Klic po  pomladi.
Prezgodaj, sinica,  oglašaš                     ¦       V jeseni je solnčnica stala
na drevju se: »Čičidi, čičidi!.. .«•                 na vrtu, dajala ti plod,
Povsod, glej, še zmrznjena zemlja              a  tudi na drugih  rastlinah
globoko pod snegom leži!                          si živeža našla povsod.
K nam s petjem priklicala rada                 Sedaj pa  drobtinice krušrte
pomlad bi, da zimskih nadlog                    sneg krije ti še na smeteh,
te reši in s cvetjem, zeienjem                    zato jih med zrnjem natresam
spet vrt okrasi ti in log.                            pod streho v teh hudih ti dneh.
Sirotka, kqko ti trepeče                             Tu se brez strahu mi približaj,
od mraza telesce drobno!                           ne bom te lovil kot nekdaj,
Proseče oziraš po hrani                             saj vem, da bi v ječi umoril
na snežno se belo zemljo!                          spomin te na svobodni maj!
Fr. Rojec   .