67« Številka. Ljubljana, vtorek 23. marca. XIII. leto, 1880. LOVEN na ia iije od ćetiriatopne petit-vrate 6 kr., če Be oznanilo enkrat tiska, fi kr., ee ae dvakrat, in 4 kr., fe se trikrat ali večkrat tinka. DopiBi naj »o izvole trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hifii St. 3 gledališka stollm". Opmvnii tvo, nH Mtero raj e blagovolijo poftiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej liiSi. Novoimenovani deželni predsednik kranjski, g. Andrej Winkler. —!— Pred par dnevi nuni je nas dobro informirani beški dopisnik poročal, da zgubimo dozdanjega kranjskega deželnega predsednika g. Kalino, in da dobomo novega, ki bode imenovan še pred veliko nočjo. Kdo bode tedaj prišel na to važno mesto? Ali imajo ustavaki še zmirom toliko upliva, da nam bodo poslali z Dunaja kakega nepoznanega in morebiti neljubega gospoda, prisezajoćega na tako zvano „ustavoverstvo" V To je bilo vprašanje, ki je stalo skozi teden dnij na dnevnem redu političkih pogovorov. Enkrat smo čuli, da bode nas boduči novi deželni predsednik zdanji kranjski deželni glavar, g. Kaltenegger; se ve, da to nijsmo smatrali resnim, — kdo si more tudi misliti g. Kalteneggerja na deželnem predsedniškem stoli? Še drugi kandidatje za to mesto so se imenovali, in sicer imena tacih mož, ki nam mjso nič simpatično zvenela po ušesih. Ali sodili sinu za trdno, da za g. Kalino ne more priti kak zagrizen protivnik naš, zdanje razmere bi ne dopuščale tega. Vsem kombinacijam pa je storil konec telegram, ki smo ga prejeli včeraj z Dunaja, naznanjajoč, da je g. Kalina imenovan za Brno, v Ljubljano na njega mesto pa da pride g. W in kler, dvorni svetnik in zdaj slovenski državni poslanec goriški. Ker je to zvršen faktum, bodi nam dovoljeno, da se ozremo malo na delovanje g. Kaline mej časom, ko je stal na čeli kranjskej dežeiuej vladi. Mi ponavljamo, kar smo uže pred kratkim rekli: g. Kalina je bil mož beseda; ko je nastopil svoj važen posel na Kranj- skem je obljubil, da hoče biti objektiven obema strankama. Mi nijsmo nigdar kritikovali te njegove izjave, nijsmo niti več zahtevali; vajeni prejšnjega silnega ustavovernega pritiskunja in tlačenja ob steno, zadovoljili smo se uže z „objektivnostijo", ki se nam je s predsedniškega stola kranjske deželne vlade obetala, kajti vedeli smo takrat uže, da, Če kranjska nemčurska stranka ne bode dobivala pomoči od zgoraj, da mora razpasti. G. deželni predsednik Kalina je držal svojo besedo, držal je svojo obljubo in nič druzega nij za nas storil; on je prepustil ljubljansko „ustavovernoM stranko samej sebi, a pomagal tudi nigdar nij dejanstveno narodnej slovenskej stranki. In velikansko posledico, čvrst uspeh te njegove objektivnosti vidimo denes: na Kranjskem je propala ,, ustavoverna" stranka, propala je Ona tako, da se ne bode nigdar več mogla spraviti na noge, ako ne bode dobila zopet vladne podpore, katero zahteva zase. Mi nasprotno se ne bojimo bodočnosti, ne bojimo so je tudi potem, ako nam je vlada samo objektivna, tudi ako nam ona nebče pomagati. Dakle pa tudi nij nič druzega, nego nemška agitacija „pro domo", ako dunajski listi židovski čenčajo, „da se je pod g. Kalino kranjsko deželo „slovenizovalo", da