Poštnina pfslans V gotovini
Leto XXn9 št. 10S
LJubljana, sobota }. maja 1941
Cena t Din
JpravniStvo: LjuDljana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel. 3492 In 3392.
Podružnica Maribor: Grajski trg it. 1 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 17.749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; MarlDor, Grajski trg št. i, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. i,, telefon št. 65.
BBS
Rokopisi se ne vračajo.
22EBSZH1
^smssmm
Forte pressione italiana a Tobruk
II Bollettino di guerra N° 331
n porto di La VaUetta nuovamente bombardato — Le difese di Tobruk sottoposte a in-tensivo martellamento — Sette veUvoli nentici abbattuti, tre suUlsola di Malta, quat-
tro in Africa Settentrionale
n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 maggio 1941-XIX:
Nos tri aerei hanno bombardato opere portuali di La Valletta. In combattimenti aerei sull'isola di Malta la caccia tedesca ha abbattuto tre velivoli »Hurricane«.
In Africa Settentrionale, nel settore di
Sollum, azioni di reparti italo-tedeschi e deiraviazione germanica. Quest'ultima ha attaccato, in volo radente automezzi, am-massamenti di truppe e batterie nemiche. Velivoli italiani e tedeschi hanno prosc-guito azioni di bombardamento intensivo contro le difese di Tobruk, dove la nostra pressione si fa sempre piu forte. Quattro
velivoli nemici sono stati abbattuti dalla caccia tedesca.
II nemico ha compiuto azioni aeree contro Derna e Bengasi provocando alcune vittime e danni non gravi.
In Africa Oiientale nulla di notevole da segnalare.
italijanski pritisk pri TcLruku
Vojno poročilo št. 331
Ponovno bombardiranje luke La VaUetta — Uničevanje obrambnih naprav v Tobruku Sedem sovražnih letal sestreljenih, tri na Malti, štiri v Severni Afriki
Glavni stan vojnih sil je objavil naslednje 331. službeno vojno poročilo:
Naša letala so bombardirala pristaniške naprave v La Valletti. V letalskih spopadih nad otokom Malto so nemški lovci sestrelili tri letala tipa Hurricane.
V severni Afriki so bili na delu italijanski in nemški oddelki na odseku pri Sollu-mu ter nemška letala. Poslednja so v nizkih poletih napadla sovražne avtomobile, koncentrirajoče se čete in baterije. Italijanska in nemška letala so še nadalje intenzivno bombardirala obrambne naprave Tobruka, kjer postaja naš pritisk zmerom jačji. Nemški lovci so sestrelili 4 sovražna letiva.
Sovražnik z letali napadel Derno in Benghazi. Biio je nekaj žrtev, škoda ni
velika.
Iz Vzhodne Afrike ni poročati nič posebnega.
Uspela akcija italijanskih padalcev
Rim, 2. maja. rs. Grška otoka Cefalonija in Leukade sta bila zasedena po zračnem potu dva dni po zasedbi Krfa. Gre za prvi primer v sedanji vojni, da so bili uporabljeni oddelka italijanskih padalcev. Oba osvojena otoka imata velik strateški pomen, ker zapirata vhod v Patraški zaliv, ki je oporišče, odlično zavarovano od vseh strani z visokimi pogorji. O tej pogumni akciji italijanskih letalcev piše »Popolo di Roma«:
Doslej se vije italijanska trobojnica na treh Jonskih otokih, ki so bili že nekoč last beneške republike. To sijajno podjetje je bilo izvršeno zaradi podrobne in skrbne priprave, ki je še enkrat pokazala vrlino vojakov in pogumnost italijanskih letalcev. Glavna oznaka zasedbe Cefaloni-je in Leukade pa je v tem, da je zasedba izvršena s formacijami padalcev, oboroženih s strojnicami, ki so zavzeli strateške postojanke ter bili pripravljeni na vsako možnost. Odlična izvežbanost teh oddelkov je sedaj dokazana in se more pričakovati, da bodo padalci v bližnji bodočnosti uporabljeni še za obširnejše in važnejše naloge.
čiščenje na Krfu
Krf, 2. maja. s. Posebni dopisnik agencije Štefani pošilja naslednje podatke:
Policijske operacije čiščenja in zbiranja grških čet krfske posadke, razpršenih po notranjosti otoka, so naši oddelki črno-srajčnikov iz onih skupin bataljonov, ki so se izkrcali, včeraj kasno popolne defi-nitivno izvedle s krasno taktično akcijo. Grški bataljon, ki se še ni mogel odločiti, da bi se vdal in se je skrival na gozdnatem ozemlju v notranjosti otoka, je bil napaden frontalno cd nekaterih čet. Ko so potem še drugi oddelki prodrli od strani s strojnicami, je bil zlomljen zadnji grški odpor. Pri tem nastopu sta se posebno odlikovali dve črni srajci in sta bili predlagani v odlikovanje za zasluge. Grški bataljon je bil razpršen. Drago jutro je nad otokom prevzela oblast divizija »Acqui«. Čete divizije so postopno v teku današnjega doooldneva prihajale, dočim so se čr-nosrajčniki po dovršeni nalogi vrnili na svoje izhodišče V nadaljevanju zasedbe grških obalnih otokov so naše čete v hi-droplanih dosegle Argostoli na otoku Ke-fa'oniji. Vzajemno sodelovanje raznih specialnih čet četrtega letalskega oddelka je bilo nad vse krasno izvedeno. Naš pohod ni našel nobenega odpora, in naše čete so takoj prevzele nadzorstvo nad otokom, nad katerim je bila razvita tribarvna zastava. Kefalonski otok in v posebnem glavno mesto Argostoli, ki so ga radi primernega pristanišča smatrali za močno utrjeno in posebno važno morsko oporišče, sta pred nekaj dnevi gostoljubno sprejela nekaj edi-nic jugoslovanskih čet, ki so se nahajale na begu in ki so po kratkem postanku v pristanišču nadaljevale pot po morju proti angleškim oporiščem na vzhodnem Sredozemskem morju.
