Pq&tninq plačana y gotouini.
KOH1ERE1EC
6LRSILG KON1ERE35KE6FV QRUSTUR ZR (T1RR1BQR5K0 0BLR5T • i
□opise, naročila in reklamacije je pošiljati: Honje-rejskemu àrustuu za marib. oblast, luanjkouci
„Konjerejec“ izhaja 6krat letno
Člani društua sprejemajo list brezplačno. Haroč-nina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo
Štev;. 4.
maribor, čne 15. oktobra 1929.
Letnik Ul.
Dirkalni kasač.
Spisal Rudolf Albrecht, prevaja dr. V e b 1 e, drž. vet.
(Naldalljevauje.)
6.	poglavje.
Trenaža za dirke.
V-ažen notranji moment pri trenaži na dirkalni progi obstoji v tem, da ohranimo podkoVanje na višini s tem, da konja prekujemo prilično vsake štiri .tedne z novimi podkovami ali pa s prekovanimi starimi. Če je bil konj z dosedanjimi podkovami zadovoljivo balanciran in če te niso preveč obrabljene, da bi delale službo nadaljne štiri tedne?jih damo prekovati, t. j. sneti in po izčiščenju kopita z nožem in pilo v svrho odstranitve mrtvega -roga zopet pritrditi. Kopito naj pri tem zopet dobi natanko isto obliko kakor pri prejšnjem podkovanju, ki je izpolnilo svoj namen. Da bi v to svrho določili in v spominu ohranili dolžino in kot črte tekoč od svitka k prstom napram, kopitnemu podplatu, eksistira: merilni aparat, ki izraža to razmerje v stopi-/njah in ki bi naj ne manjkal v nobenem večjem hlevu. V manjših hlevih bo zadostovalo zabeležiti dolžino kopita. Prvotna teža podkove je itak vpisana v podkovski knjigi. Sneto podkovo zopet stehtamo, da vidimo, koliko je zgubila na teži po obrabi; če je postala prelahka, jo nadomestimo z novo podkovo natančno iste oblike in v prvotni teži. Za trdo progo in za občutljiva kopita in noge je priporočljivo podložiti usnjeno ploščo pod podkovo; ona pokriva kopitni podplat ali pa ga pušča prostega, kakor je pač način konjevega teka.
Če se je trener pri vajah, prepričal, da potrebuje konj, ki ga je ravno prevzel, za dosego pravilne balance težje in večje kopito, je v stanju, da to potrebo zadovolji, ne da bi mu bilo treba tedne dni čakati, da rog naraste, to na ta način, da kopito umetno poveča. To se zgodi potom vložka dveh usnjenih plošč, molečih preko kopitnih robov, med katerimi se nahaja plošča iz klobučevine. Te tri plošče, so preko 1 cm debele, povečajo znajno kopitno ploskev ter zvišajo kopitno težo za cca 14 do 15 dek; samo po sebi se razume, da mora tudi ulova podkev odgovarjati temu povečanju. Če je kopito do prihodnjega podkovanja narastlo, lahko Podlaga izostane.
Podkovska knjiga, ki bi se jo moralo voditi v vsakem hlevu, vsebuje razen datuma podkovanja in dveh rubrik za sprednje in zadnje podkove, dve nadaljnji rubriki za kopitno dolžino in nagibni kot. Na ta način je podkovanje konja pravilno zabeleženo ter so te beležke važen pripomoček trenerja o priliki obnove podkov.
7.	poglavje.
Dirke.
Kakor smo že omenili,, ni uspeh dela nikakor gotovo merilo za izid dirk, ker ni sigurno, če se bo dokaz üspe-ha ponovil in posebno radi tega, ker pri dirkah pridejo v poštev mnogi momenti, ki pri vežbah manjkajo.
To je pred vsem start. Naš startni sistem, imenovan idealni start, •— če po pravici ali krivici, o tem ne bom. razpravljal — obstoji kakor znano v tem, da se star-tajoči: konji na svojem startnem mestu tako dolgo obračajo, dokler ne stoje vsi istočasno v dirkalni smeri in jih star tar ne spusti v 'tek z vzklikom in znamenjem zvonca. Startarjeva naloga je neizmerno težavna, ker ima vsak vozač naravno stremljenje za tem, da ugodneje odr ide kot drugi, kar se mora preprečiti, če poleg tega pomislimo, da konji odidejo po navadi s štirih do petih ali več startnih prostorov, bomo pojmili, kolika mera hladnokrvne prevdarnosti je potrebna za to, da spusti pravičen start v pravem momentu.
Radi čestega obračanja postanejo nekateri konji nevoljni, pride do upiranja, dviganja na zadnje noge itd., kratko rečeno, konj lahko zgubi dirko pri startu. Nasproti so pa med vozači pravi startni umetniki, ki, ne da bi naravnost postopali proti startnim pravilom, stvar tako naravnajo, dà so pri odhodnem signalu v polnem zamahu. To ima veliko prednost, da si ti vozači lahko v naprej izberejo svojo pozicijo v. dirki, četudi ne smatrajo za dobro, da bi takoj forsirali prvo mesto. Dobé se torej tako konji, ki dobe dirko pri startu. Seveda so ti konji tudi pri vajah dresirani na nagli start in vedo ponavadi točno, kaj morajo napraviti in kedaj se gre zares.
Lažji za kopja in vozača je takozvani »leteči start«, ki se ga pa more uporabiti le, če odidejo vsi konkurenti z enega startnega prostora. Pri tem startnem sistemu zapeljejo vsi soudeleženci okrog 50 metrov za startni prostor, tam obrnejo, da se naravnajo v eno črto in tako dosežejo starterja, 'ki da v tem primeru znamenje za odhod. Pri neenakem temperamentu konj in pri stremljenju vozačev, da si pribore pri odteku kako' prednost, zahteva vsekakor — kakor izkušnja ve — tudi ta start ponavadi več poskusov*
V dirki sami iahko spravimo konja po neugodni poziciji ob vsak izgled na uspeh, če mora teči po drugi ali tretji sledi namesto na notranji črti. Če pomislimo, da je dunajsko dirkališče na notranji strani 1100 m dolgo in da meri v tretji in četrti sledi okrog 1200 metrov, lahko presodimo, koliko, distanc mora več preteči konj, ki ne najde proste notranje proge. Pà celo ta prednost je končno, često tudi, brez pomena, če se pred dotičnim konjem borijo dva ali trije drugi konkurenti bok ob bok in v tem zidu ne najde prehoda. In tako so možne v dirki neštete situacije, ki postavijo vsak račun na glavo; to so slučaji borbe, ki so dali povod, da je eden naših"najstarejših
dirkačev izgovarjal stereotipen izrek: »Da, v dirki izpade vedno drugače!«
Pa neglede na zunanje slučajnosti, imamo v dirki računati s tem, da dobi večina 'konj »dirkalno vročico« ter se v dirkah drugače ponašajo, kot pri vajah. V resnici se dober dirkalni 'konj nikoli popolnoma ne izčrpa pri vajah ter šele v dirki radi prirojenega borbenega nagona pokaže, kaj zna. Nekateri konji sé običavajo vleči v žvali pred dirko radi razburjenja in nestrpnosti, to se pravi, da se oprejo z vso silo na žvali ter tako izčrpajo vso silo, ki jim ob koncu v 'končni borbi zmanjka. In tako prinesejo dirke ne le za gledalce, temveč tudi za trenerja in vozača marsikako presenečenje.
Med ta presenečenja pri dirkah spadajo v prvi vrsti izkušnje, ki jih napravimo glede zmožnosti stanja konj. Ta pojm ni absoluten, temveč relativen, ki je odvisen od sledečih momentov: Konjeva kondicija, razdalja in tempo dirke. Pri dve- do triletnih konjih je definitivno sploh ne moremo ugotoviti, ker so distance za te starostne razrede krajše in jih je zato tudi pri pomanjkljivi zmožnosti stanja, a pri zadostnem speedu, lažje obvladati. Niti pri trenaži ga ne moremo ugotoviti, ker vaj pri pametnih vajah dirkalne distance nikoli ne ab-solviramo v polnem dirkalnem tempu. Morebitna presenečenja doživimo lahko zato šele v dirki, ko moramo daljše distance absolvirati v polnem tempu.
Ta presenečenja so lahko prijetna v toliko, v kolikor se prepričamo, da konj v finišu razpolaga še s toliko moči, da poseka svoje konkurente; neprijetna so pa tedaj, če konj n. pr. popušča in se'utrudi, ko je absolviral tri četrtine distance. V*, prvem primeru konstatiramo obstoječo, v zadnjem pa pomanjkljivo zmožnost stanja.
Pa tudi ta konstatacija ima'pravzaprav brezpogojno vrednost le za dotično dirko, spremeni se pa lahko v kaki drugi dirki. Če mora v prvem primeru konj, ki ga označimo kot »stojača« (Steher) prvo fazo dirke pre-bežati v prenaglem tempu, ki gre preko njegove moči, bo svoj speed uporabil in mu bo na koncu dirke odporne sile zmanjkalo; tak konj bo, kakor pravi strokovni izraz »umrl«. V drugem primeru se pa . zopet »nestojač« (Nichtsteher) znajde v situaciji, ki ga spravi v stanje, da n. pr. na čelu dirke svoj speed in svoje moči štedi; on bo s polno energijo do cilja branil svojo pozicijo in v tej dirki »stal«.
Kljub temu se pa v pogledu zmožnosti stanja od četrtega leta dirkalnega kasača naprej da izreči pozitivna sodba ter se lahko ugotovijo vzroki za obstoječo ali manjkajočo zmožnost ^stanja.
