61. številka. Ljabljana, v četrtek 15. marca. XVI. leto, 1883 I shaja vsak ibn r.vw<>r, izimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejem.m za avstrij sk o-ogerske dežele ?a vse lolu 16 }»ld., 7.a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 }?ld., za j *len mesec 1 gld. 40 kr. — fca .jubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1« gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., na jaden mesec 1 i»ld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. - Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Četiri sto pne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se 'zvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuifitto je v Ljubljani v" Frana Kolniana hiši „Gledaliska stolba". D pravni Stvu nuj so blagOVOttjO pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vno adm ttlittrfttiviM stvari. Sprava mej Srbi in Hrvati. Ko so še živeli Srbi in Hrvati ob Črnem Morji in so bili pogani, ljubili so se kot pravi bratje ter ao se borili vzajemno zoper sovražnike. Preselivši se t denašnjo domovino, U jer sedaj prebivajo, neso mogli ostati pogani, ker z jedne strani jih je obdajala carigraška, a z druge rimska kultura, katero so morali prejeti. Srbi so prejeli krst iz Carigrad«, a Hrvati iz Rima. Ta kulturni moment jim je tedaj utisnil različne verske nazore, katerih do tedaj neso poznali; razdružil jih je po polnem. Verska borba mej Rimom in Carigradom je bila huda: katoličani so sovražili pravoslavne, in narobe; ni tedaj čudo, da so jeli sovražiti tudi pravoslavni Srbi katoliške Hrvate in narobe, ter tako zaničevati, da se je to zaničevanje razširilo v palačo in v najprostejšo kočo srbsko-hrvatskega naroda, česar je bil nasledek, da je ostalo do današnjega dne v vsem socijalnem življenji. To je jedna in naj veča stran zgodovine srb-Bko-brvatskega naroda. Tacega vzgleda zaničevanja jednokrvnih bratov ne pozna zgodovina drugod, ker drugod neso vladale jednake razmere. Saj ni moči misliti na kako domače, socijalno življenje, kjer živita v skupinah tako razburjena in po veri različna elementa. Skoro je neverjetno, da je nekdanji verski prepir mogel tako jako razdvojiti Srbe in Hrvate, ker Srbi in Hrvati govore isti jezik, imajo iste bitne navade, in vender jezik — najjakša duševna vez, ni bila tako mogočna in krepka, da bi bila dovela narod do spoznanja, do Bprave; recimo, do jedinstva, katero je že po naravi ustanovljeno v jeziku! Ta zgodovinska prikazen nam torej kaže, kako more kultura zadušiti vse prvotno čuvstvo narodovo, da je moral slavni jeziko-znanec Jurij Danic ir povzdigniti svoj glas, da je jezik srbski tudi jezik hrvatski, da bi dokazal, česar bi sicer ue bilo treba dokazovati, samo da bi dovel Srbe in Hrvate do jedinstva v literaturi in v dejanji. Na dejansko spravo ni se mislilo do sedaj ne v Zagrebu, ne v Novem Sadu, ne misleč na Bsli Grad, ker v Belem Gradu živijo zgolj Srbi, kateri samo gledajo kakor mi Slovenci od strani, kako so Bovražijo Srbi in Hrvati na Hrvatskem in v Slavoniji ; ne tako v Dalmaciji, kjer vlada, kakor je podoba, mej pravoslavnimi in katoličani veča tolerancija. Te žalostne razmere so že tako ostrupile domače življenje, da ni v Zagrebu pravega socijalnega življenja mej Srbi in Hrvati. Tako globoko usekane rane je teško mahoma povsod ozdraviti. Tem plemenitejše pa je delo, kdor si ga nalaga; zato iz vsega srca pozdravljamo gospoda dr. Makanca kot apostola sprave mej Srbi in Hrvati, da je zbral okrog sebe jednakomislečih mož, kateri so se odločili delovati za njo v socijalnem življenji. Dr. Mukanec namerava ustanoviti v Zagrebu v ta namen društvo, katero naj bi odpravljalo sovraštvu mej Srbi in Hrvati, mej pravoslavnimi in katoličani, ker je to sovraštvo nevarno, nastalo vsled strastij in predsodkov; torej je celo nepremišljeno in na škodo vzajemnej domoviui. Za tako plemenite namene je treba jeklenega značaja in železne volje v prvi vrsti, potem pa do brohotnosti, da se podere zid, da se prežene sovraštvo iz vseh kotov, iz vseh mest in vasij hrvatske domovine. Za uspeh in dosego namena nam daje poroštvo Makančev program, kateri ni političen, ampak samo socijalen; ne služi torej nobenej parlamentar-nej stranki na Hrvatskem; še več: ta program je tak, da bode, če se uresniči, uničil jedno stranko, to je Starčevičijance, to inogotno stianko na llivat-skem, katera vidi na Hrvatskem samo Hrvate. Ma-kunec pa priznava na Hrvatskem Srbe in Hrvate. Zato smo radovedni, kako bodo Viprejeli Makančev program Starčevičijanci, da bi videli, koliko pravega in čistega domoljubja do vzajemne domovine bode na tej, koliko ua onej strani. Ker je program preimeniten, podajemo ga v glavnih točkah, da bi videli, da se da izvesti na tej in onej strani, poudarjajo, do, se ž njim po polnem strinjamo in samo iz srca želimo, da bi se ga z jednako ljubeznijo oklenili vsi Hrvati in Srbi. Makančev program ali program dvanajstorice hrvatskih in srbskih domoljubov ne naklada nobenemu bremen, ne zatajevanja svoje vere, ne narodnosti: Srb ostani Srb, Hrvat pa Hrvat, pravoslavni bodi pravoslaven, a katoličan katoličan, kajti srbsko in hrvatsko pleme sega čez meje Hrvatske, sedanje njih vzajemno domovine, kjer bodo vsi unčli krepke moralne podpore. Tako je uglajena pot do sprave na socijalnem polji; treba je tedaj samo. da brat bratu poda roko, da zabi preteklost, saj res neso sedanji Srbi in Hrvati krivi, da so se njih nekdanji cerkveni glavarji sprli v Carigradu in v Rimu. Glavna točka Makančevega programa je v tem: Hrvatska je osnovana po svojej zgodovinskej osnovi in po državnopravnej kontinuiteti na pravu hrvatskega naroda, kakor kraljevina Srbija na zgodovinskem temelji in