Posamezna številka stane 1 dinar.
Naročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inse-rati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, mseraie in reklamacije.
đlc odd ts en političen Ust za s temensko Ijndstno


95 šicviika.
säÄKMJUR. m.* 7 fkrtfrbra 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-* boru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govorili vsaki dan samo od 11. do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Telefon interurban št. 113.
ueffitk i
Ob začetku politične sezone.
Stjepan Radič v vlad#?
Hudičevski listi mnogo pišejo o skorajšnjem vstopu Stjepana Radiča v vlado. Te dni je pisal tudi »Obzor«, da je stvar načelno že rešena, a da je precej komplicirano vprašanje njene izvedbe. »Obzor« meni., da ima lahko delavna vlada samo parlamentarce za ministre in da bi se moral« radi tega Radiču najprej omogočili vstop v parlament in potem šele v vlado. »Obzor« se nada, da bo to že na kak način uredil Pašič, ko se vrne.
O dogodkih po Pašičevi vrnitvi
se splošno vse mogoče ugiblje. Po dosedanjem obnašanju Pasica je pa več dobrih izg led« v za vsa druga ugibanja in kombinacije, kot pa za to, da bodo Radi-čevci ravno od Pasica kaj več dobili. Pašič kot šef RR vlade se je vendar svojega vladnega zaveznika in šefa 'zaveniške vladne stranke Radiča izogibal, dokler se je le mogel, in ko se je končno le z njim sestal, je nalašč opustil vsako tudi najkrajše razpravljanje o političnem položaju in o tekočih vladnih poslih.. Iz pripovedovanja o zaječarski ustaji in o zgodovini radikalne stranke se pač ne da sklepati, da bi Pašič hotel Radiča v vlado in celo na podpredsedniško mesto. Da bi Pašič Radiča še najprej spravil v parlament, je pa še posebno neosnovano pričakovanje. Odkod naj vzame Pašič naenkrat toliko parlamentarne tankovestno-sti, saj ima tudi sedanja njegova vlada ministra, ki ni član parlamenta (vojni minister), poprej pa so že sedeli v Pašičevi vladi kot neparlamentaren dr. Zupanič, dr. Šupilo, dr. Šurmin, dr. Drinkovič in dr. Žerjav. Če so ti lahko bili ministri, ko jim narod ni dal mandata, zakaj ne bi mogel biti Radič, ki je bil izvoljen v treh okrožjih, a mu je PP večina v parlamentu protizakonito in protiustavno uničila mandate.
Proti samostojnim demokratom
piše prav ostro »Politički Glasnik«, list ene skupine uplivnih radikalov in še uplivnejših nepariamenlarcev. V enem članku se povdarja, da akcija SDS presega že vse meje možnosti in dopustnosti. Članek naglaša dve akciji Pribičeviča. Eno, ki jo je vodil ob priliki zadnjega agitacijskega potovanja, drugo, ki jo vodi sedaj po agitacijskem potovanju. Ta druga akcija proti sporazumu je opasna za mir države. Pribičevič se je z močjo vrgel na to, da s prijatelji v radikalni stranki vrže vladi čimveč polen pred noge. Šlo je tako daleč, da bo vlada primorana v kratkem času zainteresirati se za njegove največje slučaje. Vlada je dolžna Pribičevi-ču in njegovim odvzeti možnost javnega in zakulisnega intrigiran ja, razpihovanja plemenskih strasti in izpodkopavanja temeljev, na katerih počiva sporazum. Načelnik demokratske stranke mora razumeti, da mu je sporazum RR odvzel vlogo prvega politika v državi. Sporazum ga je privedel v nezdržljiv položaj, iz katerega ga ne morejo rešiti njegove napake. Vladna večina bi mogla presekati na najodličnejši način njegovo delovanje s sprejetjem zakonskih ukrepov proti njegovemu razdiralnemu delu in pisanju njegovega časopisja, ki smatra za glavno dolžnost razpaljevali plemenske strasti. Ta ukrep bi mogel imeti za posledico, da bi Pribi-čevič ostal brez vsakega mandata v skupščini in bil končno politično pozabljen. Pribičevič bi moral s tem računati.
Jesensko skupščinsko sezono
bo po mnogih vesteh otvoril sam kralj. To bo prvi slučaj po izglasovanju ustave, da kralj poseti parlament in tako podčrta važnost zasedanja. — tgr
Med radikali.
V Beogradu izhaja že nekaj časa Ust »Narodna Tribuna«, ki nosi naziv »nezavisni politički list«, a ima precej očividno radikalsko orientacijo. Govorilo se je, da je ta list v zvezi z Ljubo Jovanovičem, kar se je pa od uredništva zanikalo. Zadnjič je la list pisal takole o razmerah in odnošajih v radikalni stranki:
Politično oživljenje Ljube Živkoviča je v zvezi z nenormalnimi odnošaji v vodstvu radikalne stranke. Po vojni so v vodstvu nastali gotovi spori. Nastala je tekma med Pašič eni in Protičem. Ta dva državniha sta imela jasno izražene črte in nasprotne smeri, ki so pustile za seboj globoke brazde. V poslanskem klubu je nastala zmeda. Protič bi gotovo zmagal, če bi bil mogel samega sebe brzdati. Po naravi uporen in revo-lucijonaren je pia pri prvem sporu zapustil klub in začel z odprtim bojem proti Pašiču. To je bila njegova usodepolna napaka. Če bi bil ostal v klubu in se iz kluba boril, bi bil Pasica vrgel in za vedno odgnal iz političnega pozorišč».
Protič je v svoji stranki imel maso odličnih spošto-vaicev in pristnih prijateljev. Politik in državnik, s katerim se je najboljše izpopolnjeval, je bil gotovo njegov osebni in strankarski tovariš Ljuba Jovanovič, V sporu Pašič—Protič je velik del uglednih radikalov z Ljubo Jovanovičem na čelu obdržal prisrčne zveze s Protičem.
To sicer ne pomeni, da je la del popolnoma in v vsem potrjeval Proličevo politiko, gotovo je pa, da je bil še manj za Pašičevo politiko, Pašičevi trabanti so pa vse iztaknili in pošteni ljudje so bili izpostavljeni špi-jonaži. Kot posledica te špijunaže se je pojavilo ono grde preglasovanje v radikalnem poslanskem klubu in v glavnem strankinem odboru.
Agenti pa delajo naprej. Posledica tega dela je bila tudi tendencijozna gonja v našem in tujem tisku proti Ljubi Jovanoviču radi njegovih zapiskov o začetku voj-! ne in o sarajevskem atentatu. Pašič je zadnja leta delal * z vsemi silami in dela še danes, da Ljubo Jovanoviča j onemogoči kot svojega naslednika. Ker je pa Jovanovič ; mozeg radikalne stranke in državnik, kateremu ni nih-: če dorastel, mu Pašič iz vrst svojih pristašev ni mogel ? najti dostojnega tekmeca. Nekaj se je mislilo na Spa-; lajkoviča, a to seveda tudi ni šlo. Pašič se je nazadnje I ipri iskanju naslednika ustavil na osebi Ljube živko-» vica. Ta izbira mu, kakor izgleda, ugaja in zato je živ-? kovic danes predsednik radikalskega poslanskega klu-S ha.
j Pa pri vsej veliki pieteti, ki jo radikali širom drža-f ve gojč do svojega sivega voditelja, se vendar ne more dovoliti, da radikalom nekdo vrine tega ali onega za šefa stranke, pa naj bi bil ta nekdo tudi sam Nikola
I
Pašič.
živkovič je častili človek, nekdaj je bil sijajni govornik, ničesar nimamo proti njemu. On je prav koristen stranki in državi, nima pa onih lastnosti, ki so potrebne državniku za vodstvo tako velike stranke, kot je radikalna. On je dober za posamezne momente, potem pa vzame kapo ter gr e, da se odpočije. Uloga, ki mu jo je Pašič namenil, ni za njega. To breme je pretežko za njegova slaba pleča.. Menda to ludi sam vidi.« —
To je prav značilno razpravljanje, če ni med radikali še več struj in skupin, se lahko po časopisju sklepa, da predstavlja »Balkan« eno radikalno skupino, »Vreme« pa drugo, »Politički Glasnik« tretjo itd. brez vseh skupin in struj po pokrajinah. Vse to govori silno zgovorno in značilno o moči in enotnosti radikalne stranke, ko enkrat ne bo več Pasica. — tgr
Politične beležke.
