zakaj. Večerov »redni« novinar sem od 7171. številke, in ker je v vsaki številki toliko besedil, kot je besedila v tanjši knjižici, mi ni bilo lahko izbrati primera, s katerim bi ponazoril delo uredništva. Odločil sem se za neki lep poletni večer pred mnogimi leti, ko je zmanjkalo elektrike. Prav tedaj sem bral, kar so bili napisali moji kolegi, ko sem naenkrat obsedel v temi. Sapralot! sem si rekel in šel pogledat skozi okno: povsod tema — če izvzamem avtomobilske žaromete. Ker elektrike ni bilo še pol ure, sem se odpravil v uredništvo in telefoniral na elektrogospodarstvo, medtem pa je že spet zasvetila luč. Telefoni v uredništvu so kar zvonili in ljudje so z vseh koncev mesta sporočali, da ni elektrike, nekdo pa je še povedal, da je vse temno tudi v bolnišnici, blizu katere stanuje. No, tukaj moram malce prekiniti zgodbo in povedati, kako hvaležni smo za vsakršno sodelovanje delovnih ljudi in bralcev. Več nam sporočijo, več vemo in I več lahko napišemo. Naše ve- denje je v pretežni meri odvisno prav od tega sodelovanja. Napisal sem torej vest, kako je včeraj zaradi večje okvare na električnem omrežju zmanjkalo v vsem mestu toka, in to celo v bolnišnici, vest pa smo še na hitro spravili v časnik. Drugo jutro urednik te vesti ni bil samo vesel, ampak me je tudi oštei. »Povejo ti, da še v bolnišnici ni bilo elektrike, ti pa se ne vprašaš, kakšne težave je utegnilo to povzročiti,« je dejal. V tem primeru je torej zatajil moj »novinarski refleks«. Šel sem v bolnišnico, kjer sem zvedel, da še zmeraj nimajo agregata, se pravi sistema, ki bi poganjal generator za električni tok, da so celo v operacijski sobi ostali v temi in morali nato neko operacijo končati ob svečah, itd. Reportaži, ki so jo ljudje z zanimanjem brali, sem dal naslov Zdravnik v temi. Stvar je pri uredniškem odboru spet naletela na dvojni odmev. Glavni urednik je na sestanku z odgovornimi uredniki omenil sestavek s pripombo, češ da je bil nedorečen, nato pa se je odgovorni urednik na sestanku z uredniki domenil, da je treba stvar komentirati in na jutranjem sestanku časnikarjev (pravimo mu desk) so določili komentatorja. Ta je napisal, kakšen problem je, če bolnišnica nima lastnega agregata, kaj vse bi se lahko zgodilo v primeru prekinitve električne energije in tako naprej, za konec pa je potrkal na zavest samouprav-Ijalcev v bolnišnici in v zdravstveni skupnosti. In v bolnišnici so zares kaj kmalu dobili agregat, jaz pa sem nehal nositi v žepu svečo, češ, »kaj če se mi kaj zgodi, nato pa še zmanjka v mestu električnega toka«. Novinar je — tako kot vest med časnikarskimi zvrstmi — osnovni element uredništva. Urednik je novinarjev »šef«, vendar tudi sam »še zmeraj« novinar. Novinarji pravimo, da se moramo nenehno boriti s časom in s sitnimi uredniki. Uredniki pravijo, da se morajo nenehno boriti z novinarji in s časom. Tehnični uredniki pravijo, da se morajo nenehno boriti z uredniki in s časom. V tiskarni pravijo, da se morajo nenehno boriti z novinarji, uredniki, s tehničnimi uredniki in časom ... Naši medsebojni boji niso tako hudi in celo v najhujših pri- merih se jih je mogoče zadovoljivo ubraniti s koščkom vate v ušesih. Za vse, še najbolj za novinarje, pa je hudi boj s časom, ki pušča na nas zelo hude posledice, v prvi vrsti cel venček tako imenovanih menežerskih bolezni. Zato umirajo novinarji v poprečju mladi — tam pri dvainštiridesetih. Toda novinar pri svojem delu seveda ni sam. Na precej dolgi in zapleteni poti sestavka iz novinarjevega pisalnega stroja do mesta v Večeru je še veliko veliko ljudi, ki so prav tako časopisni delavci in vplivajo na končni izdelek, na Večer. Ko novinar napiše besedilo, ga odda uredniku. Ta ga prebere, pri čemer je pozoren predvsem na vsebino, ter se odloči, kdaj in kam ga bo uvrstil. Besedilo da nato v branje lektorju, ki odpravi slovnične napake in popravi jezikovni slog. Urednik se nato s tem in z drugimi teksti in slikami odpravi k tehničnemu uredniku »vrisat stran«. Tehnični urednik v dogovoru z urednikom določi, kje bo sestavek na tisti strani uvrščen v koliko kolonah, kolikšen bo njegov naslov in v kako velikih črkah bo tiskan. Če se zdi uredniku sestavek pomemben, ga bo dal tehnični urednik v okvir ali kakor drugače .poudaril, (Nadaljevanje na 3. strani) MIKLAVŽEVANJE Prireditelj: SPD »Jepa-Baško jezero« v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Čas: sobota, 6. 12. 1980, ob 19. uri Miklavža, ki bo obdaril otroke, bodo pozdravili: tamburaški zbor iz Loč, otroški pevski zbor in šolarji z recitacijami. Opereta MIKLAVŽ PRIHAJA Prireditelj: SRD »Danica« v Šentvidu v Podjuni in SPD »Vinko Poljanec« v Škocijanu Kraj: Kulturni dom v Šentprimožu Čas: nedelja, 7. 12. 1980, ob 14. uri Po opereti bo sv. Miklavž obdaroval vaše otroke. Darila lahko oddaste pol ure pred začetkom predstave. Opereta MIKLAVŽ PRIHAJA Prireditelj: SKD v Globasnici Kraj: Šoštar v Globasnici Čas: nedelja, 7. 12. 1980, ob 14. uri Igrajo domači igralci. Opereta MIKLAVŽ PRIHAJA Prireditelj: KDP »Planina« v Selah Kraj: Farna dvorana v Selah Čas: nedelja, 7. 12. 1980, ob 14. uri Predavanje filma »BOJ NA POŽIRALNIKU« Prireditelj: SPD »Srce« v Dobrli vasi Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 7. 12. 1980 ob 14.30. KONCERT TOMAŽA PENGOVA Prireditelj: Klub slovenskih študentov v Celovcu Kraj: Dijaški dom SŠD v Celovcu, Tarviserstr. 16 Čas: sreda, 10. 12. 1980, ob 19. uri Tomaž Pengov poje šansone ob spremljavi kitare in lutnje. TEČAJ ZA SPRETNE ROKE Prireditelj: SKD v Celovcu Kraj: Mohorjev dijaški dom (mala dvorana), 1. nadstropje, 10. Oktoberstraße 25. Čas: sreda, 10. 12. 1980, ob 19. uri S seboj je treba prinesti slamnatih bilk (Strohhalme), sukanih niti, po možnosti v barvah, ali pa biserne preje (Perlgarn), škarje in lepilo »Uhu«. Priporočamo tudi alu folije za spretne roke (»Aku-Bastel-folien«). Voditeljica: ga. Anica Blüml Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in združenje staršev na tej šoli vabita na DAN STARŠEV ki bo v soboto, dne 13. decembra 1980. Ob 8.00 uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko do 12.30 ure pogovorili s profesorji o vseh vzgojnih vprašanjih, ki zadevajo dijake. Predsednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Urank Ravnatelj dr. Reginald Vospernik SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na REVIJO KERNJAKOVIH PESMI v nedeljo, 14. dec. 1980, ob 14.30 uri v Domu glasbe v Celovcu. Na prireditvi ob priliki 1. obletnice smrti Pavla Kernjaka bodo nastopili zbori iz Roža in Podjune. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: »Naš tednik«, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. —- Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 200,—‘din, za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Ofsettiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Mednarodni odbor UN odlikuje lutkarje KDZ Lutkovna skupina KDZ, ki je na Koroškem začela z obnovo lutkarske tradicije in je s svojo dejavnostjo močno poživila mladinsko in otroško gledališče, je sedaj dobila lepo priznanje za svoje delovanje. Jugoslovanski odbor za mednarodno leto otroka pri Združenih narodih je lutkovno skupino odlikoval s plaketo mednarodnega leta otroka. Delovanje lutkarjev KDZ odlikuje predvsem dejstvo, da imajo lutkarji za sabo že več nastopov v glavnih in osnovnih šolah ter s svojimi nastopi sežejo daleč čez meje slovenske narodne skupnosti. S svojimi nastopi je lutkovna skupina KDZ, ki jo vodi Pauli Zablatnik, dala pobudo za nastanek lutkovne skupine v Šmihelu in letos še na Zilji. Kontinuirano večletno delovanje skupine je tudi zasluga Krščanske kulturne zveze, ki organizacijsko vodi skupino. Veliko avstrijsko mladinsko nagrado je dobila letos v kategoriji »upodabljajoča umetnost« 21-letna Izabela Ban iz Celovca. Strokovna komisija je ocenila delo Izabele Ban, plastiko »Uho«, kot umetniško vrhunsko delo. Nagrado je Izabeli Ban podelil ob navzočnosti zastopnikov žirije in občine Celovec deželni mladinski referent prof. Helmut Adlaßnig. (Foto Trenkwalder) 12. Koroški kulturni dnevi SPORED NEDELJA, 28. 12. 1980 19.30 Otvoritev 12. Koroških kulturnih dni. »Uascit pr Žile«. Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi — v izvedbi mešanega pevskega zbora »Rož« iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča in Akademske folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane, v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu. PONEDELJEK, 29. 12. 1980 9.00 Franci Zwitter — Matevž Grilc: Informacija o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 10.00 Silvo Devetak: Pravica manjšin do zaščite in razvoja v luči sistema OZN. 11.30 Odhod na Ziljo. Obisk zgodovinsko in kulturno pomembnih krajev na Zilji. Vodijo: Cene Avguštin, Bogo Grafenauer, Nace Šumi in Niko Kriegl. 19.30 Ogled razstave Valentina Omana pod strokovnim vodstvom Ceneta Avguština. Literarno branje (Aula slovenica Celovec) TOREK, 30. 12. 1980 9.00 Josef Lukan: Delo Franca Grafenauerja. 10.00 Ludwig Flaschberger: Pojavne oblike in strategije etnične asimilacije in možne protistrategije, s posebnim ozirom na Ziljane. 11.00 Dušan Nečak — Peter Vodopivec: Razcvet manjšinskih gibanj v Evropi. 14.00 Okrogla miza: »Prispevek Zilje k slovenski kulturi«. Sodelujejo: France Bernik, Bogo Grafenauer, Vekoslav Kremenšek, Zmaga Kumrova, Štefan Pinter, Janko Pleterski, Breda Pogorelec, Erik Prunč, Nace Šumi, Pavle Zablatnik. Pripravljalni odbor KKD •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< Kakor smo poročali že v prejšnji številki, je začel Oder mladje KDZ z novo igralsko sezono. »Štirje fantje muzikantje« je produkcija, ki jo poznamo kot pravljico o muzikantih iz Bremena in jo je prepesnil Miroslav Košuta za radijsko igro. Komad so člani Odra mladje naštudirali v intenzivnem seminarju na Rebrci, pri delu pa je odlični re- parji tudi niso roparji, ampak gangsterji iz mednarodnega kriminala. Pri letošnji produkciji so polagali večjo pozornost na telesne gibe; tako je nastala produkcija, ki v najboljšem pomenu besede spominja na televizijsko revijo in v dobri polovici ure popelje otroka v svet fantazije in razburljivih dogodivščin. žiser Franci Končan, ki je naštudiral zdaj že četrto produkcijo, gledal, da se nastopajoči čim bolj približajo realnosti, ki obdaja otroka. Igro o muzikantih so postavili v svet množičnih občil, dva komentatorja spremljata duhovite dogodivščine nekega mačka (ovenela revijska igralka, osla delavec, ki vedno nastrada), petelina, ki mu je pevska kariera odklenkala. Režiser Končan je v pogovoru z našim listom posebno poudaril dejstvo, da so skušali na seminarju izdelati like skupaj. Liki naj bi ustrezali današnji miselni podobi. Zato ro- V igri izstopajo igralski talenti, prav dobro pa se odrežejo vsi nastopajoči: Magda Wernig, Vera Riedl, Boris Sturm, Rozi Tratar, Miha Vrbinc, Branko Kolter, Miha Pasterk, Peter Novak, Miha Dolinšek in Rudi Vouk. Pod vodstvom odličnega strokovnjaka Končana so igralci že na premieri navdušili gledalce, priznanje gimnazijcem za njihovo delo so izrazili z obiskom premiere tudi predsednik NSKS dr. Grilc, ravnatelj gimnazije dr. Vospernik, bivši ravnatelj dr. Zablatnik, konzul SFRJ Naberžnik, tajnik ZKO Belina in nenazadnje sošolci, ki so do zadnjega napolnili dvorano Marijanišča. Železna Kapla Skorajda tradicija je, da v Železni Kapli trajajo občinske seje manj kot uro. Tudi tokrat, ko je bilo na dnevnem redu osem točk ter poročilo o pregledu blagajne, ki ga je podal vodja Enotne liste Lado Hajnžič, seja ni trajala dlje kot 20 minut. V svojem poročilu občinskem svetu je Lado Hajnžič povedal, da je uspelo znižati primanjkljaj občinskih gospodarskih ustanov na pol milijona šilingov. Na seji so še sklenili posebno podporo gasilcem na Rebrci in v Železni Kapli. Skocijan Očitno bi rada sedaj še občina postavila v Škocijanu »svoj« kulturni dom. Težko v škocijanski občini nekateri prenašajo dejstvo, da imajo Slovenci v Šentprimožu kulturni dom, čeprav po julijski zakonodaji Slovencev v škocijanski občini ne bi smelo biti. Zato zdaj SPÖ in ÖVP forsirata vsaka svoj projekt. ÖVP bi rada kupila farni dom, ki ga je zgradil rajni župnik Koglek, SPÖ pa bi rada preuredila šolsko telovadnico. Obe največji stranki v občini se ne moreta zediniti, tako tudi na zadnji občinski seji niso prišli do nobenega za- ključka. Na isti seji so sklenili tudi načrt o preureditvi športnega igrišča v Kamnu, za obnovo igrišča in za kabine so odobrili 2,4 milijona šilingov. Šmihel Pred kratkim sta si v Šmihelu obljubila večno zvestobo Franc Kristan, nastavljenec na pliberški občini in Micka Vavti, delavka v Top-sportu. Oba sta bila člana mladinskega kluba v Šmihelu in aktivno sodelujeta pri domačem društvu. Iskrene čestitke k skupni življenjski poti. Družini Franca in Vide Fera z Dvora se je pred kratkim rodil sin Tomaž. Staršem želimo veselja z naraščajem, Tomažu pa mnogo sreče na življenjski poti. ¥ Svojo 80-letnico je praznoval te dni zvesti bralec Našega Tednika Franc Fera, pd. Pungradnikov oče v Dvoru pri Šmihelu v krogu svoje družine. K številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Naš Tednik. noj tednik) Miklavž spet prihaja v naše kraje, prvi obisk je razveselil otroški zbor iz Rožeka. Po »uradnem delu« obiska je fotograf NT slikal zbrano skupino z Miklavžem in domačim župnikom Marktlom. Bmca: Društveno delovanje Dvojno zavarovanje tudi-kmetov rok odjave: 31. 12. 1980 Na podlagi 2. novele k zakonu za socialno zavarovanje kmetov (Bauern Sozialversiche-rungsgesetz BSVG) mora od 1. 1- 1980 vsak kmet, ki je zaposlen tudi kot delojemalec, plačevati zavarovalnino tudi zavarovalnici za kmečko upokojnino (Bauer n Pensionsversicherung). Vsi tudi-kmetje, ki so bili v delovnem razmerju že v letu 1979, innajo možnost, da se oprostijo dolžnosti zavarovanja za kmečko upokojnino. Zato pa je treba oddati najkasneje do 31. 12. 1980 posebno prošnjo pri Ustanovi za socialno zavarovanje kmetov. Kdor tozadevne prošnje še ni oddal, naj pohiti. V primeru nejasnosti se zglasite osebno pri Ustanovi za socialno zavarovanje kmetov, od ponedeljka do petka med 8.00 in 12.00 uro, kjer Vam bodo ra-devolje svetovali. Zahtevajte od vaše občine slovenske dopise Mnogo bralcev NT se je obrnilo na nas s problemom, da od občine ne dobijo dopisov v slovenskem jeziku, čeprav koroški deželni politiki stalno poudarjajo, da je po celem dvojezičnem ozemlju pripuščen tudi slovenski uradni jezik. Nekaj bralcem smo pri tem že pomagali in je občina ustregla njihovi želji. Zato predlagam tudi Vam, da pošljete naslednjo prošnjo na domači občinski urad: »Kot pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem se sklicujem na člen 7 avstij-ske državne pogodbe iz leta 1955 in zahtevam, da mi odslej naprej dostavljate vsa obvestila v slovenskem jeziku.