pravu srbskega naroda. Individu-valnost tega prava branijo in goje Hrvati iz domovinskih ozirov, a ne iz sovraštva proti Srbom; srbski narod v Srb ji in Srbi izven nje, kateri so želeli osvoboditi se turškega jarma, neso odbijali ili-rizma iz sovraštva proti Hrvatom, ampak o/.iroma ua zgodovinsko osnovo in kontinuiteto, dobro vedoč, da jim bo garancija za dosego slobode prej, nego po-skuševalno tavanje po neznanem morji do neznane luke. — Novo d ru h t v o Makaneevo priznava, da živi na Hrvatskem veja srbskega plemena. Ti Srbi so v manjšini na Hrvatskem, vender ne zahteva M (kunec, da bi ti pravoslavni Srbi opustili narodnost in vero svojo, kar je najplemenitejša stran programa, ampak pravi: ti Srbi neso pri nas miseljenci ali gostje, ampak denašnji udje Hrvatske, kateri so v /.a jem na tla domovine vzajemno s Hrvati napojili s krvjo, da so s temi tli nerazdružni, kakor hrast z zemljo, v katerej ima svoje korenine. Tem udom srbskega ■ LISTEK. Junak našega časa. ■Komun M. Lennontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. II. Knežna Marj. 26. junija. (Dalje.) Tu je pismo, katerega vsaka beseda se je globoko utisnila v mojem spominu: „Pišem ti trdno prepričana, da se nikdar več ne vidiva. Ko sva se ločila pred nekterimi leti, mislila sein ravno tako; a dopalo je nebu, skušati me še jedenkrat; a jaz te skušnje nesem prestala, moje slabo srce udalo se je z nova znanemu glasu . . . Radi tega me ne boš zaničeval — kaj ne, da ne V To pismo je slovo in priznanje ob jednem. Povedati ti moram vse, kar se je godilo v mojem srci, odkar ljubi tebe. Nečem te ničesar dolžiti — delal si z menoj, kakor bi vsak drug možki: ljubil si me, kakor last, kakor vir radostij, burij in žulostij, ki so se vrstile druga za drugo, brez katerih bi bilo življenje dolgočasno in enolično. Razumela sem to brž z začetka ... A ti si bil nesrečen, in jaz žrtvovala sem se za te, uadejoč se, da kedaj prav oceniš mojo žrtev, da kedaj razumeš mojo globoko rahločutnost do tebe. Prešlo je že mnogo časa: spoznala sem vse skrivnosti tvoje duše . . . iu prepričala sem se, da je bilo vse moje upanje ničevo. To je bilo težko izpoznanje! A moja ljubezen zrasla se je z mojo dušo: ona je sicer potemnelu, a ne ugasla." „Ločiva se za zmiraj; toda prepričan bodi, da nikdar ne bom ljubila nikogar druzega : moja duša izčrpala je za te vse svoje zaklade, svoje solze in nade. Katera je tebe ljubila, ne more ogledovati drugih možkih, da bi jih ne prezirala; ue da bi ti bil boljši od druzih, o ne! a nekaj je v tvojej pri rodi, kar je samo — tebi lastno, nekaj ponosnega in skrivnostnega; v tvojem glasu je, govori karkoli, nepremagljiva sila; nikdo ne ume tako izsiliti ljubezni, na nobenem ni zlo tako vabljivo, nikogar pogled ne obeta toliko blaženstva, nikdo ne ume bolje okoristiti se s svojimi prednostmi in nikdo ne more biti v resnici tako nesrečen kakor ti, ker se nikdo toliko ne prizadeva prepričati se o nasprotnem.* „Sedaj ti pa moram objaviti, zakaj da odpotujem Uko hitro, tebi se bo to zdelo malenkostuo, ker se tiče samo mene.u „Danes zjutraj prišel je k meni moj mož, in pripovedoval mi je o tvojem prepiru z Gručnickim. Najbrž se je bila jako premenila barva na mojem obrazu, kajti gledal me je dolgo in ostro v oči; skoro sem omedlela, ko sem slišala, da se biješ danes zjutraj, ter sem jaz to zakrivila ; mislila setn, da bom znorela ... A sedaj, ko zamoreni mirnejfie jiresojevati, sem prepričana, da ostanefi živ : ni mogoče, da bi ti umrl brez mene; nikakor to ni mogoče! Moj moz hodil je dolgo po sobi; ne vem, kaj mi je pravil, in tudi ne, kaj sem mu odgovarjala . . . povedala sem mu najbrž, da te ljubim . . . Spomi-nam se samo, da je na konci najinega pogovova strašno zakričal in odšel. Slišala sem, da je velel pripravit i voz . . . Tri ure že srdim pri oknu, in pričakujem, kdaj se vrneš ... Ti še živiš, umreti 59 naroda pripadajo na Hrvatskem polrg jednakih domovinskih, državljanskih in meščanskih dolžnostij jednake pravice, ne kot precarium, ampak ex iure quaesito, ne kot privilegij, ampak kot pravo za vselej. Srbi so tedaj deležniki vsega kar so dosegli skupno s Hrvati v razvoji. Kar se dostaje verskega vprašanja kaže program pravo tolerannjo, ker ta razdor na cerkvenem polji ne da se rešiti z uničenjem te ali one cerkve; ta in ouu more koristiti narodu, goječ krščansko ljubezen mej narodom. V jednej in drugoj cerkvi molimo k istemu Bogu. Mi smo po naukih vsake vere, takisto po domovinski ljubezni dolžni in vezani na toleranc jo in na mejsebojno spoštovanje verske posebnosti, katero so nam dali drugi. M ikanec sam priznava, da njemu obred pravoslavne cerkve in slovanski jezik v pravoslavnoj cerkvi silnejše srce uneraa, nego latinščina in obred katoliško cerkve ter misli, da bi precej postal parokijan g. Pavlovića, ako bi .->e to čudo dalo izvesti v vsem narodu brez nasil;a, in upa, da b mu Bog to odpustil. Toda to čudo se ue bode dalo izvršiti nikoli in tudi nihče ne misli na to v Hrvatih. Pravoslavnej ceikvi je avtonomija nujna; v njo se ne bodo utikali Hrvati. To so bitne in značajne strani Makančevega programa, na katerem namerava osnovati društvo za spravo mej Hrvati in Srbi Rjvnokar čitamo, da so pravilu tega društva vzpriieta in da je že pristopilo mnogo odličnjakov. Smemo tedaj upati, da ga bodo podpisali vsi trezni domoljubi srbski in hrvatsv. ker jih veže občni kulturni in duševni napredek domovine in naroda, kateri jim naklada tolerancijo. Bog dai. da bi ta domovinska misel pridobila mnogo prijateljev skup.iej domovini. Vsi Slovani gotovo želijo dr. Makuncu najboljšega uspeha, da bi v društvo pristopili vsi Srbi In Hrvati, ter se skupno pogovorih in pogodili. Zato