Kako je bilo v Ženevi. Ko se je Radič vrnil iz Ženeve, je vsakemu novinarju, ki mu je prišel blizu, na dolgo in široko pripovedoval, da je bilo tako lepo, da si kaj takega še misliti ne more. V obširnem pripovedovanju se pa nahaja tudi marsikaj, kar stavlja v pravo luč Radičevo novo politiko in njegovo osebno vlogo. Tako pravi Radič n. pr., da je opazil, kako so gotovi ljudje, ki niso njegovi prijatelji, pričakovali, da bo prišel v Ženevi na polska in nevarna tla in da se bo vse mogoče zgodilo. »Nekdo je govoril« — pravi Radič — »da sem imel že izdelan govor, a da mi ga* je dr. Ninčič prepovedal. Na obedu male antante sem vprašal g. Ribnikarja (poročevalca »Politike«) o tej stvari in ta je potem poklical dotičnika, ki je tako govoril. Kaj; je o lej stvari prišlo v Uste, ne vem. Povedal sem to tudi dr. Ninčiču. On je takoj rekel, da bo stvar demantiral. Odgovoril sem mu, da zaenkrat to še ni potrebno, naj še počaka, da se vidi, kaj se bo pisalo, če
S
1
se stvar objavi, potem se pa demantira.« — Radič tudi zatrjuje, da ni rekel, da bi bil nor, ampak da ni bil pameten. Vprašanje: »Ali nor, ali pa brez pameti« — raz-motriva takole: »Neki novinar je objavil, naj bi bil jaz trdil, da sem bil nor in da ima tudi norost svoje meje. Jaz pa sem v resnici rekel: »Mi mali narodi nimamo tradicije niti1 v notranji, niti v zunanji politiki, ker bili pod turškim jarmom ni nobena tradicija. Vsi mali narodi so nori, če se sklicujejo na svojo moč in ue govorijo o razlogih. Nori so, kadar molčijo, a še bolj nori, kadar govorijo. Nočem reči, da sem bil vedno pameten, zatrjujem pa, da mi mali narodi ne smemo biti nikdar preglasni, pa če pridemo tudi z idejami in inicijativo.« — Bilo kakor bilo, Radič se s to svojo izjavo pridružuje Pribioeviču, ki tudi trdi, da Hrvati nimajo nobenih tradicij. Radič se tudi hvali, kako se je spoprijaznil s francoskim časnikarjem Gauvinom, ki je poprej beograjskim politikom na ljubo toliko pisal proti Hrvatom in hrvatski politik. Radič pripoveduje: »Jaz sem mu razložil nastanek sporazuma, naše boje, naše zahteve,
I ki so skozi sedem let boja izgubile svojo pravo realnost, j Tako na primer glede hrvatskega sabora, ki ga ni. Po-j vedal sem mu, da smo se odločili prevzeti vsa sredstva , in resore, po katerih se ta država znotraj urejuje. Po-I vabil sem ga tudi v Dalmacijo, kjer bo gotovo ozdravil, ko je bolehen in kašlja. Dr. Ninčič mi je pozneje rekel, da je Gauvin po razgovoru prišel k njemu ter izjavil, da je bil o meni dosedaj slabo informiran.« — tgr Izbruh šovinizma. Znani beograjski Cicvaričev list »Beogradski Dnevnik«, vreden tovariš zloglasnega »Balkana«, ki tudi tako vneto zagovarja Pašičevo in Pribičevičevo politiko, je napisal te dni sledeče: »Že prve dni po osvobojenju so hrvatski politiki začeli nazivati Bolgare bratom in govoriti, kako potrebno bi bilo, da pridejo tudi Bolgari v »Jugoslavijo«. Tako se je izjavil v začasnem narodnem predstavništvu na primer g. Laginja, pa tudi glavni predstavnik Slovencev dr. Korošec se ob vsaki priliki izkazuje kot bolgarofil. Ta gospoda bi hotela, da Bolgari čimprej pridejo v Jugoslavijo. Veste zakaj? Da bi se tedaj z večjim uspehom pritiskalo na Srbe. Kaj Bolgari mislijo, to mi dobro vemo. Ol tem ni treba govoriti. Ni se treba tudi varati, da imamo v Hrvatih brale; oni mislijo ravno tako, kakor Bolgari, samo da so prikriti. Zagreb je proti nam vedno v duši to, kar je Sofija. Vedno moramo imeti to na pameti. Bolgari in Hrvati imajo interese, da Makedonci ne bi bili Srbi, in da se ne bi smatrali za Srbe. Ko je Radič izjavil v Ženevi, da Makedonci niso na-cijonalno opredeljeni, je govoril to popolnoma v duhu bolgarsko-hrvatske osvelne politike. Bolgari in Hrvati so se v dobi svetovne vojne borili proti Srbiji in sicer z največjo strastjo. Bili so srečni, ko je Srbija 1915 padla. Z največjim zadovoljstvom so mandrali premagano Srbijo misleč, da ne bo nikdar več oživela. Tudi danes , imajo napram Srbiji iste občutke in bi imeli največja j zadovoljstvo, če bi Srbiji mogli do živega. 'Nimajo pa danes moči in zato se delajo sedaj za prijatelje Srbije. To je pa samo politika in njen smisel in namen je pridobivati si čas. Lahko razgovarjamo in se sporazumevamo z njimi, ali vedno s puško.« — Ta šovinistični izbruh ne rabi nobenega komentarja in tudi to je jasno, da Cicvarič ne piše sam v svojem imenu. — tgr V Ga dramu je bilo v nedeljo, 4. oktobra politično zborovanje SLS. Zbor, ki je bil dobro obiskan, je vodil Franc Flor, član okrožnega odbora SLS za mariborsko okrožje. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Volilci so njegova izvajanja sprejeli z velikim pritrjevanjem ter so politiki poslancev SLS izrekli popolno odobravanje. Protestirali so zoper prenapeto navijanje davčnega vijaka v Sloveniji, kojega posledica se dan za dnevom bolj pojavljajo v davčnih eksekucijah in v gmotnem propadanju vseh slojev v naši domovini. Zahtevali so, naj vlada stori svojo dolžnost napram vzdrževanju cest v Sloveniji, kateri dolguje visoke svote prispevkov, mesto, da sedaj občinam in okrajem zopet vsiljuje kuluk.
Po svetu.
Porazi Kabilov. Za Abd-el-Krima so prišli sedaj slabi časi. Na fronti proti Francozom se mora neprestano umikati, s.er vsa hrabrost njegovih vojakov ne zaleže dosti napram v tankih skritim sovražnikom. — Francozi se v boju poslužujejo posebnega tipa tankov, ki lahko vozijo tudi v hribovitih krajih, ter pridejo tako s tem nevarnim orožjem upornikom povsod do živega. Ofenziva napreduje zelo počasi, ker se Francozi nočejo prenagliti ter imajo v zasedenih ozemljih dovolj dela z utrjevanjem, izdelovanjem cest in prometnih zvez, da si tako zavarujejo zaledje.
Francija in Amerika. Po washingtonskih poročilih! so končana pogajanja glede odplačevanja francoskih dolgov Ameriki. Izid pogajanj je pa samo provizorij za dobo pet let, v katerih bi Francija morala letno odplačevati 40 milijonov dolarjev in bi. se po poteku te dobe sklenil razmeram primerni končnoveljavni ali pa zopet samo začasni dogovor. Druga poročila zopet govorijo, da sedanjemu začasnem dogovoru ni pripisovati niti petletnega trajanja in da se sploh ne da govoriti sedaj o rešitvi vprašanja dolgov. Francoski finančni minister je moral povišati postavke francoskega predloga, Amerikanci so pa pripustili, da bo posebna komisija po potrebi proučevala v koliko je odplačevanje v skladu s francosko plačilno zmožnostjo. Obroke bo ta komisija odločevala tudi v slučaju, če bi kurz dolarja preveč naraste! napram franku. Med pogajanjem svojega finančnega ministra v Washingtonu so pa francoski listi razvili veliko polemiko proti Ameriki. Eden od njih je celo zahteval, naj se finančni minister takoj vrne. V drugem se zopet čila: »če gospod Borah želi naš denar, ga ne želi iz pomanjkanja, ampak samo zalo, da nas oslabi in napravi nezmožne za vojno. To naj bi bila neka kazen. A zakaj nas hoče kaznovali? S kakšno pravico nas ta Chariot (žaljiv izraz za senatorja Boraha), hoče učiti morale in pravice? čemu bi simulirali? Amerikanec je postal po vojni nekak arbiter sveta, ki želi1, da predstavniki stare Evrope za-
čenši s Francijo kot berači pokleknejo predi njegovo vrečo cekinov. Ne! Naj se ta Chariot prepriča, da Francozi in Amerikanci nimajo enake lobanje in srca na istem mestu. Mi ne mislimo in ne občutimo na enak način. Treba vedeti, da smo mi izšli iz stare civilizacije.« — Eden od skrajno nacionalističnih listov kliče vladi: »Po amerikanskem predlogu boste ostali večni dolžniki. Kadar bodo hoteli, vas Amerikanci lahko prisilijo, da padete na kolena in prosite za milost in potrpljenje. Amerikanski predlog pomeni vrv okrog vratu in večno prosečo beraško roko!« Eden od vladnih listov pa Amerikancem celo grozi z Japonci, ko pravi: »Naši bivši zavezniki bi morali vedeti in razumeti, da radi dolarjev, ki jih ne potrebujejo, prav lahko izgubijo neizmerni moralni kredit, ki ga tu pri nas uživajo in ki ijim je tako potreben. Razven tega pa obstoji država, ki se imenuje Japonska in ki ni brez važnosti. Mislimo, da se razumemo — «•. — tgr
Balkan na Dunaju.