« Če bi nepričakovano naleteli pri borbi za svoje pravice na težave, smo Vam seveda stalno na razpolago. Naši časopisi vedno spet objavljajo vabila društev na razne prireditve. Ne objavljajo pa se vedno poročila o delovanju društva. Da na Brnci društveno in kulturno delo še ni zamrlo, temveč da se po malem le spet oživlja, to prikazati je namen tega članka. Zato smo se odločili, da za naše liste in njih bralce priobčimo ta dopis. V soboto, dne 27. 9. 1980, smo imeli na nogometnem igrišču pri Prangarju edinstveno premiero. Nogometašev smo imeli dosti zbranih. Našemu vabilu so se odzvali prosvetaši iz Ziljske Bistrice, ki pa niso mogli polnoštevilno nastopiti, ker so kmečki fantje imeli doma nujnejše opravke. Kot dopol- Slovenski oktet na Dunaju Od 27. 11. do 29. 11. 1980, je koncertiral na Dunaju SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane. Okvir za 3 celovečerne koncerte je bila druga največja dunajska cerkev »VOTIVKIRCHE«, kjer je oktet navdušil dunajsko publiko s pravoslavno liturgijo, ruskimi narodnimi pesmimi, renesanso in slovensko pesmijo. Koncerti so bili izredno dobro obiskani, saj se jih je udeležilo okoli 3500 poslušalcev. Za dunajske razmere je to prava senzacija, ker a-capella-petje na Dunaju pravzaprav ni preveč priljubljeno. Spontani aplavz poslušalcev po vsaki pesmi — in to v cerkvi — je najboljši dokaz za izredno virtuoznost tega vokalnega ansambla. Hvaležna publika je »izsilila« sedem (!) dodatnih pesmi. Za nas posebno razveseljivo in zanimivo pa je bilo — poleg umetniškega užitka — srečanje s člani okteta. P. S.: Presenetila nas je odsotnost Dunajskih Slovencev, ki jo pa opravičuje slaba informacija in dubiozno manipuliranje z oktetom. Kvintet Dunajskega krožka nilo smo posodili svojo »rezervo« in še nekaj takih, ki bi sicer morali zraven gledati. Igro so naši nogometaši dobili s pol ducata razlike. Ob taki premoči se ni treba čuditi. Pa nam Bistričani niso bili nič hudi. Spomladi so nam obljubili pošteno revanšo; tedaj šele bomo vedeli, kdo ima boljše igralce. Vsi igralci so bili navdušeni nad to tekmo in so si bili edini, da bo treba to začeto pot nadaljevati. Če se ne pretirava, je šport za zdravje dobra stvar, zlasti še za tiste, ki se premalo gibljejo in jim visi trebušček že čez hlače. Poleg tega pa nameravamo napraviti še kakšen turnir, če nam bo uspelo za to dobiti nekaj interesentov. Posojilnici Ločilo pa hvala za žogo. Gledalcev tokrat še nismo vabili, ker nismo bili »varni« pred blamažo. Kaj če bi bili tekmo izgubili? Za zvečer pa smo povabili društ-venike k Prangarju na filmsko predstavo. V okviru »Oktobrske arene« smo predvajali film »Boj na požiralniku«. Film smo predvajali v dvorani, kjer se je pred leti odvijalo celotno društveno delovanje. Udeležba je bila bolj srednje-zadovoljiva. Ob času, ko je na polju veliko opravkov, pač ni dobro vabiti ob sobotah zvečer na prireditve. Kljub temu pa so bili vsi navdušeni nad filmom, ki se je zaradi svoje zelo močne socialne kritične vsebine globoko vtisnil v našo zavest. Pred dvema letoma je na Brnci v kulturnem domu z uspehom gostovala igralska skupina iz Radovljice z Linhartovo igro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Tedaj smo si rekli, da bomo z igrami nadaljevali in vsaj enkrat na leto nudili našim ljudem kako igro. Lansko leto ni bilo nič. Zato pa smo si bili letos s (Nadaljevanje na 8. strani) V sredo, 10. 12., ob 19. uri in v četrtek, 11. 12., ob 19. uri GOSPODINJSKI VEČER »Božično pecivo« V.: sr. Hema Wutte, Šentrupert V soboto, 6. 12., od 9. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE »Stenske zvezde« Vodi: sr. Lucija Klemenjak Od sobote, 6. 12., ob 15. uri, do ponedeljka, 8. 12., ob 13. uri DNEVI MEDITACIJE IN SREČANJA za maturantinje in maturante Slov. gimnazije in drugih srednjih šol »Tudi veselje ima svoje vzroke« Vodi: Janez Zurman, mlad minorit iz Ptuja V nedeljo, 7. 12., od 9. do 17. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: Različne majhne in velike živali iz blaga Vodi: gdč. Krista Od torka, 9. 12, ob 18. uri, do petka, 12. 12., ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA ŽIVI ROŽNI VENEC, slovensko »Moliti — ustvarjati vezi z Bogom in s svetom« V: prošt Franc Brumnik V četrtek, 11. 12., od 9. do 17. ure STROKOVNI TEČAJ ZA KMETICE »Gostje na kmetih« R: ga. inž. Gerda Kotier ga. dipl. inž. Gunde Geisler Od petka, 12. 12., ob 18. uri, do ponedeljka, 14. 12., ob 13. uri DNEVI MEDITACIJE ZA FANTE OD 18 LETA NAPREJ »Veselo krščanstvo«, slovensko V: Janez Tratar Berite in širite »nt« Mlajšo samostojno upokojenko sprejmemo takoj za pomoč v gospodinjstvo k 7-članski družini pod »kmetski dom« na upravo Našega tednika. Bliža se Božič in z njim cas božičnih daril. V ta na-Hhen objavljamo seznam fojtazličnejših knjig, kaset drugih stvari, ki bi bile rez dvoma »božično dari-lo Posebne sorte«. Tej šte-V|lki Našega tednika prila-9amo naročilnico SIC-a, ki am bo še pravočasno Pred Božičem poslal naročeno. Domači pridelki na božično mizo Milka Hartman: Pesmi z libuškega puela (narečne pesmi), 33 str. 40.— Valentin Polanšek: Cinček in Čopka (otroške pesmi), 77 strani 50,— Križ s križi (roman), 385 strani ........ 95.— Lipov bogec (pesmi), 66 strani .......... 30.— Gustav Januš: Pesmi, 42 strani .............................. 30.— France Merkač: Odtenki razbolele resničnosti (pesmi), 103 str. 80.— Darle Niko (Erih Prunč): Tihožitja (pesmi), 75 strani ....... 35.— Miško Maček (Karl Smolle): Ujeti krik (pesmi), 57 strani .... 35.— Ferk-Domej-Kuess-Hobel: Samoumevnost nesmisla (razno), 107 strani ...................................... 40.— Harald Irnberger: Sieg in deutscher Nacht (monolog), 99. str. 35,— Betroffensein (antologija), 127 strani .... 60.— Del Vedernjak: Kärntner Herbst (pesmi), 166 strani .......... 75.— Janez Scheinigg: Narodne pesmi koroških Slovencev, 462 str. 95.— Setev in žetev (zbornik: devet desetletij organizirane kulturne dejavnosti koroških Slovencev), 255 strani................ 150.— Marjan Zadnikar: Med umetnostnimi spomeniki na slovenskem Koroškem (kult. zgodovinski vodnik), 304 strani........... 50.— Stefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des oberen Rosentales (Dekanat Rosegg), 315 strani .......................... 180,— Kultur- und Kirchengeschichte des unteren Rosentales (Dekanat Ferlach, 343 strani.... 180.— Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales (Dekanat Eberndorf), 392 strani............ 180,— Dunaj in njegovi Slovenci (vodnik po Dunaju), 188 strani..... 50,— Erih Prunč: Zum Problem sprachlicher Interferenzen im bilingualen Gebiet Kärntens (strokovna študija), 63 strani ....... 40.— 75 let SPD »Andrej Šuster-Drabosnjak«, Kostanje, 80 strani ... 25.— 70 let SPD »Kočna«, Sveče, 176 strani ....................... 70 — Radiše včeraj, 192 strani ................................... 70.