nas neskončno veseli, da je dvanajsto«icu plemenitih domoljubov storil« prvi pogumni kon.k in vrgla plašč pozabljivosti na to, zoper kar se je grešilo tu in tam na največo škodo južnih Slovanov. Govor poslanca dra. Tonkli-ja. (Po stcnogralifinera zapisniku.) rVisoka zbornica! Razmere v srednjih šolah so po deželah, koder Slovenci prebivajo, tak", da bijejo v obraz vsakemu pedagogičnemu principu; one nasprotujejo postavnim določbam, zadržujejo izomiko mladine ter ne dado doseči smoter, ki ga imajo srednje šole". „To je pač obče priznan pcdagogičen princip, da mora biti v ljudskih in srednjih šolah materni jezik poučni, ker se da ta jezik najprej toliko priučiti, da se zamore potem v njem poučevati, V nas Slovencih so ljudske šole slovenske, v Hrvat k deloma hrvatske, v Italijanih italijanske. Ljudska šola sicer ui neposredno pripravljalniea k srednjoj šoli, ima pa ob jednem namen učenjem podati toliko naobrazbe, da zamorejo ustopiti v srednjo šolo, posebno ker drugačnih pripravljalnic sploh ni. Ko so torej učenci slovenske, hrvatske ali pa italijanske narodnosti dospeli do desetega leta, tedaj ljudsko Solo absolvirali, da imajo torej sposobnost in starost ustopiti v srednjo solo, pridejo mahoma pred zagrajo, katere ne morejo preskočiti, in ta je poučni jezik. Na gimntziji realki, v srednjih šolah sploh je učni jezik najedenkrat nemšk. Kako, za Boya! morejo zdaj učenci, ki so se doslej poučevali v materinem jeziku, ustopivši v srednje šole, uspešno dobivati pouk v čisto neznanem jeziku? Iz tega sledi, da se takim učencem zavira omika, pouk in napredek. Kaj bi vi k temu rekli, gospoda moja, če bi v vaš h netmikib deželah, v katerih je ljudski pouk osnovan na podlagi materinega jezika, srednje šole se h krati tako preustrojile, da bi bil poučni jezik, ne bodem sicer dejal slovenski, a recimo italijanski? No, italijanski jezik priznan je obče kot kulturni jezik. Mislim pa, da bi vi vsi zagnali strašen krik in obsojali tako upeljavo. Kar pa vi, go spodil mojft, za vas zamotate, je tudi pri nas za-vržljivo. Kar nečete, da bi se vam zgodilo, tudi nam ne smete privoščiti". „Poskrbelo pa ko je, da se učenci vsaj nekoliko tudi v nemščini dresiraju, in sicer s tem, da se je osnoval takozvani pripravljalni tečaj, kateri morajo obiskovati učenci, ki imajo ustopiti v srednjo šolo, ne znajoČi nemški, — kar je pa pri vseh. Tu se jim jedno leto ubija sama nemščina v glavo. Jedno leto pa gotovo ne zadostuje k tolikemu pri-učenju nemščine, da bi se uspešno užival pouk v vseh predmetih srednje šole. Razen tega pa se nauki zadržujejo; kajti namesto da hi učenci takoj z desetim letom ustupili v srednjo šolo, morajo jedno leto v tej dresuri preb ti, in če nemajo sposobnosti, da. si nemščne vsaj toliko prisvoje, da napravijo sicer olajšani vzprejemni izp t, morajo pač še jedno leto ostati v dresuri. Tako se izgubiti že dve leti". „Gospoda moja! Jedno aii dve leti izgubljeni na tak način, izgubljeni sti nepovračljivo za življenje, in našemu narodu se ne more nalagati, da ima biti obsojen v ta izgubitek. A ka; se zgodi? Ker se v srednjih šolah poučuje v jeziku, učencem nerazumljivem, ote/.koči se jim učenje neizmerno". „Če je že včeraj prvi gospodov govornikov i govoril o obremenenji učencev sploh, katero tudi jaz po polnem priznavam, kako naj še lemi tožimo j o preobložitvi učencev, katerim se vsi predmeti j srednje šole podajejo v nerazumljenem jeziku! Te težave, gospoda moja, so tako velike, da jih le malo j učencev prekorači. Le najbolj talentiraui in marljivi ! učenci jih zamorejo prebiti. Ti so pa samo jeden j del vseh, in tako se zgodi, če vzamemo povprek i dobo deseterih let na pr. za gori.ški gimnazij, da ne • rečem premalo, ako pravim, da samo deset učen-I cev vsako leto napravi maturo. Srednje šole pa naj ne bodo tako osnovane, da jih morejo s pridom obiskavati samo najbolj nadarjeni in marljivi učene, nego take naj bodo, da vsaj polovica učencev doseže njih smoter, sicer ne ugajajo in neso vredne, da se toliko trosi zanje. Če pa samo deset učencev na leto prebije maturo in če velja gimaazij 25.000 gld., potem vam je lahko izračunati, koliko stane državo jeden abiturijent; on stane 2500 gld. To je malo predrag pouk, gospoda moja, vem, da mi bodete v tem pritrdili." „Učenci pa se ne zadržujejo samo v duševnem razvitku, ampak se tako preoblagajo, da fizično na tem trpe. Mnogo jih je, ki zbole in morajo popustiti studije. Na Goriškem imamo, žilibog, mnogo mladih duhovnikov, kateri postanejo po treh, štirih letih svojega poslovanja nesposobni za daljno službo ter se morejo deti v disponibiliteto. To pa so si pridobili, gospoda moju, s preobrernenenjem v tako ira-cijonalno osnovanih srednjih šolah; in t/s ki m razmeram naj bi mi pritrjevali? Take razmere pa obstoje po vseh deželah, koder prebivajo Slovenci in Italijani, razen Trsta in Istre. Kajti v Trstu je vsaj komunalni gimnazij in komunalna realka z italijanskim poučnim jezikom, razmere istrske pa je opisal častivredni gospod kolega Vi tezi č. Na Goriškem so Slovenci in Italijani v jednako žalostnem položaji in vam je torej umevno, da so si v Gorici Italijani in Slovenci podali roko, da se znebijo teh razmer. Kaki so odnošaji na Kranjskem, je ravno kar povedal nj. vzvišenost gospod naučni minister. Dočim bi imela Kranjska, kjer je vender 90 odstotkov prebivalstva Čisto slovenskega, pravico, imeti č i s to slovenske gimnazije, je še le ta naredba, katero sem navedel v svojej resoluciji, upeliala prav mali del te ravnopravnosti, ker je vsaj na spodnjih gimnazijah v Krunji in Rudolfovem deloma, v Ljubljani pa v paralelnih razredih u peljala slovenski poučni jezik." (Daljo prib.) ne moreš! . . . Voz