Porecila iz boliševišftcga rafa. Član francoske akademije Roland Dongelece (Donželes) je bi! preteklo leto v Rusiji in letos svoje utise priobčil v listu »Le Intransigeant«. Ruski list »Golos Rossii« v Sofiji je v štev. 32 prinesel nekaj teh prav zanimivih podatkov. Da bodo čitatelji »Slovenskega gospodarja« dobro informirani, jih tudi mi nekaj priobčujemo. Tako-le piše: »Moskva, prvi utis: beračija. Umazana in mraena beračija. Prva barva vsega je siva. Nebo, obleka, ulice, poslopja — vse je ene barve. Preri vsem opazimo pomanjkanje obutve. Tudi kiobukov ni videti, le kapice. Delavske kapice, uradniške kapiee. Razlika je samo v tem, da imajo eni nove, drugi pa stare, jednako je tudi s čevlji. Jednakost! Nisem pričakoval, da bi našel v Rusiji kako razkošje, a kar sem videl, to me je porazilo. Videti ni niti jedne snažne obleke, ne ljubkega nasmehljaja. Čistota je izključena, eleganca bi tu izzivala. Quditi se pa moramo gnječi: ulice so polue Ijudstva. Vozijo avtomobili, polni vojaštva, in vozovi z vrečami, na katerih sede umazane ženske. Zakaj trdijo, da Stalin živi v sredi svojega ljudstva? To ni resnica. Njega stražijo kot carja v Kremlu. Če potuje, ga pa spremlja cel polk vojakov. Zakaj je strogo prepovedano čitati evropejske liste in časnike? Zakaj je pod grožnjo z ječo prepovedano kupiti več kot pet metrov sukna? Taka vprašanja je možno staviti v Rusiji brez konca. Strašen je strah pred resnico. Če delavec in kmet sebe smatrata za srečna, jc to le vsled tega, ker pred njimi skrivajo resnico o tem, kar se godi v drugih državah. Ko sem bil enkrat v bližini kazanskega kolodvora, sem se razgovarjal z delavcem tovarne za obutev, ki je dokazoval, da Bulonski les pri Parizu smejo obiskovati le bogati Parižani, ne pa delavci. Ko sem prisegal, da to ni resnica, je pozval tovariše, ki so isto trdili, češ, da so to čitali in so jim tako pripovedovali. To "> VM navadni ljudje. A kaj naj rečem o bančnem uradniku, ki ni hotel verjeti, da v Parizu med poslanci in senatorji ni — zamoi cev ? Pravosodje je žalostno, žalostno posebno za delavca in kmeta. V vsej ostali Evropi delavec v trenutku jeze more vreči svoje orodje v lice mojstru. Ali prekriža roke in zapusti delo. V Rusiji takega delavca takoj aretirajo. Ni tedna, da bi pod pretvezo »sabotaže« ali »protistahanovstva« ne pošiljali cele trope delavcev na delo v tundre, v Sibirijo ali na prekop »Moskva-Volga«. Če bi v Franciji kaj takega upeljali, bi isti dan nastala splošna stavka. Sovjetski kazenr.ki zakonik je strašen dokument. Pri vsakem koraku srečaš besedo: streljati, streljati, streljati! Za male prestopke, kateri se v Franciji kaznu- jejo z dvema tednoma ječe, se v Rusiji dobi dve leti ječe ali izgnanstvo. Če kdo ukrade kako malenkost eni osebi, dobi 2 leti ječe, če ukrade državi, pa dobi deset let. Nova konstitucija je obljubila versko svobodo. To je navadna laž. Da bi pa sovjeti varali Evropo, je duhovnikom dovoIjeno otrokom deliti sv. obhajilo, prepovedano pa je učiti jih katekizem. Da varajo turiste, obešajo v kolhoznih sobah svete podobe, a duhovniki morajo javiti vse, ki se hočejo cerkveno poročiti, ali ki dajo krstiti svoje otroke. V letu 1935 so iz Leningrada poslali 80 tisoč prebivalcev, ne da bi Evropa kaj ve^ela. UdariK po ponoči s pestjo po vratih in so zapovedali, da dotičnik mora v 48 urah zapustiti mesto. Niso mogli prodati svojih reči, niti seboj vzeti tega, kar je bilo potrebno. Iti so morali na Ural v rudokop, ali v Azijo. Kadar so prebivalci slišali kak korak pri vratih, že jim je zamiralo srce. Ko je mlad zdravnik prejel obvestilo, da mora iti v izgnanstvo, je — ubil ženo, dete in na zadnje še sebe.« Take in podobne reči popisuje član akademije g. Roland Dongelece. Mi nimamo tem besedam ničesar dodati. Seveda komunisti bodo pa po svoji navadi trdili, da je to laž. ... A. K.