Pobegle ladje
Berlin, 2. maja. d. Londonski radio je objavil, da je neki podmornici in dvema motornima torpedovkama bivše jugoslovanske vojne mornarice uspelo pobegniti v neko angleško luko. Posebno veseli te pridobitve pa najbrže Angleži tudi ne bodo mogli biti, kajti obe pobegli torpedovki sta bili zgrajeni že pred 28 leti ter sta pripadali že avtro-ogrski vojni mornarici. Ti ladji daleč zaostajata celo za slabimi starimi rušilci, ki so jih Zedinjene države odstopile Angliji.
Smrt italijanskega
generala na bojišču
Rim, 2. maja. rs. Načelnik štaba pri vrhovnem poveljništvu italijanskih čet v Se-
verni Afriki, brigadni general Alighiero Miele, je 22. aprila padel na bojišču. Podlegel je težkim ranam, ki jih je zadobil pri sovražnem letalskem napadu na Tripo-lis. Pri tej priliki je bil ranjen od granatnih drobcev.
Un telegramma del Conducator romeno alTEcc. il Ministra Conte Ciano
Roma, 2 maggio. (Štefani). D Conducator dello Stato romeno ha indirizzato al Conte Ciano il seguente telegramma: Per la vittoria italiana e beroica lotta del-PEsercito Itaiiano che chiude un nuovo
destino imperiale intorno alPAdriatico Vi prego di gradire, Eccellenza, le mie piu fervide congratulazioni. Generale Antone-scu, Conducator dello Stato romeno.
Le dichiarazioni di Ante Pavelic
sulle relazioni italo-croate
Zagabria, 2 maggio. s. II capo del nuovo stato croato, Ante Pavelič, ha rlcevuto ieri i rappresentanti della stampa italiana ai quali ha fatto alcune dichiarazioni sui rapporti di stretta amicizia che la nuova Croazia intende sviluppare nel confronti del-l'Italia. Tali rapporti, ha detto Pavelič, non sono basati su formule diplomatiche, ma traggono origine dall'appoggio ideale
che il movimento degli «ustasi» ha trovato nel Fascismo. Nessun altro paese piti del-l'Italia e nessun uomo piu del Duce hanno compreso lo spirito e le aspirazioni del nuovo stato croato.
Ante Pavelič ha concluso con parole di viva simpatia per i giornalisti italiani ai quali la capitale della nuova Croazia offre affettuosa ospitalita.
Brzojavka rumttnskega državnega vdltdfa Eksc. Ministru Grofu Cianu
Rim, 2. maja s. Vodja rumunske države janski zmagi in junaški borbi italijanske
(conducator) je poslal grofu Cianu tole brzojavko: »Prosim Vas, da sprejmete, Ekscelenca, moje prisrčne čestitke k itali-
vojske, ki odpira novo imperialno usodo ckoli Jadrana. General Antonescu, Conducator rumunske države.«
Ante Pavelič o italijansko-farvatsklfi
odnošajih
Zagreb, 2. maja. s. Poglavar nove hrvatske države Ante Pavelič je sprejel danes predstavnike italijanskega časopisja in jim je dal nekaj izjav o odnošajih tesnega prijateljstva, ka jih hoče nova Hrvatska razvijati z Italijo. Ti odnošaji. je dejal Pavelič, ne izhajajo iz diplomatskih formul, temveč izvirajo iz idealne pomoči,
ki jo je pri Fašizmu užival ustaški pokret. Nobena država bolj ko Italija in nihče bolj ko Duce niso razumeli duha in teženj nove hrvatske države. Ante Pavelič je zaključil svojo izjavo z izrazi žive simpatije za italijanske novinarje, ki jim prestolnica nove Hrvatske nudi prisrčno gostoljubnost.
%r<p
Nemško vojno pome
Berlin, 2. maja. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemških vojnih sil je objavilo naslednje službeno vojno poročilo:
V	Grčiji so oddelki nemške vojske dokončno zavzeli Peloponez. Na grških kopnih tleh ni več nobenega borečega se Britanca.
V	južnih lukah Peloponeza so bili ostanki bežečih Angležev zaustavljeni, še preden so se mogli vkrcati na ladje, in so bili ujeti. Število britanskih ujetnikov se je pri tem povečalo na 8.200 mož Oklopni bojni vozovi so 30. aprila v Ko-rintskem zalivu potopili sovražno prevozno ladjo, neko drugo pa prisilili, da se jim je predala.
V	Severni Afriki so močne nemške in italijanske letalske bojne sile ponovno z dobrim učinkom bombardirale sovražne trdnjavske naprave pri Tobruku. Bombe ki so zadele baterije, so jih izločili iz borbe ter so povzročile jake eksplozije v
Fort Pilastrinu in municijskih skladiščih. Skupine rušilnih letal so uspešno posegle v borbo na tleh, v letalskih spopadih so sestrelile 4 lovska letala tipa Hurricane ter uničile še neko nadaljnje letalo na tleh.
Mornariško letalstvo je sestrelilo v Sredozemlju štiri angleška torpedna letala.
Oborožena izvidniška letala so s posebnim uspehom bombardirala oborožitveno tovarno na angleški južni obali in potopila južno od Plymoutha trgovsko ladjo.
Daljnosežno topništvo vojne mornarice je nspešno obstreljevalo ladje pred Dov-rom.
Zadnjo noč so oddelki bojnih letal ponovno z razdiralnimi in zažigalnimi bombami bombardirali luko za preskrbovanje Liverpoola. Nastali so obsežni požari in več eksplozij na vojnih ciljih v pristanišča in na mestnem ozemlju. Nadaljnji letalski napadi so bili naperjeni proti pristaniškim in industrijskim napravam ter
letališčem v južni in jugozapadni Angliji.
Nad mornariškim oporiščem Scapa Flovvom sta bila sestreljena dva zaporna balona.
Nad nemškim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči nobenega sovražnikovega bojnega delovanja.
Pri bojih v Makedoniji in Traciji so se s posebno hrabrostjo odlikovali major Esch ter stotnika Mayerhofer in Pfeifer, nekega polka gorskih lovcev, major von Vichban in stotnik pehotnega polka Nietz-sche in slednjič major topniškega polka Girscher. Poročnik izvidniškega oddelka VVolf je sestrelil v Afriki sedmi sovražnikov oklopni voz.