Konji s flegmatičnim temperamentom, ki se v začetku dirke ne prenaglijo ter ne razburjajo, bodo radi razmeroma mirnejše srčne in pljučne akcije usposoblje-nejši absolvirati daljše distance kot vroči konji, ki dobé že pred dirko neke vrste vročico, se dajo v prvi fazi dirke komaj držati, pri tem pa srce in pljuča preobremenijo tako, da ne morejo prestati distance. Nadaljnji moment, ki močno upliva na zmožnost stanja, je teža ba-lančnih pripomočkov. Naravni tekač, ki teče z lahkimi železi brez ali z le malo prstnih uteži bo naravno lažje absolviral distanco, kakor pa konvertirani dvojnik s težkimi železi in težkimi balančnimi pripomočki.
Končno igra način zgradhje ulogo', ki je ni podcenjevati. Lažji konj srednje velikosti bo postal prej sto-jač, kot pa prevelik, težek -konj, ki težko premikale lastno težo.
Praktično spoznavanje nam nadalje pove, da marsikateri konji svojo zmožnost" stanja povečajo na ta na-čiii, da si v teku pomagajo, to se pravi, da, ne da bi
naravnost nečisto tekli, od časa do časa s svojo telesno težo z ene strani na drugo »zmenjajo« in si tako izmenjaje olajšajo svoje mišične skupine. V to služita tudi eden ali dva skoka v diru, ki ju je lahko parirati, da .privoščita pljučam -mal oddih za novo intenzivno delovanje in pospešita na ta način »stanje«, Te pripomočke najde konj sam po sebi in, dokler ne prekoračijo do-, pustne meje in ne vplivajo neugodno na čistost teka, jih naravno ne smemo grajati, četudi je normalno dalje .tekajoči konj napram temu oškodovan.
Gotovo je, da lahko absolvira konj z velikim spee-dom pri zadostni pripravi in pravilni tehniki vozača tudi dirke preko najdaljših distanc z uspehom, četudi nima tega, kar v splošnem označujemo kot .»veliko zmožnost stanja«. Če n. pr. takega konja na ovinkih proge malo zadržimo ter ga pustimo, da se izdiha, in vozimo le v ravni črti v polnem tempu, se bomo čudili, kako lahko pride domu tudi spidičen »nestojač« po daljših potih.
Naša največja rejna preizkušnja stanja za štiriletne konje, derby, je kljub svoji dolgi distanci 3360 metrov že videla konje kot zmagovalce, ki so bili poznani kot »letalci« in ki bi jim nihče ne bil prisodil sposobnosti, biti zmagovalec preko te distance. Mnogo je mogoče pri tem pripomogla hladnokrvna umetnost vozača, ki je tempo pravilno presodil, uporabljal pravilno taktiko in prihranil konjem moči za konec. Za take klasične dirke, v katerih je vozačeva volja do zmage pač nedvomna, bi naj bila zato dovoljena uporaba ure štoparice v njegovo podporo ; to pa le mimogrede.
Kar se tiče kondicijoniranja v svrho povečanja zmožnosti stanja, spada to poglavje deloma v področje tre-naže, deloma v poglavje kasačeve izrabe. V trenaži se lahko potom primernih vaj srce in pljuča tako okrepi da so pripravljeni" ià absolviränje daljših potóvT Ponovni počasni heati (po potrebi Trije do štirje pri enih vajah, četudi preko krajših .distanc) ohladé tudi preveliko marljivost in pomirijo razburjene živce. Toda glavni učinek na kondicijo imajo vendarle dirke same. Ne velja zaman stavek: »Ena dirka kondičijonira bolj kot tri vaje«. Če zato v dirkalnih poročilih čitamo, da je bila konju ta dirka »potrebna«, da mu je ona dirka »koristila«, je to ponavadi pravilno rečeno, predpostavljamo pa seveda, da ni bila dirka prenagla in konju v kondiciji škor dovala, namesto da bi jo pospešila.
Naš dirkalni sistem je z ozirom na različno zmožnost stanja konkurentov predvidel dirke letalcev in sto-jačev tako, da pri pravilnem ravnanju ni prikrajšan noben konj. Posebno dirke preko angleške milje, ki se vrše o priliki, nudijo konjem, ki razpolagajo z mnogo spee-da in malo vztrajnosti, priliko za dokaz posebnih sposobnosti in za dosego hitrih rekordov.
Ko smo ta predmet tako izčrpali, preidem na primerjalno presojo delovanja trenerja, vozača, oziroma jahača pri dirkah v teku in diru.
V nasprotju s športom v diru (galopu), v katerem sta trener in jezdec dve različni osebi, vodi konja pri dirki v teku ponavadi njegov trener. To imä svoj razlog. Medtem, ko obstoji pri športu v diru naloga trenerja le v tem, da spravi konja v kondicijo, in naloga žokeja v tem, da jezdi kolikor mogoče najnagleje na konju s prirojenim načinom teka, je naloga trenerja in vozača kasačev neprimerno težja in' bolj komplicirana. Ne glede na kondicijoniranjè, ki igra glavno ulogo tudi pri trenaži kasačev, mora trener tekačev svojega konja najprej balancirati in videli snio, da je ta naloga vse drugo, samo ne enostavna. On mora preprečiti, da njegov konj ne načne v dirki prepovedanih načinov teka kot so pas,
dir ali kar leži vmes, da bi ne bil diskvalificiran. Konj v' diru nasproti ne more v dirki pasti niti v pas niti v tek (kas), ker je dir (galop) njegov edini in naravni način hoje v diru. Radi tega se gre pri žokeju le za lahko težo, moč in rutino. Vozači v kasaških dirkah nasprotno res da na Dunaju niso.' omejeni v teži, vendar pa v jakosti, rutini in izkušnjah ne smejo zaostajati za žokejem; oni morajo povrhu teh lastnosti razpolagati Še z dobro, lahko roko, hladno glavo in z bliskovito naglo zmožnostjo odločitve. Glavna stvar pa ostane vendar, da vozač mora natanko poznati posebne lastnosti svojega konja.
Res je, da so vozači, ki znajo konja natanko presoditi, če so vozili ž njim le pred dirko >en- jdo dvakrat po dirkalni progi, pa tudi, če niso prej nikoli sedeli za njim. r° -so pa izjeme, in zato je nastalo pravilo, da trener vozi sam Š svojim konjem v dirki.
Za-dirkalnega vozača kakor za trenerja mora biti človek rojen; dobra roka vozača se podeduje; naši najboljši vozači so razen tega zrastli pri konjih. S tem naj ne bo rečeno, da ne spi ta. talent tudi v marsikaterem amaterju, ki so ga razmere privedle šele v poznejših letih k dirkam za vozača. Pa-kakor v vsaki umetnosti, ne zadostuje danes samo talent, da bi človek, dosegel izredne uspehe kot dirkalni vozač. Tisti, pri katerem se ne razvije do genija, ne bo prekoračil poprečne mere.
Predno Zaključim to poglavje, moram spregovoriti še o rekvizitu (orodju), ki ga dirkalni vozač neobhodno potrebuje, ki se ga pa zelo zlorablja, to je b i č.
Že v poglavju prvega vežbanja (vlomljenja) enoletnih konj, sem opozoril na namen, ki bi ga naj timel ta instrument v dirki; edino namen poziva za tek naprej, ki ga mora konj sprejeti brez strahu. Naravno, da se ravna v dirki čas tega poziva in njegova intenziteta po konjevem temperamentu. Flegmatičen konj potrebuje to opozorilo 'kmalu po pričetku dirke in energičneje kot pa vozač konj, ki ga moramo v prvi fazi dirke očuvati pred preveliko marljivostjo, nasproti pa v končni borbi energično pódpirati.
Drugače dober konj, ki na vsak opomin z bičem skače, je ali slabo uvežban (vlomljen) ali pa ni tako zadovoljno balanciran, da bi mogel teči s to balance v zaže-ljenem, ostrejšem tempu. Žal, se pa čestir dogaja, da mlad, vročekrven vozač vsled razočaranja ali, ker sumi, da je konj zloben in slabe volje, konja, ki pada v dir, še pray posebno obdeluje z bičem,'»da bi mu iz-tepel kaprice«^, ali »da bi ga privadil na bič«, kakor misli. To je vendar čisto pogrešno, ker si konj nezasluženo kazen zapomni in bo, namesto da bi pri prihodnjem pogrešku mirno patirai, iz strahu pred pričakovano kaznijo še prav posebno dirjal. Star amerikanski trener, umrli »profesor« Horace Brown, je rekel, če je to gledal; »Z bičem se ne da balancirati noben konj«, in ta nepobitna resnica bodi s tem sporočena vsem začetnikom in dirkalnim vozačem, da se po njej. ravnajo.
(Konec prih.)
Premovanje konj v mariborski oblasti leta 1929.
Premovanja plemenskih konj v letu -1929. so se izvršila v mariborski oblasti ob desetletnici obstoja »Konje-rejskega društva za mariborsko oblast«.
Premovanje v Žalcu za sodni okraj Celje in Vransko se je izvršilo kot prvo dne 26. julija t. 1,
Tega so se udeležili gg. kmet. svetnik inž. Zidanšek, višji živinorejski nadzornik Martin Zupanc, vet, ref. ljublj. oblasti živinozdr. g. Černe za žrebčarno na Selu, inž. Ivan Oblak za živinorejsko , okrožje Celje, za konje-rejsko društvo pa predsednik g. Lovro Petovar, odbor-nžka Maks Gradt in Franc Turnšek ter ravnatelj Janko Grivec.
