Uničevalne borbe se nadaljujejo na vsej vzhodni fronti Položaj se v zadnjih urah ni bistveno spremenil — Uničevanje obkoli ~!ilh sovjetskih armad hitro napredale — Borba za Petrograd Je še bolj srdita Vzhodna fronta, 24. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Na vzhodni fronti se položaj v zadnjih urah ni bistveno spremenil. Se obstojajo posebni razlogi za rezerviran ost. zaradi katerih, ni dopuščeno objaviti podrobnosti o razvoju položaja na skrajnem desnem krilu ncn.;-:!h postojank z navedbo krajev, ki so jih dosegle nemške sile, in smeri gibanja številnih kolon. V odseku dolnjega Dnjepra, kjer je neka nemška divizija z drzno akcijo prekoračila reko pri Berisla-vu, je bi ustvarjen strateški položaj, ki utegne biti važen za nadaljnji razvoj operacij. Vzhodno od Kijeva in južno od Poltave, kjer se ostanki obkoljenih sovjetskih sil še vedno skušajo izmotati, Nemci znatno napredujejo, vendar ni mogoče povedati nič natančnejšega. Lahko se samo sklepa, da je bitka za Dnjepr zaključena :n da dnje-prska fronta ne obstoja več. V nekaterih odsekih zasledujejo nemške čete sovražnika, ki kaže zaradi neprestanih in silnih akcij nemških sil že znake zmešnjave in utrujenosti. To zasledovanje ni samo sebi namen. Nemške s:le so sovražniku za petami in razbijajo ter uničujejo manjše odpore, da bi dosegle nove položaje v najkrajšem času in da bi preprečile sovražniku uničevanje cest, mostov, železniških prog ter industrijskih ter drugih naprav. Dočim je južna fronta še gibljiva, je položaj v odseku med Smolenskom in Lado-škim jezerom nespremenjen. V tem izredno važnem odseku je nemško letalstvo zelo aktivno. Nemške letalske sile napadajo sovražnik ovo zaledje in mu uničujejo oskr-bovališča, zbirališča in topovske postojan-ke. Borbe za Petrograd je še bolj srdita. Akcija topništva se kaže v vsej svoji moči v slehernem odseku, kjer potem delujejo v globino nemške napadalne čete. Letalske skupine zapovrstjo bombardirajo razne objekte z bombami največjega in velikega kalibra ter uničujejo sovražnikovo obrambo in skoraj povsod postavljene ovire. Izredno hndo je uničevanje v območju pristanišča. Pri Odesi je bilo ojačeno delovanje nemškega in rumunskega letalstva nad raznimi objekti obleganega mesta. Računa se, da je bilo ▼ zadnjih dneh izvedenih nič manj ko 25 bombardiranj podnevi in ponoči. Mesto je popolnoma zapuščeno. Človeška in živalska trupla puščajo ure in ure na cestah m trgih ter pod niSevinejiii. Življenjski pogoji prebivalstva so vedno bolj ne-vze pristanišče v Odesi, ki so ga la. PomoH in pristaniške naprave ter skla-nemsks tn rum unska letala močno napad-dišca so samo še ruševine. Neprestano bombardiranje Petrograda Berlin, 24. sept, s. Po poluradnih obve- f^"ih je nen-^ško leta-Lstvo nadaljevalo z močnimi napadi v področju Petrograda. Letalstvo je posebno podpiralo operacije kopne vojske. Z napadi v zaporednih valovih so bili uspešno bombardirani položaji so »•*■ *r>C)a 19*0 *5 —— leleznice H topništva in sovražne pehote. Nemška letala so napadla tudi v nizkem poletu številna zbrrališča čet in t renske kolone, katere bo razpršila. Več cest Je bHo z nemškim bombami razrušenih. Oskrbovalna skladišča in drugi važni objekti Petrograda so bili ponovno zadeti z bombami. Odbiti protinapadi na južnem odseku Berlin, 24. sept, s. Nemške čete so izvedle zmagovite borbe v južnem odseku vzhodne fronte dne 22. septembra. Na več točkah so boijSeviki skušali s silnimi protinapadi m ob pomoči tankov zavrniti nemško prodiranje. Protinapadi so se pa kon-čali z najtežjimi porazi za Sovjete. V teku akcij ao Nand njett to 2000 Nemško vojno poročilo število ujetnikov naraslo na 38O.OOO — Petd — Velik vojni plen — sovjetske mornarice skih divizij t sovjet-izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana. 23 sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Ko se poskusi sovražnih v prostoru vzhodno od Kijeva stisnjenih sil, da bi prodrle obroč, niso posrečili, je opaziti, kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, kako razsulo sovražnika čim dalje bolj narašča. Na mnogih krajih so sovjetski častniki in kemisarji strahopetno zbežali in zapustili čete. da bi se vsak zase rešil na varno. Kljub temu n"so mogli uiti svoji usodi. , Število v tej bitki ujetih se je medtem povzpelo približno na 380.000. Nad 570 oklopnih bojnih vozov in 2100 topov je bilo doslej zaplenjenih ali uničenih. Te številke še stalno naraščajo. 50 sovjetskih divizij se lahko smatra z« popolnoma uničenih. Med ujetniki je tudi vrhovni poveljnik 5. ruske armije. Razen že omenjenih armij sta si za srečni potek bitke pridobila posebne zasluge tudi armiji generala viteza v. VVeichsa in pehotnega generala Stulpnagla. V borbi proti sovjetskim pomorskim voj- Tudi protinapadi pri Poltavi odbiti Berlin, 24. sept. s. V področju Poltave so skušali Sovjeti z močnimi protinapadi zadržati nadaljnje prodiranje nemških čet. Sovjetski protinapadi, ki jih je podpiralo topništvo, tanki in oklopni vlak, so bili odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Nemške čete so v teku teh borb uničile 30 sovjetskih tankov. Gore trupel okrog Smolenska Berlin, 24. sept. s. Kakor se doznava iz vojaških virov, so se razbili silni sovjetski poizkusi protinapadov na področju vzhodno od Smolenska. Številne sovjetske edinice so izgubile dve tretjini in več svojega meštva. Boljševiki so se vrgli proti nemškemu ognju preko kupov trupel, toda so se morali povsod umakniti .Ne more se govoriti, kakor to delajo v Moskvi, o kaki boljšev:ški ofenzivi Niti poluradna agencija iz Moskve ni poročala o sovjetskih uspehih. Oblegana Odesa Stockholm, 24. sept. s. Dopisnik »Alle-hande« iz Moskve napoveduje, da bodo oblegani Rusi v Odesi izvedli obupni napor. da se osvebode. Dobili so ukaz sovjetskega, poveljstva, naj se upirajo do zadn.ega moža. Obrambne naprave mesta so bile ojačene. Madžarsko vojno por&č lo Budimpešta, 24. sept. s. Generalni štab madžarskih oboroženih sil poroča: Operacije zaveznikov se nadaljujejo po določenih načrtih. Propal odpora sovražnika, ki je obkoljen, se kaže že v nekateiih žepih, kjer sovražniške sile temeljito častijo področje. V drugih žepih se nadaljuje nim silam in transportnim ladjam so dosegle letalske sile tudi včeraj velike uspehe. Strmoglavska bojna letala so južno od Odese z bombami povzročila požar na neki križarki, hudo so zadela neko torpedovko tn en stražni čoln ter uničila 9 tovornih ladij s skupno 15.000 br. reg. tonami. Na vodah okrog Kronštata so letalske sile potopile eno kri žarko in en rušilec. Neka druga kri žarka in 2 rušilca «*o bili zadeti. Ena petrolejska ladja se je vnela. Nadalje so bile učinkovito napadene vojaške naprave v Petrogradu, nadalje sovražne železniške zveze okrog Brjanska in Harkova, kakor rudi na Krimu. V borbi proti britanski oskrbi po morju so letalske sile v zadnji noči vzhodno od izliva Humberja potopile trgovinsko ladjo z 8.000 br. reg. tonami ter bombardirale luko Great Varmouth. V borbi proti sovražnemu letalskemu napadu na neki konvoj so minolovci sestrelili 4 angleška letala. Sovražna letala se nad državnim ozemljem niso pojavila ne podnevi ne ponoči. uničevanje sovražnih sil, ki se Čedalje bolj zožujejo. Madžarske čete opravljajo nalogo, ki jm je bila poverjena. Delavnost sovjetskih čet. ki so pred madžarskimi, je čedalje bolj slabotna. Angleški tanki za Rusijo New York, 24. sept. s. Listi poročajo iz Londona podrobnosti o anglo-sovjetski ceremoniji ob priliki izročanja prvih tankov iz neke angleške tovarne sovjetskemu poslaništvu v Londonu. Vesti iz Londona pravijo, da so bili tanki razkošno izpo-tavljeni radovednosti obiskovalcev ter no-kriti z rdečo zastavo in nosijo ime neka.