Nočni letalski napadi
na angleška mesta
Lizbona, 2. maja. rs. Vesti iz Londona pripovedujejo, da je bila delavnost nemškega letalstva zadnjo noč zelo intenzivna, zlasti v pokrajini Mersey. Mnogoštevilne letalske formacije so odvrgle veliko količino eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so napravile znatno škodo in izzvale mnogo požarov. Tudi neko angleško mesto na jugovzhodu je bilo močno bombardirano od nemškega letalstva.
Žrtve letalskih napadov v Angliji
Amsterdam, 2. maja. d. Iz Londona javljajo, da je bilo po izjavi angleškega ministra za zdravje v spodnji zbornici, do konca marca zaradi letalskih napadov na Anglijo ubitih skupno 29.000 ljudi, ranjenih pa 40.000. Poudaril je, da so se izkazale bolnišnice kot primeroma varne pred letalskimi napadi.
Srbski kraljevski Izsleden In za
Našla ga je nemška tajna policija v samostanu Ostrogu pri Nikšiču — Patriarh Gavrilo aretiran
Berlin, 2. maja. d. V samostanu Ostrogu pri Nikšiču v Črni gori so nemške čete izsledile del srbskega kraljevskega zaklada. Prav tako je bil tam zaplenjen del prtljage kralja Petra II. Bivši kralj se je namreč tik pred svojim odhodom v inozemstvo mudil v Ostrogu. Nemške čete so v Ostrogu aretirale tudi srbskega patriarha Gavrila.
Berlin, 2. maja. d. V zvezi z odkritjem srbskega kraljevskega zaklada po nemški tajni državni policiji v gorskem samostanu Ostrogu v Črni gori poroča nemški vojaški dopisnik Willfried von Owen še naslednje podrobnosti, ki jih vedo priče povedati o zadnjih 24 urah, ki jih je bivši kralj Peter prebil v svoji zemlji, predno je zbežal v inozemstvo. Willfried Owen piše:
»Nekega jutra se je po serpentinah, ki vodijo do samostana Ostroga, visoko v črnogorskih gorah, vila kolona popolnoma novih potniških avtomobilov. Potniki v teh avtomobilih, ki jih je na samostanskem pragu sprejel partiarh Gavrilo, so bili bivši kralj Peter, njegovi ministri generali in člani kraljevskega dvora. Potniki so bili namenjeni na morsko obalo ter so prebili noč v samostanu Ostrogu.
Drugo jutro je patriarh zbudil bivšega kralja z vestjo o zasedbi Beograda, ki jo je prinesel poseben kurir. Bivši kralj je nato privolil v beg v inozemstvo, kakor mu ga je nasvetovalo njegovo spremstvo. Odredil je, naj se pripravi za beg vse na ta način, da bi se z letalom odpremilo v Grčijo njegovo spremstvo in zelo številna prtljaga, med katero je bil tudi del jugoslovanskega zlatega zaklada. Patriarh Cavrilo pa je moral bivšemu kralju sporočiti, da je na letališču v Nikšiču na razpolago samo eno letalo, tako da je moral bivši kralj izbirati, koga iz svojega spremstva in kaj izmed prtljage naj vzame s seboj. Kratko zatem je en sam potniški avtomobil nadaljeval pot z gora v smeri proti nikšičkemu letališču in kmalu nato je letalo odbrzelo med gorovjem proti jugu.«
Iz dokazov, ki jih je nemška tajna policija dobila v ostroškem samostanu, sklepa Willfried von Owen, da se je nameraval patriarh Gavrilo, ki je znan anglofil. polastiti srbskega državnega zaklada, ki ga je moral bivši kralj zaradi nezadostnih transportnih sredstev pustiti za seboj. Patriarh se je zanašal na svoje visoko cerkveno dostojanstvo ter je upal. da ga bo napravilo nedotakljivega, ko bi prišlo do že pričakovane italijanske zasedbe samostana.
Ko so nemške čete nato vkorakale v Nikšič, so se osebe iz spremstva bivšega kralja Petra umaknile iz samostana v okoliške gozdove, odkoder pa jih je glad prisilil, da so se morali zaradi pomanjkanja predati nemškim četam. Edino patriarha Gavrila nemške čete niso mogle najti. Umaknil se je v tajne • skalnate prostore pod samostanom. Te prostore pa je vseeno odkrila in odprla nemška tajna policija, ki je tod raziskovala. Policija je našla, da so bile v skalo vsekane sobe opremljene za dolgotrajno bivanje. V . njih so našli celo veliko število gramo- I
fonskih plošč in — kar je nemalo začudilo — z lahko glasbo. Med njimi je bila tudi nekaj plošč, na katerih poje Jose-phine Backerjeva, in iz plošč je bilo mogoče ugotoviti, da so bile prav pogostokrat igrane. Končno je policija odkrila tudi patriarha samega in nato tudi državni zaklad, ki je bil spravljen v več skalnatih votlinah. Ta uspeh pa se j« preiskavi nemške policije, ki je tekla ob sodelovanju z nemškimi oboroženimi silami, posrečil šele potem, ko so se nemške čete že umaknile iz Nikšiča in je patriarh Gavrilo sodil, da je nevarnost že minila.
U monastero Ostrog
Samostan Cstareg
Sredi med Podgorico in Nikšičem, neka) sto metrov nad izvirom reke Zete, ki se izliva v Skadrsko jezero, samuje na ozki gorski planoti spodnja imanastir Ostrog, dobro uro hoda nad njim pa čepi kot orlovsko gnezdo v nedostopni navpični skali zgornji samostan Ostroški. Tu je najbolj sloveča pot v Črni gori, Hercegovini in Novem Pazarju. V zgornjem samostanu čuvajo menihi relikvije sv. Vasilija, ki ga ondotno prebivalstvo brez razlike vere časti kot posebnega čudodelca. V samostanu je bilo od nekdaj mnogo dragocenosti in starin.
razočaranje v Ta
Očitki turškega tiska Angliji in Zediniesaim državam
Bejrut, 2. maja. s. V Turčiji so široke zlasti javnega mnenja še vedno osuple nad načinom, kako se Angleži vojskujejo in puščajo svoje zaveznike na cedilu, kadar jim je bojna sreča nasprotna. V Turčiji j« ljudstvo pričakovalo, da se bodo Angleži borili do zadnje kaplje krvi in do zadnjega naboja ter se bodo dali vsi pobiti na mestu, da poplačajo Grčiji njen ogromni napor. Tudi vedenje Zedinjenih držav, ki so izpodbujale atensko vlado k skrajnemu odporu ter ji obljubljale pomoč, ki je potem ni bilo videti, je zdravo pamet turškega ljudstva globoko presunilo.