I Za premovanje sta prispevala okraja Celje in Vransko Din 3500.—•.
Predstavljenih - je bilo komaj 22 plemenskih konj v vseh petih skupinah, od katerih je bilo 20’ obdarovanih s skupnim iznosom po Din 3990.^^?.
Prve nagrade so prejeli:
V	prvi skupini Ivan Resnik iz BukovžlaSka za 14-letnö kobilo po Robertu z žrebetom po Podarke.
V	drugi skupini Vinko Turnšek iz Medloga za 4-letno žrebico po Somu.
V	tretji skupini Ivan Resnik iz Bukovžlalka za 2-letno žrebico po Siamomi I.
V	četrti skupini za edino prignanko Miha Medved iz, Lotkovevasi za lletno žrebico po Somu.
V	peti skupini Jože Čulk iz Blaslovč za 21etne,ga žrebčeka po Podarke.
Z ozirom na svoj. čas lepo razvito konjerejo v Savinjski dolini, -je nudilo letošnje premovanje le žalostno sliko, ter. se bodo morala premovanja v tem . okolišu sploh opustiti, ako se veselje do konjereje ne vrne.
V	Šmarju pri Jelšah se je drugi dan dne 27. julija t. I. za istoimenski srez nadaljevalo.
Premovanja so sé udeležili obl. svet. referent g. dr. Rajer, višji živinorejski nadzornik g. Martin Zupanc, za žrebčarno vet. ref. ljublj. oblasti živinozdravnik gosp. Černe, Za živinorejsko okrožje Celje inž. Ivan Oblak, nadalje g. živinozdravnik Peter Rihtarič ter za konj. društvo g. Lovro Pet.ovar, odbornik Fanc Turnšek ter ravn. Janko Grivec.
Okrajni nastop, Posojilnica in Konj. podružnica so prispevali skupaj znesek po Din 2350.—.
Kljub neugodnemu vremenu je bilo predstavljenih 39 plemenskih konj, od katerih je bilo 29 obdarovanih teir v premijah.izplačanih Din.4620.-—...
Kot prvi so bili obdàrovani:
V	prvi skupini g. Janez Javornik iz Sp. Selc Za 9-letnof kobilo neznanega rodu, z žrebetom po Ouinettu de Sartalard.
V	drugi skupini g. Ivan Kunej iz Trebč za 41etno žrebico po Podarke.
V,	tretji skupini Franc Drofenik iz Vodarjev za 2-letno žrebico po Goričanu.
V	četrti skupini Jakob Zupanc iz Pristave za lletno žrebico po Vranu.
V	peti skupini Janez Zupanc iz Mestinjske vasi za 21etnega žrebčka .po Ouinettu de Sartalard.
Premovanje je nudilo za Šmarje prav lepo sliko razvijajoče se konjereje ter kaže reja leto za letom lepše uspehe.
V	Sv. Lenartu v Slov. gor. se je vršilo premovanje plemenskih konj dne 1. avgusta 1929.
Premovanja so se udeležili višji živinorejski nadzornik g. Martin Zupanc, za žrebčarno vet. ref. ljublj. obl. živinozdr. g. Černe, za veliko županstvo Maribor živi-riozdravnik g. Pirnat, za konjerejsko društvo pa predsednik g. Lovro Petovar, odbornik g.. Alojzij Janžekovič ter ravn. Janko Grivec.
Konjerejska podružnica pri Sv. Lenartu je nabrala za to premovanje znesek po Din 3709.—, kar priča o izredni marljivosti odbora.
Predvedenih je bilo 49 izredno lepih plemenskih konj, od katerih je bilo obdarovanih 38 s skupnim zneskom po Din 6720.—.
Kot najlepši so bili obdarovani:
V	prvi skupini 71etna kobila po Nikelnu, žrebe po Gambrinusu, last Jakoba Senekoviča iz Sv. Marjete ob Pesnici.
V	drugi skupini triletna žrebiea po Bojanu, last Matije Vračiča iz Senarske.
V	tretji skupini 21 etna žrebiea po Kruger ju, last Antona Ježovnika iz Ihove.
V	četrti skupini lletna žrebiea po Quidam de Hemp-' tine, last Jakoba Purgaja iz Jurjovskega dola.
'V peti skupini 21etni žrebček po Sokolu, last Jožefa Kaučiča iz Ihove.
Premovanje je nudilo izredno lepo sliko ter kazalo naraščajoče zanimanje za to prelepo panogo našega gospodarstva.
Premovanje v Ptuju se je vršilo dne 2. avgusta 1929 za srez Ptuj.
Udeležili so se ga sreski poglavar g. vladni svetnik dr. Vončina, za žrebčarno na Selu vet. ref. ljublj. obl. g. živinozdravnik Cerne, živinozdravnik g. Zavadilik, za konjerejsko društvo predsednik g. Lovro Petovar, odbornik Alojzij Janžekovič ter ravn. Janko Grivec.
Ptujski srez je eden največjih srezov, vendar se je predvedlo komaj 51 plemenskih konj, od katerih je bilo premovanih 37 ter je bilo na premijah izplačanih 5610 dinarjev.
Okrajni zastop je daroval za premovanje Din 2500.—, trije -denarni zavodi pa skupaj Din 750.—.
Prve nagrade so prejeli:
V	prvi skupini Jože Horvat iz Gabernika za 5letno kobilo po Geant Goliatu, žrebe po Biseru.
V	drugi skupini Ivan Prosenjak iz Spuhla za 3Ietno žrebico po Bravu.
V	tretji skupini Anton Goliat iz Cirkovec za 21etno žrebico po Georgu V.
V	četrti Skupini Franc Zelenik iz Krčevine za 1 letno žrebico po Krpanu.
Premovanje niti kvantitativno niti kvalitativno ni doseglo premovanj prejšnjih let ter kaže absolutno nazadovanje.
V	Ormožu se je vršilo premovanje plemenskih konj dne 3. avgusta 1929 za ormoški srez ter so mu prisostvovali krezki poglavar g. vladni svetnik dr. Vončina, višji živinorejski nadzornik g, Martin Zupanc, za žrebčarno na Selu vet. ref. ljublj. obl. g. živinozdravnik Cerne, živinozdravnika gg. Zavadilik in Lešnik, za konjerejsko društvo predsednik g. Lovro Petovar ter odbornika g. Franc Bezjak in živinozdravnik g. Pirnat ter ravn. Janko Grivec.
Predvedenih je bilo 55 plemenskih konj, od' katerih je bilo premovanih 42. Na premijah se je izplačalo 6470 Din.
K premovanju so prispevali: okr. zastop.Din 1500.—:j Okrajna posojilnica Din 1000.—, Mestna občina 500 Din, Kopj. podružnica ter dva druga zavoda Din 700.-^.
Prve nagrade v posameznih skupinah so prejeli:
V	prvi skupini Jože Janžekovič iz Sterjapec za.6-letno kobilo po Goljatu, žrebe po Asti Brilantu.
V	drugi skupini Alojz Janžekovič iz Sterjanec za 3-letno žrebico po Clàironu.
V	tretji skupini Ivan Bratuša iz Obriža zà 21etno žrebico po Pistonu.
V	četrti skupini Alojz Lah iz Vitana za lletno žrebico po Brabantu,
V	peti skupini Jože Janžekovič za lletnega žrebčka po Asti Brilantu.
V	ormoškem Okraju se kažejo najlepši uspehi smo-trene konjereje, pa tudi!ljubezen do konja.
V	Ljutomeru se je v tednu od 11. do 18.. avgusta t. 1. vršila obrtno-gospodarska razstava ter se je s tó raz1 stavo zvezala tudi razstava širom naše domovine znanega ljutomerskega konja atnerikanske in angleške pol-krvne pasme.
Razstave so se udeležili oblastni komisar g. dr, Leskovar, g. srežki poglavar dr: Alojzij Trstenjak, g, km:. svetnik inž. Zidanšek, obl. vèt. referent dr. Rajer, višji živinorejski nadzornik Martin Zupanc, živinozdravnik g. Škof, za Konjefejsko društvo predsednik g. Lovro Petovar, odbornika i živinozdravnik g. dr. Veble ter Alojz Janžekovič in ravn. Janko Grivec.
Ta razstava ljutomerskega konja je nudila prav izcedno lepo sliko ter dokumentirala vso ljubezen, ki jo goji kmet na -ljutomerskem polju že desetletja do reje dirkalnega konja ter mu je znal pridobiti sloves širom domovine.
Razstavilo se je 74 prvovrstnih konj ter bilo obdarovanih vseh 74. Izplačalo se je na darilih v vseh petih skupinah Din 15.000.-- od katerih je prispevala država Din 5000,—, oblast Din 4350.-—, privatniki pa Din 5650.—.
Prva darila za najlepše konje v posameznih skupinah so prejeli:
V	prvi skupini g. Ivan Bunderl iz Veržeja za lOletno kobilo koketko po Ezorjö, žrebe po Rodaunu.
V	drugi skupini g. Matija Vaupotič iz Lukavec za 3-letno žrebico po Pozorju.
V	tretji skupini g. Jožef Slavič iz Bunačanov.za 2-letno žrebico po Uskoku.
V	četrti skupini g. Franc Skuhala iz Križevcev za 1-letno žrebico po Pozorju.
V	peti skupini Mihalj Filipič za Slet-nega žrebca Ferda po Pozorju.
Ljutomerski okraj je s to razstavo pokazal, koliko se S smotreno konjerejp more doseči.