bo kmalu pripravljen za odhod . . . Zdrav ostani! Z Bogom! . . . Jaz sem izgubljena — a kaj to tebi mari V Ko bi vstj vedela, da se me boš vedno spominal — ue govorim ljubil — ue, samo spominal ... Z Bogom; pridejo ... in jaz moram skriti to pismo ..." „Kaj ne, da ne ljubiš knežneV da jo nikdar ne vzameš? . . . Da, to mi moraš žrtvovati: vsaj sem jaz radi tebe vse izgubila na svetu . . .u Kakor bi bd obnorel, skočil sem iz hiše, dvignil se na svojega čerkeskega konja, katerega so sprevajali po dvorišči, iu spustil sem se v hitrem diru po cesti proti Pjntagorsku. Brez usmiljenja priganjal sem svojega upehanega konja, ki je glasno hropeč in ves penast dirjal z mano po kamenitej cesti. Solnce se je skrilo za črne oblake, ki so se nakupičili na vrhovih zapadnih gora; v ozke j soteski bilo je že temno iu vlažno. Podkumok šumel je čez skalovje otožno in jednolično. Dirjal in upehal sem se od nestrpljivosti. Misel, da jo že ne najdem v Pjatagorsku, me je čisto potrla. Ko bi jo videl vsaj še jedno minulo, ali vsaj jedno sekundo, da bi se poslovil od nje iu jej še jedenkrat stisnil roko . . . Molil sem, klel, jokal iu smejal se ... a nič ni moglo izraziti mojega obupanja ... Ko sem videl, da jo izgubim na veke, bila mi je Vera dražja kakor vse drugo na svetu — dražja kakor moje življenje, čest, sreča! Bog ve, kakšni čudni in strašni naklepi so se vse rodili v mojej glavi . . . vedno sem še drl dalje in neusmiljeno priganjal svojega konja. Opazil sem. da moj konj težko diše, in se je že dvakrat spotaknil na ravnej poti . . . Bilo je še pet vrst do Jesentukova, — neke kozaške postaje, kjer bi mogel premeoiti konja. Vse bi bilo dobro, ko bi konj zdržal vsaj še deset minut. V nekem klanci se je pa kar zgrudil na tla. Hitro sem skočil doli, uzdigoval ga, vlekel za uzdo, a vse zaman: jedva je se jedenkrat zasto k. i skoz stisnene zobe; čez malo minut je pa po giuil; ostal sem sam v stepi in zginilo mi ]e ]>o sleduje upanje; poskusil sem iti peš — a noge so mi omahovale; utrujen in zaspan zgrudil sem se v mokro travo in jokal sem kakor otrok. (Daljo prib.) Politični razgled. Notranje iležele. V Ljubljani 15 marca. Nj. Veličanstvo podelilo je z Najvišjim odlokom z dne 10. marca t. 1. dostojanstvo tajnega ivet-■lištva prvakom češkega visokega plemstva: knezu Karolu Schwarzenberg-u, knezu Juriju Lob-k o v i c - u, grofu Josipu Nostic-Rieneck-u in grofu Otonu Chotek-u. V včerajšnji seji drža vnet?" asbora objavil je predsednik ukrep tajne seje, da se c. kr. de-želnej sodniji dunajski dovoli kazensko postopati proti poslancu dru. vit. Schonerer-ju. — Finančni minister predloži načrt postave, s katero se ima dovoliti pobirati davke in pristojbine za mesec april 1 883, (ker se budgetna debata ne bode mogla dognati pred Velikonočjo.) Ta predloga smatra se za nujno. — Na to se preide k specijalni debati o budgetu, k poglavju „trgovinsko ministerstvo". Pri tej točki opisuje poslanec Wittmau nazadujoči pomorski promet v avstrijskih pristaniščih ter opominja na resolucijo lanskega leta glede povzdige brodarstva. Pri poglavji wpcštna uprava" tožijo poslanci Hallwich, Schonerer in Kopp, da se ne obvaruje dovolj pismena tajnost; zadnji izvaja iz posameznih slučajev in iz odgovora ministra, da vlada ne more biti odgovorna za vsako službeno preuuetost podredjenih uradnikov, da se pod sedanjo vlado proklamira policijska država. — Poročevalec večine jezikovnegaodsekaza predlog grofa Wurmbranda, da naj vlada izda postavni načrt k izpeljavi člena 19. državnih osnovnih postav, dodelal je svoje poročilo, katero se je v zbornici že razdelilo. V prvej vrsti poudarja, da se v odsekovih debatah pojem državnega jezika ni dovolj preciziral. To pomanjkanje točnosti samo na sebi je že dovolj povoda, da se zbornici priporoči odbiti nasvet grofa Wurmbranda, o katerem bo zbornica bržkone prešla na dnevni red. VttiaiU^ «lr*ave. Vojaški agent za Nrhijo na Dunaji, polkovnik Pantelić, imenovan je poveljnikom belgrajske trdnjave, in na njegovo dosedanje mesto pride polkovnik Čolak Autić. — „N. Fr. Pr.'1 priobfcuje telegram iz Belgrada, da se je v ondukajšujem zaporu ob rjuhe obesila in usmrtila Helena Knitjanin, udova polkovnikova, ki jc zapletena kot sokriva v pravdo napadalke Helene Marković. V zadnjem zborovanji italijanske kamore zanikoval je minister Mane i ni v daljsej razpravi, da je zveza Italije z Avstro-Ogrsko in Nemčijo škodljiva notranjej svobodi italijanskej ; dokazuje to s tein, da se je v zadnji Čas vsled pogodbe z avstrijsko vlado odbila izročitev treh avstrijskih podložuikov. Minister zavrača trdi- tev Savini-ja, da je irredentovsko vprašanje na pota dobrim odnošajem z Avstrijo. Zadnje lokalne demonstracije, s katerimi se ie prouzročila navidezna sovražnost proti Avstriji, so proizvod posameznih neznatnih ljudi) in manjšin. Nevredne razžalitve prijateljskih narodov in njihovih poslanikov ne repre zentujejo ne teorije ne principa, sicer bi morali reklamirati tudi Korziko. Malto, Nizzo in Tessin. Ire dentovsko gibanje je delo zapeljane mladine ali pa p r o t i m o n a r h i č n e manjšine, katera se po-služuje iredentizma, da napravlja vladi preglavice. Tu imajo sodnije posredovati in ministerstvo bo energično delovalo na to, da se taki pojavi zatro. Do p MSI. Od VofrlajBie 11. marca. [Izviren dopis.] (Teheranom na uho.) Znano je, da ima teharski srenjski berič p. n. Zepl po svojej stari pri-rojenej navadi sploh pri vseh rečeh, kar se občine tiče, prvo besedo »n kaj silno rad zvonec nosi, se tudi v take stvari utika, ki ujemu ne pripadajo in o katerih bi mu boljše bilo jezik za zobmi držati. Ravno sedaj, ko se bližajo nove volitve za srenjski zastop Teharski, si