-terih oseb, ki so dosedaj pri boljševikih še dobro zapisane. Gre za tanke velike tonaže, ki so posvečeni Karlu Marxu, Leninu, Timošenku in Churchillu. Svečanosti ob spremstvu godbe, ki je igrala interna-zionalo in angleško himno, je prisostvoval tudi sovjetski poslanik Majki. Obnova verskega življenja Beri n, 24. sept. s. DNB poroča, da S9 obnavlja versko življenje v p edelih, ki so bili osvobojeni izpod boljševikov. Kakor se j je zgodilo že v Smolensku in v drug h kra-I jih, ki so jih Nemci zasedli, tako je b la ! na novo blagoslovljena tudi katedrala v Bari sovu. Poležal sovjetske mornarice na Baltiku Stockholm, 23. f*pt. s. Dcpionik iis>ta »Sccial-Demokraten« iz Hels-inlccv* poroča o kritičnem položaju sovjetske mornarice v Baltiku, kater je nemsko-finsJca akcija proti Petrogradu in Kronstaru zadala zn J^^i • H0«w Grajvo»T»r. Lub«S O . Valujki ^ , . t-->T2aporoi)e * »Ur i ^Jd.^a, BatalpaštnsK« ,____ G» icrrv Ankara Nemška strategija v Ukrajini Berlin, 24. sept. s. Izmed komentarjev k izrednemu poročilu Hitlerjevega glavnega stana glede poraza boljševiške armade v Ukrajini, je posebno zanimiv komentar ge n orala Liedmanna v »Bdrsenzeitung«. Visoki nemški oficir fk podal sliko operacij ▼ aspmem ki iifhajfn ndanini ruska se je zdelo, kakor da se je v ukrajinskem odseku nemško napredovanje nenadno ustavilo. To dejstvo, ki je ustrezalo samo sanjam sovražnika, je sprožilo kampanjo laži z vrhuncem v izjavah londonskega in moskovskega radia o domnevni pozicijski vojni, na katero naj bi bila nemška vojska odslej prisiljena. Kijev so vojaški kritiki v Moskvi poveličevali kot simbol odpomost-ne moči Sovjetov, dočim so v Londonu že govorili o izjalovljeni ofenzivi nemških čet Bombardiranje letalskih oporiii v Mikabi in Hal Faru na Malti LetalsU napadi na sovražne hndo poškodovani — Eno Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 2». septembra naslednje 477. vojno poročilo: V pretekli noči so naša letala znova uspešno bombardirala letalski oporišči v Mikabi in Hai Faru na Malti. Angleška letaka so se pojavila nad mestom Ben gazi jem in otokom Le rosom na Egejskem r.iorju ter so nanju odvrgla brez pravega reda nekaj bomb. Protiletalsko topništvo na Le ros u je sestrelilo eno sovražno dvomotorno letalo. ladje — Dve manjši ladji sovražno letalo sestreljeno Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala ponovno napadla tovorne ladje. Dve ladij manjše tonaže sta bili hudo poškodovani In ju je smatrati za izgubljeni. Operacijsko področje, 24. sept. s. (Od posebnega dopisnika agencije Štefani). Kakor je poročalo poročilo generalnega štaba, so naša letala tudi včeraj ponoči napadla letališče na otoku Malti. Znova sta bili zadeti z bombami majhnega in srednjega kalibra letališči Mikaba in Hal Far. Sovražnik ni reagiral. Vsa naša letala so se redno vrnila as oporišča. melu si je desno krilo vojske v. Gotcha pridobilo široko gibalno svobodo ter ustvarilo tako pogoje za močno uporabo moštva proti severnemu boku sovražnika na Dnjepru in proti obema stranema Kijeva. Vojska poveljnika v. Rundstćdta je prikorakala z juga in uničila mostišče pri Cer-kasiju in Dnjepropetrovsku ter naredila klin ob straneh sovražnika, katerega konica je bil Kijev. Sovjetsko poveljstvo je storilo vse. kar je bilo mogoče, da bi zadržalo nemško napredovanje na obeh krilih in se ognilo na ta način obkolitvi. Toda vsi sovražnikovi napori so se izjalovili in katastrofe ni bilo mogoče več odvrniti. Operacije od srede avgusta predstavljajo bilanco uničevalne bitke velikega sloga. Kljub razsežni fronti so te operacije v tesni medsebojni zvezi in z njimi se ustvarjajo pogoji za nove bitke. Simptomatično je priznanje moskovskih vojaških krogov, da je ta vojna dobila značaj obupne vojne. »Borsenzeitung« obravnava v dopisu iz Stockholma vprašanje angleško-ameriški h dobav Rusiji ter podčrtava, da bo anglosaške dobave boljševiškemu zavezniku požrl prepad, ki je pogoltnil že množine sovjetskega materiala. Zadrega Amerike vedno večja Roosevelt ne more izpoln'ti svojih obljub Londonu in Moskvi — Nove milijarde za oboroževanje New York, 24. sept. s. V komentarjih ameriških listov glede položaja na vzhodni fronti se splošno kaze zaskrbljenost za usodo vojne in Aasti za usodo same Amerike. »New York Herald Tribune« obžaluje, da je poteklo toliko časa, ne da bi Sovjetska zveza dobila iz Anglije in Amerike pomembnejšo pomoč. Washington si mora sedaj lomiti glavo, kako naj pošlje obljubljeni material Stalkiu. List pravi, da so zdaj težkoče vsak dan večje. »J>Jew York Daily News« objavlja melanholične pripombe k obljubi Roosevelta, ki je Angliji obljubil, da bo uničil nacionalni socializem. List podčrtava, da bi bilo v ta namen potrebno poslati v Evropo najmanj 4 milijone ameriških vojakov, kar pa še ne bi bilo jamstvo za uspeh. Zaradi tega je bolje, da se opusti ideja o pošiljanju eks-pedic ijskega zbora čez ocean. VVashington, 24, sept. s. Po vesteh lis+a *New York Times« naj bi Rooseveltovi eksponenti kongresa na sestanku v Beli hiši pristali na odobritev dopolnilnega kredita 6 milijard, ki ga zahteva Roosevelt, nasprotujejo pa ukinitvi in morebitni spremembi nevtralnostnega zakona. Glede tega se ne skladajo s predsednikom Roose-veltom. Prozorna politika Berlin. 24. sept. <*. V nemškem zunanjem minisB6rsenzeitung< objavlja članek svojega političnega sadelavca, Karla Megerla, v katerem opozarja na to, kako severnoameriški imperializem posega čedalje bolj v gospodarske osnove južnoameriških republik. Blago, ki je za latinsko Ameriko življenjske važnosti, je podvrženo dajatvam severnoameriškega zaSčitnega carinskega sistema. Blago pa, ki bi ga Južna Amerika lahko z veliko koristjo izvažala v Severno Ameriko, se brez predsodkov v Waahinglonu obdavčuje. To je sistem Ro-oseveltove vlade, zaključuje Megerle, g katerim hoče Roosevelt sodelovati z latinsko Ameriko. Pomanjkljiva oborožitev ameriške vojske Ne\v York, 24. sept. s. Poslanec Vree-land, ki je opravil orožne vaje kot rezervni oficir, je izjavil, da je pomanjkanje opreme in orožja ameriške vojske naravnost presenetljivo, kar je nerazumljivo spričo tega, da ameriški davkoplačevalci nepre- j Stano plačujejo za vojni proračun. Poslanec obžaluje, jni fazi poprav je zaposlen1 h mnogo vsakovrstnih delavcev od inteligenčnih poklicev, kakor so na primer arhitekti, pa do ročnih delavcev Vsa dela se oddajajo domačim podjetjem, ki e» svojim delom dokazujejo, da so tega zaupanja vredna. Zanimiv primer naših sposobnost-1 je gradnja posebnega paviljona za znano podjetje Fiat iz Turina. Prvotno je bilo odločeno, da bo Fiat razstavil v velikem paviljonu z drugimi tvrdkanr. Nato pa je izrazil željo, da bi dobil svoj samostojen paviljon. Za njegovo zgradnjo je postavil rok samo 21 dni, vse drugo r*a prepustil v odločitev vel esej mski upravi. Uprava je gradbena dela oddala stavbnemu podjetju Angela Battelina. mizarska pa nvzarstvu Pav-šič v Mostah. Paviljon, ki je stal 250.000 lir. je hi! dovršen v 1° <.ineh! Iznajdljivi organizatorji Ogromno ograni za torič no delo je opravil tudi velesejmski upravni aparat sam » svojim izkušen;m ravnateljem dr. Dularjem na čefln. Premostiti je bilo treba veliko vsakovrstnih težav tako glede nabave potrebnega gradbenega materiala kakor tudi glede reševanja prehrambenega m stanovanjskega vprašanja za zunanje obiskovalce. Le z neumornim in iznajdljivem delom ter z učinkovito podporo najvišje oblasti je uspelo rešiti vse te težave, kolikor je pač v trenutnem položaju najbolie mogoče. Za prehrano je preskrbljeno in tudi stanovanjsko vprašanje je rešeno za silo. Da ne bo prevelikega navala na prenočišča v Ljubljani, bo v času velesejma vozila iz Trsta do Ljubljane in nazaj poleg drugih posebnih vlakov izredna kompozicija, ki bo dnevno odhajala iz Trsta okoli 5. ure zjutraj in prihajala v Ljubljano ob 8. Zvečer se bodo mogli