Razni listi označujejo ravnanje Angležev kot »nerazumljivo«. Dnevnik »Jem sabah« vprašuje, kako so mogli Italijani in Nemci zbrati v Libiji toliko bojnih sil, ako angleško brodovje res obvladuje Sredozemsko morje.
Neki drug list se vprašuje, zakaj sta angleška mornarica in letalstvo dopustila, da so Nemci zasedli egejske otoke, ki obvladujejo dohod v Dardanele. Javno mnenje je močno zbegano, in pisanje listov
priča, v kakšnem duhovnem stanju je dežela, Turška razumnost ugotavlja, da Anglija že petič enako ravna s svojimi zavezniki. Zakaj se ne bi zgodilo isto tudi šestič? Turčija se zamišlja.
Sneni na sn^pekelfslkem
Carigrad, 2. maja. d. Fredsednik turške republike Ineni se mudi sedaj v Carigradu. Predsednik je 25. aprila odpotoval iz Ankare. Kakor se je izvedelo, je bil odtlej večinoma na inšpekcijskem potovanju v nekaterih delih južnozapadne Anatoliie. V Carigrad je prispel predsednik Ineni z državno jahto »Savarona«.
Carigrad, 2. maja. (Bolgarska tel. ag.) Kakor javlja agencija OFI, smatrajo v tukajšnjih krogih, da je z zasedbo grških otokov na Egejskem morju zelo otežkoče-na možnost obrambe zapadne turške obale v Mali Aziji, zlasti pa možnost obrambe Smirne. Prav zaradi novih obrambnih problemov se je mudil predsednik Ineni te dni v Smirni.
Macuoka ne bo potoval v Anidko
ZbUžanje med Ameriko in Japonsko je mtgsče le po izpresnembi ameriške politike
Inserirajte v ^Jutru"!
Rim, 2. maja. rs. »Popolo di Roma« piše, da so odnošaji med Zedinjenimi državami in Japonsko napravili veliko šuma zaradi morebitnega potovanja Ma>-cuoke v Washington. Vse te govorice so brez podlage, toda britanski krogi jim skušajo dati polno verjetnost, ker so se navadili, da svoje želje preobražajo v resnico. Angliji bi bilo prav olajšanje odnoša-jev med WashingtonoVn in Tokijem, ker bi se s tem nevtralizirale posledice najnovejšega rusko-japonskega pakta ter bi Zedinjene države laliko obrnile svojo silo izključno proti Atlantiku, da podpro Veliko Britanijo, kdor pa hoče doseči izpremembo
ameriško-japonskih odnošajev v smislu, kj. bi bil Angliji prijazen, mora najprej v temelju izpremeniti politiko Zedinjenih držav in Anglije, kakršno ti dve velesili izvajata na Daljnem vzhodu. Anglosaksi bi morali najprej sprejeti načelo trojnega, pakta ter še posebej prenehati z dobavami Cangkajšku, opustiti vznemirjanje na Filipinih ter gospodarsko blokado Japonske.
Tokio, 2. maja. d. Na uradnih japonskih mestih izjavljajo, da jim ni ničesar znanega o baje nameravanem potovanju zunanjega ministra Macuoke v Zedinjene države, o katerem so vedeli poročati nekateri inozemski viri.
Ducefev razglas
Raztegnitev vojnega področja na Reško pokrajino In ozemlfe zadarskega poveljstva
Rim, 2. maja. (Štefani) »Službeni list« je objavil naslednji razglas Vodje fašizma, Prvega Maršala Imperija in Poveljniku operirajočih čet na vseh frontah:
Člen 1. Ozemlje Reške pokrajine in zadarskega poveljstva je treba smatrati za vojno področje. Razveljavljena ostaneta še nadalje 1. člen razglasa z dne 21. aprila
1941-XIX, s katerima so bili proglašeni za vojno področje nekateri predeli državneg*
ozemlja.
Člen 2. Ta razglas se uveljavi z vsemi učinki kazenskega in vojaškega zakona z dnem, ko ga objavi Službeni list kr. Italije, z ostalimi pravnimi učinki pa dne 1. maja 1941-XIX ob 0. urn.
švicarsko ljudstvo občuduje hrabrost Italijanske Vojske
Bern, 2. maja. s. švicarska agencija za srednji tisk je izdala izjavo oficioznega tona, ki jo objavljajo vsi listi z velikim poudarkom. Izjava se glasi:
Italijansko časopisje nam že nekaj časa očita skoro sovražno stališče nasproti Italiji. Vsem Švicarjem je globoko žal, da so takšna hujskanja zmedla italijansko-švi-carske odnošaje in vroče žele, da bi se izognili vsemu, kar bi moglo motiti dobre odnošaje, ki so vedno spajali obe državi. Ker so nekatera ocenjevanja švicarskega javnega mnenja bre" v J.ja ln nepristranostl nasproti Italiji, ni švicarskega državljana, ki ne bi razumel italijanskih pritožb in ki ne bi želel, da bi izginile vse sence v švicarsko-italijanskih odnošajih.