je bil pristransk in da je zatiral nemštvo na Kranjskem." Gospod Kalina nij Kranjske niti „slovenizoval", ker to je nemogoče, kajti Kranjska je uže slovenska, tu stanuje samo slovensko ljudstvo, ki govori slovenski jezik, a nemški mu še le v šoli vtepljejo, — nemstva, neitiškega naroda ne poznamo na Kranjskem, dakle g. Kalina nemstva tudi nij mogel zatirati. Se svojega stališča ponavljamo se enkrat, da g. Kalina nam nigdar nij pomagal, a pomagal tudi nij ljubljanskim ustavakom, on je bil samo objektiven v vseh rečeh. Spominjamo se raznih volitev v prejšnjih letih; tačas so sedeli na kranjskem deželnem predsedniškem stoli možje, ki so bili najljutejši sovražniki narodu, za katerega bi morali skrbeti. Ti možje so smatrali za jedino svojo nalogo, da spravijo na noge zloglasno „ustavoverno" stranko, ki se je rekrutirala jedino le iz birokratov in renegatov; ta stranka, zagovarjajoča samo nemštvo, se je postavila v direktno nasprotje slovenskemu narodu, in njo je vlada podpirala. Zato so bili z njeno pomočjo voljeni v državni zbor Dežmani in drugi naši protivnik!; ustavoverna vlada je pomagala, da je prišla ljubljanska trgovinska zbornica v nstavaške roke; ustavoverna vlada je dala Kranjskej nemšk deželen zbor; ustavoverna vlada je zakrivila, da ima Ljubljana nemškega župana in nemško sve^ovalstvo. Da se je vse to zgodilo, pomagala je prejšnja beška vlada, ki je neizrečeno zatirala nas Slo: vence, a podpirala nemštvo na Kranjskemf Prišel je v Ljubljano g. Kalina, dejal je, da bode objektiven, bil je res objektiven, in denes se ustavoverna stranka na Kranjskeni more prištevati mrtvim. Ako g. Kalina ostane! na uže pri nas ukrenenem poti, potem iz srca čestitamo svojim bratom Moravanom, kamor zdaj od nas otide. V Ljubljano pride za deželnega prodsedV nika g. Winkler. Fredno izrečemo o tera gospodi svojo misel, omenimo naj, kako sprejemata to vest dva nemška lista, dunajska „Deutscue Zeitung" in ljubljanski „Tagb!attu. Prvo imenovani list pravi, ko pove, kaj da je bil došle g. "VVinkler: „ P reje je hodil z usta-voverno stranko, zdaj hodi z avtonomisti. Naš Proširen v nemškem prevodu. Pr o S i r e n k I iinge von Edvvard Sam h a bor. Laibach. Drilok und Verlag von Ig. von K!cinmayr & Fed. Hamburg 1H80. — V osinerki 'JO. stranij. Cena 1 gold. (Konec.) In kako dovršeno je preložen sonet: Življenje jeca, ćas v nji nibelj hudi . . .! T o d e s s e h n s u c h t. Kiii graueuvoller Kerker ilt d.ta Lebon, Der unbarnihurzigc Ileuker ist die Zcit; Itiiit ist als Umu t das immer junge Leid, Als VVachter ihm die Keue beigegcben. O licbtcr Tod! wann vvirat du dich erheben? Ich bin bo mlldu von dem ewigen Streit. Was Biiuuiest du? Ich bin ja gern bereit, In jenes Keich dor Ahnungen m schwebcn, ■VVo die ftewalt, die eherne, entschwindet, Wohin đer Arui des Felndca nimmer reicht Uad keine Fessel meine Seele biudet. E st in der hranilen Brda wird mir leicht; Und wio aneh Stilrnie um den Ililgel tosen, Man sehlaft ho ruliig unter \veiasen Rosen. In kdo bi z naslednjo pesnijo ne bil zadovoljen ? W o h i n ? Ich stiirino duhin olnie Rast und Knh — „Wohin. o Freund?" Was frageBt du! O frage die VVolke boch Uber dem Land, O frage die VVelle aiu Mecresstrand, VVann ihr miichtigcr K<">nig, der Sturmgott, rast Und sio vonviirts Bchleiidurt in fliegender Ilast! Und wie Welle und Wolko nicht wiason wohin, So Bchleiidurt aucb micli der verz\v.