— Magnetofonske kasete: Pesem Koroške, poje Moški pevski zbor SPD »Kočna« iz Sveč pod vodstvom Antona Feiniga (z nemškim spremnim besedilom) 100,— Čez hribe, igra tamburaški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik .......................................... 100,— Fremde in der Heimat (dokumentacija k TV-filmu), 104. str. ... 40,— Das Volksgruppengesetz — eine Lösung? (3. nakl.), 141 strani 35.— Integratio (Volksgruppen in Österreich), 307 strani ......... 150,— Haas/Stuhlpfarrer: Österreich und seine Slowenen, 135 str. ... 150,— Sämtlich Slowenen (dokumentacija 13 selskih žrtev nacizma), 85 str........................................... 45,— Gerhard Beermann: Pohujšanje z večino/Argernis für eine Mehrheit (izpoved pastorja k manjš. politiki), dvojezično, 75 str.... 20.— Robert Saxer: Stritzl und Scrinzi contra UBW (Martin Schleyer na Koroškem, analiza časopisja), 224 strani ............... 69,— Faschismus in Österreich (dokumentacija), 222 strani......... 65,— Gero Fischer: Das Slowenische in Kärnten (interdisciplinirana študija), 314 strani, (broširano) .......................... 220,— (vezano)................................ 250,— Blaž Singer: Gospodarsko-socialni problemi koroških Slovencev (zbornik), 109 strani........................................ 50.— Karel Prušnik-Gašper: Gemsen auf der Lawine (prevod knjige Gamsi na plazu), 314 strani ............................... 215,— Kärnten bleibt deutsch (izdal Klub slovenskih študentov na Dunaju), 80 strani ........................................ 35,— Ethnie Minorities in Austria (prevod knjige Das Volksgruppengesetz — eine Lösung? v angleščini), 82 strani............... 40.— Die Slowenen in Kärnten/Slovenci na Koroškem (zbornik), 61 strani in 17 preglednic ................................ 120.— 10. koroški kulturni dnevi (zbornik), 148 strani ............ 75.— Razno: lepak »zweisprachig ist besser« .......................zastonj nalepki »zweisprachig ist besser« ....................zastonj malha z napisom »zweisprachig ist besser«............... 35,— majica z napisom »zweisprachig ist besser« .......... 70.— jezikovni tečaj »Povejmo slovensko« (knjiga, 4 kasete, v lični aktovki) .................................... 350.— Novo: dvojezičen stenski koledar z motivi z južne Koroške in najvažnejšimi termini za I. 1981 .... 35,— RS: Vse omenjene knjige in dr. dobite tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, naročite-jih pa lahko tudi pri Vaši domači knjigarni. JLLj naš tedniki MIŠKO KRANJEC: f a m M m »Rada ga morata imeti M * Doma sva z Lojzom v negotovosti obstala na dvorišču, ker si v hišo nisva upala. Oče je medtem stopil v sobo. Naša kuhinja je bila še vedno zaprta in nad streho naše hiše se še ni dvigal dim, ki bi ustvarjal prijetno domačnost in nas vabil ter nam pripovedoval, da je nekdo doma, ki misli na nas. Matere ni bilo videti nikjer, nje, ki je znala ustvarjati toplo domačnost in nas odeti z njo. Očeta precej časa ni bilo iz hiše. Ko se je vrnil, je bil njegov obraz svetlejši, prazničen. V rokah je držal mehur, med prsti pipo, ki jo je vtaknil v ta mehur in basal s tobakom. Za čas je postal pred pragom, dokler si ni vtaknil pipe v usta. Napotil se je proti hlevu, odprl in vrgel s pojete kravi travo v jasli. Travo sva bila z Lojzom nabrala predpoldne. Vanek je odcapljal za očetom v hlev, kjer sva z Lojzom imela zajce. Lojz me je potegnil za rokav. Ne vem, kaj je kanil, ker medtem je že oče stopil do praga v hlevu in, moleč glavo izza zveznjenega podboja gledajoč naju, dejal: »Stopita malo k materi v sobo!« Ker je opazil, da se obotavljava, celo, ker sva se spogledala, je dodal na pol proseče, na pol očitajoče: »No — ne bosta šla, da bi pogledala mater?« Stopila sva torej prisiljeno v sobo. Naša tesna soba z majhnimi okni, ki so v njih cvetele fuksije in muškati, se je že polnila z mrakom. Večerni sij je metal svetlikajoče se krpe in lesk po predmetih. Zdelo se mi je vse precej skrivnostno. Mati je zdaj še pri belem dnevu ležala na postelji, kar sicer ni bila nikdar njena navada! Njeni svetli črni lasje so bili nekoliko razmrše-ni, obraz utrujen, s sledov preslanih muk. Zdela se m! je čudno spremenjena, skoraj popolnoma tuja, kakor da ni nič več naša. Njene oči so naju, Lojza in mene, drugače gledale kakor sicer. Zdelo se mi je, da s pogledom tipa po nama. Ne da bi kaj rekla, je z desnico odgrnila bel prtiček ob sebi. Izpod tega prtička se je prikazala črnorja- va kepica, podobna človeški glavici. Ko je najprej sama z očmi obvisela na tej kepici, je pogledala naju in rekla kratko, a polno, s sončnim glasom: »To je vajin bratček, poglejta si ga!« Niti nisva bila preveč presenečena, čeprav nekako nisva vedela, vsaj jaz ne, kaj se pripravlja v hiši. Prestopila sva torej brez obotavljanja in brez osuplosti k postelji in stegnila vrat. Lojz si je »bratčeka« — danes bi rekel — »kritično« ogledal, čeprav na kratko, in nato posmrknil, ne da bi kaj rekel. Jaz sem gledal to rjavo kepico, ki naj bi bila najin »bratček«. Bilo je pri vsem nekaj čudnega. Tedaj je rekla mati: »Rada ga morata imeti... mislim — dobra brata mu morata biti!« Nisva imela kaj odgovoriti. Kadar otroci v bratcu ali sestrici pričakujejo igrače, je to druga stvar, kakor če prihaja mednje ali kot težko breme ali kot nekdo, ki bo spodrival. Grda zavist, grdo samoljubje duši v prsih. Z Lojzom sva v tem »bratčku« videla vsaj breme. Lojz me je prijel za rokav. Odšla sva iz sobe molčč, kakor sva bila prišla. Ko sem se zunaj ozrl po bratu, sem videl, da je precej razburjen. Bil je tedaj petnajstleten dečko, ki je že marsikaj razumel na svetu. Bil je najstarejši. Ko bo dorasel, mu bo po poljanskih običajih pripadala hiša, brate bo pa treba izplačati. To niso bile nikake skrivnosti niti za nas otroke. Revni v tem niso bili nič na boljšem od bogatih. Morebiti je Lojza tedaj že tudi to razjedalo, čeprav pri nas ni bilo kaj deliti. Ne! Doraščajoči — fantje in dekleta — ne prenašajo ničesar težje kakor novega človeka v družini, ki bo treba z njim deliti bogastvo ali tudi revščino. Neodgovorno sva se napotila pod zastrž. Preprost, s slamo pokrit prostor na štirih sobah, ki je imel zadnjo stran in obe obstranski na pol zadelane s koruziščem, je bil poleg vsega drugega tudi prijetno zavetje. Zadaj so bila drva, na drveh so ležali košarji, izice — vse te naše ribiške priprave s sakom vred, tam je ležala razna druga ropotija. Na sredi je imel oče svojo klop z glavico, ki je na njej strugal, žagal, sploh kaj delal. Lojz je sedel na panj, ki smo na njem cepili drva. Sedel je kakor star človek in se celo oprl ob kolena, glavo pa z brado naslonil v dlani. Nazadnje je dejal razdraženo: »Na, zdaj še ta! Bogve, kaj ga je bilo treba! Že tako nas je preveč, zemlje pa nič!« Ta lastninski čut, ta grda grabežljivost se je zdaj prvič pojavila pri njem tako izrazito. A naj je bilo še tako grdo, v tem trenutku sem bil na njegovi strani. »Že tako si nimamo kaj deliti!« sem mu pritrdil po našem poljanskem gledanju. »Polna hiša nas bo.!« »In jesti nimamo kaj!« je menil Lojz. Oče in mati gotovo nista tako ostro, tako grdo gledala na življenje, čeprav je bilo na njima, da nas otroke prehranita. Z Lojzom nisva imela nikakršne pravice ne vzroka za sovraštvo do tega komaj rojenega »bratčeka«. On sam, nebogljen, kakršen je ležal pri mate- ri, je imel vsaj toliko pravice do življenja kakor midva. Čez čas je Lojz, ko se je zdelo, da je razmislil vso stvar in v zavesti neke neizbežnosti dejal: »Pa kaj hočemo, ko je že tu, ne?