obiskovalci ob 20. že vračati nazaj. Za goste, ki pridejo Iz oddaljenejših krajev notranjosti države, bodo prenočišča preskrbljena deloma v Trstu, deloma v Ljubljani. V gradbena dela so bili doslej investirani 3 milijoni lir, kljub temu pa je še marsikaj začasnega in se bodo dela po končanem velesejmu nadaljevala. Predvsem naj omenimo, da je provizoričen tudi vhod s Celovške ceste. Drugo leto bo na tem mestu nova večja stavba, vhod pa bo z Latterm->nno-vega drevoreda skozi stebriščni hodnik m okroglo dvoranico, ki jo krije mogočna kupola, V oddaljenejši bodočnosti pa bo počasi verjetno pretesen tudi sedanji prostor in velesejem se bo moral polagoma širiti gori proti Tivolskemu hribu, kjer bo položno dvigajoči se teren izredno ugoden za napravo teras in njih učinkovito izrabo za nove razstavne prostore. Razstavljalci v posameznih prostorih Na letošnji prireditvi je oddeljen desni paviljon od vhoda vzdolž Celovške ceste razstavljalcem Ljubljanske pokrajine, levi paviljon ob cesti, ki vodi mimo kopališča Ilirije v Tivoli, pa razstavljalcem pokraj n iz notranjosti države. Srednja dva paviljona nasproti vhodu sta prepuščena: levi za razstave Ministrstev in desni za razstavo Goriške pokrajine. V paviljonu, ki stoji ob nekdanji uvozni poti s Celovške ceste, bo razstavljalo znano italijansko velepodjetje >Montecatini«. V paviljonu ob Latterman-novem drevoredu, dolgem 200 metrov, bo razstava italijanske obrti, za paviljon Ministrstev pa ima svojo stavbo tekstilno podjetje Srna Viscosa. V bližini je novo razstavišče Fiata. V kupolski dvorani bo okusna turistična razstava. V Lattermannovem drevoredu, kamor je sedaj že zgrajen železniški tir z odcepom pri gk nem vhodu v Tivoli, bodo razstavljeni na prostem električni avtobusi ter najmodernejši železniški vozovi in lokomotive italijanske proizvodnje. V paviljone, kjer so se prej nekdaj vršile zabavne varietejske predstave, bo razstava kmetijstva Ljubljanske pokrajine, ob zunanji strani pa tudi razstava malih živali. Privlačnost bo nedvoumno tudi razstava v nekdanji vele-sejrnski restavraciji, kjer bo poskušnja italijanskih vin, razstava vseh vrst italijanskega sira — pripeljali ga bodo 90 stotov — servirana pa bo tudi prava črna kava. Razstava vin s poskušnjami pa bo tudi v drugih paviljonih. Naš cviček in belokrajinec bosta na razpolago m paviljonu kmetijske razstave Ljubljanske pokrajine, v goriškem paviljonu bodo okusna goriška vina, posebno razstavo in poskušnjo t ojih vin pa bosta priredili italijanski zvezi pokrajinskih združenj. Razstavljena in ia poskušnjo bodo seveda tudi desertna vina. Razen opisanega bo imel letošnji velesejem še mnogo drugih privlačnosti, tako da bo nedvomno zadovoljil vsakega obiskovalca, obenem pa dosegel uspeh, ki ne more izostati. SPORT Lista šestorice naših najboljših lahkoatletov Ljubljana, 22. septembra. Objavljamo listo šestorice najboljših letošnjih uspehov v moških lahkoatletskih disciplinah po stanju, kakršnega je ustvarilo prvenstvo poedincev in moštev v Ljubljani. Ker je bilo na prvenstvu ocenjenih šest tekmovalcev, se nam zdi, da je evidenčna lista šestorice boljša kot ona petorice, ki je bila doslej objavljana. Lista izgleda sedaj takole: Tek na 100 m: 1. Lušickv (Planina) 11.2, 2.—4. Račič, Polak (oba Hermes), Sušter-šič (Planina 11.4, 5. Kolenc (Hermes) 11.5. Kandidata za šesto mesto sta Ilirijan Sodnik in Planinec Bratož z 11.6. — Povprečni čas: 11.416. Tek na 200 m: 1.—2. Polak (Hermes) in Lušickv (Planina) 23.8, 3. Bratož (Planina) 24, 4. kolenc (Hermes) 24.1, 5.—6. Pleničar, Krenčič (oba Ilirija) 24.3. — Povprečni čas: 24.05. Tek na 400 m: 1. Oberšek (Ilirija) 52.3. 2. Skušek (Planina) 53.2, 3. Naberrkk (Pla-» nina) 53.7, 4. Pleničar (Ilirija) 55, 5. Glonar (Ilirija) 55.3, 6. Kraner (Planina) 55.4. — Povprečni čas: 54.23. Tek na 800 m: 1. Košir (Planina) 1:57.4, 2. Oberšek (Ilirija) 2:01, 3. Magušar (Ilirija) 2:04.8, 4. Jovan (Planina) 2:08,0, 5. Glonar (Ilirija) 2:08,3, 6. Zupan (Planina 2:09,3. — Povprečni čas: 2:04,8. Tek na 1500 m: 1. Košir (Planina) 3:57.6, 2. Oberšek (Ilirija) 4:18.4, 3.—1. Magušar (Ilirija), Srakar (Hermes) 4:19, 5. Kien (Planina) 4:20.2, 6. Glonar (Ilirija) 4:24. — Povprečni čas: 17:51.9. Tek na 5000 m: 1. Kien (Planina) 16:11.2, 2. Glonar (Ilirija) 16:45, 3. Jan (Ilirija) 17:35.4, 4. Kocutar (Planina) 17:44.2. 5. Stana (Ilirija) 19:18.6, 6. Koritnik (Planina) 19:37. — Povprečni čas: 17:51.9. Tek na 110 m čez zapreke: 1. Lončarič (Planina) 17.8, 2. Jager (Ilirija) 18.7, 3. Kraner (Planina) 20.2. 4. Lužnik (Planina) 20.6, 5. Merala (Planina) 25. — Povprečni čas: — Tek na 400 m čez zapreke: 1. Skušek (Planinar) 58.8, 2. Kraner (Planina) 1:01.2, 3. Pleničar (Ilirija) 1:01.5, 4. Oberšek (Ilirija) 1:06, 6. Kompare (Planina). Povprečni čas: — Skok v daljino: 1. Bratož (Planina) 6.30, 2. Nabemik (Planina) 6.28, 3. Lončarič (Planina) 6.27. 4. Bačnik (Planina) 6.17, 5. Polak (Hermes) 6.10, 6. Smolej (Planina) 5.92. — Povprečna daljina: 6.173. Skok v višin«: 1. Milanovič (Ilirija) 1.80, 2.—L Bratovž, Slanina, Cucek (vsi Hermes) 1.70; za 5. in 6. mesto so kandidati Polak (Hermes), Mihelčič, Lužnik in Oma-hen (vsi Planina) z 1.65. — Povprečna višina: 1.70. Skok ob palici: 1. Bratovž (Hermes) 3.40, 2.—3. Pribovšek (Ilirija), Janež (Planina) 3.30, 4. Sega (Ilirija) 3.20, 5. Gašperšič (Hermesi 3.10, 6. ICsel (Elan) 7.75. — Povprečna višina: 3.158. Troskok: 1. Nabemik (Planina) 13.14, 2. Smolej (Planina) 12.73, 3. Lončarič (Planina) 12.32. 4. Kraner (Planina) 12.25, 5. Pri-bošek (Ilirija) 11.95, 6. Sbil (Elan) 11.89. — Povprečna daljina: 12.38. Met krogle: 1. Zupančič (Ilirija) 12 34, 2. Stepišnik (Ilirija) 12.16, 3. Malic (Hermes) 12.01, 4. Merala (Planina) 11.98, 5. Kosec (Hermes) 11.75, 6.- HJade (Ilirija) 11.61. — Povprečna daljina: 11.975. Met kopja: 1. Rigler (Planina) 50.79, 2. Kraner (Planina) 49.40, 3. Urbančič (Planina) 44.20, 4. Sodnik (Ilirija) 44.08, 5. Tr-ček (Ilirija) 44.02, 6. Cucek (Elan) 43.15. — Povprečna daljina: 45.273 m. Met diska: 1. Kajfež (Hermes) 37.87, 2. Dobovšek (Ilir.ja) 37,54, 3. Stepišnik (Ilirija) 37.37, 4. Kosec (Hermes) 37.35, 5. Sla-mič (Ilirija) 36.66, 6. Lužnik (Planina) 36.60. — Povprečna daljina: 37.20. Met kladiva: 1. Stepišnik (Ilirija) 52.35, 2. Zupančič (Ilirija) 41.68, 3. Hlade (Ilirija) 38.95, 4. Skaza (Ilirija) 36.21. 5. Bačnik (Planina) 35.20, 6. Jeglič (Planina) 34. — Povprečna daljina: 39.73. Statefa 4X100: 1. Planina 45.1, 2.-3. Planina II., Ilirija I. 46.0, 4. Hermes 46.3, 5. Planina III. 46.4, 6. Ilirija II. — Povprečni čas: — Štafeta 4X400: 1. Planina I. 3:91.1, 2. Ilirija I. 3:41, 3. Planina II. 3.52, 4. Planina II. 3:54, 5. Ilirija II. 3:54.2, 6. Ilirija III. 4:04.8. — Povprečni čas: 3:51.25. Ko bi ocenili na podlagi gornje tabele uspehe posameznih klubov s prvenstveno oceno, bi dobili naslednje rezultate: V tekih s štafetami vodi Planina s 136 pred Ilirijo s 85 in Hermesom z 28 točkami. V skokih je razmerje med Planino, Her- mesom. Ilirijo in Elanom 48.75; 22.75; 15:5; 2. V metih vođi Ilirija a 46 pred Planino z 22, Hormonom 15 in Elanom z 1 točka V skupni oceni jo prva Planina z 201.75 točke, druga Ilirija 119.5, tretji Hermes 50.75 in četrti Elan s S točkami. „Gazzetta deUo Sport44 o nalik atletih Italijanski športni dnevnik »Gazzetta delo Sport« prinaša o obeh prireditvah v Milanu in Rimu, na katerih ao sodelovali naši lahkoatleti in plavači. daljša poročila. V njih se dotika tudi uspehov Slovencev in pravi med drugim za Koširja in Stepišnik a približno naslednje: Tako Lanzi kakor Dorascenzi sta bila našim gledalcem znana: ni bil pa znan Košir, ki se je do 800 m zadržal na koncu dolge vrate tekačev. Nato pa je potegnil krepko in pokazal odlične sposobnosti odpora in hitrosti. Je močan atlet, ki bo dober srednjeprogas, ker