to človeče da silno opraviti in agitira na sve pretege, da bi se zopet taki možje, nemčurji, lisjaki, v srenjski odbor volili, ki bi njegovo komando slepo ubogali in vestno izvrševali, njegovej ueomejenej volji ustrezali in posebno pa ga zavarovali in vzdržali v njegovei dosedanji časti in oblasti. Kaj posebno dobro mu dene, ako mu kdo reče, da je „vicebUrgermeister von Tiicherna; se ve da, ako bi to čast kedaj znal igubiti, bi se moral britko solziti, čeravno se ne joče rad. Trn v peti srno mu Slovenci, ker on neče veljati kot rojen Slovenec, se ve da Zupane to je vse drugo! Rajši čuje na primer: nemškutar, turški Ah paša, viceburgermojster, postatel itd. Da je prve vrste zabavljač, zvit kot lisjak, to niti ni Čudno. Poskusil je bil bojda Slovence Teharske na prste šteti, do dveh je naštel, potem se je pa v računeuji zmoti L Možje Teharski, ne dajte se prevariti in za nos voditi od tega mogočnega in „kunštnega" be-riča, in kadar pride dan volitve, se v obilnem številu snidite na volišče in glasujte le zu take može, ki veste, da bodo za blagor občne delali, da bodo varčno z občinskim premoženjem ravnali, ki so po Steni, pridni gospodarji, verni katoličani i u ki tudi kaj razumijo, da ne bodo kar k sejam kimat hodili iu tako glasovat, kakor jim berič ukaže. Posebno tujca nikar do našega še znatnega občinskega premoženja za gospodarja postavljati. Sliši se, da je bila dosedaj nemška sprana pri Brenjskih sejah v Teharjih kot parlamentarni jezik; smešno! Ali ve Bismarck že o tem, da želijo Teharski nemškutarji v nemškem rajhu zveličani biti ? Torej proč z nepotrebnimi nemskutarijami, volite složno, ker le v slogi je moč, in zmaga je Vaša. Pozornim biti Vam je, ker nasprotniki ne mirujejo in se oborožujejo z vsem mogočim, da na dan volitve s števdno jim podložno nemčursko bando zmagajo. Sramotno bi bilo in tudi na škodo za Vas Teharčane, ako zopet tistim starim zagrizenim nem-škutarjem pomagate splezati v občinski zastop. Ne dajte si od zatajevalcev slovenskega naroda Vašega plemenitega imena onesnažiti. Torej pogum velja! . . . stk . . . I« Jtadovljice 10. marca. |Izv. dopis.] Kakor znano, ustanovija se pri nas požarna hramba manda pa mora biti nemška! Ne vem, od kod taka mogočnost, vsekako pa je žalostno za nas Radovlji-čane, ako nam bode ta klepar zapovedoval in nas po svoji volji sukal. NemSka, ali bolj pravilno, nemčurska stranka, obstoječa iz samih taci h ljudij, ki se od nss Slovencev žive, a pri vsakej priliki na nas Sloven2e zabavljajo, zbira se v nekej tukajšnjej gostilni, kjer neka nem<'urka s kuhaluico v roki prav moško be-seduje, „takt" bije in se sploh tako oblastno vede, da so že nekHteri mislili na to, izvoliti jo pri prvej volitvi za „PfannenmutterM. To je zares smešno, iu da bode nepotrebnih smešnostij vender jedenkrat konec, priporočalo bi se, da bi se kaka bistra in pogumna glava zavzela za požarno hrambo, da bi slednja zares zadostovala svojemu namenu. Prepir zaradi komande pa je iz trte izvit, čemu na Gorenjskem nemškutariti? Ali vam po Tržičanih pridob Ijeue lavorike ne dade spati? Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Ne, sv. Jožefa dan 19. t. m. predstavlja se v deželnem gledališči: „Cvrček", slika iz kmetskega življenja v 5 dejanjih. Po Cliarlotte Birch-Pfeifer-jevi poslovenil D. Hostnik. Priznavati moramo, da smo jako radovedni na to j>redstavo, ker omenjena igra, kakor malokatera, daje priliko opazovati nadarjenost, rou tino in individuvalnost vsacega igralca iu ker smo prepričani, da bode dramatično društvo skrbelo, prirediti nam izredno zabaven večer. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba, bode v soboto 17. t. m. pri Tavčarji. Ker bode ta joiir fixe zadnji v tej saisoni, vabijo se vsi gospodje klubisti, da pridejo v polnem številu. — (Premeščen) je vsled lastne prošnje c. kr. okrajni pristav Karol Ekl iz Postoj ine k okraj -nej sodniji v Mariboru na Drave levem bregu. — (Popravek.) Blagi rodoljub, ki je pod-piratni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci (glej št. 55) podaril obligacijo za 1000 glu. se ne piše Josip Gorjup, ampak Jjsip G oru p. — (Iz Bohinjske Bistrice) se nam piše v 11. dan t. m.: „V soboto večer povrnil se je na^ g. župnik iz Ljubljane od obravnave. Zaupljivo čakali smo dobrega izida, ker smo videli njega ue-utrudljivo skrb in ker smo dobro znali, da je gospod skrb za trdnost prepustil strokovnjakom, kateri so nas pa s svojim veduim za goto vijanjem brezdvomue trd nosti, kakor se je prežalostno pokazalo, le varali. — Vsa fara žaluje nad to obsodbo in obča je govorica, da je „dobrota obsojena". Takoj v nedeljo prišel je poleg posamičnih furmanov ves srenjski odbor izrekat gosp. župniku pomilovanje in ponujat potrebno pomoč. Izrekel se je tudi, da so možje pripravljeni, ako bi kazilo, iti osobno pred Nj. Veličanstvo prosit milosti. Poleg upanja na pomiloščenje tolaži nas tudi to, da vidimo gosp. župnika neupog-nenega, vedno pogumnega in nekako novo poživljenega za dozidanje razvalin, katerega dela se bodemo sedaj zopet prav resno prijeli. Bog daj srečen svršetek ! — (Trgovsko bolniško in penzijsko društvo) v Ljubljani ima v nedeljo 18. t. m. v rotovškej dvorani svoj redni občni zbor. Doposla-nemu letnemu poročilu povzamemo, da je to preko-ristno društvo štelo koncem leta 1882 (po 471etnem obstanku) 11 častnih, 06 podpirajočih, 379 pravih, vkupe 450 članov, in da ima izven Ljubljane svoje poddružnice: V Kranj i, Rudolf o vem, Cel ji, že od 25. decembra 1. 