« »Da, kaj hočemo!« sem mu pritrdil. Bilo mi je pa vendarle nekoliko lažje, ko sva temu bratcu tako dala tudi midva pravico do življenja. »Vseeno,« je rekel spet čez čas. »Zdaj je že, kar je. Kaj pa midva moreva pri tem?« »Nič ne moreva,« sem pritrdil. Lojz se je dvignil, vendar postal, kakor da ima še kaj razmisliti in tudi kaj povedati. Nato je glavo obrnil proti meni in mi dejal čez ramo, kakor da me obsoja na smrt: »Da veš — tega boš ti pazil! Jaz sem Vaneka in tudi tebe! In sploh sem že prevelik, da# bi nosil na rokah takega vsranca. Tudi bom moral poslej delati, če hočemo živeti, ker nas je toliko! Mati zaradi otroka ne bo mogla toliko prej. Oče pa tudi ne bo zmogel vsega!« Šel je in nisem utegnil ugovarjati. A tudi ne bi spravil glasu iz sebe, ko se je tako nepričakovano to težko breme zvalilo na moja pleča. Ko sem se vračal za Lojzom, mi je bila naša hiša, ki se še vedno ni kadilo skozi svisla iz nje, tuja, daljna; tuji in daljni so mi postali tudi ljudje v njej. Pliberk Pred kratkim je priredila glavna šola Pliberk pogovor s starši, na katerem je ravnatelj šole H. Germ poleg staršev in učiteljev šole lahko pozdravil tudi bivšega učitelja glavne šole v Pliberku mag. Janko-ta Uranka. Mag. Janko Urank je kot gost v svojem referatu nakazal ozadja marsikaterih šolskih problemov. V odprti in živahni diskusiji, ki je sledila referatu, se je večina staršev pritožila nad neugodnimi prometnimi povezavami. Zaradi neurejenih terminov pri pošti in vlaku morajo učenci dalj časa čakati na prihod in odhod prometnih sredstev. Vse dosedanje vloge s strani obeh glavnih šol do sedaj pa odgovorni žal niso upoštevali. Valentin Polanšek l/' ■ v | m'S* m Kriz s krizi 90. Je to kulturno poslanstvo, ki se sedaj tudi uvaja na Kranjskem? Kettejevi verzi so se dijaku zlijali v intimno osebno izpovedovanje samega sebe. 15. SENCA KLJUKASTEGA KRIŽA SE ŠOPIRI, se šopiri samo še v malem svetu dijaka pod kremplji rjavih oblastnikov, ki so še vedno prepričani, da bo fi-rer s tolikokrat že napovedanim „čudežnim orožjem” dosegel svojo končno zmago nad boljševizmom in plutokratskimi Židi. Drugod pa ta senca zgineva, za sabo pušča razdejanje in množično smrt . . . ker od vseh strani napredujejo zavezniki, iz vzhoda proti nemškim mejam neizčrpni sovjetski valovi, iz juga preko Italije An-gloameričani... in zdaj še od zapada, kajti šestega junija se je začela zavezniška invazija na obali francoske Normandije; v zraku pa bučijo mogočni roji zavezniških bombnikov, ki jih imenujejo „leteče trdnjave”, ki noč in dan bombardirajo nemška me- sta od Hamburga do Münchna, od Kölna do Berlina, pa tudi mesta tako imenovane Ostmarke, nekdanje Avstrije, jih skupijo, razdejanje na Dunaju, v Gradcu, Linzu, Salzburgu ... in še na Koroškem v Celovcu in Beljaku pa drugod. Angloameriška zračna premoč je tako preočitna, da zveni kot javna šala, če bi kdo kaj črhnil o nemških lovcih. Zračni alarmi so že davno postali neizogibani del vsakdanjega življenja. Vse kleti so preurejene v zaklonišča. Zunaj s cestne strani so prepleskali zidove z velikanskimi puščicami, ki kažejo, kam se naj zateče človek v zaklonišče, če ga zasači zračni alarm izven doma. Prometne zveze so bile stalno prekinjene. Z deportiranci, zaporniki, z ženskami in betežnimi redkimi moškimi so sproti provizorično urejevali železniške proge. Tudi belgijske, francoske in angleške ujetnike so prisilili, da so popravljali razbite tračnice. Pa so prileteli britanski lovci v nizkem poletu proti Celovcu, spoznali svoje ujete tovariše, odvrgli listke, drugo jutro so bili spet tukaj, ujetniki so jo popihali v zaklone, letala pa so obdelala z letečimi minami progo in okolico. Dijak je že trikrat zabredel na Koroškem v tak zračni cirkus, enkrat v Beljaku, dvakrat pa v Celovcu. Kako gre v mozeg žvižganje prihajajočih bomb! Nato pa vseka. Zemlja se poganja kot bi hotela zleteti v zrak. Vse v dimu in smradu, eksplozijah in ognju! Kje je nemški bog, ki je pustil železo rasti, in možje, ki so za meč rojeni? Tako pesem so zadnjič peli na hajot-apelu. Ha, tak zračni napad, pa boš vedel za „amen" nemški zemlji! Tako je tudi dijak v sebi razvil nagonski čut, kaj je treba ukreniti, če ti gre za nohte. Po vsakem zračnem napadu so prihajali iz ruševin drugačni ljudje. Minulo jih je preklinjanje angloameriških zračnih piratov in zračnih gangsterjev. Vsak se je nagrizel svojega strahu. Za dokončni zadnjikrat se je zaobljubil, da raje poleti kam v park ali v prosto naravo, ko bodo začele tuliti sirene. Ha, boš poletel na Križno goro v Celovcu? Če jo boš dosegel. Ali stran z mesta. Proti Vrbskemu jezeru. Proti Guram. Boš, praviš, a o tem odločajo uniformiranci „luftšucdin-sta" in policije. Pravi cirkus, kadar začnejo tuliti preklete sirene! Pa še spet hvala Bogu, da tulijo! Koliko več civilistov bi prišlo v smrt, če ne bi ,tulile preklete sirene. Drugačna muzika pa je bila z lovci v nizkem poletu. Kar naenkrat so bili tu. Zlasti so jim šle v slast vojaške avtokolone in lokomotive pri vlakih ... Za vlak pa se je dijak zlasti sedaj v počitnicah leta 1944 posebno zanimal, za tistega, ki vozi v smet Salzburg. Koliko je bilo priprav, koliko varčevanja Z dopustniškimi odrezki živilskih kart". Te so predstavljale premoženje. Denar je imel itak. Kdo ga ne bi imel? Papirnate marke in sive pfenige? Denarja nihče ni mogel zapraviti. Glavno in tajno kup' no sredstvo so bila živila. Zato je tudi „črna borza' cvetela. Pa kako! Zato so tudi po vlaku preiskovali prtljago, če si vlačil kako večjo basažo s sabo. Imeh so te takoj pri gumbih. Razen, če si bil „izbombardi' ran" in opremljen s potrebnimi papirji. Vsak dan se je sukal okoli hrane. (Dalje prihodnjič) naš tednik od nedelje, 7. decembra 1980 do sobote, 13. decembra 1980 1 NEDELJA, 7. decembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Šoferski izpit za starše " 15.10 Asja — neizpolnjena ljubezen 16.45 Ena, dva ali tri — 17.30 Bolek 'n Loiek — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Narodna glasba iz Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki ~~ 19.20 Adventni pogovor — 19.30 Cas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Smrtonosna skrivnost — 22.00 Bing Grosby — 23.30 Poročila PONEDELJEK, 8. decembra: 10.00 Pesem o zemlji — 11.05 Iz parlamenta ~~ 14.35 Slovo z morja — 16.15 Trije lašniki za pepeljko — 17.40 Za lahko noč — 17.45 Teodora z Bizanca — 18.45 Eduardo, Christina in ostali — 19-30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Dunajska ljudska opera — 21.15 Viški kariere — 22.15 Hokej na ledu —- 23.15 Poročila TOREK, 9. decembra: 9.00 Poročila ~~ 9.05 Am, dam, des —- 9.30 Anglešči-na — 10.00 Šolska TV — 10.30 Asja — Paizpolnjena ljubezen — 12.10 Poldark ~~ 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 lahko noč — 18.00 Kurir cesarice ~~ 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 2°-15 Prisma — 21.00 Videoteka — 22.10 Kdo ste Vi, mister Joyce? —-23.25 Poročila SREDA, 10. decembra: 9.00 Poročila 7~ 9-05 Oddaja z mišjo — 9.35 Italijanščina — 10.05 Šolska TV — 10.35 Nebo je že razprodano — 12.05 Možje bhäz žive — 12.15 Organizirano zaprav-'ianje — 13.00 Poročila — 17.00 Bela vrana — 17.30 Snežna kraljica — 17.55 2a lahko noč — 18.00 Robinovo gnez- — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-Ki —- 20.15 Smrtonosna skrivnost — 2i-45 Šport — 22.15 Poročila ČETRTEK, 11. decembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 De-Ze|a in ljudje — 10.00 Šolska TV — 19-30 Slovo z morja —- 12.05 Možje br®2 žive — 12.15 Mehika — 13.00 Pomočila — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Mladenič z zlatimi hlačami — 17.55 Za jahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 20.15 Atentat v Gasteinu — 21.40 Argumenti — 22.40 Večerni šport ~~ 23.30 Poročila PETEK, 12. decembra: 9.00 Poročila ~~~ 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina " 10-00 Šolska TV — 10.30 Tam, kjer stari gozdovi šumijo — 12.00 Harold Lloyd — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 7.