Premovanje v Beltincih za celo Prekmurje -se je izvršilo dne 16. avgusta 1929.
Udeležili so še ga višji živinorejski nadzornik gosp. Martin Zupanc, za žrebčarno vet. ref. ljublj. obl. gosp. Cerne, za Konj. društvo predsednik g. Lovro Petovar, odbornik Alojz Slavič ter ravn. Janko Grivec.
Predvedlo se. je 92 plemenskih konj, obdarovanih je bilo 51, izplačalo Pa se je na premijah Din 7450.—.
Prve nagrade so prejeli:
V	prvi Skupini Martin Žižek i-z Žižkov za 71etno kobilo neznanega rodu, žrebe po Ruderju.
V	drugi skupini Franc Nemeš iz Tešanovec za 4-' letno žrebico po Morganu.
V	tretji skupini Vendei Nagy iz Radmožanec za 2-letno žrebico po Parpaju.
V	četrti skupini Liik Stefan iz Tešamovec zalletno žrebico po Parpaju.
Premovanje je nudilo lepo sliko ter dokumentiralo izredno zanimanje za konjerejo v Prekmurju.
Reja kasača na kmetiji in njeno pospeševanje.
, Slavič Alojz, Banovci.
V drugi številki »Konjerejca« z dne 15. aprila t. 1. sem skušal ugotoviti upravičenost reje kasača na kmetiji
Konjerejsko društvo za Mar. oblast v Ivanjkovcih
Pregled
o premovanju konj v lelu 1929.
Tek. št.	Dan pre-movanja		Kraj premovanja	Prigon je znašal v skupinah						Obdarovanih je bilo v skupinah						Diplome je prejelo v skupinah						Priznanice je prejelo v skupinah						Kako je bilo			
				1	2	3	4	5	vkup	1	2	3	: 4	5	vkup	£ i	2	3	4	5	vkup	1	2	3	4	5	vkup	vreme '	p ri gon	materijal	podkov, j
1	26	julij	Žalec	2	11	5	1	3	' 22	2	9	5	l	3	20	i	1	1		§||	3	—	—	f —	: —	IP	1 ■'^ifl	lepo	slab	srednji	slabo .
2	27	„	Šmarje	14	9	e 9	6	1	39	12	5	6	5	1	29	11	1	1	1	—	4						.r If	dež	srednji	srednji	srednje
3	1	avgust	Sv. Lenart	22	9	11	6	1	49	14	8	10	5	1	38	3	1	—	—		4	3	2		-	—	5	lepo	lep	dober	slabo
4	2	n	Ptuj	17	10	11	11	■ 2	51	13	9	9	6		37	1	1		—	‘H-	2	—	; —	2	—	M	2	lepo	slab	dober	slabo
5	3	»	Ormož	15	14	11	10	5	55	13	9	9	7	4	42	i 3	2	3	—	—	8	2	2	1	—	; —	5	lepo	srednji	izboren	dobro
6	14	„	Ljutomer	10	26	22	10	6	74	10	%26	22	10	6	74	; 3	12	5	3	1	24	-	IÉ	—	mk	' —	I -	lepo	lep	izboren	dobro
7	16	»	Beltinci	35	29	12	16	—	92	20	17	6	8	—	51	; 2	2	—	m		4	3	3	2	i	—	9	lepo	lep	izboren	slabo
8	26	»	Čakovec	49	70	30	18		167	19	. 21	15	11	—;	66	F '3	3	—	—	—	6	2	3	3			8	lepo	izreden	dober ;	srednje
9	27	. ' »	Prelog	55	58	41	29	4	187	18	23	19	17	3	80	1	3	1	S1	11	5	3	3	3	2		ll	lepo	izreden	izboren	srednje
			- Vkup	219	236	152	107	22	736	121	127	101	70	18	437	18	26	11	4	1	60	13	13	11	3	8-	40				
•15	Dan premovanja		Kraj premovanja	Premije v pos. skupinah												Prispevki						Drugi izdatki				Totale	
				1		2		3		4		5 ;		vkup		države		oblasti		privatnik.		kovači		obč. sluga			
1	26	julij	Žalec	700		1910	—	900	—	80	—	400	—	3990	.—	U|		490	—	, 3500	ll	2l0	—	30	—	4220	
2	27	tt	Šmarje	1910	—	1000	—	940	—	670		100	V	4620	;C-~'	§i mi	—	2270	—	2350		■ —	—		—	4620,	
3	1	avgust	Sv. Lenart	2790	gg	132l	—	1540	—	770	Fp	300	m	6720	Ul		—	3011	— •	3709	—	F- ■■ —	—	—	—	6720	—
4	2	»	Ptuj	1980	—	2290	—	1500	—	840	—	—	—	5610		—	—	2360	—	3250	—	—	—	—	—	5610	—
5	3	tt	Ormož	2340	—	1300		1290	—	940	öS	600	—	6470	r'—;	. —	—	3770	—	3700	-■		—	—		6470	—
6	14	tt	Ljutomer	2050	—	5600	—	4450	—	850	—	1050	—	15000	—	5000		4350	-	5650	—	—	—	—	—	15000	—
7	16	tt	Beltinci	3000	—	2650	—	850	—	950	—	—	—	-7450	—	—	—	7250	—	200	—	Ü —	—	10	—	7460	—
8	26	tt	» Čakovec	3650	—	3450	—	2500	—	1600	—	—	—	11200	■	—	—	7750	—	3450	fg|	—	—	—	—	11200	■ —
9	27	»	Prelog	3650	—	4950	—	3000	—	2400	—	300	—	14300	—	—	—	9100	—	5200	—	—	II	— -		14300	—
Vkup				22070	—	23470	—	16970	—	10100	—	2750	—	75360	—	5000	—	39351	—	31009		200	—	40	—	75600	—
D
3
ra
Ü1
□
2
o
a*
*1
Q
vO
M
o
jj
in . rc
ro
03
—*■
n
D
3
Ln
v okolici Ljutomera. V pričujočem pa poskusim dokazati upravičenost njenega pospeševanja in to s strani konje-rejcev samih, kakor tudi s strani državnih ter samoupravnih oblasti. Kakor sem že v prejšnjem spisu omenil, je reja kasača v ljutomerski okolici utemeljena, tako mislim, je tudi utemeljeno njeno pospeševanje. Oe pa se hoče kakršnokoli živinorejo pospeševati, se ji mora že od_.začetka določiti končni smoter, pa bodisi pri govedoreji mlečnost ali n. pr. pri svinjah dobra izraba krme za tvorbo mesa ali masti, ali je pa končni cilj reje lahko tudi kaj drugega. Slišal sem celo, 'da nekje v Ameriki gojijo posebno vrsto petelinov, ki so jako bojeviti za posebne petelinje boje. Ni mi pa znano, kak gospodarski donos prinaša ta reja.
Povedal sem že, da bi bil pri našem kasaču njegov rejni smoter, da je dober gospodarski konj v danih razmerah, razen tega pa še, da se prišedši treniran na dirkališče, tudi tam uveljavi. Iz tega razloga je pa stališče naših konjerejcev neprimerno lažje, kot onih kobilarn, ki gojijo konje le za dirke, kakor tudi onih, ki gojijo le gospodarske konje. To pa splošno iz razloga, 'ker je vsaka živinoreja v dveh ali več smereh težja od one z eno smerjo. Da kaže ljutomerski konj tip dobrega gospodarskega konja, sem že dokazoval, da pa se je marsikateri znal uveljaviti tudi na dirkališču, to pa ne samo v Ljutomeru, ampak širom naše domovine (tudi v bivši Avstriji in še izven njenih meja), vse to je poznavalcem itak znano. Vendar je potrebno ta konjski tip v obe smeri spopolniti, kar se da doseči pri dobri volji obeh v poštev prihajajočih činiteljev, to je pri konjerejcih samih, kakor pri prej omenjenih oblastih. Takrat bi naš konj res v svojih lastnostih daleč nadkriljeval marsikatero konjsko pasmo ; iz ljutomerske okolice bi nastala res mala jugoslovanska Bretagna, in bi mi s ponosom lahko pokazali: »To smo ustvarili sami iz. sebe«. Podlaga za to je namreč dana. Odstraniti pa moramo našemu konju nekaj hib, dobre lastnosti, ki jih ima, pa še podkrepiti in jih ustaliti.	*
Kako to doseči? Skoro vsak rejec je zaljubljen le v svojega lastnega konja. Ta ljubezen sicer mora biti. Le kdor ljubi stroko, v kateri se udejstvuje, bo v nji napredoval, jo izpopolnil. A tudi razum mora pri tej ljubezni priti do veljave. IMi ga pri tej veliki ljubezni do lastnih konjev gledamo s premalo kritičnim očesom in včasih tudi kaj prezremo. Nesoudeleženec pa to dobro vidi.