-ifelnde Sino. Ich fiihle nur Kinea so bitter und acharf: Dass ich vor ihr bimmlisches Augo nicht darrf Und dass auf der Erde kein Pliitzcbon erapriesat, Wo man ao unendliches Wehe vergiaat. Ne bodem trdil, da so se prelagatelju vse pesni tako posrečile kakor te; a vse so toliko dovršene, da more tudi kritičen čitatelj z njimi zadovoljen biti. Tako nam d o sedaj Pre-širna še nihče nij preložil. T Držeč se Lessingovih besed: Chvistliche IJekohrungsgeschichten sind kein StotV fiir Poesie — prof. Samhabcr „Krsta pri Savici" nij prevodu, najbrž misleč, da bi ta pesen Nemcem ne prijala; a bila mu je vir, iz katere je zajel večjo pripovedno pesen „Čertomir". Slovencu, ki zna svojega Preširna na pamet, čudno se godi, čitajočemu ta pesniški proizvod, ki je sicer poln spominov iz Preširna, a vendar nij Preširen. Beseda je lepa in, kakor pri Sanihaberji vselej, dovršena, a pesen ima premalo organske zveze. Možno se mi zdi, da bode bolje ugajala nemškim čitateljem nego more prijati slovenskim. Vendar bi svetoval g. Samhaberju, da, ako bode svojo knjigo še jeden pot dal mej svet, naj to pesen na mnogih mestih prenaredi ter bolj na PreŠirnov „Krst" nasloni. Osobito nenaravna se mi zdi njegova prememba, da se Črtomir stoprav po bitvi pri Ajdovskem gradu v Bogomilo zaljubi. A kar čitatelju osobito dobro de, to je tisto plemenito, pravo pesniško navdušenje, s Njegovo imenovanje za kranjskega deželnega predsednika pomenja samo to, da se hoče Kranjsko popolnem slovenizovati in sicer z odobrenjem beške vlade". Glasilo ljubljanskih nemških birokratov pa se čudi temu imenovanju, ono ne more pojmiti, kako da pride za deželnega predsednika v Ljubljano g. Winkler, on mož, ki hodi zdaj z avtonomisti, — to glasilo g. Kalteneggerjevo naznanja novemu predsedniku g. "VVtnklerju boj, opozicijo za vsako ceno. Nam Slovencem to zadostuje. Ako si naši protivniki zobe brusijo ob novem kranjskem deželnem predsedniku, ako strastno nanj zabavljajo, moremo smatrati to za dokaz, da g. Wlnkler odobruje g. Kalinin pot. G. \Vin-klcrja poznajo naši protivniki, a poznamo ga dobro tudi Slovenci. Njega so volile ob zadnjih državnozborskih volitvah dne 30. jun. 187!> slovenske kmetske občine goriške svojim poslancem; volilo ga je du-liovcns t vo goriško in slovensko prebivalstvo. Njemu protivni kandidat je bil kmetijski učitelj gospod P o v š e , ki je se svojo trdovratno kandidaturo prouzročil ne majheno zmešnjavo. Mnogo volilcev je hotelo voliti g. AVinklerja, ki jih je uže v prejšnjem državnem zboru zastopal. Nastopil je še en kandidat, trije tedaj uže, a oni, ki je najmenj mislil na odstop, je bil zopet g. Po v še. Zoper g. Winklerja se je hudo agitiralo, a narod slovenski goriški se za vse to nij zmenil, nego dal mu je svoje zaupanje, izbral ga je svojim zastopnikom. Pred volitvami je izdal g. \Vinkler brošurico v lepem slovenskem jezici, v katerej je poudarjal svojo neodvisnost in naglašal, da je tudi v minolem državnem zboru vestno skrbel in delal