ga dičijo velike rezerve sil. Vendai pa mora zboljšati ritem svojega tekmovanja, da bc mogel koristneje izrabiti svoj končni sprint. V metu kladiva je zapustil dober učinek Taddia, med tem ko se za Stepišnika zdi, da je bil nerazpoložen, ima pa fizično konstitucijo za velikega metalca. Borba med Taddiem in Stepišnik<»m bo kmalu Izpolnila korak naprej v prvenstvu te discipline. Smo na dobri poti. O nastopu plavačev v Kimu čitamo med drugim: Najboljši rezultati so bili doseženi na 1.500 in 400 m in v o ^eh tekmovanjih je zmagal Ljubljančan Žižek skoraj brez borbe. Edin nevarni tekmec mu je bil njegov klubski tovariž Močan, ker je med | tekmovanjem Slgnori postal nenadoma ne- ■ razpoložen. Zasluži upoštevano dejstvo, da l so Ljubljančani še v treningu in da bodo svoje čase se izboljšali. Lepa je bila borba med Angelijem in Pelhanom na 100 m hrbtno, med tem ko so ostale vzbudile manj zanimanja. Nogometne tekme v Nemčiji Za nogometno prvenstvo Spodnještajer-skega okrožja so se nadaljevale v nedeljo tekme v Celju in Kapfenbergu. V Celju je gostoval graskl Sportklub in v izredno borbeni ter napeti tekmi podlegel Celjanom 4:3 (2 : 2). Slabšo srečo je imel mariborski Rapid v Kapfenbergu. Podlegel je domačinom 3 : 1 (1 : 0). V tekmovanju za Tschammerjev pokal so v nedeljo odigrali že četrto zaključno kolo. Presenetljivo visoko zmago je dosegla dunajska Admira, ki je premagala Stutgarter Kickers 5 : 0 (4 : 0). Zato so pa Dunajčani doživeli neprijetno presenečenje v tekmi drugega njihovega zastopnika, kjer je Austria podlegla moštvu Schalke 4 : 1. V prvenstvu Ostmarke je v nedeljo premagal dunajski Rapid FAC 4 : 2, in Wa-cker dunajski Sportklub 3 : 0. V nekaj vrstah Mednarodna kolesarska zveza v Berlinu je priznala dva nova svetovna rekorda, ki sta bila nedavno dosežena v Kopenhagnu. Na dvosedežnem kolesu je Willy Falck Hansen prevozil 1.000 m v času i:05. Na 500 m pri stoječem startu pa je dvojica Nielsen - Dising prevozila 500 m v 34.4 sekunde. 600 atletov se je udeležilo mednarodne prireditve, ki se je vršila na stadionu v Oslu. Poleg domačinov so nastopili tudi Nemci in Norvežani. Doseženo je bilo nekaj prav odličnih uspehov Uveljavil se je nemški Olimpijec \Vdlke, ki je vrgel kroglo 15.06 m. V metu diska pa je zmagal \Votapek s 45.30 m. Koncert Dopolavora v tovarni Saturnus Ljubljana, 24. septembra. Zvesti dani besedi na prvem koncertu v Tobačni tovarni, ki je žel vsetranski uspeh, da bodo take prireditve sledile še v drugih tovarniških ustanovah, so predstavniki Dopolavora priredili v ponedeljek že svoj drugi delavski koncert. V nedeljo pa je Dopo lavor o v dvorani na Taboru priredil tudi prvo kino predstavo za delavstvo. rPostra-no dvorano je napolnilo kar 350 delavcev, ki so z veseljem prihiteli na brezplačno razvedrilo. Prireditelji so predvajali film italijanskega izvora >Caro ideale«. Sledile bodo še nadaljnje kino predstave. V ponedeljek ob 16. pa je kakor rešeno Dopolavoro priredil koncert za delavce tovarne »Saturnus*. V prostrani tovarniški dvorani ditografije so se zbrali ravnatelj tovarne, vsi nameščenci, delavke in delavci. Koncert je izvajala godba »Zarje«. Na programu so bili izbrani komadi italijanskih in slovenskih skladateljev, med njimi tudi »Cavalleria Rusticana«. Med vsakim odmorom so poslušalci godbo nagradili z živahnim ploskanjem. Med glavnim odmorom se je obrnil na zbrano delavstvo inspektor Dopolavora, ki ie sporočil pozdrave Eksc. Visokega Komisarja in poveljnika Dopolavora dr. Gat ti j a. Njegove besede so prisotni nagradili z vz-k'ikanjem, nakar je predstavnik organizacije orisal pomen in namen Dopolavora za delavce. Tudi njegova izvajanja so bila sprejeta z živahnim ploskanjem, nakar je povzela besedo ženska predstavnica Dopolavora je kratko orisala stremljenje in delo organi^ar i je in njen izjemen pomen za ženo, še posebno pa za ženo delavko. Na koncu je govornica zagotovila, da bo vsaki delavki, »'.l se bo kot sestra ali prijateljica zatekla v stiski k njej. v vsakem oziru pomagala. Prisotne delavke so njene besede nagradile z navdušenim ploskanjem. Po zaključenih govorih je godba odigrala še ostali del programa, k4 so mu zbrani sledili z največjo pozornostjo. Končno so se delarct zahvalili prirediteljem za prijetno razvedrilo in izkazano pozornost. Uspeli koncert je bil zaključen s sviranjem drža /ne himne. Doyolavoio ima na sporedu še dolgo vrsto prireditev, ki se bodo druga za drugo vrstile po naših tovarnah in drugod. Zmag' *lec v Monakovem Stoltz Aljehin si deli z Lundinom naslednji mesti Monakovski turnir, ki je po dolgem času spet združil v šahovski areni večje Število evropskih šahovskih mojstrov, je kon- čan. Po poročilu, ki nam je na razpolago o zadnjem kolu, so potekle odločilne igre takale: Stoltz je imel za nasprotnika češkega mojstra Opočenskega, ki je proti švedskemu mojstru zaigral precej riskantno in zagrešil pri tem veliko napako. Moral se je takoj udati. Svetovni mojster Aljehin je skušal v partiji, ki je trajala skoraj 10 ur, proti Poljaku Mrossu zmagati v končnici kraljic z enim kmetom več. Vztrajnost nasprotnika mu je pa preprečila njegov načrt in moral se je zadovoljiti samo s pol točke. Bogoljubov je premagal Lundina, Richter pa Hrvata Rabarja. Senzacija je bila tudi igra med Švicarjem Leepinom in Slovakom Rohačkom. Leepin je namreč zadnji hip dosegel svojo edino zmago v tem turnirju. Neodločene so ostale partije med Nielsenom in Kieningerjem, Cort-leverjem in Rethvjem ter Fiisterjem in Poltvsom. V končni oceni je tako z 12 točkami zmagal Sved Stoltz, kar je nedvomno glede na sodelovanje Aljehina precej presenetljivo. Njegova zmaga je zaslužena in očividci pravijo, da je med vsemi igralci imel najboljše živce. Največja moč njegove igre je v kombinacijah; običajno otvar-ja zelo mirno, v srednjem delu igre pa nato zasnuje dalekosežne napade. Na drugo in tretje mesto se je z Lundinom uvrstil svetovni mojster Aljehin. Pokazal je nekaj genialnih kombinatoričnih zamislekov, za zmago je bil pa veliko preveč negotov v svojih razpoloženjih. Uspeh Lundina je velik. Svoje igre gradi zelo previdno in šele ko si ustvari vse pogoje, se loti odločilnega napada. Neenakomerno formo je pokazal Bogoljubov in zaradi tega ni mogel priti v poštev za prvo mesto. Končno stanje je naslednje: Stoltz 12, dr. Aljehin, Lundin 10 in pol, Bogoljubov 9 in pol, Nielsen. Richter 9, Foltvs 8, Re-thy 7 in pol, Rabar, Kieninger 7,* Fuster 6 in pol, Mross 6, Opočenski 5 in pol, Roha-ček, Cortlever 4 in pol in Leepin 3 točke. !8e/ezn;ea KOLEDAR Danes: Sreda, 24. septembra: Marija, rešiteljica ujetnikov današnje: prireditve Kino Matica: Vojna s Sovjeti Kino Sloga: Zaprto Kino Union: študentka kemije Veseli teater ob 19. v Delavski zbornici Razstava slik L. Perka v galeriji Obersnel na GosposvetskI cesti, odprta od 9. do 12. in od 15. do 18. Koncert pianistk ge. prof. Osterc-Valjalo in prof. Silve Hrasovec na dveh klavirjih ob 19.30 v mali FllharmoniČnl dvorani. DE2URNE lekarne Danes: Dr. Plccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Malo italijanščine za vsak dan 49 Po mesta. In cirta. Seusate! Quale e, per favore, la strada per andare a X. — oprostite, katera je, prosim, cesta za v X. ? E' questo la via N. — ali je to N. ulica? Potete dir-mi se questa via conduce a N. — mi morete povedati, če vodi ta ulica do N. ? Non e per qui che si va per N. — ali se ne gre tod v N.? Dove conduce questa strada — kam vodi ta cesta? Si va qui per N. — ali se gre tod v N. ? Ngn sono sulla strada di N. — ali nisem na cesti za v N. ? Si, ma e lontano da qui — da, toda je daleč od tod. Siete sulla strada giusta — na pravi cesti ste. Siete uscito dalla giusta via — krenili ste s prave ulice. In che direzione bisogna che io vada — v kateri smeri naj grem ? Anda-te sempre diritto — idite skozi naravnost. Troverete un vicolo a sin istra — našli boste na levi uličico. Seguete que-sto vicolo. esso vi condurra alla strada maestra — pojdite po tej uličici, povedla vas bo do glavne ceste. Non potete sba-gliare di strada — ne morete zgrešiti ceste. Quanto pud esservi da qui — koliko bo neki od tod? Un chilometrb o presso a poco — en kilometer ali kaj takega. Quasi un chflometro — skoraj en kilometer. Pud esservi un childmetro, non c'e piu d'un childmetro, non c e che un childmetro — utegne biti kakšen kilometer, ni več kakor kakšen kilometer, samo en kilometer je. Conoscete bene la citta — ali dobro poznate mesto? La capi ta le — glavno mesto. Sono passati i tempi, quando Lu-biana era un »lungo villaggio«, come si diceva scherzando — minili so časi, ko je bila Ljubljana »dolga vas«, kakor se je reklo v Sali. Questo e un quartiere signorile — to je imeniten (— gosposki) okraj. I sobbdrghi (edn. il sobborgo) sono molto piu tristi — predmestja so mnogo bolj žalostna. Dove sono le pdrte antične — kje so starinska (mestna) vrata? Si vede aneora il m uro (la mu-raglia) — vidi se Se zid (obzidje, zidov-je). II castello — grad. Come si chiama questa via (strada) — kako se imenuje ta ulica (cesta) ? Do-vrei incontrarlo nella via (strada) — moral bi ga srečati na ulici (cesti). IT ima via molto frequentata — zelo živahna (= obljudena) ulica je. E' una via appartata (remdta, fudri di mano) — odmaknjena (oddaljena, od rok) ulica je, Aspettatemi alTangolo — potekajte me na vogalu. U mezzo della strada — cestišče, il marciapiede — hodnik za pešce, pločnik. Tiitte le strade sono sel-ciate (lastricate) — vse ceste so tlakovane (il selciato, il lastrico — tlak). Le principali vie sono asfantate (Tasfalto) — glavne ulice so asfaltirane (asfalt). E' questa la piazza N. — ali je to N. trg? Dove si tiene il mercato — kje je (kupcijski) trg? II mercato coperto — tržnica. La peseheria — ribarnica. — n monumento — spomenik. La fontana — vodnjak. Tutte le vie sono spazzate — vse ulice so pometene. Lo spazzino — cestni pometač. Innaffiare le strade — Škropiti ceste. Gli edifici pubblici — javna poslopja. H palazzo municipale — mestna palača (hiša), n palazzo (del) g o verno -- vladna palača. La chiesa — cerkev, il duomo — stolnica. La scuola —šola. L'univer-sita — vseučilišče. La biblioteca — knjižnica. La bdrsa — borza. H teatro — gledališče. D museo — muzej. H palazzo di giustizia — sodna palača. La cas^rrna — vojašnica. L'ospedale — bolnišnica (il manicomio — norišnica). L'ambascia-ta — poslaništvo. H convento — samostan. Che chiesa e questa — kakšna cerkev je to? Che monumento e questo — kak- šen spomenik je to? Vorrei vi si tare la m ostra (Tesposizione) di pittiira — rad bi obiskal slikarsko razstavo. Quando e aperta — kdaj je odprta? Quanto si paga per 1'entrata — koliko se plača vstopnine ? Si deve passare ii ponte — ali treba čez most? L'arco — lok, il pilastro — opornik. Vorrei avere una pianta delle llnee d'autobus e tramviarie — rad bi imel načrt avtobusnih in tramvajskih prog. La vettura — voz(ilo). Prendiamo il tram (e le t trico) di circonvallazione — sedimo na tramvaj za krožno progo. La piattafdrma (posteriore, anteriore) — (zadnja, prednja) ploščad, n bigliettaio, il manotratore — sprevodnik, voznik. A che fermata devo scendere per andare a N. — na kateri postaji moram izstopiti za v N.? Fattemi il favćre di avvertirmi quando devo scendere — bodite tako prijazni (= storite mi uslugo za...) in me opezorite, kdaj moram izstopiti' Chi e senza biglietto — listke prosim! Non volete un abbonnamento — ali nočete mesečne karte? La tessera — (mesečna) vozovnica (izkaznica). VI sono fermate facoltative — ali so (tu) postajališča po potrebi ? II servizio nottumo non e in-interrotto — nočna služba nI----'»Vinjena. Davčni dohodki Nemčije Državni tajnik v nemškem finančnem ministrstvu Fritz Retnhardt je objavil razpravo o finančnem položaju Nemčije med vojno ln o možnostih, ki se kažejo za razvoj po vojni. V svoji razpravi navaja zanimive številke o razvoju dohodkov nemške države iz vsakovrstnih davčnih virov. Davki so se v Nemčiji razvijali takole: V računskem letu 1932. je Nemčija pobrala na davkih 6-6 milijarde mark, naslednje leto 6.8, leta 1936. pa so dohodki že dosegli 11.5 milijarde mark. V 1. 1939. so znašali dohodki od davkov že 23.5 in leta 1940. že 27.5 milijard mark. Reinhardt računa, da bodo davčni dohodki letos presegli 30 milijard, pri čemer ni upoštevana na novo uvedena vojna doklada. Od teh dohodkov, ki se jim pridružijo še drugi državni dohodki v iznosu kakih 7 milijard mark, izda Nemčija okroglo 20 milijard Rra. za nevojaške namene. Za podporo družinam, katerih pripadniki služijo v vojski, je izdala v tekočem letu okrog 5 milijard mark. PRETRESLWO — Kaj pišejo novega časopisi? — Da, nekaj strašnega. V Gvadalupiso-nanu o doživeli strahovit pot ros. — In kako se je mesto imenovalo p*ed potresom? 220 »SLOTBIfSKI RABODs DNEVNE VESTI — Odlikovanje pol kov ne zastave Z voj-križem za vojaško hrabrost so bile odlikovane zastave 41., 42., 63., 89. in 90. pehotnega polka ter zastava 3. alpinskega polka. Polki so se izkazali v operacijah na italijansko-francoski meji. — Tečaj italijanske kulture za inozemce ▼ Kima. Z novim akalemskim letom 1941-42 se začne tudi nov letnik tečajev italijanske kulture za inozemce, ki jih organizira. Nacionalni inštitut za pospeševanje kulturnih stikov z inozemstvom. Tećaji se začno 13. oktobra, trajajo po 2 meseca in se dele v jesenske, zimske, pomladne in letne. Namen teh tečajev je, nuditi uiozemcem — študentom ali pripadnikom raznih poklicev — priliko, da se v čim krajšem času nauče osnov italijanskega jezika, naprednejši med njimi pa si lahko prisvoje tudi globljega znanja, ker se tečaji dele v 3 razrede. Udeleženci tečajev so deležni raznih olajšav v pogledu potnih listov, vožnje po železnici (50 odstotkov popusta) ter ob.ska državnih muzejev in galerij. — Obisk milanske Scale v Nemčij'.. Slovito gledališče milanske Scale se je podalo pretekle dni na daljše gostovanje po Nemčiji. Na sporedu so predstave in koncerti v 20 večjih nemških mestih in bo milanska Scala med drugim nastopila v Monakovu, Stuttgartu, Frankfurtu, Leipzigu, Draida-nih. Berlinu. Hamburgu. Vratislavi in na Dunaju. Pod vodstvom dirigenta Gina Ma-rinuzzija so Milančani nastopili že v slovitem letovišču Garmischu, kjer je njihov orkester z odličnim uspehom izvajal Beethovnovo ^Eroiko-i, Resplghieve >Rimske pinije« in Richarda Straussa >Smrt in razodetje t. Na koncertu je bil navzoč tudi skladatelj Richard Strauss, ki je m lanski Scali izrekel prisrčne pozdravne besede. — Nov italijanski avtarkični proizvod. Duce je sprejel ravnatelje družbe Lino-leum, ki ima tovarne v Narniju. Pokazali so mu vzorce avtarkičnega tlaka »Italeum« za uporabo v mornarici, na železnicah in pri gradnjah. Novi avtarkični proizvod je izdelan iz gumaste smole in ima tehnične lastnost:, zaradi katerih bo njega uporaba zelo važna kot nadomestilo za nekatere kovine in za gumi — Nova lizbonska radiopostaja lz Italijanskega gradiva. V Lizboni grade veliko raliooddajno pt-stajo na 50 kJovatov. Vse gradivo za konstrucijo je bilo naročeno v Italiji in je prispelo pred dnevi na Portugalsko. Portugalski radio se bo v doglei-nem času pomnožil za novo oddajno postajo na Madeiri, nedavno pa je začela delovati postaja na Azorih. — Vodja madžarskih mladinskih organizacij v Rimu. Na povabilo poveljstva GiL-a je prispel v Rim poveljnik madžarskih mladinskih organizacij general v tez Alojz Del-dy s številnim spremstvom, v katerem sta med drugimi vodja športnih in socialno-vzgojnih organizacij dr. vitez Roman Fe-licides Tarczay in generalštabni polkovnik vitez Štefan Kudriczv. Na kolodvoru so ugledne madžarske predstavnike pozdravili zastopniki italijanskih irdadinskih organizacij in Stranke. — Uspeh »Tu ran dot« v Splitu. Potujoča družba »Carro di Tespi«, ki se mudi na gostovanju po Dalmaciji, je v nedeljo nastopila v Splitu z uprizoritvijo opere »Turan-doU pod vodstvom dirigenta Ottavia Ziina. Predstava je v umetniškem pogledu dosegla zelo velik uspeh in ji je prisostovalo okrog 11.000 gledalcev. — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno (Telefon št. 43-82). 