1., pa še sedaj ni ničesa vi-1 M ar i b oru, Ptuji, Radgoni, Celovci, Bedeti, razen da brambo7ci v novih uniformah in z'ljaku in Ve likove i. Od I. 1830 izplačalo je dru-zlatimi žnorami ob uedeljah j>o mestu gori in doli' štvo za bolne Člane 40.357 gold. 88 kr., pogrebnih korakajo in se kažejo ljudstvu. Požarna hramba nema do sedaj nobenega uspeha, ker še pravda o komandi ni ugnaua in ker se cepimo v tem vprašanji v dve strauki. Nemškej stranki na čelu je gospod „Blirgermeister", po domaČe Primož in njegova stroškov 1088 gold. 21 kr., 231G gold. podpore in 2510 gld. penzij. V preteklem letu izplačalo se je za tukajšnje bolne člane 922 gld. 29 kr., za vnanje 2310 gld. 15 kr., za podpore 884 gld., za penzije 240 gld. itd. Kljubu temu pa kaže bilanca koncem desna roka, tukajšnji klepar Schwetz, jako zagrizen leta 1882 vender 48.548 gld. 19 kr., kar kaže, da nemčur. Akoravuo slednji dobro zua, da živi od nas ima to dobrodelno društvo jako skrbno iu previdno Slovencev, se vender bori za nemško kulturo in jako vodstvo. bahato ponaša. Nedavno še odrezal se je v nekej — (Mesečni shod kranjskega obrtni- gostilni prav ošabno, da požarna bramba ne potre- Skega društva) zadnji ponedeljek zvečer v ste buje od Slovencev uič denarjev in sploh nič, ko- kleuem salonu „pri Lozarji" bil je dobro obiskan. Predsednik društva, kupčijske zbornice svetnik, tiskar g. A. Klein naznani sklepe iu obravnave društvenega odbora od zadniega občnega /.bora. Kranjsko obrtno društvo pozvalo se je vender v slavnostni odbor za praznovanje OOOletnice. Izvoljen je bil od odbora v slavnostni odbor predsednik sam in tam deloval na to, da se bodo vsa dela, katera bodo za to slavnost potrebna, izvršila po domačih obrtnikih in delavcih, in tako se je doseglo mirnim prijaznim potom isto, kar bi se ne bilo doseglo s kričanjem in zabavljanjem. Predsednik konečno opozarja drustve-nike, naj vsak mej svojimi znanci in prijatelji deluje na to, da bode mnogo obrtnikov pristopilo društvu, da bode isto zamoglo zmiroin bolj na korist obilnije delovati ter naznani nadalje, da je odbor obravnaval v svojih sejah tudi ustanovitev obrtnijskega denarnega zavoda, o katerem bode pozneje poročal gospod tajnik. Gospod M. Kune poroča o načrtu opravilnega reda za odbor in zbor obrtnega društva. Opravilni red, delo gospoda tajnika Kunca, je jako praktično sestavljen in bil je, ko se je prečital, od točke do točke nespremenjen potrjen. Mej drugim določuje opravilni red, da ima odbor vsiki teden sejo iu da odbornik, kateri trikrat zaporedoma ne pride v sejo, in ne more nenavzočnosti opravičiti zadostno, izgubi odborništvo Za mesečni občni zbor določi se vsaki pivi ponedeljek v mesecu, odborove seje pa so vsaki ponedeljek, trikrat na mesec. Gosp. tajnik M. Kune potem poroča o razgovorih, katere je imel odbor o ustanovljen ji pravega obrtnega za voda in kako misli on sam v tej zadevi. V Ljubljani ne manjka bank ne posojilnic, a pri nobenej brez izjeme ne dobi niti obrtuik, niti kdo drugi posojila brez dobrega poroka. Obrtniku, sosebno malemu obrtniku, pa tak kredit po 7 do 8°/0, teško pridobljen, malo ali nič ue pomaga. Mali obrtnik potrebuje osobnega kredita, ali pa kredita na dobre terjatve, katere zamore še le ob svojem času izterjati ali pa na izgotovljene izdelke, za katere bode še le ob hvo-jem času denar dobil. Na vse to pa mali obrtnik ue dobi danes pri nobenem denarnem zavodu niti peneza, tudi pri tistem ne. kjer se toliko naglasa, kako treba skrbeti za malega moža, kajti i tam je treba poroka, in komaj bi bilo. da bi imel pet hiS, da bi bil dober podpisati 40 gld. Torej je treba, da obrtniki sami gledajo na to, da se ustanovi denarno društvo, če tudi s skromnimi pričetki, ki bode res na korist malih obrtnikov in pri katerem bode vladala jednakost proti vsem potrebn'in obrtnikom, in ne samovolja jednega ali dveh do treh v vodstvu sedečih magnatov. Obltno diuštvo kot zastopnik obrtnikov, smatra tedaj za svojo sveto dolžnot, da se v tej res prepotrebnej zadevi kaj, in to kmalo ukrene. Zborovalci se iako živahno in obširno udeleže razgovora v tej zadevi. Posebno g. Čame m i k jako temeljito podpira osnovo takega denarnega zavoda, kateri ne bi imel denarno pomoč malim obrtnikom samo na firmi, nego bi isto tudi v resnici dajal. Konečno zbor sklene, da se odboru društva naroči, da se o tej zadevi natanko razgovarja in prihodnjemu mtsečnemu občnemu zboru stavi svoje predloge, uko mogoče tudi načrt pravil. Gosp. Potočnik, hišni posestnik in pekovski mojster vpraSa, se li morejo ustanoviti v drUŠtVU oddelki po obrtih, čemer predsednik pritrdi in na kar gospod Potočnik naznani, da se bode ustanovil samostojni oddelek za peke. Potem se mesečni zbor, ko je trajal dve uri, zaključi. Dedovanje društva je blagodejno za obrtniški stan in se iako sebi na korist odlikuje od delovanja nekaterih obrtniških mesijasov, ki kriče, kliče in zopet kriče, katerega kričanja v.speh pa je = 0! — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 8. t. m. bila je v taj nej seji obravnava proti dolenjskemu „Don ,Iuiinuu, hlapcu Andreju Arher ju, ki je bil obtožen hudodelstva spolskeua posiljenja. Porotniki potrdili so stavljenja jim vprašanja jednoglasno in zlodejec bil je obsojen na tri leta teške ječe, poostrene s postom, trdim ležiščem in tamnico. — 8, t. m. bil je zatožen Andrej Kerstein, 38 letni kajžar iz Radeč, da je 3. julija I. 1. popo-ludue tesarja Jaueza Omana v fabriki v Beli Peči s kolom pobil in ko je že ležal na tleh, ga še po- škodoval tako, da se je Omanu morala odrezati desna roka, da je poškodovan na glavi, da se mu blodi v glavi in je sploh za delo neranljiv. Porotniki potrde krivdo zatoženeu, katere isti ne taji in sodišče ga obsodi na tri leta teske ječe, poostrene s postom vsaki mesec. Opomniti nam je jako po hvalno, da je bila vsa ta obravnava slovenska, po postavi pravilna, kajti državnega pravdnika namestnik g. Bchetina in zagovornik dr. Mosche govorila sta slovenski, tudi resume deželne nadsod-nije svetovalca g. Kapretza bil je slovenski, pač bela vrana pri porotnih obravnavah ljubljanskih, in tudi načelnik porotnikov g. dr. Kosler objavil je njih skl?p le v slovenskem jeziku. Tudi sodba c. kr. sodišča glasila se je slovenski. Že gre, da le gospodje hočejo ! — 9. 