za blagor svojega naroda slovenskega, javno je priznal, da je zvest sin tega istega naroda. In - to je resnica, katero je g. Winkler zopet sijajno potrdil se svojim postopanjem takoj ob početku zasedanja zdanjega državnega zbora. Brez premisleka je vstopil v oni klub državnega zbora, kjer sede* vsi slovenski poslanci, v Hohen-vvartov klub, pridružil se jim je in ž njimi ter s celo avtonomistiško stranko do denes složno glasoval pri vseh vprašanjih. G. "VVinkler je pošten, odkritosrčen značaj, opravičeno sinemo si čestitati na njegovem imenovanji kranjskim deželnim predsednikom. Kajti prvikrat ima kranjska dežela namestnika, ki je zmožen ne samo po- polnem slovenskega jezika v govoru, temuč, ki je slovstveno slovenski popolnem izobražen. On pozna popolnem razmere na Kranjskem, razjasnili so mu jih še bolj lahko naši slovenski državni poslanci, s katerimi je bil na Dunaji vsak dan v dotiki. Zato nade-jajoči se, da g. VVinkler ne bode krenil s pota, kateri je nastopil in pokazal svojim naslednikom g. Kalina, kličemo uže denes iskreno: Živio novi kranjski deželni predsednik, slovenski državni poslanec g. \V i n k 1 e r! Politični razgled. NotritnJ«* «'I«*. V Ljubljani 22. marca Poročali smo o konferenci mej avtonomisti in grofom Taaffejem. ki je bi^a zadnjega četrtka zvečer. Dunajski „Fremdcn-blatt" je glede te konference poročal, da so avtonomisti v zadnjem časi posebno pritiskali na grofa Taafleja, naj pohodi seje eksekutiv-nega komiteta avtonomistiškega, da pride s to stranko v ožjo dotiko. Tega pa da se je dosle grof Taafle branil, in uklonil se še le omenjenega večera. Isti list pripoveduje nadalje, da so v dotičnej konferenci avtonomisti posebno naglašali svoja zahtevanja, ki jih stavljajo do vlade. Kar se tiče prvega dela poročila, to je neresnično. Ne avton orni stiska stranka je želela konference z grofom Taaffejem, nego ta je izrazil prvi to željo, kar je čisto naravno. Omenjeni list je bil pod prejšnjimi vkdami polu uraden, dandenes nij več in tedaj je vse, kar je poročal, samo izmišljetina. Usfavovcrcl so na celej črti potolčeni in njih časopisje jadikuje, da nij še konec ustavaškemu trpljenju. Zato pa njih jeza ne pozna meje in ljudstvo — dunajsko — vzbur-jajo z glasom, da bode mej velikonočnimi prazniki imenovano čisto avtonomistiško mini-sterstvo. Taki glasovi se sicer ne obistinujo, a ko bi se uresničili, bilo bi to samo pravično in parlamentarno. Na vsak način pa ustavaki ne morejo nič več upati, da pridejo kmalu zopet na krmilo. Vii;tii1<» ilrztive, Ruski poslanik v Parizu, knez Orlov, gre v pokoj; na njega mesto bode imenovan general I g n a t i j e v. Knez bolgarski, ki je bil zdaj v Pe terburgu, je baje denes na Bolgarsko odpotoval. V Sredec pride koncem tega meseca. Atenska zbornica je zavolj vladinega letnega proračuna sprejela z večino vlado grajajoč dnevni red, jbog česar je dalo dozdanje grško ministerstvo svojo ostavko. Novo vlado bode kralj vzel iz opozicije, ter je dal Triku-pisu nalog, da sestavi novo ministerstvo. Francoski državni dohodki preansajo proračun v prvej polovici meseca marca za 14 milijonov frnnkov ■ <;»lilansko zbormce predsednik Fari ni ie dal svnio ostuvko; na njega