413-n — Smrt uglednega tržaškega odvetnika. Zadet od srčne kapi je nenadno umrl odvetnik dr. Ugo Gavazzi, ki je užival v javnosti, posebno pa še v pravniških krogih velik ugled. — Patenti, izdani lansko leto. Ministrstvo za Korporacije je v lanskem letu dovolilo izumiteljem 3.794 patentov. Izumi, za katere so bili izdani patenti, so spadali kakor obvešča Agit. predvsem v področje elektrotehnike, orožja in vojaških potrebščin, vozil, stanovanjskih oprem, različnih strojev in delov teh parnih motorjev in generatorjev. — Smrtna kosa. V ponedeljek je v Ljubljani umrl višji železniški kontrolor g. Viktor Jeruc, star 54 let. Rodil se je v Kamniku. posvetil pa se je bil prvotno davčni službi. Kot strokovnjak za davčne zadeve je bil potem poklican k železniški direkciji v Ljubljani, kjer je služboval do svoje smrti. Pri svojih stanovskih tovariših, pa tudi pri vsem ostalem velikem krogu svojih znancev je bil priljubljen zaradi svojega umirjenega značaja in svojega dobrega srca. — V Novem mestu je v soboto ponoči po dolgem bolehanju odšel v večnost upokojeni šolski upravitelj g. Hugon PlhaJk. Rojen je bil v Zagorju, kjer je bil njegov oče tudi učitelj. Služboval je ne- kaj časa pri Sv. Lovrencu nad Celjem, nato pa polnih 35 let na Sladki gori pri Šmarju pri Jelšah. Po upokojitvi se je leta 1935 preselil v Novo mesto, kjer je živel pri svoji poročeni hčerki. S svojim dobrim srcem in svojo visoko naobrazbo si je povsod, kjer je deloval in živel, pridobil velik krog spoštovateljev in prijateljev. — Na Vranskem v Savinjski dolini je te dni umrla najstarejša tamošnja trzanka ga. Frančiška Meglic. Dočakala je starost 92 let. Bodi ohranjen pokojnim blag spomin! Težko prizadetim svojcem iskreno sozalje! — Hrvatski no v. nar ji v M onako vem. Poročali smo že, da je odpotovala večja skupina hrvatskih novinarjev na študijsko pot po Nemčiji. Preko Gradca in Dunaja so pilspeli sedaj v Monakovo, kjer so si ogledali tamkajšnje umetniške in zgodovinske zanimivosti. Monakovo je bilo, kakor znano, do prevzema državne oblasti središče narod-nosocialističnega pokreta in je tam še sedaj sedež stranke. Hrvatski gostje so si ogledali tudi vse strankine institucje. — Prvi veliki zbor ustaške mladine bo 28. t. m. v Požegi. Udeležuj se ga bodo pripadniki ustaške mladine iz vse požeške velike župnije. Glavni govornik bo vodja ustaške mladine poglavnikov krilnik Ivo Gršamč. Sledili boio nato enaki zbori tudi za druge župnije. — Zagrebški glavni kolodvor nameravajo prestaviti bolj proti vzhodu. Ozemlje, ki ga sedaj zavzema kolodvor, bi se porabilo za zaziuavo. Računajo pa, da bi z odprodajo parcel dobili povrnjen precejšen del zneska, ki bo potreben za gradnjo novega kolodvora. Načrt se bo zai_el izvajati šele po vojni. — Obsežna bibliografija hrvatskih knjig in hstov. Hrvatski kulturni delavci, ki so se uveljavili z izdajo znane »Hrvatske enciklopedije«, pripravljajo sedaj novo veliko delo. Ravnatelju univerzitetne knjižnice v Zagrebu dr. Mati Tentorju je bila kot glavnemu uredniku in kot sodelavcem četvorici knjižničarjev imenovane knjižnice poverjena naloga zbrati vse podatke za izdajo velike hrvatske bibliografije, ki bi obsegala vsa doslej izdana dela v hrvaščini. Prvi zvezek bo izšel v štirih letih. — Nova cesta na Sljeme. Cesta, ki je doslej spajala Zagreb z njegovo najlepšo izletniško točko, Sljemenom, je bila zanemarjena in v slabem stanju. Hrvatska vlada je odobrila sedaj za ureditev te ceste kredit 1 milijona kun. Dela bo izvajalo ministrstvo prometa v lastni režiji. V bližini Tomislavovega doma na Sljemenu kjer je bila sedaj cesta široka samo 3 m, bo sedaj razširjena na 6 do 7 m, da se bo mogel promet razvijati nemoteno. V načr*u je tudi gradnja ceste s Sljemena na Stubi-co. — Skesani tat. Iz Cremone poročajo o zanimivem primeru skesanega tatu. V avgustu letošnjega leta je Palmira Gorini opazila, da ji je neki neznani zlikovec odnesel v času njene odsotnosti bankovec za tisoč lir. Takoj je tatvino javila policiji, toda poizvedovanja so bila še brezuspešna, ko se je nenadoma javil na policiji župnik don Ferrari, ki je izjavil, da se je tat pri njen izpovedal, se skesal zaradi storjenega dejanja in pod spovedno molčečnostjo izročil tisočak župniku, da ga vrne okra-deni. To se je tudi takoj zgodilo. — Pobegli kaznenee utonil v Dravi. Čolnar Jureš je pri mariborskem mostu potegnil iz Drave truplo moškega utopljenca. Ugotovili so to, da gre za 191etnega Ed-munla Siebenreicha, ki je bil aretiran na Koroškem zaradi tatvine, pa je pobegnil In na begu skočil v Dravo. Očividno jo je hotel preplavati in na ta način uteči, vendar se mu namera ni posrečila, temveč so ga valovi P'-? ve odnesli seboj. Iz Ljubljane —lj s. /nami davčnih osnov branjarij so tudi že razgrnjeni in zato opozarjamo vse interesente, naj sJ jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše mestnega magistrata do 6. oktobra od začetne črke A—K, a od začetne črke L— 2 bodo seznami razgrnjeni do 7. oktobra. —lj Prehod čez železnico med Cernetovo in Janševo ulico bo v petek 26 .t. m. od 8. do 16. ure zaprt za vozni promet zaradi del na gorenjski progi, zato se bo pa med tem promet lahke razvijal po poti mimo Her-mesovega igrišča v Milčinskega ulico, nato pa čez progo v Mazuraničevo in v Verov-škovo ulico. —lj Pevski pouk v Slogani glasbeni šoJf. Mnogo je pevcev, ki se žele izobraziti v petju, pa tega ne morejo storiti, ker je pouk solopetja ali predrag, ali pa nimajo namena učiti se petja na način, kakor se morajo šolati pevci solisti. Glasbena šola Sloge bo uvedla zato s 1. oktobrom skupinski pouk petja kot poseben predmet Pouk bo obsegal vse ono, kar mora dober pevec vedeti o petju. Pouk ne bo le teoretičen, temveč tudi praktičen in bo tako vsak udeleženec imel priliko svoj glas tudi vežbati. Tečaj bo primeren za zborovske pevce. Udeleženci tega pevskega pouka bodo mogli obiskovati tudi tečaj osnovne glasbene teorije za odrasle, ako se niso Roman lz življenja: Mična zgodbica o razkrinkanein Z2g:!j:k7£a Nedavno je bila v Italiji, kakor ^mo rudi mi že poročaLi, uvedena dolžnost, da se mora kupec določenih predmetov pri nakup« legitimirat: s svoj:m osebnim izkazom. S tem ukrepom so oblasti hotele zajeziti prekomerno nakupovanje in omogočiti pravilne' razdelitev med vse prebi vodstvo. Kakor pa IcaJre naslednja z dejal Marij. »Pokažite mi. kar imate : -ij-sega.* Lica blagajničarke so znova zardela: darilo je nedvemno zanjo. Kako ljubezniv fant! Sedaj se jasrr vse. Hotel jo je presenetiti ... Prav včeraj je dejal, da je preveč lahno oblečena za hladno septembrsko vreme. Toda kaj še hoče Mari i? Zakaj premetava vse puloverje? Ah! razumela je. Hoče. naj mu s kakršnim koli znakom označi tistega, ki bi ga imela najrajši. Ko je Marij dvignil vcJlneni pulover zlatOTumene barve, mu je blagajničarka prikimala z glavo ;n mladenič je zadovoljen dejal prodajalki, naj mu ga zavije. »Koliko »tane, prosim?« LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. url KINO MATICA TELEFON «2-41 Velik Ufin dokumentarni film Volna s sovjeti Slike iz gigantske borbe na vzhodnem bojišču nLNO UNION TELEFON SS-2J Film iz življenja fitudentor. 