Vsi dunajski listi so se najživahnejše zanimali za sodnijsko razpravo bolgarske atentatorke Mencije Kar-nicin, ki je umorila makedonskega vojvodo Todorja Panico. Mnogim je bila cela stvar samo bujna senzacija, ko nastopajo čudni tujci kot tožitelji in priče, ko se razkrivajo čudni politični dogodki čudnega tujega sveta, ko smrtnobolna obtoženka med razpravo leži na no silnicah ter predstavlja s svojim obnašanjem zapadne-xnu svetu nepoznan tip itd. Drugi listi so pa zopet ob tej priliki temeljito proučevali čuden tuji svet in njegove dogodke ter razkrili marsikaj, kar kulturni svet ne sme prezreti.
Splošna sodba je bila: žalostno, da se Makedonija ne more ali pa ne da evropeizirati in da se mora Evropa makedonizirali. V kulturnih državah se dosledno spoštuje pravica zavetišča političnim beguncem, kar je v mnogih ozirih lepo in potrebno, a se je sedaj že večkrat videlo na Dunaju, da je naloženo s tem tudi precej težko breme. Begunci-preganjanci iz Ogrske, Bolgarije in iz drugih dežel še niso sicer ničesar slabega in neprijetnega povzročili, silno neprijetni so pa oni, ki te 'begunce zasledujejo.
Cela krvava afera, ki je končana sedaj z obsodbo na osemletno težko ječo morilke, ki ne bo niti enega leta preživela vsled svoje težke bolezni, je celemu kulturnemu svetu najboljše zrcalo sedanjega bolgarskega režima, poleg tega pa tudi karakteristika terorja in teroristov, s katerimi delajo razni protiljudski oblastniki. Atentatorka Karnicin je primer onega fanatizma, ki se ne da voditi od čuta in razuma, ampak slepo služi onemu, ki ga je slučajno najel in plačal. Kako in kdaj je prišla bolehna in čudaška žena v službo sedanjih bolgarskih oblastnikov, ni znano. Menda slučajno. Služba in pripravljenost na izvršitev kakšnega morilskega ukaza in naklepa je postala njen poklic, dobivala je denar in je čakala, da se ji pokaže žrtev. Z vojvodo Panico in z njeno rodbino je bila že poprej znana, sprejemala je od teh ljudi velike dobrote in se je še pozneje družila ž njimi pod' krinko prijateljstva, ko je bil Paniča že davno določen za njeno žrtev. Tudi umorjeni Panica je bil fantastična prikazen. Baje je tudi on nekdaj moril svoje nasprotnike, a v razloček od najete in brezčutne morilke je njega vodila samostojna, iz lastnega srca in razuma izhajajoča ideja. Umorjeni je bil pristaš in bojevnik samostojne Makedonije v zvezi federativnih balkanskih republik in seveda kot tak naj-odločnejši nasprotnik sedanje bolgarske vlade in onih makedonskih ustašev, ki hočejo pripojiti Makedonijo Bolgariji. Panici *sta stregla že umorjeni Todor Aleksandrov in general Protogerov po življenju, a ga nista dosegla, ker je že več let mirno brez vsake politične aktivnosti bival v tujini — večinoma na Dunaju. Da je bil kot žrtev odkazan Menciji Karnicin, je brezdvomno po programu sedanjega bolgarskega režima iztrebiti vse nasprotnike, pa naj si bodo aktivni ali neaktivni.
Proces je razkril ta program bolgarskega režima v osebi' njegovega poročevalskega atašeja Antonova. Ataše Antonov je bil ob priliki umora bivšega bolgarskega zemljoradniškega ministra in diplomata Rajka Daska-lova v Pragi član bolgarskega praškega poslaništva in so se na razpravi razkrile njegove zveze z atentatorjem. Po tem razkritju je bil njegov obstanek v Pragi nemogoč in bolgarska vlada ga je najbrž na opomin češke prestavila na Dunaj. Tu je pa igral svojo vlogo naprej — z atentatorko je občeval pred atentatom, po atentatou je pa skrbel, da je bila sprejeta atentatorka v sanatorij, oskrboval ji je denarna sredstva in na razne načine se mu je tudi posrečilo spraviti v razne liste poročila v njen zagovor.
Karničin zločin in njen proces je ugotovil tudi najtesnejše zveze med bolgarskimi vladnimi teroristi in ruskimi caristi, kočno je bil ta proces še posebno zanimiv kot redenzvous vseh špijonov z Balkana. Med temi špijoni je posebno zanimiv eden, ki se je na nek čuden način vrinil celo kot tolmač. To je Neumann-Furjakovič, ki ne kaže samo sposobnosti, ampak tudi dela kot mednarodni pustolovec in špijon. Preobrat ga je zatekel kot k. u. k. artilerijskega majorja v vojnem ministrstvu. Iz Dunaja se je pa kmalu preril v jugoslovansko vojsko, iz vojske kot špijon v Budimpešto, da zalezuje razne emigrante iz Hrvatske, ko je bil v Budimpešti javno oklofutan, se je pa podal na Dunaj, kjer izsušuje špijonažo v lastni režiji po raznih naročilih. Kol prijatelj in zaupnik avstrijskega sekcijskega šefa Schagerja si je pridobi! razne podatke glede emigrantov iz Jugoslavije ter jih je prodal jugoslovanskemu poslanstvu. Dela pa tudi za Madžarsko in zalezuje ogrske
emigrante-nasprotnike Horthyjevega režima. Dunajski listi konstatiraju, da pri sestanku špijonov iz Balkana ni manjkal Bankovič, ki vrši neke tajne posle pri SHS i poslaništvu. Bankovič je bil od beograjske vlade že odpoklican, a se očividno noče ločili od Dunaja. Komu .služi in koga zalezuje, ni znano. V njegovi družbi je tudi znani Grauer, ki je zalezoval nekdaj na Dunaju bivajočega Radiča; nekateri dunajski listi pravijo, da se je kot sluga preoblečen vrinil v hotel, kjer je Radič stanoval — in ki od Maribora do Zagreba tako često potuje z raznimi policijskimi in konzularnimi izkaznicami, a nosi poleg ovadb in raznega obtožilnega materijala po naročilih baje tudi svilo in druge stvari mimo vseh carinskih predpisov. — tgr
Dnevne novice.
Nova železniška tarifa. Tako blagoglasno se je napovedovala nova železniška tarifa, da je javnost kljub Lolikokralnemu velikemu razočaranju končno le začela verjeti, da bo tokrat nekaj urejenega in dobrega. V lepih nadah so pričakovali to tarifo potniki, podjetniki, trgovci, tudi železniški uradniki ali kratko rečeno vsi, kajti naše visoke železniške tarife so izdaten element draginje, od katere vsi trpimo. Višina naših železniških cen je taka, da jim je težko najti primere v celi Evropi in je javnost upravičeno pričakovala, da nova tarifa ne bo več povećavala draginje in ovirala izvoza, ki nam je tako potreben. Prvi oktober je bil pa že pred vratmi, nova tarifa je pa bila še vedno tajnost za potnike, trgovce, podjetnike in za železniške urade. Železniška tarifa ni mala stvar. To je cenik, ki vsebuje silno zbirko določil in cen, to je velika knjiga in je nekaj nezaslišanega, da se drži pod ključem do istega dne, ko stopi v veljavo. To pomeni pravi nered v železniških uradih in pri strankah, in povrh še veliko škodo za vse one, ki se odpravljajo na pot ali pa pripravljajo razne pošiljatve, ko ne morejo staviti v račun prometnih stroškov. Nova železniška tarifa je končno stopila v veljavo, a samo provizorično ter si ministrstvo prometa pridržuje pravico sprememb, meneč menda, da je nered v našem prometu še premajhen. Novembra se sestane nekak tarifni odbor, ki bo iz enomesečne prakse • nove tarife sklepal o spremembah. Kdo je zastopan ali kdo šele bo zastopan v tej tarifni komisiji ali odboru, [ še ni znano. Če slučajno obstoja že sedaj tak odbor in je tudi kolikor toliko pravilno sestavljen, je treba na vsak način vprašati, zakaj ta odbor že ni sodeloval pri sestavljanju nove tarife. Če se uvede tako velevažna naredba, je vendar potrebno, da se poprej posvetuje z ljudmi, ki so v prvi vrsti poklicani k sodelovanju pri tako važni stvari. Navajeni smo že, da se za vsako malenkost, od katere med ljudstvom ni prav nobene koristi, sklicuje ankete, pošiljajo na potovanja in preglede ministri in uradniki itd., za vse narodne sloje tako važne stvari se pa rešujejo brez vseh priprav in posvetovanj na tihem v neki pisarni. Res je, da je z novo tarifo odpravljeno takozvano lomljeno zaračunavanje voznin med bivšimi južnimi, vicinalnimi in državnimi železnicami ter uvedeno enotno zaračunavanje za celo državo. Obenem stopa v veljavo tudi enotna blagovna razvrstitev za celo državo, dočim smo sedaj imeli poleg glavnih še mnogo specialnih blagovnih klasifikacij, kar pomeni posebno za kroge ob progah vicinalnih železnic olajšavo in pocenitev transporta. To je dobro, a zakaj se ni že poprej uredilo. Na mnogih določilih nove tarife se vidi velika površnost. Kaj pomaga na primer znižanje tarife za brzovozno blago, ko se pa te tarife ljudje malo poslužujejo, ker brzovozno blago ne pride prej na cilj ko navadno. S posebno nesrečno roko je pa določena tarifa za raznovrstno blago. Tako je znižana za sadje, a zvišana za žito. — tgr
Požar v Limbušu. Včeraj okrog 6. ure zvečer je nastal požar v Limbušu pri posestniku Josipu Jauh. Ogenj je nastal v skednju ter se tako hitro razširil, da je bilo nemogoče rešiti goreče poslopje. Na mesto nesreče so prihitele požarne hrambe iz Limbuša, Peker, Studencev in Maribora, omejile so se pa samo na lokaliziranje požara. Vzrok požara še ni znan, med ljudmi se pa govori, da je bilo zažgano iz maščevalnosti.