Vendar pa bi ne smeli posploševati in zato zaključiti, da bi bilo vse švicarsko časopisje sovražno Italiji zaradi pisave ne-
katerih listov. Sodelovanje med Italijo in Švico podpirajo in opogumljajo najboljše moči in najboljši činitelji naše države, tako da bi nekaterih zlonamernih činiteljev ne bilo treba jemati resno. Razumevanje, Ki ga je Italija pokazala in gapokazuje glede nas v pogledu dobav, naš narod točno ocenjuje. Na drugi strani predstavlja Švica a Italijo v gospodarskem pogledu mnogo. To so činitelji, ki so prispevali k poglobitvi naših gospodarskih odnošajev, kar more samo izboljšati že itak dobre in tradicionalne odnošaje med obema državama. Kot opazovalci velike borbe, ki se vodi v svetu, je naš vojaški narod občudoval hrabrost, ki jo je pokazala Italijanska Vojska v Abesiniji, občudoval je junaški odpor italijanske vojske r>ri Kerenu. v Dža-rabubu in drugod, občudoval je brez rezetv odporno vzdržnost vojvode d'Aosta in njegovih vojakov, ki branijo abesinsko planoto.
monogramom v gornjem levem kotu.
Zagreb, 2. maja. V skladu z zakonom o obdelovanju zemljišča v državi Hrvatski odreja zagrebško mestno poglavarstvo, da je treba vsa še neobdelana polja na področju mesta Zagreba obdelati v teku 4 dni. Onim lastnikom zemljišč, ki te naredbe ne bodo izpolnili, bodo zemljišča odvzeta ter oddana po občini v zakup drugim osebam v svrho obdelave.
Zagreb, 2. maja. Zagrebški radio javlja, da zagrebški meščani ne izpolnjujejo predpisov glede zatemnitve, da so ponoči mnoga okna razsvetljena, prav tako tudi trgovske izložbe, a avtomobili vozijo in drve Po mestu prav neženirano z odprtimi žarometi. Včeraj so se sestali predstavniki Hrvatske, vrhovnega poveljništva nemške vojske v Zagrebu in zagrebških oblasti, ki so sklenili, da se mora v bodoče prebivalstvo strogo ravnati po navodilih o zatemnitvi. V nasprotnem primeru bodo sledile drakonične denarne in zaporne kazni.
Berlin, 2. maja. rs. Dr. Branko Bensoa ki je bil nedavno imenovan za ministra Hrvatske v Berlinu, je danes v spremstvu članov hrvatskega diplomatskega zastopstva prispel v nemško glavno mesto. V ime nu zunanjega ministra Ribbentropa ga je na postaji pozdravil zastopnik šefa protokola, legacijski svetnik Peter Piskham.
Obiski pri Kr. Civilnem Komisarju
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je sprejel naslednje de-putacije in osebnosti:
Za Hranilnico dravske banovine predsednika industrijca Ivana Avsenika, in-dustrijca podpredsednika Karla Ceča, člana upravnega odbora dr. Friderika Lack-manna in direktorja dr. Mirka Božiča, Vzajemno zavarovalnico njenega generalnega direktorja Josipa Pehanija in direktorja dr. Antona Bajca ter Ivana Mar-telanca. Za podružnico Državne hipote-karne banke dr. Miloša Martecchinia ter za podružnico Priv. agrarne banke generalnega direktorja dr. Vekoslava Povha.
Nadalje je Kr. Civilni Komisar sprejel zastopnike kulturnih in strokovnih organizacij ter ustanov, uradov in cerkvenih organizacij* Tako so bili pri njem zastopniki Prosvetne zveze, prelat in vse-učiliški profesor ter predsednik Zveze dr. Franc Lukman, dr. Stanislav Zitko in Kristo Debevc, predsednik Akademije znanosti in umetnosti vseučiliški profesor dr. Rajko Nahtigal, generalni tajnik Kmetijske zbornice dr. Josip Lavrič, zastop-
niki apelacijskega sodišča predsednik dr. Vladimir Golia, podpredsednik dr. Andrej Dolinar in višji drža\ni tožilec dr. Luka Kravina. Pri Kr. Civilnem Komisarju so bili še zastopniki Inženjerske zbornice predsednik ing. Milko Pirkmajer ter in-ženjerja Franc Zupančič in Bogo Sramel, deputacija očetov salezijancev in salezi-janskega zavoda na Rakovniku inšpektor Ivan Špan ter direktor dr. Franc Blatnik, nadalje prota srpske pravoslavne cerkve Bogdan Matkovič in predsednik pravoslavne cerkvene občine dr. Jurko-vič. Kr. Civilni Komisar je sprejel tudi danskega konzula ing. Toma Kneza.
Prvi maj v Ljubljani
Ljubljana, 2. maja. (Štefani.) Dan 1. maja je bil svečano proslavljen tudi v Ljubljani, in sicer s sprejemom, ki ga je včeraj zjutraj priredil na sedežu konzulata nemški konzul. Sprejema sta se udeležila tudi Kr. Civilni Komisar za zasedena ozemlja, ki je izrekel zdravico Fiihrerju, ter General, Poveljnik ljubljanske garni-zije.
(Gospodarstvo
Obnova gospodarskega življenja
Vpoklic pod orožje akademikov
Rim, 2. maja. s. Tudi po pozivu akademikov letnika 1921 pod orožje so Fašistične Vseučiliške Organizacije (GUF) in vojaške oblasti prejemale na tisoče prošenj akademskih prostovoljcev. Zelja akademske mladine, ki hoče služiti domovini z orožjem, bo uslišana, kajti Vojni Minister je odredil za prve dni junija vpoklic vseh diiakov, ki so jim še priznane olajšave odložitve vojaške službe v smislu zakonitih odredb.
Rim, 2. maja. s. Minister za ljudsko vzgojo je izdal določbe vsem vseučiliščem v Kraljevini za polaganje izpitov vseh akademikov, rojenih med leti 1915 in 1920, ter vseh drugih vseučiliščnikov, ki spadajo v to vrsto, med 1. in 31. majem t. 1., to pa zaradi njih vpoklica pod orožje, ki ga je odločilo Vojno Ministrstvo za 1. junij.
Milan, 2. maja. s. Posebna številka akademskega fašističnega glasila »Libro e Moschetto« za ta teden objavlja uradno vest o pozivu akademikov pod orožje ter izraža globoko hvaležnost vseh akademikov Duceju, ki je s tem uslišal njihovo vročo željo, da bi služili domovini z orožjem.