0 romantiki mladin let, o JJnkcsal Študentka kemije ELENA STUDENTESSA IN CHIM1CA M. Rena ud. C. Renny. J. L. Bara al t i. dr. s pojmi glasbene teorije že seznanili- Pouk bo trajal celo šolsko leto. Ukovina bo nizka. Predmet bo otvorjen, ako se bo priglasilo zadostno Število udeležencev. Pri večjem številu udeležencev se bo tečaj delil na več delov. Šolska p:sarna je v Pra-žakovi ul. 19. (416-n) —lj Naznanite potrebo ovsa za konje! Vsi lastniki konj morajo najkasneje do petka 26. t. m. mestnemu preskrbovalnemu uradu v Mestnem domu naznaniti število konj in koliko ovsa potrebujejo za naznanjene konje za vse leto. t. 3. do prihodnje žetve. Na prijavo naj napišejo svoj priimek in ime ter naslov aH pa vse te podatke oskrbnikov konj. Potrebo ovsa naj seveda naznanijo samo tisti, ki ovsa sami ne pridelajo In ga morajo kupovati. —lj Slovenski pianistki Marta Osterc-Valjalo ln Silva Hrasovec, ki že nad leto dni gojita skupno igro na dveh klavirjih, sta nam pripravile za drevi odličen koncert na dveh klavirjih. Ti koncerti so za Ljubljano novost in današnji nam bo nudil popolnoma nor, nepoznan koncertni spored, Id ga bosta izvajali omenjeni umetnici drevi ob v18 ▼ mali Ftlharmonični dvorani. Spored obsega naslednja dela: Bach: Sonata v g-duru; Knorr: Varijacije in Fuga na rusko narodno pesem Ej, uhnem; Busoni: Mozartov koncertni duo; Arenski: Silhuete. Koncert ae bo vršil v Mali filharmonični dvorani in občinstvo vabimo k obilni udeležbi. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice. Konec koncerta bo točno ob 21. uri. (418) SREDA, ČETRTEK IN PETER VESELI TEATER Začetek ob 19. (7.) — konec pred 31. (9.) —lj Pečene piske, odlična kuhinja in izborna vina toči gostilna Lovšin. 415 n —lj Izlet SPD v nedeljo 28. septembra čez Polževo k izvirom Krke in čez Muljavo v Stično. Prijave sprejema društvena pisarna do sobote opoldne. (419—n) —lj Hodnik ob poslopju vseuclliske knjižnice so pričeli betonirati in sicer najprej ob glavnem vhodu v Turjaški ulici, nakar bo sledil še oni v Gosposki ulici. Betonsko podlago bodo nato prevlekli še s z asfaltom. Južni del bližnjega Napoleonovega tega so te dni katranizirali in posuli s peščenim zd robom. —lj Nesreče. Včeraj so v splošno bolnico pripeljali tri ponesrečence. 171etna služkinja iz Ljubljane Tilka Mahkovčeva je padla s kolesa. Poškodovala se je po rokah in po obrazu. — 141etni sin posestnika iz Mokronoga Jože Borštnar je padel s kozolca. Posledica je bila prelom leve roke. — Pri poklicnem delu se je ponesrečil kletni kurjač Ciril Sotlar. V papirnici v Vevčah jz padel z lestve in doLil poškodbe po vsem životu. Živahen tržni dan v gosti megt" Kupci in prodajalci so se že vživeli v določene cene in je vedno manj nesporazumov Ljubljana, 24. septembra. r>anes zjutraj je legla nad mesto gosta jesenska megla. Kljub temu pa je vrvenje na živilskem trgu, kjer je bil danes, kakor običajno ob sredah tržni dan, bilo že od zgodn;ih ur izredno živahno. Kakor že dlje časa tudi danes na trgu zelenjave, sadja in gob ni bilo večjih sprememb. Velja to tako za ponudbo zelenja-daric in kmetic, kakor 2a povpraševanje gospcKiinj in za odrejene maksimalne cene. Zlasti glede cen se je položaj zdaj v toliko zboljšal, da potekajo kupčije skoraj nemoteno in marsikje skoro že brez potrebe posebnega nadzorstva. Tu pa tam, zlasti kjer so na ponudbo manjše količine, bodisi zelenjave ali sadja, pa se Se na;de prodajalka, ki bi rad zaslužila več kakor je dovođeno. Toda to malokaleri uspe. Domačega krompirja, ki mu je tudi po najnovejšem ceniku cena na drobno 1.10 L, je še vedno malo. Ljudje nakupujejo krompir za sproti v tržnici mestnega magistrata, kjer je ostala cena tudi nespremenjena. Dovolj je na razpolago prav lepih kolerab po 1 Uro kg in rdeče pese za enako ceno, manj pa je že visokega stročjega fižola po 2 liri kg in fižola kifeljčara v stročju po 2.50 L. Ta pridelek, za katerega je bilo letos zelo veliko zanimanja in se je izredno dobro vnovčeval, se bliža h koncu, pričakovati pa smemo, da bo kmalu na razpolago v zadostnih količinah. Cena kisli sceni fižol prinašajo sedaj kmetice na trg še v manjših količinah, tako je v hipu razprodan. Cena luščenemu fižolu je 2.50 L. Tudi cene drugemu sočivju in zelenjavi se niso z novim maksimalnim cenikom spremenile. Glavnat solata se prodaja po 2.50 in endivija po 2 liri. Zeljnate glave na drobno izpod 10 kg po 0.70 lire, na debelo nad 10 kg pa za 10 centesimov ceneje. Repa na debelo se prodaja po 50 centesimov, na drobno pa 20 centesimov dražje. Mehka špinača je po 2.50 L, trda pa po 1.50 L. Malo se je pocenilo kislo zelje, ki ga prodajajo sedaj po 2.30 L ln ga je na razpolgo v zadostnih količinah. Cena kisli repi je ostala nespremenjena. Vsak dan je živahno vrvenje na prostoru, kjer se prodajajo gobe. Sedaj je zlasti ježevk in parkeljcev naprodaj dovolj in v večjih količinah, tako da si jih lahko omislijo vsi, ki si jih poželijo. Največje je seveda povpraševanje za jurčki, toda po ponudbi na trgu moramo pač sklepati, da letos za nje ni prave sezone. Gobe prodajajo kmetice tudi na prostoru, kjer se prodaj domače sadje, in pa na mizicah za prodajo zelenjave. Cene gobam so naslednje: liter lisičk, ;eževk ali parkeljcev stane 1 liro, med tem ko so sirovke in ma-slenke po 2 liri. Najvišja cena je po ceniku odrejena turkom, čebularjem in lija-karjem, po 4 lire za kg. Se dražji so jurčki, večji po 6 lir, manjši za vlaganje pa po 10 lir za kg. Na trgu domačega sadja so na ponudbo predvsem jabolka. Med uvoženim sadjem pa je na izbiro dovolj grozdja, smokev, za potice pa tudi orehovih jedrc po 22 lir kg, lešnikovih jedrc po enaki ceni *~i mandljev po 26 lir kg. Dogonl klavne živine Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za govejo klavno živino: v ponedeljek, 29. sept. v Mokronogu, v torek 30. sept. v Cerknici, v torek 30. sept. v Ribnici, v sredo, 1. okt. v Novem mestu, v sredo, 1. okt. v Trebnjem, v četrtek, 2. okt. v Kostanjevici. Strokovna mesarska združenja naj pošljejo iz vsakega dogonskega okoliša na dogon po enega ali dva pooblaščena za-*t~;;nika v svrho prevzemu dodeljene živine. 3. Izključijo se lahko iz inventarjev predmeti kakor očala, polnilna peresa in drugi, pri katerih služijo dragocene snovi le v okras ali kot stranski del. 4. Zlato in srebro se lahko rabita pri izdelovanju cerkvenih vezenin, bander, praporov, obšivov, vojaških in drugih našivov. Tako izdelani predmeti se lahko še nadalje tudi prodajajo. Eventualna nadaljnja vprašanja, ki bi se nanašala na to stvar, je treba predložiti VIII. oddelku Visokega komisarijata. Pojasnila o prodal dragocenosti V pojasnilu k določbam Kr. zakonskega dekreta z dne 3. septembra 1941-XIX. štev. 882, ki je bil objavljen 6. t. m. v »Službenem listu« štev. 62, objavlja Visoki komisar: 1. Dentisti ln lastniki drugih delavnic dragocenih stvari so dolžni predložiti svoje inventarje. Proučuje se še vprašanje, ali bedo lahko še nadalje dobavljali dragoceni material svojim odjemalcem. 2. Popravljalna dela se lahko Se nadaljujejo, čeprav je treba rabiti dragocene snovi, kolikor prihajajo v poštev za obrtniško uporabo. »Sto dvajset lir, gospod.« »Dobro!