1 m. zatožen je bil kajžar Janez Avsenek, ker je 22. oktobra 1. 1. po noči n» Brezjih s cepinom pobil kajžarja Janeza Veternika. Bili so na lovu Veternik in še nekateri njegovi tovariši, v gostilnici v Brezjih pa so se sprli. Ko pride Veternik iz gostilne, pobil ga je Avsenek s ce pinom, da je drugi dan umrl, ker so mu možjani vsled udarca vreli z glave. Zatoženi Avsenek zanikava svoj zločin in pravi, da je moral kdo drugi to storiti. G. dr. Zarnik, naslanjajoč se na izpovedbo zatoženca, pUidira za nekrivdo svojega klijenta. Porotniki potrde vprašanje na uboj in sodišče obsodi Avseneka na pet let teške ječe, poostrene s postom vsaki mesec. Ugovorne obravnave »Slovenskega Naroda". V Ljubljani 7. marca. III. Tretji ugovor veljal je konfiskaciji št. 31 od 8. februvarja, zaradi uvodnega članka „ Razmere na Primorskem" in poslanega: „Odgovor na izjavo c. kr. višjega državnega pravdništva v Gradci zaradi oddaje kruha ua ljubljanski (irad". Državni pravdnik, g. Muhleisen, pravi, da so v uvodnem člauku cesarskemu namestniku de Pretiš u predbaciva, da ravna strankarsko, kar ni istina, da se tedaj napram istemu hujska k sovraštvu iu zaničevanju. Tedaj nasvetuje državnega pravdnika namestnik, da se zaplenjenje članka po §. 300 k. z. potrdi. Kar se tiče „Poslanega" pekovskih mojstrov, v katerem se trdi da kazoenci v Karlau pečeni kruh mečejo v stranišča in da neka ženska prašiče z njim krmi, tudi ne odgovarja resnici, kajti dopis vodstva kaznilnice oporeka vse te trditve, ker je kruh dober in zdrav. Torej naj se tudi konfiskacija tega „poslanega" po §. 300 k. z. potrdi. Zastopnik uredništva „Slovenskega Naroda" g. dr. Zarnik pravi: „Zastupnik c. kr. državnega pravdništva uavel je iste razloge, kakor pri kon tiskaeiji prejšnjih člankov, in po njegovem mnenji bi motala biti sploh vsaka kritika javnih organov iu njih naredeb izključena. A to ne gre, kritika je po trebna in ako je napram de Pretilu nekoliko ostrejša, je to s stališča „Slovenskoga Naroda", ki zastopa vse Slovence, popolnem utemeljeno. Sicer pa ni v člauku čisto nič novega povedanega, nego le ponovljeno to, kar se je govorilo v državnem zboru o de Pretisu in kar ni smelo biti konfiskovano." „V državnem zboru se je trdilo, da je de Pretiš velik sovražnik Slovanov in da ne dela v državnem interesu, ako v Istri podpira italijanski živelj, da se siri, na Goriškem pa zopet priporoča nemški jezik za ljudske šole. Da ni prijatelj Slovanov, po kazal je de Pretiš, ko je potoval po Istri in prišel ua popolnem hrvatski otok Krk (Veglia). Tam ga je župan pozdravil kot cesarskega namestnika v hrvatskem jeziku, a gospod de Pretiš se je zanič-Ijivo obr.-.il od župana in laško rekel: „Non capisco questa lingua!" To je gotovo jako razžaljivo za Slovane. Sam presvitli cesar posluia vsacega, naj govori v katerem koli jeziku, jako milostno in pazljivo, in ako govori slovanski, piesvitli cesar odgovori v kakem sorodnem slovanskem jeziku, katerih nekatere jako dobro govori, ako pa ne. je zmirom poleg presvitlega cesarja kdo. kateri mu pove dano raztolmači. Tedaj bi de Pretiš kot namestnik presvitlega cesarja moral imeti nekoliko več ozira, ko mu mora biti vender znano, da pred Nj. Veličanstvom presvitlim cesarjem so Slovani ravno toliko vredni, kolikor Italijani. Ako protežira g. de Pretiš italijanski jezik v Istri, ni to v interesu države, kajti znano nam je vsem, da je italijanski element Avstriji nevaren. Pa tudi nemštvo priporočati po Goriškem ni v interesu države, ker najde se povsod nekaj lizunov, to j« že v ČloveSkej na ravi, (in to je na Kitajskem, Francoskem in Ruskem ravno tako) kateri, da bi ustrezali visokemu gospodu, tlačijo ua nekorist slovenske mladine nemški jezik v ljudske šole. V Istri in na Primorskem sploh bi se imtl širiti in podpirati slovanski element, kajti isti je avstnjsko-konservativen Tudi trditev, da se je majal de Pretisov stol zadnji čas, je resnična, kajti to novost prinesla jo graška „Tagespost" z Dunaja iz dobrega vira, da bode de Pretiš zaradi Oberdankove sfere odstavljen in da na njegovo mesto pride feldmaršallajtenant Scbonfeld. To tedaj ni nobena laž in sploh v celem članku ni besede, s katero bi se hujskalo k zaničevanju ali sovraštvu proti g. de Pretisu, torej predlagam, da se konfis kacija tega članka ovrže. Kar se tiče „Poslanega" pekov, je znana stvar, da kaznenci na Gradu z raznovrstnim delom, katero izdelujejo, delajo ljubljanskim obrtnikom neizmerno veliko škodo in že v državnem zboru bil je razgovor o tem, da bi 3e obrtniško delo po kaznilnicah nadomestilo s kakim drugim delom, in minister Pino je obljubil, da se bode z vso pozornostjo gledalo, da se ta obrtniška dela odstranijo in nadomestijo z delom za c. kr. atmado ali pa, da se kaznenci porabijo za osušen ie močvirja ali reguliranje rek, kakor se to godi na Ogrskem. Zdaj pa se je odredilo, da si kaznenci sami tudi kruh peko in se godi tedaj tudi pekom velika škoda, torej je razumljivo in opravičeno, da so se oglasili, in „poslano" pekov je bil tedaj: „Ein Aufscbrei des Brodgewerbesu ne pa kujskanje „zum Hass und zur Verachtung" po §. 300 k. z. Tedaj predlagam, da se tudi konfiskacija za radi tega članka razkrepi." Sodišče potrdi konfiskacijo zaradi obeh člankov. C. kr. cekini. ...... . . 