Plemenska odbira pri konjih je pri rejcih v ljutomerski okolici že dolgo znana. Morala bi pa postati še strožja, doslednejša. Potem bomo pa kaj hitro vzgojili konje, ki jim tudi najstrožji kritik ne bo mogel do živega. 2e sedaj so rekli oni, ki so videli zadnjo velikansko razstavo v Monakovem in ko so potem posetili razstavo konj v Ljutomeru, da bi naši toplokrvni konji lahko tekmovali z nemškimi. Mislim, da je to dosti lepo priznanje! Torej plemenska odbira kot si jo zamišljam! — Omenil sem že, da je ljutomerski rejec kasača po razmerah prisiljen gojiti konja v dve smeri: kot kmetijskega in dirkalnega. Kot kmet mora obračati pozornost na to, da bo iz zaroda dobil dobre konje za kmetijo, kot rejec dirkačev pa bo polagal pažnjo na to, da bodo njegovi nad-številni konji tudi dobri dirkači, da jih kot take čimbolje vnovči. Za tako rejo je pa treba imeti mnogo umevanja, 'Požrtvovalnosti in vstrajnosti, pa tudi veselja in ljubezni •'do stvari same. Dogaja se še pač, da je ]&§ Naroda naših plemenjač dober gospodarski konj, a slab dirkač ali pa narobe. Da, pridejo celo slučaji, da ni niti prvo niti drugo. Najprvo je treba pomniti, da nihče nikomur ne
more nič dati, česar sam nima. Tako, slaba plemenska kobila, slab žrebec ne more dati zarodu lastnosti, katerih sama nimata. Pregovor sicer pravi, da kobila da rejcu le žrebe, konja pa si mora rejec" napraviti. Vendar iz žrebeta od malovredne kobile ali žrebca (mi takim konjem pravimo kljuni) ne bo napravil tudi najspret-nejši rejec dobrega konja. Torej naša plemenjača bi bila dosti visok, močan, ubogljiv in miren gospodarski konj. Tukaj hočem omeniti, da nekateri hočejo imeti le zelo visoke konje. S previsokimi konji imamo slabe skušnje. Njihove noge so navadno polne napak, oni so mehki itd. Nasproti pa tudi prenizka kobila ni za razplod1. Vsaj 15 H t. j. 162 cm bi plemenska kobila morala meriti. Kar pa je višje od 170 cm, je pa za naše razmere previsoko. To učijo tukajšnje izkušnje. Taki konji se ne morejo nikjer uveljaviti, dasi včasih kupci, posebno iz inozemstva, želijo visoke konje. Vsak pa kupi le enkrat, ker ima, kakor mi, menda iz pri nas vzrastlih visokih konj, istotako slabe skušnje. Naše podnebje menda ni primerno za vzgojo. visokega konja, ali tiči vzrok drugje. To naj preizkujejo drugi, ki so jim v to svrho druga sredstva na razpolago. To sem pa hotel tu pribiti, ker se vedno na novo oglasi kdo ter zahteva, da bi naj naš konj bil bolj visok.
Da plemenska kobila ne sme imeti očitnih lepotnih napak, je jasno. Plemenjača z dednimi napakami pa itak ne šteje v umno konjerejo. Vprežena v lahek voziček, pa naj bo naša plemenska kobila vsaj v mlajših letih isker, trpežen in hiter dirkač. Res je, da so plemenjače, ki bi odgovarjale v vseh navedenih podrobnostih, tudi na murskem polju redke, vendar pa jih je zadosti, da se vzgoji tip konja, kot sem zgoraj navedel. S temi kobilami bi se lahko dvignila celotna reja na murskem polju. Kako bi naj še stali vsi deli telesa v medsebojnem razmerju, nam je ob zadnjem občnem zboru žrebame prav nazorno predaval g. dr. Veble, upoštevajoč posebno telo konja, ki ima poleg drugih prednostih še to, da se že po telesnem ustroju samem lahko uveljavi pri dirkah. Ravno ta lastnost, da mora že mati dirkačev biti sama dobra dirkalka, se po mojem mnenju pri naši reji dirkačev premalo upošteva. Marsikateri rejec misli, da je s popuščanjem pod žrebca z dobrim dirkalnim uspehom v reji tudi na dirkalno zmožnost že vse opravljeno. Sicer pa o tem piše* članek. =*Dirkalni kasač« obširno takoj v začetku. Taki— tudi rejci —, ki tega nočejo upoštevati, imajo pač redko uspehe. Škodujejo pa še drugim vestnim rejcem, ker svoje konje prodajajo kòt dirkače, kupec pa se ž njimi na dirkališču ne more pokazati. S tem pa le kvarijo sloves ljutomerskega konja. Jaz krizo zadnjih let v veliki meri pripisujem tem, tudi — rejcem. Iz zgoraj navedenega pa sledi, da bi se vsi rejci kasačev ravno iz tega, čisto gospodarskega razloga, morali brez izjeme udeleževati dirk, da se dobro blago v tem smislu spozna, slabo pa iz reje izloči. Izgovor, da so darila premala, ne velja, ker darila, ki se pri dirkanju delijo, niso nobeno plačilo, ampak le nekako priznanje dobre konjereje ; dirka je vsaj pri nas le nekaka rejna preizkušnja. Vsak zaveden, rejec kasača je pa dolžan sam sebi kakor svoji okolici, da, ako pravi, da redi kasače, taiste tudi v javni dirki pokaže, ali pa se naj ne imenuje rejec kasačev. Da se pri vseh teh na dirkališču preizkušenih konjih mora voditi tudi račun o njihovi vrednosti za kmetijo, je umljivo. Ko bodo vsi rejci tako ravnali, bo storjen zadnji korak rejcev v prospeh reje kasača v ljutomerski okolici.
Drugi, še važnejši činitelj v konjereji je plemenski žrebec. Kakor gleda naš konjerejec svojo kobilo le z enim očesom, dene plemenskega žrebca pod povečalno
steklo* Z ene strani je-to tudi pravilno.- Ali še pri tako dobrem bo našel napake, posebno ako je skočnina zanj višja kot si jo-želi. Da pa se pri plemenjaku vobče mora vsa presoja vršiti strožje kot pri materni živali, sledi že iz tega, ker plemenjak podeduje svoje morebitne napake na 20, mogoče še več potomcev, medtem ko ple-menjača le na enega. V našib razmerah pa nam tudi pri tej plemenski odbiri mora biti pred očmi cilj reje: gospodarski in dirkalni konj. Tudi lastnosti obeh plemenskih živali so za presoditi in sicer tako, da se medsebojno izpopolnjujejo. Tudi o tem piše »Dirkalni kasač«,, a ima v vidiku le rejo .v dirkalno smer. Ako žrebec ne odgovarja, si je pač poiskati drugega. To bi pa bilo lahko storjeno,‘ako bi bili taki žrebci na razpolago. Pri nas je pa skrb za plemenske žrebce v rokah države, oziroma samoupravne oblasti.
Preidimo torej k drugi točki: pospeševanje reje v ljutomerski okolici s strani oblasti.
Zadnja razstava v Ljutomeru je pokazala, da mlajših plemenskih kobil ni ravno preveč na izbito, namreč takih, ki bi odgovarjale do sedaj povedanemu. Pokazala je tudi, da je zarod onih starejših kobil, ki izvirajo iz predvojnih žrebcev, brezhiben. Videlo se je pa tudi, da je dvo- in enoleten, kakor letošnji zarod jako dober. Govorim tukaj le o kasačih, kolikor so bili razstavljeni. Na druge pasme se ne oziram pri tem.
Kdor je pri tem kaj razmišljal, je lahko prišel do sklepa: Stare kobile so potomke predvojnih plemenjakov, mlade kobile so po večini zarod povojnih zasilnih žrebcev. Sedanji naraščaj pa izvira večji del 'iz plemenjakov, ki jih je dirkalno društvo z velikimi žrtvami najelo. Tudi žrebec' »Pozor« kaže po zunanjosti in š stališča kmetije dober zarod, želeti bi pa bilo, da se njegovi potomci, 'ki jih ni malo, tudi na dirkališču uveljavijo. Sicer je pa »Pozor« plod tukajšnje grude in ga je država kupila na prošnjo dirkalnega društva. Sedanji žrebec »Nepomuk« dirkalnega društva, je radi starosti tudi takorekoč »pomoč v šili«. Tako je vprašanje plemenskega žrebca v dozdaj označenem rejnem cilju pravzaprav še vedno odprto. A kakor se za odgojo gospodarskega konja kmalu najde primeren plemenjak, bi razplo-jevalec dirkačev bil tudi za dobiti. Večje težave pa dela izbira primernega plemenjaka, ki bi odgovarjal obema smernicama ljutomerske kasaške reje, in to še v obe smeri kolikor mogoče popolno. Tudi cene takim žrebcem so tako visoke, da se do sedaj še ni mogla odločiti niti državna niti samoupravna oblast za nakup. A konec koncem bo to kaj kmalu potrebno, ali pa bo reja kasačev v ljutomerski okolici brez usmiljenja propadla. Mislim P_a, da bi ta propad značil na našem narodnem premoženju vsekakor večjo škodo, kot je čena enega takega reji kasača v ljutomerski okolici odgovarjajočega žrebca. Govorilo se je, da se v tem oziru res misli nekaj ukreniti in sicer,; da bi sé nabavil en takozvani »francoski dirkač«. Povem tukaj le svoja osebna opazovanja.
.$ francoskimi dirkači je .že parkrat poskušala bivša Avstrija. Tudi v ljutomerskem rejnem okolišu smo Jih imeli. A mesto zboljšanja reje, sem opazoval nasprotno. Tudi glave »irancozov« obče niso lepe. Na lepoto pa se vsekakor pri konjih motamo ozirati. Kolikor pač jaz opazujem, so se z »amerikancj« delale tukaj vedno boljše 'izkušnje. Tudi bi pristni »francozi«, ki bi odgovarjali vsemu, kar se razmotriva, bili — kolikor je meni znano — neprimerno dražji ko,t istovredni »amerikanci«. Da mora kakor eden tako drugi, ki bi prišel v poštev, izvirati iz najboljšega rodovnika, se razume samo po sebi.
Drugo sredstvo za pospeševanje konjereje v obče je pa prirejanje konjskih tekem l§| dirk.