« »Ste tako ljubeznivi, da ma po8LO?EN3KI NARODi, Sreda, M. aeptambr* »nosijo take >noga-vice-c Alessl: „Katarina Medicejska" Iz pogovora z nositeljico naslovne vloge go. Marijo Vero Po en*sezonskem bolezenskem dopustu, za časa katerega smo pogrešali našo odlično igralko na dramskem odru, jo bomo videl5 v osrednii vlogi v delu sodoSne^a italijanskega dramatika Rina AleSBtjVL Z njegovo igro »Katarina Mediecj; ka« bo otvorili Drama v soboto, 27. t. m., svojo letošnjo sezono. Kaj pomeni umetnica, kakrna je Marija Veča, za iu:c gledališče, ve vtok, kdor zasleduje pe Drame in po^ma števlne like, ki jih je vtole^ila v letih svojega plodnega delovanja. Hebblovo Judita, Schiller-jevo Elizabeto Angleško, veliko Ibsencvih in Shake pcarovih ženskih likov, da ne omenjam niza iger modernejših dramatikov, mod katerimi je pripomogla k popolnemu uspehu zlasti materi »Žene na Nislcavouri-ju«. ki predstavlja do d-mes zadnji veliki uspeh Marije Vere. Odnos, ki ga ima igralec do osebnoe-tf, ki jo predstavlja na odru, utegne biti za gledalca, ki bo videl stvaritev, prav zanimiv. O svoji vlogi Katarine \ Alessdievi koncepciji mi je povedala ga. Marija Vera- »Pri osebnosti, kakršna je Katrarma, o kateri so zgodovinska mnenja ponekod v največjem nasprotju, je za dramatika velika nevarnost, da zaide v trivialnost. Toda Alcssajeva Katarina je vloga, ki Je pisana tako, da v njej ni n;ti enega mesta, ki bi se mi z vsebinskega ada oblikovnega stališča upira-lo. Poleg tega pa je pisana ta zgodovinska igro, katere dogodka so žc daleč nazaj, iz srca današnjega člcn'eka. Alessijeva Katarina je po duhu in temperamentu pol-nokrvna, po značaju :n živcih sila močna ženska zdrave pameti, ki se je zavedate svojih državnikih zmožnosti in jih j»e uveljavljala z užitkom, dokler ni bila njena življenjska nalega re:ena. Katarina ima ket človek po eni .strani občudovanja vredno suverenost humorja, tako da ne izgubi n'tS v najbolj nevarnih situacijah tal pod nogami, po drugi strani pa >i je lastno globoko spoznanje življenja, ki ga izraža včasih s tako tra-gičnimi resnicami, da pretresejo današnjemu človeku razum m srce- Katarinina osebnost vsebuje v sebi vs»e skale duševnih občutij, ki so si cesto zelo nasprotujoča, kakor se borita v nj-enem značaju macchiavelistično usmerjena državnica in vladarica z ljubečo materjo za nadvlado, a prevlada vselej razum, ki zna med obema koristno razsoditi Tako zajema njena nrav prav \v*a občutja, od nežnost'" do pošastne groze šentjernejske noči in si podajata roko na j trpke j ša ironija in največje usmiljenje do človeštva, Katarina kot vladarica ne zmaguje zgolj iz časti in slavohlepnosti, temveč predvsem kot mati v skrbi za koristi svojih otrok. Osnovu* moffv ufrmuga gvTjVufa Jo Mc žrrvli J* za «no ve/Lfco /an/e ta za eno vWifco l^rh^nen. Kdor motre teči o sebi. ih, temneč trpite s svojim čutom v višin« in globine stvarstva, in zaide nehote in nevede v metaiiziko. Katarina je bita kot vascJDo nacfcnabaa* žena doma tako v nvvtemat^i kakor v ntesraifcuri, tako v joo-kfh kakor v umetnosti. Tvsti, ki vculfao vi, pa kaj kmalu spozna ozke meje čloms&ega znanja ki apotznanja in ae trud* perairet* stena, ki aaattai nade apomasr^o vHatJh ugamk bitja in žrtja. Zato se ne Bmoma čuditi, da ye imela K^rtarma, kakor tnars^esrik drug državnik in Vladar, svo je ^rarvifc* na rob propada. Da m dokazala Katarina med tolikimi zrnožnimi državiiiiki in vladarji kot ženaka s^rvereno^G svojega duha in pameti, bd ne b*Ja nikoii nehala pMpjjrih) Karhi IXx Maša SL Izredna Železniška nesreto O nenavadni železniški nesreči poročajo iz Bukarešte: Ko je vozli rz TemeSvara prihajajoči osebni vlak na postajo Pitestl, je opazil strojevodja, da je za v ožil na nepravi tir. Boječ se trčenja s kakim drugim vlakom aM vsaj s kakim vagonom, je na vso moč zavri. Ker so zavore na zuo-njtih vozovih učinkovale močneje od enih. na sprednjih, se je vlak pretrgal rta dva dela. Pri tem so bile tri osebe ubite, ena pa težko ranjena, PROKLETSTVO 34 DEMANTA Romar* — Kaj pa znate? — Oh. marsikaj! In kapitan mi je zastavil nekaj strokovnih vprašanj, nanašajočih se na pristaniško delo. Odgovoril sem mu na vse trdilno, na kar me je še vprašal: — Upam, da znate tudi malo kuhati? — Gotovo, kapitan, — sem odgovoril. — Dobro. In kakšne so vaše zahteve? — No, tri funte tedensko mislim, da bi ne bilo preveč. — Plačam vam dva funta, niti šilinga več. Mojo ponudbo lahko sprejmete ali pa odklonite. Moram vas opozoriti, da vas sprejmem samo za eno vožnjo. Čim prispemo na cilj in iztovorimo bombaž, vas ne bom več potreboval. Sprejemate? — Sprejemam, kapitan, toda pod enim pogojem. — Pod katerim? — Da sprejmete tudi mojega prijatelja. In pokazal sem na Manzano, stoječega blizu naju. Kapitan se je ozrl na mojega pajdaša. Namrsil je obrvi in odgovoril: — Vaš prijatelj ima ostudno glavo. To gotovo ni Anglež, ta tič. — Ne, kapitan. — Ce se ne motim, je močan___ Navzlic vsem pomislekom bi ga morda lahko porabili za prenašanje premoga in kurjenje kotlov. Velja, sprejmem ga — pod istimi pogoji kakor vas, toda povejte mu, da ga izkrcam v Havru, če ne bo izpolnjeval mojih povelj. Povedal sem to Manzani, ki je bil ves presenečen. — Kaj, vi ste me udinjali na to ladjo, ne da bi me vprašali. — Dragi moj, — sem odgovoril, — za razmišljanje ni bilo časa. Sicer bi vam pa svetoval sprejeti to službo pod vsakim pogojem. Ne pozabite, v kakšnem položaju sva. Policija je nama za petami. Čim prej morava izginiti iz tega mesta ali pa morava najti lažji in krajši izhod iz kočljivega položaja kakor je ta. Moj pajdaš ni odgovoril. Mojih argumentov ni bilo lahko ovreči, toda Manzana je bil pač len in jezila ga je že misel, da bo moral delati, kar se mu menda še nikoli ni pripetilo. V duhu sem že videl njegov kisli obraz, :o mu bo kapitan ukazal nositi premog ali umivati krov.. Ta preizkušnja bo trda, na drugi strani pa bo za mojega pajdaša dobra šola. Nisem vedel, kam pluje »Good Star t. Vedel sem samo, da se ustavi v Havru, odkoder odpiuio v neko angleško pristanišče. Ladja bi bila morala odpluti iz Rouena, čim bi nastopila plima, torej ob dveh popoldne. Ura je bila pa šele deset in izključeno je bilo. da bi bil prišel v pristanišče redar obiskat naju. ; Good Star* je bila kot trgovska ladja oproščena policijskih formalnosti, katerim so podvržene vse ladj3, ki prevažajo potnike, toda po dogodku v hotelu -Albionc je bilo možno, da je rouenski policijski ravnatelj odredil pregled vseh ladij, pripravljenih k odhodu iz Rouena. Zato sem prosil kapitana, da bi mogel takoj nastopiti svojo službo. Kapitan je privolil v to. — Pojdite, — je dejal. In predstavil naju je svojemu pomočniku, debe-luhastemu možu, enako širokemu kakor visokemu. Ta mož, Covardlv po imenu, je nama takoj odkazal službena mesta. — Tu, — je dejal meni in mi dodelil sružbo na krovu. Potem je pa prijel za roko Manzano in ga potisnil k vhodu v medkrov, kamor so vodile lesene stopnice. Moj pajdaš je nepremično obstal, ker ni vedel, kaj naj stori. Tedaj mu je Covardry za klical osorno: — Marš doli! Stopil sem h Covardlyju in mu dejal: — Moj tovariš ne razume angleščine. Manzani sem prevedel povelje: — Pravi, da pojdite doli! — Kam? — je vprašal Manzana. — V medkrov, seveda, — A vi? — Jaz ostanem do novega povelja tu na krovu. — Ah, to pa že ne bo šlo. Na to ne pristanem. Ta igra je dobro zamišljena, toda jaz se na to ne dam ujeti. Ta čas, ko bi se jaz mudil v ladji, M jo vi z demantom popihali. Kaj me smatrate za takega tepca? Kapitan je stal za nama. Seveda ni razumel rdti besedice iz najinega pogovora, pač pa je iz Manganovega glasu spoznal, da noče izpolniti povelja. Zato ga je udaril in brcnil po stopnicah doli. — Zapomnita si dobro, — mi je dejal, — da nista tu zato, da bi se rx>menkovala. Kar hitro na delo. Pridružite se temu možu in pomagajte mu valiti balo bombaža. Ubogal sem brez godrnjanja in ta poshršrrost mi je takoj pridobila kaprtanovo zatrpatije. Kako neumen je bil Manzana. Da bi le ne obrnil pozornosti policije nase in name, sem pomislil. XIV. Moje prvo srečanje na angleških tleh Iz razgovora z nekaterimi mornarji, ki so bih* Ar>-gleži kakor jaz, sem zvedel, da odpluje »Good Star« iz Havra naravnost v London. To se je povsem ujemalo z mojo željo. Vendar sem pa v skrbeh pričakoval trenutka, ko bodo od-vezane vrvi, s katerimi je bila privezana i Good Stpr« k obali. Pridno sem delal na krovu, od okder sem se večkrat v strahu ozrl na obalo. Tam bi se bil lahko pojavil moj sovražnik v osebi detektiva ali policijskega agenta. H M m