Natečaj družbe E2AR za novinarje
Rim, 2. maja. s. Ocenjevalna komisija spisov italijanskih novinarjev, ki se udeležujejo tečaja, razpisanega od družbe EIAR za članke o delavnosti in raznih vprašanjih radijske oddaje v Italiji, je takole sestavljena: Nac. Svetnik g. Gerardo Casinl, ge-
neralni direktor italijanskega časopisja v Ministrstvu za Ljudsko Kulturo, Nacionalni Svetnik Umberto Guglielmotti, Tajnik Nacionalnega Sindicata novinarjev, Nac. Svetnik Raoul Chiodelli, generalni direktor družbe EIAR in com. Orsino Orsini za italijanske novinarje. Tečaja se udeležuje veliko število Fašističnih novinarjev. Tečaj se bo zaključil nepreklicno 31. julija t. 1. V avgustu bodo objavljena imer.a zmagovalcev.
Ustanovitev »Urada
tekočih goriv"
Rim, 2. maja. s. »Gazzetta Ufficiale« (Službeni list Kraljevine Italije) objavlja kr. dekret, ki je stopil včeraj v veljavo in s katerim se ustanavlja v Ministrstvu za Korporacije, pri Generalni Direkciji Industrije, poseben organ za izvajanje vladne politike na petrolejskem področju. Urad se bo imenoval »Urad tekočih goriv«. V njegovo pristojnost spadajo: a) vse naloge, ki so bile do sednj poverjen« Posebnemu Uradu Tekočih goriv s kr. dekretom z dne 23. 10 1935-XIII, št 1880 in kasnejšimi spremembami, b) naloge, ki izhajajo iz veljavnih zakonskih določb glede petroleja in sorodnih snovi ter so bile poverjene Ministrstvu Korporacij in izvajane v oddelku za tekoča goriva.
V ponedeljek se sestane tajni konzistorij
Vatikansko mesto, 2. maja. s. V ponedeljek 12. t. m. se bo pod papeževim vodstvom sestal tajni konzistorij, ki bo izpopolnil prazne škofijske sedeže in razpravljal o postulatih glede posvečenih plaščev.
Spremembe v angleški vladi
Lord Beaverbrook v ospredju
V	našem gospodarstvu se razmere polagoma normalizirajo. Oblastva kažejo veliko prizadevanje za obnovo gospodarskega življenja in so storjeni že številni ukrepi v tej smeri, Zlasti v pogledu vzpostavitve prometa. Pri tem je treba seveda upoštevati vse težkoče, lci jih moramo prebroditi, zlasti spremenjene pogoje v produkciji im trgovini ter oifežkočene prometne zveze. Doslej smo na slovenskem ozemlju uvažali iz jugovzhodnih pokrajin v prvi vrsti živila v zamenjavo za izdelke industrije m obrti; z izvozom v inozemstvo (zlasti lesa) pa smo krili uvozno potrebo v pogledu surovin, obratnih potrebščin, strojev itd.
V	zvezi z obnovo naše industrijske in obrtne delavnosti je trenotne najvažnejše vprašanje preskrbe podjetij s premogom in surovinami ter vprašanje plačilnega prometa. Industrijska podjetja zasedenega ozemlja so se doslej oskrbovala s premogom po večini iz rudnikov Trboveljske premogokopne družbe (Trbovlje. Zagorje, Hrastnik. Rajhenburg. Laško im Kočevje). Od teh premogovnikov Ježi kočevski rudnik na ozemlju, zasedenem po irtlallijanski vojski. Na tem ozemlju je še rudnik »Belo krajina« pri Črnomlju. Kar produkcija teh dveh premogovnikov ne bo zadostovala za preskrbo industrijskih podjetij in prebivalstva na tem ozemlju, bomo navezani tudi na dovoz premoga iz trboveljskega revirja, ki sie je že pričeL
Omenili smo tudi pomen ureditve plačilnega prometa, ki je važen za obnovo dela v podjetjih, kajti industriji in obrtS so za redno poslovanje potrebna denarna sredstva, zlasti za pkčido mezd. premoga, surovin ter ostalih režijskih izdatkov. Naša podjetja imajo precejšnje terjatve za blago, ki so ga dobavila izven ozemlja, zasedenega po italijanski vojski V tem pogledu je pozdraviti, da je Kr. Civilni Komisar med prvimi ukrepi izdal naredbo, da morajo naša podjetja, ki imajo zapadle obveznosti nasproti upnikom na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ga ni zasedla italijanska vojska, položiti dolžne zneske pri
Hranilnici dravske banovine na blokirane račune, s katerimi morejo upniki razpolagati samo z dovoljenjem Kr. Civilnega Ko-misariata. S tem je ustvarjena osnova za obračunavanje terjatev in obveznosti z ostalimi ozemlji bivše jugoslovanske države, ki niso zasedena po italijanski vojski, in bodo pri Hranilnici dravske banovine položeni zneski na razpolago za izplačilo terjatev, ki jih imajo naša podjetja na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni je, da bodo izdani analogni ukrepi tudi v ostalih ozemlljih bivše jugoslovenske države.
Vzporedno je pričakovati, da bo v kratkem urejeno tudi vprašanje plačilnega prometa z Italijo, kar bo zlasti važno za naše lesne izvoznike, ki imajo precejšnje terjatve v dosedanjem italijansko jugoslovanskem kliringu. čim bodo ustvarjeni pogoji za izplačilo teh terjatev, bodo na razpolago potrebna sredstva za nove posle, zlasti v prometu z Italijo, ki sie obetajo na razširjeni osnovi. V pričakovanju, da b^ to vprašanje v kratkem urejeno, so nekateri izvozniki zopet pričeli izvrševati stare dobavne pogodbe z italijanskimi tvrdka.mi.