Tečaji duhovnih vaj v novem domu {poleg cerkve sv. Jožefa v Ljubljani do konca leta 1925. V novem »Domu duhovnih vaji« v Ljubljani (Zrinjskega cesta 9) se je začelo živahno življenje. Dom se polni skoro teden za tednom z udeleženci. Dozdaj so bili 4 tečaji: 2 za duhovnike, 1 za 'organiste in za može s povoljno udeležbo. Nadalnji tečaji za letos bodo: Od 10. do 14. oktobra za akademike; od 31. ■oktobra zvečer do 4. novembra zfdtraj za mladeniče; od
9.	do 13. novembra za cerkovnike in organiste; od 23. do
27.	novembra za duhovnike; od 28. novembra do 2. decem fora za može; od 5. do' 9. decembra za mladeniče; od 12. do 16. decembra za mladeniče; od 19. do 25. decembra za može; od 27. do 31. decembra iza učitelje in profesorje. Tečaji se začnejo vselej zvečer prvega in zjutraj zgoraj omenjenih dni. Udeleženci naj bodo v Domu do 6. ure zvečer prvega dne. Kdor se hoče udeležiti katerega teh tečajev, naj se pravočasno priglasi po dopisnici na: Rektorat jezuitskega kolegija, Ljubljana, Zrinijskeiga cesta 9, in pove, Waj hoče delati duhovne vaje. Najbolje je, da se moški enega kraja, župnije md seboj dogovore, župniku javijo, ta pa naznani število udeležencev. Ko so po katoliških časopisih naznanjeni tečaji, prosimo čč. gg. duhovnike, da jih dajo prepisati in nabijejo te letake na vsa cerkvena vrata in v dvoranah Društvenih domov. Kdor se je priglasil za duhovne vaje, pa jih iz važnega vzroka takrat ne more delati, naj se po dopisnici odglasi, da napravi mesto drugemu. Oskrba znaša na dan dozdaj 40 din. — Vodstvo Doma duhovnih vaj.
Ponarejevalci kolekov v Zagrebu. Zagrebška policija je prišla na sled veliki družbi, ki je razpečavala ponarejene koleke po 250 D. Koleki so bili izdelani v (Budimpešti ter tako izvrstno ponarejeni, da so jih strokovnjaki komaj ločili od pravih. Kot prvega so aretirali nekega Milo Kuhat, pri katerem so našli 67 pol po 50 kolekov v skupni vrednosti 2 milijona dinarjev. Koleke je prinesel pravkar preko meje ter jih hotel prodali raznim zaupnikom iz province. Policija je na lo skrbno pazila in dosedaj aretirala tri pomagače. Zdi se, da je bila centrala te družbe, ki se je pečala najbrž tudi z drugimi ponarejevalnimi posli in je skoraj gotovo ponarejala čehoslovaške krone, na Dunaju kamor je odpotovalo nekaj naših policistov. Dunajska policija je prevzela stvar v svoje roke in ker je znana kot izredno spretna, se falsifikatorji menda ne bodo dolgo veselili svobode.
Razprodaja grofovske veleposesti med kmete. Te
dni se je začela parcelacija veleposesti grofa Festetiča na Murskem Ostrvu pri Čakovcu. Cela ogromna veleposest bo razprodana po vladini naredbi med tamošnje seljake, samo 200 oralov bo obdržanih za ustanovitev poljedelske šole.
Železne hiše v Osijeku, železolivarna in tovarna strojev v Osijeku izdeluje hiše, ki so popolnoma vlite iz železa ter bodo razstavljena ob priliki poljedel. razstave. Hiša je parterna, ter ima 2 sobi s stranskimi prostori; s pohištvom tvornice »Tvorum«. Graditev železne hiše je vzbudila med Osiječani velik interes, posebno, ker pride zelo po ceni ter stane kompletno opremljena 100 tisoč dinarjev. Neki meščan si je pri tvornici že naročil enako hišo.
Roparska banda pred sodiščem. V Osijeku se vrši proces proti 6 razbojnikom, katerim je načeloval delavec Jožo Gulina iz Dalmacije. V teku treh let so izvršili po Slavopiji okrog 30 zločinov. Med obtoženci je tudi meki Bosanec Ivan Nevjetič, ki je znan kot specialist za cerkvene vlome. Oropal je okrog 12 cerkev. Razprava bo trajala dolgo časa.
Zadnä čan Čarugove bande prijet. Spomine Čarugo-veiga banditstva je na novo osvežila aretacija zadnjega Ča-rugovega pomagača Jožefa Matašiča. Matašič se je lotil razbojniškega posla v Čarugovi družbi leta 1910. Tega opasnoga in pretkanega tolovaja so orožniki zaman iskali celih pet let. Prijeli so ga pred dnevi pri očetu,, k er je pomagal kuhati žganje. Matašič priznava zločine, katerih se je udeleževal pod Čarugovim vodstvom. Orožniki ga gonijo sedaj na kraje, 'kjer so bila pred leti izvršena tolovaj-stva, roparski umori: itd.
Dar Sarajeva francoskemu mestu Verdunu. V Sarajevu so slavili te dni francoski dan. Mestna občina je sklenila podariti Verdunu pristno ter umetniško izdelano preprogo kot spomin na težKe boje in izgube krog Verduna. To spominsko preprogo bo odnesla posebna sarajevska deputacija v Beograd, kjer jo bo izročila francoskemu poslaniku z naročilom, da jo ta preda Verdnunu.
Seljak zgorel s kočo vred. V selu Zvatinca pri Mostarju je imel seljak Štefan Gnjatič svojo kocuro. l e dni je kmetič mirno sipal, ko je v noči .izbruhnil požar, kojega žrtev sta postala bajta in kmetič Gnjatič.
Graditev novih motornih čolnov v svrho financij-ke kontrole. Finančno ministrstvo je naročilo v ladjedelnici v Kraljevici večje število novih motornih čolnov, ki se bodo uporabljali ob obali kot finančna kontrola. Ti čolni so se dosedaj, kolikor smo jih pač imeli, izborno obnesli za pobijanje tihotapstva na morju, pa tudi na Ohridskem ter Skaderskem jezeru.
Turki proti fesu. Kemalove reforme v Turčiji so naletele na živahen odmev tudi med našimi muslimani. 'Med muslimansko' mladino se je pričela razvijati propaganda proti fesu. Te dni je prišel celo v turško mošejo v Skoplju mlad musliman s klobukom, se odkril in tako izvedel predpisane poklone. Hodže in stari Turbini, navzioči v mošeji, pa se niso mogli vzdržati ter so v sveti jezi kršitelja starega obreda ekspedirali skozi vrata. Med naprednejšimi Turki, zlasti mladino, je zavladalo veliko ogorčenje in naprosili so turškega poslanika v Skoplju, naj ob prihodnji priliki sam pride v mošejo s klobukom.