5 „ 66 Nemške ni arke ..... . p»8 „ 50 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 , 75 Državne srečke iz 1. 18ti4. 100 „ 1B7 „ 4°/o avstr. zlata renta, davku prosta. . 97 „ 75 Ogrska zlata renta 6°/0...... 120 „ 80 n 4°/0...... 88 „ 66 „ papirna renta 5»/,..... 86 „ 85 .r)"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 114 n 25 Zi'inlj. obč. avstr. 4'/t*/o z,!lt;i zast. listi . 11C> „ 75 Prior, oblig. Elizabeti.io zapad, železnice 10 > „ 50 Pr or. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 Kreditne srečke......100 gld. 170 „ 60 Etadolfove srečke.....10 „ 20 „ 75 Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 116 „ 25 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 226 „ 50 Zahvala Tujci: 14. marca. Pri ttloiin s Greca iz Logatca. — Perz iz Gradca. — Bisofa iz Reichshotna. Pri .ti»lici: Wedan, Lang, Gerstcl, in Ambergor z Dunaja. — prosrčna vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, posebno predstojnici namiljenih sester, katera nam je tako blagovoljno preskrbela dobro postrežbo za Časa bolezni našemile, nenadomestljive matere, in častitim gg. duhovnom in gg. bogoslovcem za po-voličevalno in milo petje pri pogreDu. Posebno še izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo gg. mesarskim mojstrom za dragoceni venec in za prijazno navzočnost pri pogrebu in drugim p. n. daritcljem krasnih vencev in sploh vsem spremljevalcem vseh stanov od blizu in daleč za zadnjo pot na miro-dvor. V Ljubljani, v 13. dan marca 1883. Ostala žalujoča rodbina (156) Slovša. Ravnokar je izšlo: „Oesterreich und die kroatisehe Frage". Cena 50 kr., po pošti 55 kr. „Was bringen uns die neuen Steuer-vorlagen des Ministeriums Taaffe?" Cena 10 kr., po pošti 15 kr. ter se dobiva pri (155-2) Iv. (i i on t i n i-ji v Ljubljani. V zalogi Ivana Giontinija v Ljubljani .je ravnokar izšla (145—5) Milica Polka (francaise), v spomin 125letnice Vodnikovega rojstva uglasbil "Vlctor Parma. Cena 40 krajo., s pošto 42 krajo. Pri naročbi šesterih izvodov so jeden navrže. Met orologično poročilo. (I3r<3{1jl*'>«l pretedeni toclon.) Barometer: Srednje stanje barometrovo je bilo v pretečonein tednu zelo nizko in je bilo sploh za 9 59 mm. pod normalom; znašalo jo namreč 725*71 mm. ter bi:o bhiuo v ponedeljek nadnorinalno. Najvišje, za 6*90 mm. nad normalom, je bilo srednje stanje v ponedeljek; najnižje, za 17*16 mm. pod normalom, v ponedeljek; razloček mej maksimom in minimom srednjega stanja je tedai znašal 23-36 mm. Tudi stanje spi h je bilo samo trikrat nadnorinalno; naj višje, za 875 mm. nad normalom, je bilo v ponedeljek zjutraj ; najnižje, za 17 94 mm. pod normalom, v nedeljo zjutraj ; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 26*69 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 7-40 umi., jo imel torek: najmanjši, z» 034 mm., četrtek. Thermometer: Srednja temperatura je bila v pretočenem tednu zelo nizka in sploh za 3"2° C. pod normalom; znašala je namreč — 0-6° C. ter bila vse dni podnormalna. Najvišja, za 1'3° C. pod normalom, je bila v ponedeljek; najnižja, za 4-4° 0 pod normalom, v četrtek; razloček mej maksimom in minimom srednjega Btanja je tedaj znašal 3*1° C. Tudi stanje sploh je bilo le 3krat nadnorinalno, in sicer najvišje, za 34° C. nad normalom, v torek opoludne; uajnižje, za 8 8° C. pod normalom, v torek zjutraj; razloček mej inaks mmii iu minimom sploh je tedaj znašal 12*2° C. Največji razloček v stanji jednega dne, za 12*2° C, je imel torek; najmanjši, za 3 8UC, nedelja. Vetrovi pretočenega tedna bo bili precej močni, sicer pa zelo nespremenljivi. Največkrat, 14krat, je bil „vzliodu, 4krat „zahod", 'Jkrat »burja", lkrat „brezvetrije". Nebo je bilo največkrat, 15krat, ,,oblačno", po .'J k rat pa „jasno11 in „deloma jasno'*. Vreme je bilo, posebno v drugej polovici tedna, nestanovitno: teden je imel štiri snežene dneve z 840 mm. mokrine. Slamnike pero in prenareja po najelegantnejših novih modelih in naj-nižjej ceni Josip Merješič, (157 — 1) Sv. Petra cesta št. 29. dne 15. marca. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Papirna renta..........V8 Srebrna renta .... .... /Ia(Ji renta........ 5u/0 marcua renta........ Akeije narodne banke ...... Kreditne akcije...... . London . ..... . . Napol. . ........ V 8 gld. 20 ki 78 _ 50 97 75 92 ■ 95 m 832 n — 311 n 90 119 n 75 m 5* « 48'/, s Mazilo za lase! Po i>«*ol. dr. I*itliii. Jedno mijhotjšili ttredatev« da se prostor, kjer raso lasje, utrdi iu da lasje ««* izpadajo, ob jednem jim daje lep leak in so uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa anmo 6© novcev prodaje pravega. lekarna „pri samorogu" J. pl. Trnkoczy-ja na Mestnem trgu št. 4 v Ljubljani. (40—7) St. 1307. (138—3) Sekundarska služba v deželnej bolnišnici v Ljubljani z letno plače 400 gld-in posebno začasno nagrado 150 gld. za opravljanje sekundarske službe v bolnišnični poddružnici, potem s prostim stanovanjem, svečavo in kurjavo, je izpraznjena in se bode n» dobo 2 let oddala, ki se pa utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za 2 leti podaljšati. Prošnje w. to službo naj se pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani ulože do 30. marca 1. 1993. Prošnjikom je dokazati, da so doktorji zdrav-niStva ali da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili, in navesti, če so že kaj službovali. Na proš-njike, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega dru/.ega slovanskega ji zika, se bode postbno oziralo. Natančneja pojasnila daje vodstvo bolnišnice v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 28. februvarja 1883. Deželni glavar: T h u r n. l/datelj in odgovorni urednik Mak s o Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".