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 8.00 Novo od včeraj — 18.30 Mi, dru-2|nska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki r~ 19-30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — -I-20 Živalsko življenje Lodrinskega — 2.10 Šport — 22.20 Večerni studio — 23-20 Poročila SOBOTA, 13. decembra: 9.00 Poroči-® — 9.05 Angleščina — 9.35 Italijan-scirta _ 10 05 Ruščina _ 10.35 Oče epublike — 11.30 Navidezni muzej — 3.00 Poročila — 15.20 Gozdarjeva Ahstl _ i7 00 šport-ABC — 17.30 Mu-njisovi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 r va krat sedem — 18.25 Heinz Con-, . s ob sobotah — 19.00 Avstrija v sli- ~~ 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport ___ 20.15 Glasba je adut — 21.50 Šport 22.10 Chick Corea in Herbie Han-cock - 23.50 Poročila Šport — 21.55 Ugrabitev Lindbergovih otrok — 0.15 Poročila PONEDELJEK, 8. decembra: 15.45 Poj z nami — 16.15 Pesem Bernardke — 18.45 Veselje nad glasbo — 19.25 Otrocj pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Bolj bela kot sneg — 20.15 Poldark — 21.05 Šport — 21.15 Effi Briest — 23.30 Poročila TOREK, 9. decembra: 18.00 Kurir cesarice — 18.30 Galerija — 19.00 Tom & Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Spoznate melodijo? — 21.03 Topsy Küppers — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2 SREDA, 10. decembra: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Tom & Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kultura ob sredah —- 21.00 Svet knjige — 21.50 Deset pred deseto —-22.20 Kdo ste, mister Joyce? — 23.50 Poročila ČETRTEK, 11. decembra: 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Tom & Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dalli, Dalli — 21.50 . Deset pred deseto — Club 2 PETEK, 12. decembra: 17.30 Šolska TV — 18.00 Šoferski izpit za starše — 18.30 Vi želite — mi zaigramo — 19.00 Tom & Jerry — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Zlato — 21.00 Skriti profesionalci —- 21.20 Politika ob petkih nato deset pred deseto — 22.20 Amber, velika kurtizanka — 0.30 Poročila SOBOTA, 13. decembra: 15.30 Koncert — 17.00 Ljuba družina — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.25 Otroci pripovedujejo — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika — 20.15 Joseph Roth — 21.45 Vprašanja kristjana — 21.50 Vzemi dinamit — 23.15 Poročila 1 LJUBLJANA NEDELJA, 7. decembra: 8.15 Poročila — 8.20 Za nedeljsko dobro jutro — 8.45 Čebelica Maja — 9.10 Beli kamen — 9.40 Kristalni steber — 9.55 Washington za zaprtimi vrati — 11.35 TV kažipot — 11.55 Mozaik — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 625 — 13.40 Poročila — 15.35 Srem — 16.05 Poročila — 16.10 Vojna in mir — 17.45 Športna poročila — 17.55 Vaterpolo: Jug : Va-sas — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Veliko mesto — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Titove Užice — 21.55 V znamenju — 22.15 Športni pregled PONEDELJEK, 8. decembra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.55 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Mini-godci v glasbeni deželi — 17.30 Živalstvo Avstralije — 18.00 Delegatski vodnik — 18.20 Jezik v javni rabi — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Zdravo, mladi — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Ropulari — 20.50 Propagandna oddaja —- 20.55 Kulturne diagonale — 21.35 V znamenju — 21.50 Mozaik kratkega filma TOREK, 9. decembra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 14.40 Šolska TV — 15.40 Slalom — 17.05 Poročila — 17.10 Dimnikarček se potepa po svetu — 17.30 Praznični dnevi slovenske folklore — 18.00 Poletavček — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi — Hidak — 19.10 Risanka — 19.26 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualna oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Trsje in blato — 21.50 V znamenju — 22.05 Iz poletnih kulturnih prireditev SREDA, 10. decembra: 9.20 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 15.50 Veleslalom — 17.15 Poročila — 17.20 Z besedo in sliko — Lisjak na Boču — 17.40 Ukročeno oko — 18.10 Naša pesem — 18.40 Obzornik —- 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Dvobojevalca -- 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 Miniature ČETRTEK, 11. decembra: 9.00 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.15 Šolska TV — 17.15 Poročila — 17.20 Olimpia-da — 17.40 Zadetek — 18.00 Grdi raček — 18.30 Obzornik — 18.40 Mladi za mlade — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju PETEK, 12. decembra: 8.45 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 16.55 Poročila — 17.00 Pravljice iz lutkarjevega vozička — 17.25 Pan Tau — 17.55 Rock koncert — 18.50 Obzornik — 18.40 Zgodovina železnic —- 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja —- 20.00 Hvala za pozornost — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 V znamenju — 21.15 Washington za zaprtimi vrati — 22.45 Nočni kino: V temi SOBOTA, 13. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Minigodci v glasbeni deželi — 8.15 Dimnikarček se potepa po svetu — 8.25 Z besedo in sliko — Lisjak na Boču — 8.45 Grdi raček — 9.15 Poletavček — 9.45 Vzpon Madsa Andersena — 10.40 Delaj z glavo — 11.05 Dokumentarna oddaja — 11.45 Poroči- Iščemo nekaj KOSMETIČNIH SVETOVALK solidno šolanje, izvrsten zaslužek, prosta ureditev delovnega časa, po možnosti lasten avto. Podrobnejše informacije dobite od ponedeljka do petka, od 8 do 13 ure, tel. (0 42 22) 85 254 ali pa se obrnete'na upravo NT tel. (0 42 22) 72 565 (21). Ij NEDELJA, 7. decembra: 16.20 Živ-Vns^' prostor otok — pragozdovi — 19 pc Love Happy — 18-3° 0kay -Ča Otroci pripovedujejo — 19.30 s v sliki — 19.50 Tedenski pregled 20-15 Gledališčni ravnatelj — 21.40 Nedelja, 7. decembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 8. decembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — »Čista in brez madeža« (koncert Marijinih pesmi v Šmihelu). Torek, 9. decembra: 09.30—10.00 Land an der Drau — Dežela ob Dravi. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Otroci, poslušajte — Mladina poje. Sreda, 10. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Svetniki vremeniki napovedujejo zimo. Četrtek, 11. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Mladinska oddaja — Sporazumevajmo se — trezni. Petek, 12. decembra: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slo- Sobota, 13. decembra: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. la — 16.00 Poročila — 16.05 Prelepa Vasiljica — 17.15 Košarka — 18.45 Naš kraj — 19.00 Zlata ptica — 19.05 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Bolnišnica na koncu mesta — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Sobotna TV križanka — 22.30 Poročila — 22.35 Juggernaut NEDELJA, 7. decembra: 9.00 Oddaje za JLA — 16.00 Nedeljsko popoldne — 18.45 Nogomet: Partizan : CZ — 19.30 TVD — 20.00 Atol Aldabra — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Balade z Divjega zahoda — 21.25 Zlata kočija PONEDELJEK, 8. decembra: 17.10 TVD v' madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Medvedek Uhec — 18.00 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena medigra — 19.50 Športna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Gospodična — 21.55 Glasbeni trenutek — 22.00 Mozaik — 22.45 TVD — 23.00 Iz zgodovine srbske glasbe TOREK, 9. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Književnost — 18.45 TV kabaret — 19.30 TVD — 20.00 Zabavata vas John Denver in Frank Sinatra — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Prve sledi — 21.55 Poezija SREDA, 10. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Lutkovna predstava — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Zabavna medigra — 19.30 TVD — 20.00 Športna poročila — 20.10 Nogomet: AZ 67 : Radnički — 21.50 Rockandroller — 22.35 TVD — 22.50 Zadnji sončni žarek ČETRTEK, 11. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Ptičje strašilo — 18.15 Znanost — 18.45 Dnevi jazza — 19.30 TVD — 20.00 Teleskopija — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Po izbiri PETEK, 12. decembra: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Otroška serija — 18.15 Koraki — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Gibljive slike — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Razpotja ZR Nemčije — 21.50 Poljub pred smrtjo SOBOTA, 13. decembra: 17.45 Znanost — 18.30 Narodna glasba — 19.00 Iz sporeda TV — 19.30 TVD — 20.00 Večer z Živojinom Zdravkovičem — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Športna sobota — 21.30 Vidiki Kako nastaja časopis? 35 let mariborskega »Večera« (Nadaljevanje s 3. strani) lu bo večja, mesto na strani uglednejše. Prav to velja za velikost in mesto slike. Tehnični urednik vpiše svoje označbe na rob slehernega besedila in na zadnjo stran sleherne slike, stran pa — kakor si jo je pač zamislil, vriše na plan oziroma na zrcalo ali »špigl« na načrt strani torej, ki je tako velik kot Večerova stran. V to zrcalo vtakne tekste — rokopisi jim pravimo — in slike, pripiše, za katero stran gre, in vse skupaj odnese kurir v tiskarno. Rokopise, slikovni material in »zrcalo« dobi v tiskarni prvi v roke vodja oddelka fotostavni-ca. Naslove, ki so napisani na posebnem listu, zrcalo in fotografije odda naprej, sam pa »skodira« rokopise po merah tehničnega urednika. To, da rokopise »skodira«, pomeni, da »prevede« označbe tehničnega urednika v »jezik« fotostavka. Delavec v fotostavnici uravna po teh kodah svoj stroj in kot strojepiska odda vanj besedilo. Tako gre besedilo na perforirni trak, tega dajo spet na poseben stroj — in rezultat je besedilo na fotopapirju, ki ga razvijejo v posebnem stroju. Tako nastane »stolpce«, ki roma h korektorjem. Ti ga v primerjavi z izvirnim besedilom pregledajo, vnesejo popravke, in če so bili ti potrebni, gre »oporečni« del besedila še enkrat v opisani postopek. »Stolpec« gre zdaj v montažo časopisa, kjer ga da montažer po planu ali zrcalu tehničnega urednika na ustrezno mesto podloge Večerovega formata. »Stolpec« ali »stavek« najprej obreže, nalepi hrbtno stran s posebnim lepilom in prične stran metirati oziroma prične »prelamljati stran«, kar — najbolj preprosto povedano — pomeni, da prične tekste lepiti na predlogo. Montažerjevo delo je oblikovalsko zlasti tedaj, ko se je tehnični urednik morebiti kje uštel in je treba vse skupaj malce stisniti ali razširiti. Montažer doda tudi naslove, ki so bili narejeni na posebnem stroju. Takšna »papirna montaža« gre z originalnimi rokopisi in »zrcalom strani« vred spet v korekturo, da ne bi prišlo morda do zamenjave stolpcev, naslovov in podobno. Tej korekturi pravimo stranična korektura ali revizija. Potem gre stran v oddelek fotografije, kjer jo preslikajo na negativni film. Ta gre nazaj v ustrezno »formo« oziroma podlogo, ki obsega štiri strani. Opravijo retušo »forme«, nekakšen make-up Večera, nakar s posebnim brezbarvnim lepilom v njo vnesejo še slikovni material, negativne naslove (bele črke na črni podlagi) in rastre (besedila, ki so na pikčasti ali tonski podlagi). Ko je forma izgotovljena, opravijo še tehnično korekturo, katerega naloga je med drugim ugotoviti, ali so slike pravilno uvrščene in ali in morda katera obrnjena. Forma gre zdaj v oddelek ko-pirnice, kjer jo prekopirajo na specialno cinkovo ploščo. Ploščo osvetlijo z določeno ekspo-nažo in jo s posebnimi kemikalijami razvijejo in zaščitijo. Potem roma v oddelek rotacije, kjer jo vpno na določeno mesto na cilindru rotacije. Na ploščo se nanaša barva, vendar sprejema plošča barvo le na določenih s posebnim slojem pripravljenih delih, in jo nato odtiskuje na rotacijski papir. Za 20 strani, kolikor jih ima Večer v poprečju, in za naklado 58.000 do 60.500 izvodov porabimo v tiskarni nekako 5 ton roto-papirja, 60 do 65 kilogramov črne in približno šest kilogramov oranžne barve. Zdaj je Večer natiskan. OBČINSKA SEJA V ŽITARI VASI: Ali je Koroška vredna samo 44.000 šilingov? Globaška smreka s posebnim poslanstvom ■Md % »Celovec je glavno mesto vseh Korošcev — slovensko- in nemškogovorečih« je poudaril celovški župan Leopold Gug-genberger preteklo soboto na celovškem Novem trgu. V prisrčni slovesnosti so preteklo soboto svečano postavili v Celovcu božično smreko, ki jo je daroval občinski odbornik EL Franc Fera. Slovesnost so oblikovali globaški zbori, poseben aplavz pa sta sprejela globaški moški in mešani zbor, ki sta pod vodstvom Janeza Petjaka zapela slovenske pesmi. Vzgle-den je bil tudi nastop obeh šolarjev, ki sta slovensko in nemško pozdravila Celovčane, ki so se skupaj s celotnim mestnim senatom zbrali ob postavitvi smreke. Oba govornika — celovški župan Guggenberger in globaški župan Sadjak — sta poudarila pomen proslave, ki naj pomeni korak k dejanskemu sožitju dveh narodov v deželi. Prav v letošnjem letu sta se tako dve občini odločili za korak, ki gotovo ni špektakularen, ampak je zato morda daleko-sežnejši. »Ta globaška smreka ima svoje poslanstvo« je dejal eden od številnih Celovčanov, ki so se zbrali ob postavitvi in so s toplim aplavzom pozdravili slovensko pesem in besedo na Novem trgu. »Koroška mi je vredna vsaj 44.000 šilingov,« je odgovoril župan Posod na vprašanje odbornikov EL, zakaj so porabili za povorko v Celovcu tako ogromno vsoto denarja. Celotna tako imenovana »Abstimmungsspende« za žitrajsko občino je znašala AS 440.000.—. Od te vsote pa so v Celovcu za 10. oktober porabili kar AS 44.000.