Regufacijp neretvanskega Mata. že dobri dve leti deluje v Metkoviću hidrotehnični oddelek, ki se bavi z merjenjem takozvanega neretvanskega blata. Koncem tega leta bodo načrti gotovi in koj nato se bo začela regulirati Neretva oziroma izsuševati neretvansko blato. Ako se bo to izsuševalno delo dobro posrečilo, potem ho rešen problem glede prehrane pasivnih krajev Dalmacije in Hercegovine. Na obeh straneh reke Neretve, in , sicer od Čapljine pa do izliva reke v morje se razpio-stira 30 tisoč hektarjev rodovitne zemlje. Od tega ogromnega kompleksa se obdeluje komaj 20 odstotkov, ker vso drugo površino preveč poplavlja Neretva. Regulacija Neretve pa bo tudi v zdravstvenem oziru velikega pomena. Država troši težke milijone za nabavo kinina, katerega radi pobijanja malarije deli brezplačno med prebivalstvo neretvanskega okraja. Kakor hitro bodo izsušena neretvanska močvirja, bodo izginili ma' larijo povzročajoči komarji in ta mučna bolezen bo odpravljena tudi brez kinina.
Priporočamo »Ljudske knjižnice« v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. 17 predvojnih zvezkov po nizkih cenah ter nova ilustrirana zvezka: 19. zv.: Kazan, volčji pes, br. 18 D, vez. 30 D; 20. zv.: Kralj gora, br. 18 D, vež.
30 D. — Kol.'
Borza (Avalla). Zürich zaključni: Beograd 9.18 tri četrt, Pariz 24, London 25.10 tri četrt, Newyork 518.75, Milan 20.85, Prag 15-35, Wien 73.15, Budapest 0.007», Berlin 123.50, Brüssel 23.30, Madrid 74.75, Amsterdam 208.45, Varšava 87, Bukarešti 2.50. Sofija 3.79, Ateo
7.60. Zagreb devize: Pariz 260.50 do 264.50, London 272.70 do 274.70, Newyork 56.17 in pol do 56.77 in pol, Milan 226.65 do 229,05, Praga 166.56 do 168.56, Wien 7.928 do 8.028, Berlin 134-2 do 1352, Zürich 1086.50 do
1094.50.	Yalute: Dolar 55.45 do 56.05.
Iz Maribora.
Slovenska Koroška klice, zato se ji odzovimo mi, ki smo že politično ujedinjeni v skupni narodni državi. Ob 5-letnici plebiscita mora vsak Slovenec in vsaka Slovenka pokazati svojo ljubav do koroških bratov in sestra! Zato ponovno opozarjamo na prireditve, ki se vrše pod imenom) Koroški dan, 9., 10. in 11. t. ml v Mariboru. V petek, dne 9. t, m. ob 8. uri zvečer se vrši v Zadružni gospodarski banki Koroški narodno-obramb-I ni večer, kjer so na sporedu: govor pisatelja Fr. S. Finžgarja, orkestralne točke slovenskih pesmi, Aškerčev dramatični prizor »Knez Volkun«, deklamacija »Tožba koroških -Slovencev« in pevci bodo zapeli večno-lepo »Gor čez; iziaro ... « Za stroške se bo pobirala mala vstopnina od 1—6 D. V soboto pa se vrši v Narodnem domu Koroška akademija, ki jo priredi Jugoslovanska Matica v Mariboru z lepo izbranim sporedom. Slavnostni govornik je prof. g. Fr. Kovačič. V nedeljo, dne 11. t. m. dopoldne pa hoče pokazati Maribor, -da je ves ob strani za prava nas,., neodrešenih koroških bratov. Manifestacije, ki se vrše ob tej priliki, naj se udeleže vsa društva, tako kulturna in prosvetna, kakor tudi strokovna s svojimi zastavami in z vsem svojim- član-iStvom, Natančnejši spored bo sporočen po časopisih vsem. pravočasno. Društva se zbirajo zjutraj ob pol 9. furi na določenih prostorih v Vrazovi ulici; najbolje pa je, če prikorakajo v sporedu že skupno zbrani iz svojih društvenih -prostorov. Porabimo še zadnje dni vsi brez razlike, da bo udeležba pri vseh prireditvah res veličastna in da bodo vse manifestacije za našo slovensko Koroško vredne dostojanstva slovenskega naroda. — Prosvetna zveza v Mariboru.
Akademiji» Jugoslovanske Matice v Mariboru. V soboto, -dne 10. t. m. se vrši v Narodnem domu akademija. Sodelujejo prof. dr. Kovačič z govorom o Koroški, -pevska društva »Drava« in »Jadran«, Dramatično društvo z igro »Volkun« ter gospod Bratina, kateri prisedi primerno aligorično sliko. Vstopnina v korist Koroški po 15, po 10 in po 5 D, dijaštvo prosto. Začetek ob —8. uri. Vstopnice se bodo dobile v predprodaji pri g. Zlati Brišnik in v trgovini Weixl.
Manifestacijfa narodnih društev 11. oktobra v Mariboru za Koroško. V korist Koroške se izda posebne znake po 1 dinar. Prosi se udeležence, da prispevajo ta mali obulus. Obhoda se udeležijo vse šole. Društva se opozarjajo, naj pravočasno ukrenejo, da zberejo svoje članstvo. Zbirališča za posamezne kategorije društev se tekom- tedna posebej objavijo, Vsa društva, ki imajo -svoje zastave naj pošljejo zastavonošo z enim spremljevalcem v skupino zastav, ker bodo isti korakali v posebnem oddelku zastav. — Vsak zaveden Jugoslovan se mora udeležiti manifestacije. Vsi naj nastopijo v sprevodu. V vrstah gledalcev ne sme biti zavednih Jugoslovanov.
Dr. Poljanec, prosvetni šef mariborske oblasti, je napravil napredmja-kom slab poklon, ko je na ustanovnem občnem žboru Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast spominjal časov, »ko se je trebalo še skrivati.« Kdo s-e je -skrival? Slomšek, prvi slovenski kulturni- delavec, je že v 60 leti-h odločno in javno bodril Slovence, tako- odločno, da ga je- to stalo skoro življenje. Dr. Krek je že v 90 letih ustanovil »Slovensko kršča-n-sko-socialno zvezo«, ki je delovala pod tem imenom nad 30 let kot matica več stotin slovenskih prosve-tnih društev in k-oje kulturno delo plodonosno nadaljujete zdaj »-Prosvetni zvezi« v Mariboru in Ljubljani. N-iso se skrivali možje krščanskega svetovnega maziranja, bo-d-isi lajiiki bodisi duhovniki, ki so skozi -desetletja z najivečjo požrtvovalnostjo- ustanavljali in vodili izobraževalna društva, knjižnice, pevske zbore, ljudske odre, lla-dinske organizacije.- Mnogi so bili ravno zaradi svojega kulturnega delovanja 1. 1914 preganjani in so morali v zapo-re, češ, da so med ljudstvom in mladino pobirali denar za Srbijo itd. Ti s-e torej v kulturnem delovanju niso skrivali. Kdo se je -skrival? G. prosvetni šef dr. Poljanec je zadel pravo adreso,
'	»Maribor« v Mariboru. Slo vensko- p-ev-sko društvo »Ma
sabor naznanja dane-s svoj ustanovni občni zlbo-r. V vrstah -vseh krščansko mislečih Mariborčanov je bilo to druištvo ■telžko pričakovano. Bile pa so ovire da se ta želja- m že ' izpolnila. Zda-j so o-vire minile in z dvojno ljubeznijo smo začeli priprave, da se oživi naša že-lja, da se- osnuje pevsko društvo, ki bo dodajalo našim prireditvam in kulturnemu delu sploh solnčno stran ljubkosti in blagosti z našimi narodnimi i-n umetnimi pesmimi. Ker smo ga vsi želeli, ga bomo vsi- ljubili, ga bomo- vsi gojili, ipod-pirali sami- kot redni člani- ali pa -gmotno. — Prav nič -pa nam ne ugalja, ako se na-s sumi, da hočemo s tem ustanoviti- kako konkurenčno društvo drugim pevskim zborom. Nasprotno. Veselili s-e bomo napredka visaike-ga zbora, saj pesem vsakega le blaži, toda kdo naj- nam zameri, če hočemo za svoje ljudi, svoje prireditve, za svojo ljubezen do petja imeti tudi svoj zbor? In zakaj- ne bi bil v Mariboru tudi- takšen Zbor, ki- bo- delo val na krščansko-kulturne-m poljiu. Torej je naša življenjska d-olžinos-t, tako društvo imeti in ga go-ji-ti! V-si vi prijatelj tega društva, začeli ste novo -delo za- krščansko kulturo! Naše vrste stoje za Vami na- razpolago Vašemu delu, našemu skupin emu delu! —-ce .
Slovensko pevsko društvo »Maribor« naznanja, da se vrši ustanovni občni zbor dne 12. t. m., ob 6. uri- popoldne ■ v dvorani- Zadružne gospodarske banke.