Kdor pozna zgodovino, ve, da se je.z dvigajočo sé kulturo vsakega naroda, rastlo tudi njegovo športno udejstvovanje. V vseh časih in pri vseh narodih, pa je igral konj kot športna žival pri tem jako važno vlogo. Tudi v našem narodu opazujemo čimdalje živahnejše športno udejstvovanje. To je tok časa in kdor ne gre s tem tokom, ga bo ravno oti pokopal. Da še konjski'šport pri naš ni tako uveljavljen kot v sosednih državah, so po moji sodbi krive razmere, v katerih smo dosedaj živeli. Sicèr pa prodira preko mej čimdalje bolj, ali je to potem komu ljubo ali ne. Jaz sem lé mnenja, da je to dejstvo treba gospodarsko izkoristiti. Imamo sicer tudi drugovrstne konjske tekme, ki pa se radi svöje ne-privlačnosti za široke plasti naroda ne morejo prav oživeti. Zanimanje za nje bo ostalo za zmeraj le izvestnim konjskim strokovnjakom. Zato se z drugimi konjskimi tekmami, kot si jih zamišljam tukaj, ne bom bavil. Kmetje murskega polja so se udeleževali dirk že od nekdaj. Precej blagostanja je prinesla sem umna konjereja into reja kasačev. »To je bilo nekoč v starih časih, ko je še luštno blb« bi menil kdo. Tudi ugovor, da je konj skoraj zgubil vrednost radi mehaniziranja prometa velja le deloma.
Kot kmetijska žival smatram jaz da je pri vedno večjem obdelovanju polja s stroji, ki jih premikajo največ konji, še pridobil. Do traktorjev je pri naših posestnih razmerah in razdrapanosti parcel še jako daleč. Kot športna žival je pa konj zadnji čas, če opazujemo svet, tudi čimdalje bolj upoštevan. To pa kot prèd-mét dirk. Sedaj pa poglejmo, ali irpajo dirke kot take sploh kak pomen, in ali bi bilo nujno potrebno, da se njihovo prirejanje podpira tudi iz javnih blagajn?
Da so dirke iz stališča konjereje naravnost potreba, bo menda vsakomur umljivo. Ako bi ne bile nobene važnosti, bi jih v naprednih konjerejskih državah kot je n. pr. Angleška ne upoštevali kot bistveni del konjereje. S stališča konjereje se v podrobnosti ne bom spuščal. Omenim le: Dirka je plemenska preizkušnja posameznega konja. Konj slabih mišic, slabega srca in pljuč se v dirki ne more uveljaviti, Istotako pa lahko pri dirki presodi opazovalec konja tudi na ubogljivost, mirnost, vstrajnost in druge zmožnosti.
Na važnost dirk gledam tudi s kulturnega stališča. Vzemite ljutomerskemu okraju dirke in odvzeli ste mu stem nekaj bistvenega, za naš živelj značilnega. Kdor je tujec opazoval priredbe dirk na Cvehu, je lahko videl s kako požrtvovalnostjo se udeležuje prebivalstvo murskega polja teh prireditev. Zanimanje za vsako sledečo točko narašča. Nastajajo celo cele stranke pristašev enega ali drugega konja, enega ali drugega vozača. Mislim, da ta utis veliko ugodneje vpliva na duševnost gledalcev kot n. pr. kake puhle kinopredstave po mestih. Isto bi jaz sodil gledé dostikrat plehkih in praznih igrokazov po gledališčih. A vendar gledališča veljajo kot nekaka kulturna središča in kot taka uživajo tudi precejšnje podpore iz javnih fondov. Enakovredne smatram dirke tudi javnim nastopom raznih telovadnih društev, tako glede gledalcev, kakor onih, ki pri dirkah sodelujejo. Vozač, ki zna voziti, mora tudi znati ohraniti prisotnost duha, izrabiti dobro trenutni položaj, pri vsem pa ohraniti mimo kri. Pride res včasih pri vozačih do kakih nedopustnih izrodkov športne borbenosti, kar pa se dogaja skoraj pri vseh vrstah športnih tekem. Bilo bi pa jako umestno od vodstev dirk, da vozače, ki povzročajo stalno slabo kri, od dirk izključijo. Dirke, bi
na ta način na vrednosti !e pridobile. S tujsko-promet-nega stališča navedem za važnost dirk le vzgled bratske nam države Češke. Stališče . javnih činiteljev- napram dirkam je bilo tam približno isto kot do nedavno pri nas. Znano pa je, da se nahaja ha Češkem več svetovno znanih kopališč oziroma zdravilišč. Bogataši vseh dežel prihajajo v ta kopališča iskat zdravja ali pa le zabave, posebno Amerikanci. Vsakokrat pa, ko so bile na Dunaju velike dirke so se ti denarni mogotci začasno preselili na Dunaj ter dolarje, ki so jih imeii za zapraviti v Evropi, največ potrošili na Dunaju. Sčasom so pa češki narodni gospodarji uvideli, da bi bilo za njihovo državo jako primerno, ako bi ti dolarji našli pri njih primeren odtok. In Čehoslovaška od te dobe prirejanje dirk vedno bolj pospešuje. Še en vzgled. Na Dunaju je socialna demokracija ob prevzemu vodstva dunajske občine hotela dirke kot zabavišče kapitalistov zatreti. Kmalu pa je morala to svojo * namero opustiti, nasprotno še je priredbe dirk z denarnimi sredstvi podprla, da so" ji na ta način ostali dohodki, ki so Dunaju posredno prinašale priredbe dirk. Navajam ta dejstva le za vzgled, dasi so razmere pri nas malo drugačne. A tudi pri nas govorimo vedno več o tujskem prometu. Upoštevati pa moramo pri tem vse 'kar bi utegnilo dotok tujcev pospešiti. Da so pa dirke tudi eno izmed teh sredstev, je iz prejšnjih dveh odstavkov razvidno. K temu pa je vsaj v neki meri potrebno, da temu stremljenju priskočijo na pomoč javne ustanove s primernim subvencioniranjem . takih priredb. Seveda pa morajo imeti iz teh subvencij glavno korist konjerejei kot taki. Morajo pa se tudi vršiti te priredbe dostojno, kot sem preje omenil. Zato je pa potrebno, da: korporacija,'ki da sredstva, bodisi državna ali oblastna ali. kaka druga uprava, zahteva, da prisostvuje tem prireditvam tudi od nje imenovani strokovni zastopnik,’ v naši oblasti bi to bilo »kohjerejsko društvo« oziroma od tega imenovani zastopnik. Potem bi bile tudi izključene razne zlorabe v škodo kmetom -'konjerejcem iz katerih bi po nekod radi imeli osle, ki bi donašali drva, ko so bili povabljeni na gostijo. To sem omenil raditèga, da sé izognem očitkom, ali ne vidim tudi senčnih stranij prirejanja dirk.
Pomena konjskih tekem z narodnoobrambnega stališča ne bom posebej podčrtaval. Istega se, kolikor opazujem, zavedajo v zadostni meri vojaški krogi, in gredo takim prireditvam po možnosti povsod na roko v zavesti, da v odločilnem trenutku, ko odpovejo vsa moderna tehnična prometna sredstva, pride, na vrsto zopet konj. To je sijajno pokazala tudi pretekla zima, ko je konj gazil ceste automobilom in vozil sneg od zasipanih vlakov.
Ker so toraj dirke važen konjerejski, tujskoprometni, kulturni in narodnoobrambni činitelj, raditega pa narodnogospodarskega pomena,-'imajO; vsled tega upravičenost, da se s strani javnih korporacij nekaj za nje žrtvuje.
Hvala Bogu je to prepričanje po dolgem ča,su tudi k nam prodrlo in bo, kakor upamo, vedno bolj. Saj je minister poljoprivrede letos že dovolil večjo vsoto za dirlkie. To in še marsikaj priča, da bo tudi nas enkrat objel veliki tok časa. Napočilo bo potem tudi novo razdobje v reji kasača v ljutomerskem okraju. Ta čas pa dobro razumeti in ga obrniti sebi v korist in v slavo naše domovine, bodi naša naloga!.
Razširjajte list „Konjerejec“!
Društvene in druge krajše vesti.
V Ljutomeru je priredilo Kolo jahačev in vozačev o priliki kmetijske in obrtne razstave dne 15. avgusta dirke s sledečimi rezultati:
I.	Dirka Rodaun, enovprežna za 21etne konje. 1400 m Din 1.500.—, Rujan (Rodaun - Pile) 2.25, Lenčika 2.26 in Lord 2.40. Startali so samo ti trije. Menda so bile to‘v prvič dirke za dvoletne konje v Ljutomeru in žal, da šo bili samo trije konkurenti. Prvič smo videli prodtìkté Rodauna iz kmetske reje Rujana in Lenčiko in zadovoljili so nas z lepim in pravilnim kasom, čeprav hitrost ni bila posebna. Letos šmo čitali o rekordu 1.22 dvoletnega kasača v Berlinu.
II.	Enovprežna dirka za vse 31etne in 41ètne konje, ki še niso dirkali. 1600 m. Din 1.500,—. Ega IL (Monte Christo - Elina) 2.02, Juriča 2.12, Pastor 2.23, Jula 2.24 in Asan 2.28.
III.	Dirka Lippitt, enovprežna za 4 do 10 letne konje. 2400 nji Din. 2.500. Polda 1.44, Felčika 1.45, Radoslav 1.48, Karolina 1.51, Eta 1.49, Gospodar 1.51, Prima 1.53, Robinson 1.55, Donna Dillon 2.03.