m*sto je bil voli*»n podpredsednik Spantierati. Zbornica ie rešila budeet vnaniega mini^terstva; v tej debati se ie povorilo prav miroljubivo o vna-niej politiki vlaškej, — kar pa vendar nij verjeti. Vnanie sf» kaze zdinje vlaško ministerstvo iako miroljubivo, zato pa za kulisami podpira bolj intricre „Itab'a irredente". Popisi. Iz Id Hi o 19. marca. [Izviren dopis/| Ravno te dni preiskuje v Idriji posebna komisija rudarske razmere. Ker je iz tega razvidno, da vlada hoče resnico izvedeti, zatorej opozorujemo Idrijčane, naj povedo dotičnej komisiji golo resnico, potem mi dvombe, da bi ne zasijalo solnce milejše bodočnosti tudi idrijskim rudarjem. Ne dajte se v tem odločenem hipu zapelja-vati ljudem, kateri Se zadnji trenotek hočejo resnico skrivati, zaupajte poštenoj komisiji in govorite, kar vam vest, poštena vest narekuje. Kdor je sedaj kukavica, ta nij vreden, da bi se mu kdaj boljše godilo. Resnica sicer v oči kolje, ali pomislite, dragi rojaki, ako ste vi toliko britkega pretrpeli dosedaj. ako so se vam vaše svete državljanske pravice kratile na neuslišan način — potem prst raz usta, z resnico na dan! — Sedaj je prilika, sedaj stopajte jeden za drugim pogumno pred nepristansko komisijo in pritožujte se, dokler nij — prepozno! Iz seje mestnega zbora ljubljanskega dne 22. marca. Bilo je začetkom meseca februarja t. 1. ko dopolnilne volitve za občinski odbor ljubljanski še nijso bile razpisane in je tukajšnji organ nemške in renegatske stranke Dežman-Kalteneggerjeve jako zgodaj mahnil po bobnu zarad volitev za ljubljanski občinski zbor. Takrat je „Laib. Tagblatt" pisal, da mislijo narodnjaki, oprti na dogodke in vspeh pri za d njej ljubljanskej volitvi za državni zbor, zdaj z vso resnobo liberalnoj stranki izpuliti drugi volilni razred. „AH pravi nadalje „Tagblatt", vendar bi utegnila pri tem računu maj-hena napaka miniti se. Kajti, davkoplačevalcem ne more vse jedno biti če občinska uprava ravno zdaj pride v roke stranki, ki je uže do- katerim Samhaber povsod govori in piše o našem pesniku ter čitatelja ogreva zanj. Malo-kedaj še slavil se je naš Preširen tako lepo, kakor ga slavi Samhaber v svojej veličastnej odi „An Preširen", iz katere navajam tukaj nekoliko razstavk: Und 80 verzeihe dom Genoasen, Wenn er dio Bchibisten Blumen bricht Und Deinea llerzena za rte- Spmasen Zu cincm bunten Kranze il cht! Ich fiihle ja, nas Du gelitten, Da Du en Erdo mit dom 11 umori kiimpft; Sio hiitten gorne jenes Feuer, Das Liebe sehlug aus Deiner Loicr, Itn traten Unmuth Dir gediirapft. Zerthcilt iat nun dio crnste VVolke, Dor bluiistc Ilimmel uieht herab, Und ringsum atribut von Delnem Volke Dea Diinkea Jubel an Dem Grah. Du bisi nicht todt, Du lebat in Licdern, Dir kiiuiicu Berg und Thal crvvidern, Im Uorfo aingt Dich jedes Kind; Der Bauer, der die Pflagtelur leitet, Der Krieger, der in VVaflen Bchreitet, Und dor am Pulte aitzt und sinnt: Der Douker ttber grauen Scbriften, Der Doktor uiiter Aotonataub; Der Ilirte auf de8 ItergeB Triften, Der Jiiger in dem griiuen Laub; Dor Studio voli Fericn\vonnen, Die Dime ■oh&kerad an dem Bronnon, Der Bursch vor ihrem Fenstorlcin; Dea Hauses Mtitterchen, . do 14. leta naj bi se mladež