Otvoritvena predstava Ljudskega odra v Mariboru seje vršila dne 4. t. m. in vprizorilo se je Remčevo dele »Užiitkarji«, žalo-iigra v treh dejanjih. — Ker postaja Ljudski oder zelo važen faktor m-ed delujočimi organizacijami v -Mariboru- i-n okolici, -k-i te-me-lje na ■kiščansko-socijalnih temeljih, radi- tega se mi- -z-di potrebno, da moramo posvetiti--tej prevažni- dramatični instituciji neko-li-ko- več pozornosti in paižinj-e. Nobene v-prizo-ritve ne smerno prezreti! — Nekoliko opo-mlb k nedeljski- predstavi. Predvsem bi želel ve-č t-očnosti, kar se tiče pričetka predstave. Ker"'pa je vzrok -zakasnelega pričetka defekt pri -električni napravi, kot sem naknadno zvedel, priporočam, da naj ima up-rava take in slične potrebščine vedno v zadostni zalogi. Igra sama je -uspela. Lahko rečem, da je bila v posameznih prizorih -prav dolbr-o podana. Hvalevreden je uspeh že radi tega, ker so- igrale -tudi mlajše m-oči ter s-o, -k-a-r se tiče udejstvovanja : na odru, popolno-ma- zadovoljile prisotne. Od iger, ki jih je vpriizoril Ljudski oder na odru Zadružne gosip-odarske banke, je bila ta brez dvoma najboljša. Opaziti je vidno napredovanje. Tudi v teihnične-m oziru je bila i-g-ra- na višini,
(k-i dela čast Ljudskemu odru. Opombe k posameznim, ose- 1 barn: Užitka-r dober, le go-vor -se mu je tui-nta-m preveč tresel, kar je povzročilo, da se ga ni moglo o-d začetka razumeti. Prihodnjič naj pazi na klobuk, bo- že razumel, kaj mislim. Užitkarica dobra. S-naha dobra-, vendar premalo samozavestna v pogovoru. Sose-d, igra in izgovorjava do-bra. -Mešetar premalo me-še-ta-rslki-h manir; vendar je ugajal j Tudi Petru ni -kaj posebnega pripomniti. Oipazilo se je, da j še ni bil dovolj 'kmetski fant. Sodnik dober, le- preveč nervozen. Kanclis-t je ibi-1 všeč v tonu- .in kretnjah. Mlada gospo dilč-na-tipkar-ica, tri ženske in Tonček, vsi s-o pokazali, da so .zmožni i-n so pripomogli- k celotnemu uspehu. Rekviziti -naj bodo- v redu-, da ne bodo odpovedali, kakor tokrat puška. I-gra- je -gledalcem z-elo ugajala, kar je pričalo dolgotrajno ploskanje oib -koncu vsakega dejanja. Orkester zelo--dober. Spremljanje na pianinu naj bo nekoliko -bolj piano, -ali pa naj bodo- violine pomnožene. H -koncu je le čestitati Ljudskemu -odr-u na uspeli prireditvi z željo-, da se kmalu priredi nova igra. — Marijan.
Iz mestnega gradbenega urada, šef mestnega gradbenega urada, gradbeni nadsivetnik inženjer Adolf Balinu! je stopil dne 1. oktobra v zasluženi pokoj. Gospod nadsvetnik Bäumel je' splošno poznana, vsestransko priljubljena in z našim mestom in njegovimi prebivalci lesno združena osebnost, ki jo radi njegovega prijaznega in izredno ljubeznivega značaja čisla vsak soprebivalec. Pri s-motrenem in strokovnem vodstvu urada je vsestransko uporabljal svojo bogato tehnično in juridično znanje in z vsemi močmi deloval za dobrobit in pr oc vit našega mesta. Kakor je bil strankam ljubezniv in prvovrsten svetovalec in informator, tako je bil tudi svojemu personalu pravičen in blagohoten šef ter odličen predstavnik mestnega gradbenega urada. Tako si je pridobil simpatije in spoštovanje nete svojih uradnikov, temveč tudi cele mariborske javnosti in sploh vseh, ki so imeli priložnost priti ž njim v Stik.
Ra z ven vsestranskih tekočih del, ki jih je izvršil, je uvedel tudi mnogo administrativnih novosti in rešil razne upravno-tehnične probleme. Posebej omenjamo tu le ona, za javni blagor izvršena- dela, in sicer: Priprave za regulacijo -novega državnega mostu preko Drave, regulacijo Glavnega trga in obeh predmostij, pogajanja za odstop sosednjih zasebnih -zemljišč in napeljavo vodovoda-, kanalizacije in- razsvetljave preko /-novega mostu. Mnogo truda je zahtevalo tudi projek-' tiranje elektrarne pri Felberjevem otoku, katere iz-■ vršitev pa s-e je pozneje z ozirom na Falsko elektrarno opustila. V -dobo njegovega službovanja spada tudi projektiranje pokopališč na Pobrežju in Teznu, razširjanje današnje Aleksandrove ceste pri, S-cherbaum-ovem dvoru, razširjenje vodovodnega omrežja, elektrifikacija vodovoda, zgradba topničarske vojašnice, raznih šolskih poslopij, desinfekcijsk-e naprave na Pobrežju-, naprava raznih kanalov, nabava modemih cestnih škropilnih voz-ov in mnogo drugega. Mnogo za javno korist izred-n-o važnih načrtov in idej, ki jih je sprožil njegov živahni duh, pa je ostalo vsle-d gmotnih težkoe in neblä-gih vojnih razmer neizvršenih, povodom njegove ločitve iz aktivne mestne službe mu je priredilo uradništvo mestnega gradbenega urada slavnostni večer. Njegov naslednik, gospod gradbeni nadsvetnik inženjer A. Černe mu je po nagovoru, v katerem je opisal vse njegove zasluge in prednosti, izročil primeren, od navzočih poklonjen spomin z željo, da uživa zasluženi pokoj v zdravju in zadovoljstvu še mogo let. Gradbeni višji inšpektor gospod F. Madile je podal, n,a to še pregled slavljenčevega obsežnega dela in truda, naglaše-vaje pri tem njegove dobre lastnosti, ki so mu pridobile tako velike simpatije. Slavljenec gospod gradbeni inženjer A. Bäumel je v svojem govoru odklonil vsako hvalo in priznanje z motivacijo, da gre zasluga le marljivemu in vestnemu složnemu delu mestnega gradbenega urada. Sledile so nato prijetne ure intimne zabave, ki so le prehitro minile in ki ostanejo vsem udeležencem gotovo v trajnem spofninu.
Izpremieinbe v mariborski operi. Ravnatelj opere g. Andro Mitrovič je premeščen- k zagrebški operi kot dirigent in operni tajnik (pomočnik, ozir. namestnik ravnatelja opere), ga. -Mitrovičeva pa je angažirana ravno tam kot operna pevka (mla-dodramatski sopran). Oba umetnika pa ostaneta mariborskemu gledališču ohranjena tudi nadalje, ker sta vezana kot stalna gosta, da absolvirata v Mariboru dober del repertoarja. Na novo je angažirana v Mariboru kot pevka ga. Marija Križeva, bivša članica osiješkega, novosadskega in sub-otiškega gledališča ter g, Lojze Herzog kot kapelnik. Opera in operereta se bo gojila tudi nadalje, najmanj v dosedanjem obsegu.
Seja načelstva in nadzorstva JSZ, okrožje Maribor, se
vrši v. četrtek, dne 8. oktobra, ob 8. uri zvečer v dr uš t v e-» nem lokalu, Aleksandrova cesta 6.
Vinska trgatev. Izobraževalno društvo v Krčevini priredi v nedeljo popoldne, dne 11. oktobra v dvorani Kat. omladine, Splavarska ulica 4 vinsko trgatev z najrazličnejšim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo novega doma, odbor vljudno vabi k naj-obilnejši udeležbi.
Ljudsko higijenski tečaj v Mariboru. Ljudska univerza priredi v kazinski dvorani s pomočjo Državnega bigi jenskega zavoda v Ljubljani še sledeča predavanja:
V sredo, dne 7. oktobra 1925: Alkoholizem (skioptične slike), predavatelj dr. Robič. V petek, dne 9. oktobra 1925: Spolne bolezni (film) za moške, predavatelj dr. Robič. Začetek ob pol 19. uri, vstopnina 2 do 5 D.
Prispevek za nagrobni spomenik nisgr. d-r. Medveda. Izobraževalno društvo v Krčevini je v svoji .mesečni seji darovalo za nagrobni spomenik slavnemu cerkvenemu govorniku, agilnemu kulturnemu delavcu in velikemu narodnjaku f dr. Medvedu, 100 D, kar se je izročilu uredništvu »Straže«. Odbor obenem prosi vse njegove častilce, da mu v znak hvaležnosti postavijo njegovim zaslugam primeren spomenik.