IV.	Dirka Čakovec. Ravna galopska dirka zä častniške konje. 1600 m. Din 1.500.—. Beba 303, Rokoko 3,09, Kosovka 3.12 in Šerika 3.16 za progo.
V.	Dirka Maribor. Enovprežna za 4—121etne konje vzgojene v Jugoslaviji. 2400 m. Din 3,500.—. Felčika 1.47, Gospodar 1.49, Nelka 1,46, Prima 1.50, Polda 1.48, Radoslav, Tulpa, Eta, Karolina in Donna Dillon.
VI.	.Dirka Rossmanit, dvovprežna za 3—12letne konje. 2400 m. Din 2.500. Nelka-Karolina 2.00, Polda-Felčika 2.02, Radoslav - Ovina 2.05, Eta - Gospodar 2.24.
Dirke so se izvršile v najlepšem redu in je bil tudi poset številen tako od strani domačega občinstva kakor gostov. Konjev bi bilo lahko več, saj so bile tri dirke splošne za konje vzgojene v Jugoslaviji, toda samo Eta in Gospodar sta bila iz Maribora, vsi drugi, domači. Presenetila je 41etna Ega II., ki izmed novincev še največ obeta, škoda, da že preje ni bila v treningu. Je pač produkt, Monte Christa. Kakor je; pokazala razstava so produkti Rodauna -izborni. ZategadeL je neumljivo, da g. Kardinar ni pripuščal Karoline, ki ima dvoje žrebet od Uskoka, Radaunu. Razlika ■ v skočnini je pač tako neznatna, da bi ne smela, prihajati v poštev; Morda pa je hotel imeti vrance, pa se ni posrečilo. Malo imamo dobrih kobil v ljutomerskem srezu, zato je obžalovati, da se te ne pripuščajo žrebcem take krvi, kakor je Rodaun. Tudi Nepomuk je letos imel le komaj četrtino kobil, ki so jih imeli žrebci na Cvenu. In vendar se Pozor, Posilni, Uskok nikakor ne morejo primerjati Nepomuku. Poglejmo, koliko si prizadevajo druge dežele za izboljšanje krvi. Društvo bi moralo določiti enako skočnino za Ne-pomuka, oni minus pri skočnini bi že lahko Rolo vozačev prebolelo v dobro naše konjereje. Upamo pa tudi, da se bo vendar končno vlada zganila in nekaj žrtvovala za nakup prvovrstnih žrebcev amerikancev. Konjerejca stane enako prvovrstna ali drugovrstna žival v! hlevu, lažje in bolje pa spravi v denar brezdvomno prvo. Pripuščajte konjerejei svoje dobre kobile le žrebcem priznane krvi in dobrim rekordom. Bodete videli, kako se bo naša konjereja v kratkem času dvignila in koliko veselja in ponosa bo na naših dirkah, ki so merilo za konjerejo na vsem svetu.
Dirkalno in jahalno društvo v Krškem je priredilo dne 18. avgusta t. 1. dirke na Krškem polju.
ij za 3 in 41etne konje 1.800 m startalo je 8 konjev in so dobili: I. darilo Petan Jože in Sromelj s 41etno ko-
bilo »Edo« po Makfildu, 4 leta stara. 4.16. II. darilo Kerin Franc od Sv. Križa s 31etno kobilo po Danku, 4.17. Til. darilo Kovačič Josip iz Drame 6 s 41etno kobilo po Danku, 4.45.
2.	za konje od 5 led In starejše, daljava 2.700 m. Star-talo je 13 konjev: I. darilo Udovč Anton iz Gor. Maha-rovca št. 4 s 121etno kobilo Puci po Gidranu, 6.16, II. darilo Lipej Ivan z Bizeljskega s 151etno kobilo Vido, 6.23.5, M. darilo Vide Jan. iz Dol. Stare Vasi št. 27 s 6Letno ru-javo kobilo po Furijozu, v času 6.41.
3.	enovprežna za mrzlokrvne konje, 1.800 m, vozovi na 4 kolesa, startali so 3 vozači. I. darilo Žnideršič Franc iz Leskovca, s 41etno kobilo Lustiko 5.16, II. darilo Kerar Martin iz Hrv. Broda št. 3, s 51etno kobilo Liso 5.16’9.
4.	dvovprežna, 2.700 m. Startalo je 7 vpreg. I. darilo Petan Josip iz Sromelj s 41etno kobilo Edo in 61etno Furioso 6.47. II. darilo Lipej Ivan, Bizeljsko, s 141etno kobilo Cibo in 51etno Vido 7.00, III. darilo Kužnik Franc iz Vidma, s 71etnim vrancem Pucom in 81etno kostanjevo Elo 7.09.
5.	jahalna, 2.700 m. Startalo je 6 jahačev, I. darilo Strojin Jože iz’ Ostroga, s 71etno kobilo Fuhso po Noniusu 4.03, II. darilo Vabčič Anton iz Leskovca s 41etno kobilo Sagio 4.13, III. darilo Kerin Franc iz Sv. Križa pri Kostanjevici s 31etno rdečo kobilo Valči, po Danku 4.15.
Jahalno in dirkalno društvo pri Sv. Jerneju na Dolenjskem je priredilo dne 1. septembra svoje dirke s sledečimi uspehi:
1. Enovprežna dirka: za 3 in 4 leta stare konje. 1600 m. 1. Janko Pecelj, Sv. Jernej, s kobilo Zoro 3.17.
2.	Franc Colarič, Prekopa pri Sv. Jerneju s kobilo Gidro 3.50^
H 2s E n o v p r e ž n a dirka za Sletne in starejše konje. 2400 m. 1. Anton UdovČ, Gor. Maharovc pri Sv. Jerneju s kobilo Gidro 5.31. 2. Ivan Bobič, Gor. Gradišče pri Sv. Jerneju s kobilo Furjozo 5.41. 3. Alojz Žnideršič, Roje pri Sv. Jerneju s kobilo Furjozo 5.50.
3.	Enovprežna dirka za Amerikanske kasače 2400 m. 1. Jože Petan, Sromlje, s kobilo Makfildo 5.30.
2.	Franc Kerin, Sv. Križ, s kobilo Sagi 5.44.
4.	Dvovprežna dirka. 1. Jože Petan, Sromlje s kobilo Makfildo in Majestozo 5.52. 2. Franc Korin, Sv. Križ, s kobilo Sagi in Danko 6i08. 3. Janez Bobič, Gor. Gradišče pri Sv. Jerneju s kobilo Furijozo in Stati 12.
5.	J ah a 1 n a dirka. 1. Janez Pevc, Bačka, konj Fu-riozo 3.31. 2. Franc Korin, Sv. Križ s kobilo Sagi 3.32. 3. Anton Vahčič, Leskovec, s kobilo Majestozo 3.57.
Dirke na Krškem polju in pri Sv. Jerneju so značilne v toliko, da Se na teh že pojavljajo amerikanci, produkti Makfilda, dočim so bili tàm doslej polukrvni angleži. Žal, da piscu teh vrstic ni bila prilika prisostvovati dirkam in ne more tedaj izrekati kakoršnekoli sodbe o poteku in organizaciji teh. Kakor vidimo iz rezultatov, živali niso registrirane pri Centrali kasaških društev za Jugoslavijo v Turnišču pri Ptuju. Prijava stane 10 Din in je s to treba vposlati plemenitveni list, potrjen od županstva in navesti ime žrebička ali žrebičke, to pa v prvem letu rojstva. Iz poročila o dirkah ne razvidimo visokost nagrad, najbrže so tako neznatne, da niso omembe vredne. Na tem trpijo vse naše priredbe. Za konjerejo se po prevratu malo menijo in toliko kakor nič se ni v desetih letih storilo za to važno narodno gospodarsko in obrambno panogo. Na priredbo dirk se gleda nekam po strani, nič ne izuči naših merodajnih faktorjev pogled v, sosedne dfžave, ki žrtvujejo naravnost ogromne vsote za pov-
zdigo konjereje. Pri nas pa da veliko županstvo nogometnemu društvu 30.000 Din, za kasaške dirke ni kredita, ali oblastni komisar za šahovski turnir 30.000 Din, kasaškemu društvu 1.000 Din podpore. Tako je pri nas! Pa navzlic temu je med našimi konjerejci dovolj dobre volje, da bodo navzlic omalovaževanju pristojnih faktorjev vzdržali. Kako drugače bi lahko bilo na dirkah pri Sv. Jerneju ali na Krškem polju, da s svojimi konji tekmujejo tudi ljutomerski konjerejci. Kako pa naj pošilja kmet svojega konja na dirke v oddaljenejše kraje, če ve, da z dobljeno nagrado ne bodo kriti niti prevozni troški, kaj šele zamuda časa. Ali nasprotno, da prihajajo dolenjski konjerejci v Ljutomer in Maribor na dirke. Koliko bi bilo tu vspoznanja in vzpodbude med konjerejci in koliko lažje bi došle dobre živali na trg. Nakupujejo se v inozemstvu za drag denar vse mogoče plemenske živali, nismo pa slišali, da bi se bilo nakupilo kakega prvorazrednega amerikanskega žrebca. Mala Avstrija pa imporrirà za ogromne vsote žrebce in kobile iz Amerike. Vse upanje imamo v sedanjega ministra g. dr. Frangeša, ki je z zakonom za pospeševanje kmetijstva posvedočil, da je temelj vsemu državnemu blagostanju izboljšanje in povzdiga kmetijstva. Nujna potreba je za konjerejo v dravski banovini nakup najmanj 5 prvorazrednih ameri-kanskih žrebcev, izmed katerih naj bi stala dva pri Sv. Jerneju, trije pa na Cvenu pri Ljutomeru. Sedanji čas po izvršenih mednarodnih dirkah, je najugodnejši za nakup žrebcev in konjerejci bi bili silno hvaležni g. ministru, da dovoli takoj potreben kredit. Dravska banovina ima vse predpogoje za dobro in uspešno konjerejo. In vsi strokovnjaki so edini v tem, da treba gojiti lahkega in hitrega konja, to pa so le amerikanci z vsemi svojimi drugimi vrlinami.	V
. Dirkalno in Jahalno društvo na Bledu pa je v okviru običajnega kmetijskega praznika priredilo dirke dne 8. septembra na novo otvorjenem dirkališču v Zaki.