— torej 10%. Posod je sicer menil, da bo dobil to vsoto od deželne vlade nazaj, ni bil pa pripravljen obljube napisati v proračun. Enotna lista je vztrajala na tem, da mora župan še o tem poročati ali je dobil to vsoto nazaj ali ne. Nadalje je odbornik Habernik zagotovil županu, da mu je Koroška vredna vsaj nekaj milijonov, če se že na to izgovarja. Drugače so bili na tej seji vsi predlogi enoglasno sprejeti. Enotna lista je zavzela k vsem točkam dnevnega reda stališče in kritizirala nepravilnost. Sprejete so bile prenamembe zemljišč v Mlinčah, Proboju, Mal-čapah in v Vinogradih. Torej se bo začelo graditi spet nekaj novih hiš. Za asfaltiranje cest je firma STUAG računala za nekaj 100.000 več kakor je bilo to predvideno v predračunu. EL je to dejstvo kritizirala in zahtevala, da naj župan s to firmo še enkrat govori. Mogoče pa se da to vsoto še znižati, ker je firma STUAG ceste prej pregledala. Soglasno je bil sprejet dodatni proračun za leto 1980. Nekateri dohodki v občini bodo precej višji kot je bilo to prvotno predvideno. Več bo davka na plače (Lohnsummensteuer), ker firma SOLIDA zaposluje več ljudi, več bo obratnega davka (Gewerbesteuer), ker je finančni urad napravil nekaj kontrol in pri tem ugotovil, da so obrtniki plačali premalo tega davka. Večji so prejemki od kopališča na Ženeškem jezeru, ker so bile vstopnice letos krepko povišane in je bilo tudi letos za okoli 20% več turistov kakor lani. Šola v Žitari vasi napreduje. Financiranje te šole se vrši preko deželnih financ. To je doslej največji projekt, ki ga je doslej naša občina imela. Odklonila se je zahteva deželnega urada, da občina razglasi malo jezerce v Jerišah kot zaščiteno. Prebivalci Jeriš so proti temu. Seveda zato tudi občinski možje. Župan je nadalje poročal, da so do zdaj uredili vse (kupili dodatno zemljišče, odstranili elektrovod v zemljo) tako da lahko firma Intrade začne z zidavo svoje nove tovarne, ki naj bi po kontrak-tu z občino 1. 1. 1983 zaposlovala že 50 ljudi. ÖVP je tu polemizirala, da se do zdaj ni kaj premaknilo naprej. Župan pa je povedal, da priprave (zagotovilo financ in druga dovoljenja) pač vzamejo nekaj časa in se bo začela gradnja verjetno spomladi. Nadalje se je poročalo o prizadevanjih za povečavo kopališča na Ženeškem jezeru. Cerkvena oblast je zaenkrat prodajo dodatnih zemljišč odklonila. Enotna lista je opozorila na nevzdržno situacijo sanitarij in predlagala, da se tu predvsem gleda na kvaliteto in ne na kvantiteto. Brnca: Društveno delovanje (Nadaljevanje s 5. strani) Pliberčani že pol leta v besedi. Dne 16. 11. 1980 so nam zaigrali, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Z igro »Poročil se bom s svojo ženo« so napravili zelo dober vtis, za kar jim je bilo občinstvo zelo hvaležno. Dvorana v Kulturnem domu ni bila polna, toda tisti, ki so igro videli, niso obžalovali, da so prišli. Žal bi moralo biti le tistim, ki raje doma ostanejo in za zapečkom ždijo. Seveda bomo to serijo nadaljevali, že spomladi nam hočejo iz Celovca nekaj »zma-nevrirati«. Pa se ob koncu ustavimo še pri naših jubilantih. V ponedeljek, 1. decembra, je praznoval svojo 70-letnico Hanzi Mertel, pd. Prangar iz Zmotič. Prangarjeva hiša je središče naših društvenih prireditev. Prangarju se ob tej priliki hočemo zahvaliti za njegove zasluge in pa tudi za delo, ki ga je pred leti vršil kot naš zastopnik v občinskem svetu. Obenem pa mu želimo še veliko zadovoljstva, sreče in seveda zdravja, da nas bo še dolgo mogel zabavati s svojimi dovtipi. Skoraj bi mislil, da sta se dogovorila. Samo nekaj hiš naprej od Prangarja pa praznuje 18. decembra svojo 70-letnico Miha Oschou-nig, pd. Šulnik v Šentjobu. Šulnik, vnet obiskovalec naših in centralnih prireditev, je moral zaradi svoje neomajne ljubezni do naroda prestati od soseda veliko obrekovanj in zapostavljanja. Kot marljiv delavec in kmet je kljub temu svoji številni družini pripomogel do kruha. Šulniku želimo vse najboljše, največ pa zdravja, da bo še dolgo let bival med nami in užival svoj trdo zasluženi pokoj. Obema kličemo še na mnoga leta! JOB Obisk Beograjske mladine pri KDZ * V soboto so Koroško dijaško zvezo obsikali mladinci Počitniške zveze iz Novega Beograda. Ob priliki jugoslovanskega državnega praznika — Dneva republike — so počitničarji prišli v Celovec, kjer so se srečali s člani Koroške dijaške zveze. Ogledali so si koroško prestolico, in se pozanimali o karakteristiki mesta. Zastopniki obeh organizacij so se pogovarjali o medsebojnih stikih, ki so do sedaj zadovoljivi ter o razširitvi sodelovanja. Vsekakor pa je važen dejavnik pri vzpostavitvi kontaktov velika razdalja med mestoma. Na poti domov so si Beograjčani ogledali še kulturni dom v Šentprimožu, kjer je ravno bila vaja za nedeljsko Miklavževanje. TOPSPORT SPORT — SHOP vse za zimski šport Do Božiča odprto tudi v sobotah od 8.00 do 18.00 ure. Če pridete nakupovat iz daljših krajev, Vam ob nakupu povrnemo stroške za bencin. DOBRLA VAS V veliki dvorani hotela Rutar je od 3. 12. do 31. 12. 1980, prodajna razstava POSODE — porcelana, keramike, kristala, stekla, Fissler-jekla — in drugih daril-Že 30 let velja: kadar kupuješ, pojdi v trgovino Rutar! Tam najdeš, kar potrebuješ! 50-letnica kulturnega delavca Janeza Petjaka V dvorani Šoštarjeve gostilne v Globasnici sta Slovensko kulturno društvo iz Globasnice in Štebna v nedeljo, 30. novembra 1980, s posebnim slavjem počastili svojega neumornega in čez Hudi. Čestitke sta izrekla tudi predsednika žitrajskega SRD »Trta« (Jože Golavčnik) in do-brolskega SRD »Srce« (Martin Wastl). Domači društvi sta imeli pripravljeni tudi še posebno Slavljencu čestita predsednik KKZ Lovro Kašelj meje ožje okolice znanega kulturnega delavca, pevovodja in skladatelja Janeza Petjaka ob njegovi 50-letnici rojstva. Mešani pevski zbor »Peca« ter moški pevski zbor »France Leder-Lesičjak« — vodil ju je J. Kezär — sta navzočim izbranim gostom omogočila posebno vrsto pokušnjo Petjakovih melodij na besedilo Milke Hartmanove in globaškega vižarja Franca Lederja-Lesičjaka. Ob tej priliki je predsednik Krščanske kulturne zveze Lovro Kašelj, javnosti predstavil tudi brošuro »Janez Pejak — podjunske viže«, kateri sta napisala spremno besedo dr. Pavle Za-blatnik in R. Gobec. Tako bodo za Petjakovo delo lahko zvedeli še drugi in bodo lahko prijeli tudi za njegove skladbe. Poleg prispevkov krajevnega društva in njenega predsednika Luke Hudla so pomenile poseben višek tudi besede predsednika sosednjega društva »Edinost« iz Štebna. Pušnika, ki je kot življenjski spremljevalec jubilanta s prijateljskimi besedami opisal Petjakovo pot v življenju glasbe. V imenu Slovenske prosvetne zveze je jubilantu čestital podpredsednik Jožko dragocen dar. Ker je Narodni svet koroških Slovencev bistveno soprispeval, je imel predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc častno nalogo, da preda ta dar — bil je to pianino — slavljencu z željo, da bi na tem igral še do 100. leta starosti in kulturno ustvarjal za narod koroških Slovencev, kultura se je vendar že večkrat izkazala kot zanesljiva podlaga tudi političnega Stanka narodnosti. Seveda pa ni manjkalo dnevu primerno okrepčilo, pri žlahtni kapljici in dišeči kavici je prešlo oficialno slavje v prijateljsko in domačo družabnost.