Vsak četrtek veliki koncert vojaške godbe v Grajski kleti -hre-z vsake vstopnine i-n zvišanja cen.
Za slovenske katoliške dijake v Mariboru je podaril g. Štefan Rojnik, računski nadsvetnik v pokoju, v Rogatcu, 100 din. podpore. Iskrena zahvala!
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
17. redna seja mariborskega občinskega sveta se je vršila včeraj, dne 6. t. m. Po otvoritvi je pozdravil gospod župan novega obč. zastopnika g. Detelo, ki je zamenjal od-stopivšega g. Selinšeka, nato pa poročal, da je obč. svetnik g. Pavel Živortnik (SLS) odložil mandat in pride na njegovo mesto g. Ivan Mahar, žel. strojevodja.
Mesto odstopivših obč. svetnikov se izvolita v II. odsek g. Petejan in Stabej, v III. g. Dobravc, v kuratorij »Vesne« pa namesto gospoda Živortnika g. Stabej. — Lastniki električnih peči prosijo za znižanje cene električnega toka. Dobava nočnega toka naj se dovoli tudi zasebnikom po isti ceni, kot industriij. V pogajanjih s Falo se bo skušalo to urediti.
Poročila odsekov.
I. odsek (poroča g. Stabej). Prošnje za priznanje meščanske pravice se odlože za tajno sejo. — V ubožnem svetu se že dolgo niso izvršile nobene spremembe. Izvoliti se morajo novi člani in odsek je sestavil sledečo listo: Predsednik g. župan dr. Leskovar; okrajni predstojniki: Pelikan za I., Anton Štepic za II., Murko za III., Dergas za JV. in Černovšek za V. okraj. Dalje so člani ubož. sveta: mestna zdravnika dr. Novak in dr. Wankmüller, predstojniki mestnih župnij e. g. Franc Moravec za stolno, č. g. p. Emerik Landergott za frančiškansko, č. g. Anton Stergar za mag-dalensko župnijo g. Baron za evangeljsko cerkveno občino in g. prota Trbojevič za pravoslavne. Svojega zastopnika dobi okrajni odbor in korporacije: Udruženje vojnih invalidov, Krščanska ženska zveza, Mariborsko žensko društvo, Vincencijeva družba in Deški dom. Kot zastopnika učiteljstva predlaga odsek go. ravnateljico Stupcp in g. Finka. — Odsekov predlog je bil brez debate sprejet.
Pravilnik za podpiranje brezposelnih. Brezposelnost v Mariboru silno narašča in položaj brezposelnih je od dne j do dne obupnejši, ker se država za nje ne zmeni. Dolžnost : občine je, da po svojih močeh skuša omiliti brezposelnost ter onim, ki ne dobe delo, nudi vsaj skromno podporo. — Obč. svetnik g. Stabej je izdelal pravilnik za podpiranje brezposelnih v Mariboru, katerega je deloma posnel po pravilniku ljubljanske občine; odsek je ta pravilnik odobril.
! Nekatere najvažnejše točke iz tega pravilnika so: Za pod-! piranje brezposelnih se osnuje komisija, katero tvorijo na-i čelnik soc.-političnega urada mest. občine in zastopniki de-
■ lojemalcev iz organizacij, registriranih v delavski zbprni-j ei. — Podpore znašajo za neoženjene ali oženjene delavce ! brez otrok 10 D, za oženjene z nepreskrbljenimi otroci še 5 D
za vsakega rodbinskega člana. Izplačujejo se vsem delo-voljnim in delozmožnim in delavcem, stanujočim stalno v Mariboru, ki so ostali brez dela brez lastne krivde. Štraj-kujočim, izprtim, onim, ki ne sprejmejo dela, upokojencem j in onim, ki se nahajajo v oskrbi bolniške blagajne, se podpora ne izplačuje. — Nakazuje jih soc. pol. urad, izplačuje pa mestna blagajna na podlagi posebnih legitimacij za brezposelne. Podpora se izplačuje iz obč. zaklada za brezposelne, v katerega se stekajo tudi prostovoljni donosi in podpore.
Predlog gospoda Stabeja j€ socialiste naravnost osupnil, kajti nemogoče se jim zdi, da bi imel še kedo razen njih smisel za socialno politično delo v občini. Njihov glavni i argument je bil dosedaj — narodni blok nima smisla za
■	mariborske delavce in reveže, ampak skrbi samo za kapitaliste. V vsaki seji je kar deževalo njihovih demagoških predlogov, ki so bili brez vsake stvarne podlage ter namenjeni samo za galerijo in ulico. S stvarnim predlogom o podpori brezposelnim jim je izvil narodni blok glavno orožje, s katerim so nameravali tokom zime operirati ter si pridobiti vsaj nekaj simpatij med delavstvom, ki jih dobro pozna še iz časov njihove vlade na občini. — Proti predlogu kot takemu seveda niso smeli nasprotovati, če so hoteli ostati dosledni, iz zavisti, da ga niso sami izdelali, pa so vseeno morali nasprotovati vsaj posameznim točkam. Tako so zahtevali, naj se uvede za podporo brezposelnim poseben davek, češ, drugače bo ostalo vse na papirju, ker občina nima sredstev. Bahun pripisuje -samo socialistom zaslugo za te socialno akcijo ter napada narodni blok, da je bil dosedaj vedno proti podpori. Občinski svetnik Weixl je celo rekel, da je brezposelnost neumnost in to je baje stalo v časopisih. Proti nesramnemu napadu Bahuna nastopi dr. Jerovšek: To je nesramnost, g. Bahun, Vi dokažite to, kar ste rekli. Vi lažete samo iz zavisti, prinesite liste, v katerih ste čitali, da je brezposelnost neumnost. — Proti Bahunu so nato iz vrst vseh padali ogorčeni očitki, toda kvasil je še naprej neumnosti ter med drugim dejal, da je vsega kriv dr. Korošec, ker je predal avtonomijo. Nazadnje so se mu že vsi smejali in končno je osramočen, utihnil. Predlog odseka je bil nato soglasno sprejet.
•G. Stabej predlaga, naj stori občina potrebne korake, da dobi v podporo brezposelnih oni davek, katerega plačujejo delavci za borzo dela.
Dnevno zavetišče v Razlagovi ulici dobi tudi prostore otroškega vrtca, za katerega bo občina v bližini dobila primerne prostore.
III.	odsek (dr. Kac). Na prostoru pogrebnega zavoda *e postavi remisa za desinfektor, ki bo stala 18.800 D. V mestnem parku se bo upeljala razsvetljava, ko postane kabelj cenejši; zaenkrat se namesti nad. ribnikom močnejša žarnica.
IV.	odsek (dr. Jerovšek). Copetti Izidor ponuja v nakup svoje posestvo poleg artilerijske vojašnice za 190 tisoč dinarjev. Nakup se odkloni. — Vremenska hišica na Stolnem trgu se popravi. — Zadrugi »Mojmir« se izroči odgovor mestnega stavbenega urada na vprašanja, katera je stavila zadruga občinskemu svetu. Po kratkem poročilu
V.	odseka je gospod župan javno sejo zaključil.
LISTEK,
Mali «sv®? naših očetov,
f Romam v treh delih. Spisal Antonio Fogazaam.
Prevod iz italijanščine.
60
»To je grdo darilo«, je rekla, ko se je spomnila drugih daril strica Petra. »In če boš ostal tu, potem mi ne boš več nosil daril?«
»Nič več.«
»Idi proč, stric«, je rekla.
Nasmehnil se je.
Sedaj je hotela Marija vedeti, če je tudi njemu prinašal stric darila, ko je bil še otrok. Toda la stričev stric ni nikdar živel, četudi se je zdelo Mariji to nemogoče. Kdo mu je potem nosil darila? Ali je bil priden otrok? Je kedaj jokal? Stric ji je začel pravili zgodbe iz svoje mladosti, stvari, ki so se dogajale pred šestdesetimi leti, ko so ljudje nosili lasulje in kite. Prijalo mu je to, da je predočeval svoji mali nečakinji one daljne čase, da jo je za trenutek postavil med one stare ljudi. In govoril je s tako žalostno resnobo, ko da bi stali pred njim oni dragi umrli, kakor bi govoril bolj z njimi kakor z njo. S široko odprtimi očmi mu je zrla nepremično v obraz, niti trenila ni z očesom. Niti on, niti ona nista zapazila, da gre čas naprej, Niti on, niti ona nista več mislila na čoln, ki bi moral priti.