Kasaško društvo v Mariboru je v dneh 15., 21. in 22. septembra priredilo svoj jesenski meeting. Rezultati so bili sledeči: 16. 9. Dirka Karla Pachnerja (1600 m, Din 6.000) se odločila šele v četrtem heatu in so bili konji v sledečem redu : Baccarat, Blanka, Freund, Hans in Gehmer-Gehmer. Najhitrejši čas je imela Blanka 1.34 v tretjem hitu. Dirka Soja (2100 m Din 3.500) Belona 1.47.5, Saladin 1,49.3, Elza 1.47, Tulpa 1.51, Felčika 147.5, Prima 1.52, Karolina 1.53, Fortuna 2.00.5, La Fliehe 2.09, Polda 1.41.3 in. Gospodar 1.44.2 sta bila diskvalificirana radi galopa črez cilj, Ega II. in Cridatar sta izostala. Dirka Ljutomer, 2000 m, Din 2.500. Polda 1.42, Elza 1.44, Radoslav 1.46.5, Tulpa 1.53, Egga II 1.52.5, Felčika 1.49.5, Prima 1.53, Eta 1.52.3, AVanda. 1.57, Nandi in Karolina izostala: Spominska dvovprežna dirka dr. Rossmanit 2800 m, Dih 4.000. Šumadija-Bibi 1.55.2, La Fliche-Sala-din 1.54.7, Tulpa-Prima 2.01, Eta-Wanda 2.03, Polda-Felčika 1.59 in Gospodar-Cridatar 2.06 radi galopa diskvalificirana, Gehmer-Gehmer - Elsa izostala.
21. 9. Dirka Ptuj, 1600 m Din 4.000. Prvi hit. Denes 1.43, Baccarat 1.44.5, Nelka 1.48, Gospodar 1.55, Karolina 1.54, Felčika 1.54, Gehmer-Gehmer 1.48, Fortuna 2.18, Cridatar 2.20. Dirka Ljubljana 2Ò00 m Din 4.000. Saladin 1.51.5, Belona 1.49, Tulpa 1.54.5, Dandolo L56.5, Prima 1,55, Egga II. 2.03, La Fliehe 2.08, Radoslav izostal. Drugi hit. Denes 1.37, Baccarat 1.39, Nelka 1.44, Gospodar 1.51, Gehmer-Gehmer 1.46, Cridatar 2.20. Dirka Monte Christo 2.100 m Din 2.500. Karolina 1.50, Radoslav 1.50.2, Polda 1.47, Eta 1.52.5, Egga II 1.57, Tulpa 1.59, Élsa 154, Prima 1.58, Felčika 1.57. Dvovprežna dirka. Turnišče, 2800 m Din 4.000. Karolina - Nelka 1.58.7,
Salome - Mirica 1.54,. Talpa - Prima 2.06, Qehmer Gehmer -Elza 1.55.3, Gospodar-Lovčen 2.05, Bubikopf -Bacca-rat, 1.59, Polda - Felčika 2.04, Fortuna-La Fliehe 2.22.
22. 9. Sistemizirana konjerejska nagrada 3.000 Din, 2200 m. Felčika 1.44.5, Prima 1.51, Eta 1.58, Radoslav izostal. Dirka Maribor Din 4.000, 2600 m. Salome 1.37, Polda 1.38, Gehmer-Gehmer 1.38.2, Bubikopf 1.46, Nelka 1.47, Baccarat 1.39 diskv. kot četrti. Dirka za nagrado. Din 4.000, 2200 m. Dandolo 1.44, Elsa 1.43, Felčika 1.44, Gospodar 1.51, Eta, Karolina, Tülpa, Egga II-, Cridatar, Denes 1.41.5 kot drugi radi nečistega kasa diskvalificiran. Po dirki je hčerkica g. velikega župana dr. Schauba-cha dvignila iz žare št. 1639 in je tako vstopnica s to številko zadela zmagovalca triletnega ruj. žrebca Dandolo (Monte Christo - Diana). Na dražbi je žrebca kupil za Din 7.000 g. Wagrandl iz Ptuja. Tolažilni handikap. Din 3.000, najkrajša proga 2100 m. Ega II. 1.45,. Fortuna 1.43, Tulpa 1.48, Wanda 1.49, Polda, Gospodar, Felčika, Nelka, Prima. Dirka Zagreb dvovprežni handikap. Din
3.000,	najkrajša proga 2800 m. Bubikopf-Baccarat 1.51, La Fliehe - Fortuna 1.52, Karolina-Nelka 1.56, Tulpa-Prima, Gospodar-Cridatar, vpregi Elza-Gehmer Gehmer in Eta - Wanda kot tretja odnosna četrta diskvalificirana radi galopa črez cilj. Vse dirke so se v redu izvršile. Vodstvo je moralo kaznovati g. Franca in Feliksa Fischerja radi nekorektne vožnje in oviranja drugega konkurenta vsakega pa 100 Din, g. Fr.. Filipiča radi neprimernega obnašanja proti drugemu vozaču z Din 200, g. M. Rasteigerja radi žaljenja vodstva dirke na Din 500, g. Fr. Kardinarja radi oviranja drugega vozača na Din 100, g. Karla Weitzla radi nepravega dresa na Din 50 in g. Fr. Skuhala se je strogo opomnil radi oviranja drugega vozača. ' ■
S tem so bile dirke za letos v dravski banovini zaključene, vsa društva so priredila te, izvzemši Kola jahačev in vozačev v Ljubljani, ki pa je priredilo lepo uspelo jahaško priredbo.
Kakor se ne more biti z Vsem zadovoljno, vendar se kaže lep napredek v delovanju društev zlasti nà deželi. Upam, da bodo že prihodnje leto vse kasaške priredbe pravilno organizirane in izvedene. Mariborsko kasaško društvo bo všem rado pomagalo.	N.
Lepa pridobitev za našo konjerejo; Anton Kerenčič, posestnik in župan na Pesnici, je kupil 91etno' ruj. kobilo
Anfängerin, rek. 1.26.4 iz Aspasia (Az Est - Ouarisa) po Densmore rek. 1.20.8 import, amérik. žrebcu, Anfängerin je bila v maju pripuščena Bob Armstrongu rek, 1.14, ki stoji v kobilarni Kagran pri Dunaju in je bil koncem leta 1928. importiran iz Amerike, Franc Wagner na Plaču pa je kupil lOletno kobilo Citrone, rek. 1.28.2 (St. Valient Vincent-Waserl) z letošnjo žrebičko in zaskočeno od znamenitega žrebca Gordon Peter (1.22). Tako smo dobili v Jugoslavijo dve prvorazredni plemenski kobili in želimo posestnikom mnogo sreče pri reji. G. Matija Vrečko iz Kalobja, si je pridobil v last kobilo Babette z letošnjo žrebičko po Rodaunu in zaskočeno od Nepo-muka. Babette je stara 22 let in je imela letos že 18, žrebe, do lanskega leta je bila plemenska kobila v kobilarni Turnišče. Izmed njenih produktov sta bila najboljša Barbar 1.25 in Bollerò 1.28. Imenovane konjerejce naj bi posnemali zlasti rejci amerikancev v ljutomerskem srezu. Brez dobrih kobil' ni dobre konjereje. Mala investicija za pridobitev dobre plemenske kobile se bo dobro poplačala. Morda bi se dalo dobiti našim konjerejeem kako podporo za nabavo dobrih kobil, s strani banske uprave. Na to, da bi državna uprava kupila V Ameriki nekaj kobil in jih oddala po nizki ceni najboljšim konje-rejcem, ne mislimo, tako prešerne niso naše želje. Saj niti za nujno potrebne žrebee ni kredita. Konjérèjci šo tako-navezani le na samopomoč.	N. '
Nov svetovni rekord za dvoletne je postavil v Le-4 xingtonu sin Mr. Me. Elwyna Main Me Elwyn z 1.16.6 na km.
Beogradsko Kolo kasača je priredilo v dneh 18. in 25. avg. in 1. in 8. septembra t. 1. svoje prve kasaške dirke. Skupne nagrade so znašale Din 84.000.—. Tako se tudi v naši prestolici vzbuja zanimanje za kasaški sport! Žalf da se prve dirke niso tako izvršile,, kakor bi si želeli. Prihodnje leto bo moralo Beogradsko, Kolo kasača stopiti v stik z društvi v Sloveniji, ki imajo s prireditvami dirk dovelj praktičnega izkustva in kjer je reja amerikancev doma.
izdaja: Konjerejsko društvo za mariborsko, oblast, Ivanjkovci,.predstavnik: Fran Veble, živinozdravnik. — Za uredništvo odgovoren : Stanko Detela. — Tisk Mariborske tiskarne, predstavnik : Stanko Detela, ravnatelj — Oba v Mariboru.
SKLADIŠČA SE
--------------TCI 2 IN 12-14
SSÜ5Ü1
WL DEBELO