V splošnem pričakujejo našj gospodarstveniki oživi jenje poslov z italijanskim trgom. Dokler pa se ta promet ne bo mogel razviiti v polnem obsegu in dokler se posamezna podjetja ne bodo mogla prilagoditi novim razmeram, bo treba tudi v večjem obsegu vzdrževati dosedanje trgovske zveze in prometa z ozemljem bivše jugoslovanske države, ki ga ni zasedla italijanska vojska. Naša industrijska in obrtna podjetja so doslej znatni del svojih izdelkov prodajala v vzhodnem delu bivše Jugoslavije in bodo te poslovne zveze v marsikateri panogi tudi v bodoče pomembne za gospodarsko življenje naših krajev. To velja posebno za prehodno dobo, dokler ne bo mogoče vzpostaviti neprekinjenega železniškega prometa na progi proti Trstu. De'a za vzpostavitev tega prometa so se, kakor znano, že pričela in se intenzivno nadaljujejo.
HBHHra
lom, torej z najpotrebnejšo in najizda".-nejšo hrano, ki lahko nadomešča kruh in meso. V prvi vrsti bodo pridelka deležni mestni reveži po mestnih socialnih zavodih.
Po tem svojem dobrem zgledu je mestna občina gotovo upravičena, da prosi vse posestnike večjih parcel v Ljubljani in v bližnji okolici, ki svojih zemljišč niso ol>-delali in jih tudi še niso dali v najem, naj prepuste svet brezplačno v najem mestni občini za razdelitev na manjše dele in oddajo revnejšim občanom z velikimi družinami za obdelovanje. Prijave sprejema mestni gospodarski oddelek v Beethovnovi ulici št. 7, I. nadstropje, soba št. 23.
Ljubljana kmetuje
London. 2. maja. rs. United Press poroča, o preosnovi britanske vlade, vendar-pa se časopisna poročila o tem znatno razlikujejo med seboj. »Manchester Guardian« izjavlja, da bo lord Beaverbrook poslej po pomenu in politični veljavi prvi za Churchillom. Njegov pomen je nenadno silno porastel in njegovo ime je zelo popularno med ljudskimi množicami. »News Chronicle« piše, da se je lord Beaverbrook zelo odlikoval v ministrstvu za izdelovanje letal, da je izvršil v tej panogi pomembna dela in da se mora njegova dragocena sila na vsak način zagotoviti n orodni obrambi. »Daily Telegraph« hvali izpremembo v ministrstvu in izjavlja, da je kljub temu sestava vojnega kabineta ostala v bistvu nespremenjena. V nasprotju s tem pa pravi »Daily Mail«, da se zdi. da je predsednik vlade priznal misel za ustvaritev najvišjega vojnega kabineta, v katerem naj bi bili možje, ki jih ministrske dolžnosti ne obremenjujejo in bi bili zato v položaju, da se popolnoma posvete splošnemu vodstvu vojne politike. Isti list, ki je v zadnjem času precej kritiziral postopanje vlade, piše, da je Churchill pre-
osnoval britansko vlado na izredno konstruktiven način.
Stockholm, 2. maja. rs. Tukajšnji listi poročajo že nekatere podrobnosti o preosnovi britanske vlade. Lord Beaverbrook bo zapustil ministrstvo za izdelavo letal in bo postal državni minister. Kot tak ne bo imel določenega področja in bo lahko svojo polno pažnjo posvetil problemom, ki jih mora obvladovati sedanja britanska vojna vlada. V najvišji vojni kabinet prihaja lord Beaverbrook z velikim ugledom, ker se sedaj splošno priznavajo njegove zasluge za organizacijo dela pri gradnji novih letal. Njegov naslednik v ministrstvu za gradnjo let?.l bo Moore Brabazon, ki je aktivni politik in je upravljal že razna važna mesta. Novi minister Leathers je veleindustrijec ter podpredsednik družbe WHliam Cory and Son. Doslej je bil svetovalec v ministrstvu za trgovsko mornarico, kjer se je zlasti bavil z vprašanjem preskrbe premoga za britansko paroplov-bo. Leathers doslej ni bil član zbornice, ker pa e obenem sedaj dobil naslov lorda, je postal s tem član lordske zbornice.
Napetost med Irakom in Anglijo
Odklonjena angleška zahteva za izkrcanje novih čet
v Basri
Bagdad, 2. maja. ir. Izkrcanje angleških čet v Basri. 0 katerem trdijo angleški krogi, da je v smislu angleško-iraške pogodbe, je izzvalo silno vznemirjenje. Vlada je takoj odredila koncentracijo večjih oddelkov iraške vojske. Spričo tega je nastala med Angleži velika bojazen za letalsko oporišče, ki ga imajo v Abaniaku, 100 km daleč od Basre. Angleška vlada je takoj po diplomatski poti pozval iraško vla-do. naj odredi umik iraških čet, da ne bi prišlo do kakih incidentov, iraška vlada pa doslej še ni odgovorila na angleško zahtevo.
Rim, 2. maja. rs Rimski novinarski krogi naglašajo važnost govora, ki ga je imel predsednik ira.rke vlade. Ta je zagotovil, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da očuva čast in neodvisnost naroda. Predsednik vlade je dejal dosilovno: »Mi bomo storili vse, da se izognemo sedanji krizi in da ohranimo mir, toda, če kdo noče razumeti naših besed, bomo govorili v drugačnem jeziku, ki ga bo dotičnik gotovo razumel. Razen tega poročajo, da so mnogoštevilni mladi Iračani priredili manifestacijo, v kateri so izražali svoje simpatije za predsednika vlade. Britansko poslaniSivo straži močan oddelek iraških čet. Brzojavke, ki prihajajo v Bagdad iz pokrajin, javljajo, da'je prebivalstvo pripravljeno z vse-
mi silami podpreti vlado. Beduinska plemena so izjavila svojo pripravljenost, da dajo vse svoje orožja sposobne može na
Naši pozivi prebivalstvu, naj izkoristi vsako možnost za povečanje naše kmetijske proizvodnje z obdelavo vse razpoložljive zemlje, so zlasti v ljubljanski okolici pokazali lep odziv.
Ljubljančani so že od nekdaj radi vrt-narili. Daleč slove trnovski in krakovski zelenjadarji in s prizadevanejm ljubljanskih podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva je uspelo, da imamo po vsej mestni občini tudi že precej doma pridelanega žlahtnega sadja. Sedaj pa so časi pregnali še cvetice z gredic, ki so se morale umakniti zelenjavi, posebno pa fižolu, zelju in krompirju. Vsa Ljubljana kmetuje...