In čoln je dospel. Nič hudega sluteča sta stopala Luiza in Franco navzgor, misleča, da deklica spi. Franco je prvi zapazil strica, ki je sedel pod visečimi vejami lepljenke, sklonjen nad Marijo, ki je sedela na njegovih kolenih. Zavpil je od začudenja ter tekel k njemu, misleč, da se je kaj pripetilo. Luiza mu je sledila. »Ti tu?« je zaklical še v teku. Luiza, vsa bleda, ni rekla ničesar. Sirie je dvignil glavo in ju pogledal. Takoj sta razumela, da ju čaka huda novica, zakaj nikdar ga še nista videla tako resnega obraza.
»Konec je«, je rekel.
»Kaj se je zgodilo?« je zašepetal Franco.
Pomignil je obema, naj stopila s terase na verando, Šel je za njima. Ubogi stari mož je razprostrl roke, kakor križani ter rekel z žalostnim, a mirnim glasom:
»Odstavljen,«
Franco in Luiza sla gledala za trenutek kakor brez uma. Nato je vzkliknil Franco: »O stric, stric!« ter ga objel. Ko je Marija to videla in zagledala materin obraz, se je spustila v jok. Luiza jo je skušala pomiriti, a tudi njo, močno ženo, je dušil v grlu jok.
Strič je sedel v dvorani na zofo in pripovedoval, da ga je c. kr. delegat v Comi poklical k sebi ter mu rekel, da je preiskava v njegovi hiši v Orii prinesla žalostne in nepričakovane zaključke. Kakšne, ni holel na noben način povedati. Potem je še dodal, da so hoteli začeti proti njemu pravdo, toda z ozirom na njegovo dolgo in hvalevredno službovanje, se je vlada omejila na to, da ga odstavi. Stric je vztrajal pri Lem, da hoče zvedeli obtožbe, a oni ga je brez odgovora odslovil.
»In sedaj?« je vprašal Franco.
»In sedaj . . .« Stric je nekoliko pomolčal, nato pa je izrekel neki svet stavek neznanega izvora, ki so ga navadno ponavljali on in njegovi tovariši pri taroku, kadar jim je pri igri slaba predla: »Izgubljeni smo, o Kraljica.«
Nastal je dolg molk. Nato se je Luiza vrgla stricu okoli vratu. »Stric, stric«, je šepetala, »bojim se, da se je zgodilo to radi nas!«
Ona je mislila na staro mater, stric pa je razumel, da obtožuje sebe in Franca kake neprevidnosti.
»Čujta, moja draga prijatelja«, je rekel z dobrohotnim glasom, v katerem je bil skrit rahel očitek, »to je brezplodno govorenje. Jajca so ocvrta, sedaj je treba •preskrbeti še kruh. Slavite v račun hišo, mal prihranek,
'ki mi prinaša dnevno okoli štiri dvajselice, in dvoje ust ! več: moja in pa Cijina; moja, upam samo za kratek j
j čas.« Franco in Luiza sla ugovarjala. »Kaj se hoče, kaj se hoče!« je rekel stric, mahnil z roko ter izrazil s tem svoje preziranje do nespametne sentimentalnosti.« Dobro živeti in o pravem času umreti. To je pravilo. Prvi del sem izpolnil, sedaj mi preostane še drugi. Sedaj pa mi pošljite v sobo vode in odprite moj kovčeg. 'V njem je deset mesnih zrezkov, ki mi jih je vsilila gospa Karolina deli’ Agria. Vidite torej, da še vseeno ni tako hudo.«
'Ivo je stric to izgovoril, je vstal ter šel skozi vrata salona z odločnim korakom. Tudi od zadaj se je lahko zaznal njegov pogumni obraz, skromni, mirni trebuh, njegova veselost filozofa iz starih časov. Franco je stal na pragu terase, roke je imel prekrižane na prsih, obrvi namršene, ter je gledal proti Cressognu. Če bi imel v lem trenutku med zobmi cel sveženj delegatov, komisarjev, biričev in vohunov, bi jih z zobmi zdrobil v prah.
VI.	poglavje.
in sicer: 1 kg kocke din. 14.50, 1 k!g kristal din. 13, v podružnici Julio Meinl, Maribor, Gosposka ulica 7.
najboljše krmilo za živino zopet oddaja: Pivovarna T. Gote,
Maribor.	403
Adut se prikaže.
»Čoln je pripravljen«, je rekel Ismael, ki je brez obotavljanja vstopil, s pipo v levi in svetiljko v desni roki.
»Koliko je ura?« je vprašal Franco.
»Polclvanajstih.«
»Kakšno je vreme?«
»Sneži.«
»Sijajno«, je vzkliknil stric ironično ter stegnil noge proti brinjevemu ognju, ki je prasketal v peči.
V majhnem salončku, ki ga je oblegala zima, je klečala Luiza pred Marijo in ji zavezovala ruto okoli vratu. Franco je čakal s kapuco svoje žene v roki in stara gospodinja Cija, s klobukom na glavi in z rokama v mufu, je godrnjala nad svojim gospodarjem: »Kakšen gospod ste vi! Kaj boste pač delali sami doma?«
»Za spanje ne potrebujem nikogar«, je odgovoril inženjer, »če ste drugi neumni, jaz nisem. Postavite mi sem moje mleko in mojo luč.
Bil je sveti večer. In neumna misel ter pametnih ljudi, sklep, ki se je zdel inženjerju neverjeten, je bil ta, da gpedo v S. Mainette k slovesni polnočnici.
»In še ta uboga žrtev!« je rekel ter pogledal deklico.
Franco je zardel ter pripomnil, da hoče preskrbeti otroku dragocene spomine, to nočno vožnjo s čolnom, temno jezero, sneg, cerkev polna luči in ljudi, orgijanje, petje, svetost božičnih noči. Govoril je ognjevito, mogoče ne toliko za strica, kakor za neko drugo sebo, ki je molčala.
(Dalje prihodnjič.)
iiiiBBinBflBBBBBBBBaBBiiHHBnnBisBBm
Darujte za spomenik vojnim žrtvam, Id po&vajo na pokopališču v Pobrežju pri Maribora!
Javno dmib®.
Dne 25. oktobra se bode prodalo na javni dražbi 25 komadov nadštevilnih polnokrvnih amerikanskih dirjačev in 17 komadov nadštevilnih konjev polnokrvne angleške pasme. Konji so iz žrebca me Kamenden in Kulpin, žrebci in kobile 2 do 14 let stare. Dražba se vrši v Kulpimu dne 25. Oktobra, v nedeljo, ob 11. uri predpoldnem.
Ref lektanti, ki želijo prisostvovati dražbi, naj pravočasno prijavijo svoj prihod na Erge! (žrebčarna) Kulpin, pošta Kulpin (Bačka). Zadnja železniška postaja je Pasice vo, kamor pridejo vozovi iz Novega Sada ob 10.4 predpoldnem im iz Subotice Ob 10.5 predpoldnem. Na postaji Pašičevo bodo reflektante čakali vozovi za prevoz v Kulpin.	492
Up asmk žr^bČarns Karoendin in Kulpin.
i* ni i ti K I H o © i'
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 8.
■■BiiiaiBBiiiaaaBB
Moške klobuke
najnovejših oblik, po nejnižjih cenah kupite pri tvrdki
i&stmm Traun, «ilGrafa&g fr# i
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI/
Deklica, ki zna dobro kuhati, se išče v pomoč slugi. Vpraša se: Ignac Hahn, Zagreb, lica 56.	491
Brez stanovanjci na cesti. Kdor ima količkaj prostora in srca, naj se takoj zglasi v »Marstami«, Rotovški trg.
Marljive zastopnike išče stara zavarovalnica v vseh krajih prevaljskega, marenberškega in slovenjgraškega okraja. Javijo naj se le tamošnji domačini na upravo lista pod »Trajen dober zaslužek.«	487
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru obrestuje od 1. oktobra 1925 naprej nevezane Vloge po 6%, vezane pa po 8%.	490
Pletene jopice, bluze, telovnike za moške in ženske, svi-terje, kostume, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, dokoleniice itd,, vse iz najboljše volne, dobro izdelano in za nizko ceno dobite v strojni pletami M!. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	489
Lahko moško kolo se proda. Vpraša se pri hišniku Cirilove tiskarne.
□laDapojasjorae
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Sla-
ger-Trio »Šmid-Hercer-Bemkopf« od 21. do 1. ure
in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Premog iz svojega piemogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družb* s o. z, v Ljubljani,Wolfovs ulica št. t —I.	io?
okoli 9 oralov, zidano1 hišo s 3 sobami, obokano kuhinjo, 2 obokanima kletima, hlev zidan obokano, z opeko krit za 5 glav živine, z dobro stiskalnico im gumno (pod), ob cesti v bližini Maribora se proda. Poizvedbe pri dr. Muleju, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 30.
Priporoča se
Tiskarni sl Cirila v Mari «oni.
Za polJeMo
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din.
fattizi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stenski ki»iž«
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 din.
Stojjeoi ki»iži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Maribom
»3BB®®®®®®®®®®®®®®®
«J
Sirite Jašo Stražo“J