Tudi Mestna občina se je zavzela za stvar. Mestna vrtnarija je že doslej skrbela, da za mestne socialne zavode ni bilo treba kupovati povrtnine, ker jo je toliko pridelala sama, da so imele kuhinje Delavskega doma, stare cukrarne in drugih mestnih socialnih zavodov dosti zelenjave. Seveda je tudi mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici na mestnih njivah samo pridelala vse, kar potrebuje za piehrano svojih varovancev.
Manj premožnim je mestna občina razdelila mnogo sveta za obdelovanje, zlasti za vrtiče. Bežigrajska delavska stanovanjska kolonija je dobila za obdelovanje ob Linhartovi cesti poleg luščilnice za riž 40 parcel po 250 kv. m. Ob cestah v Trnovem in stradonih na Barju ter v šiški oddaja okrog 500 majhnih parcel za vrtiče in za košnjo ter zanje zahteva le majh-uo priznavalnino. Tudi na nekdanjem sme-
^J" —-j-	------ --- , tišču ob Poti na Rakovo jelšo je za nekaj
razpolago vojski. Te vesti dokazujejo, da J kovačev oddala 69 parcel za vrtove. Ob
hoče Irak ohraniti neodvisnost ter se nikakor noče podrediti jarmu britanske hegemonije.
Berlin, 2. maja. Kakor javlja agencija DNB iz Bagdada, je iraška vlada 30. aprila odbila novo angleško prošnjo za dovolitev Izkrcanja nadaljnjih angleških čet na iraškem ozemlju. Iraška vlada je takoj podvzela tudi vse potrebne obrambne u krepke za zaščito svoje neodvisnosti. Po zadnjih vesteh je položaj na vsem ozemlju Iraka miren. Iraški konzul v Bejrutu je demantiral vesti, da bi bilo v pristanišču Basri že prišlo do spopadov med angleškimi in iraškimi četami.
Iz Hrvatske
Zagreb, 2. maja. s. Uradni list hrvatske države je danes objavil zakonsko uredbo, ki določa pravni položaj 2idov, bivajočih v državi. Po tej se smatrajo za hrvatsko državljane samo osebe arijskega pokole-nja. Uradni list objavlja mimo tega vzorec nove državne zastave, ki jo tvore rdeča, bela in modra barva v vodoravni legi, s hrvatskih grbom na sredi in * »ustaškim«
Cesti dveh cesarjev je lani dala vsem hišicam po 80 kv. m. sveta, da je tudi »Sibirija« preskrbljena z najpotrebnejšo zelenjavo. Prav tako bodo kolonisti Sibirije dobili tudi ves svoj »trg«, ki so ga sedaj rabili za igrišča, za obdelovanje. Tudi parcele med Cesto dveh cesarjev in Malim grabnom bodo preživljale Sibirijo. Vse to je mestna občina dala manj premožnim ljudem z večjimi družinami brezplačno v najem.
Ob Gradaščici med trnovskim mostom in mostom v Kolezijo je oddanega okrog 4.000 kv. m rodovitnega sveta. Potrebne družine so tu dobile 14 parcel po 250 do 300 kv. m. Takoj v bližini, na nekdanjem igrišču »Jadrana« pa je mestna občina dala društvu »Mali gospodar« brezplačno na razpolago okrog 2.000 kv. m, to je tisti del, ki ne bo zazidan z novim kopališčem v Koleziji.
Med artilerijsko vojašnico in nekdanjimi vojaškimi skladišči ima mestna občina nad 50.000 kv. m sveta. Tudi to zemljišče je dala brezplačno za obdelovanje. Kakih 7.000 kv. m je odstopila jetnišnici,
sa. Ostalo zemljišče je razdelila na 84 parcel po okoli 300 kv. m. Manj premožnim družinam je že oddanih 57 parcel, ostale pa bodo oddane te dni. Kakih 10.000 kv. m. bo namreč mestna vrtnarija posadila s krompirjem, fižolom in sploh z okopavinami, da oskrbovanci mestnih socialnih zavodov ne bodo trpeli pomanjkanja.
V Zg. Šiški je med staro in novo Celovško cesto nastal kakih 1.500 kv. m velik ctočič, ki ga je mestna občina razdelila na 5 parcel in jih brezplačno dala v najem za obdelovanje.
Mestna občina je za pridelovanje živil izkoristila tudi svoje posestvo na Bokal-cah, ki obsega 16 ha njiv in travnikov. Tam, kjer je prej imela Kmetijska družba svojo drevesnico je dobilo društvo »Mali gospodar« 6.000 kv. m sveta za malenkostno najemnino, da ga obdelajo društveni člani. Tam, kjer bodo stala poslopja novega mestnega doma onemoglih, pa bo pridelovalo živež zavetišče za onemogle v Japljevi ulici. Poleg stavbišča bo občina okrog 20.000 kv. m. dobrega sveta razdelila na kakih 70 parcel, ki bodo že te dni brezplačno oddane za obdelovanje delavskim in drugim manj premožnim slojem.
Zemljišče pripravljeno za nove delavske stanovanjske kolonije na Viču za Sla-mičevo tovarno v obsegu 21.000 kv. m. ie razdeljeno na 64 parcel po 300 kv. m, ki bodo te dni brezplačno oddane.
Pri novem otroškem zavetišču v Trnovem je blizu 5.000 kv. m. sveta, ki ga je mestna občina razdelila na 14 parcel po okrog 320 kv. m, ki bodo oddane prav tako brezplačno. Tudi Marmontov trg je primeren za obdelovanje ter je razdeljen na 13 parcel po 200 kv. m.
Na drugi strani Ljubljane je mestna občina poleg že opisanega zemljišča za igriščem Primorja poskrbela tudi oddajo 8.000 kv. m. velikega zemljišča nekdanje Ravniharjeve gramoznice, kjer so interesenti z družinami dobili brezplačno 30 parcel. Zemljišče, namenjeno za široko novo cesto, ki bo vezala Tyrševo cesto z Salami, je deloma že oddano v najem in obdelano. Med Tyrševo cesto in avtoga-ražami poštne direkcije pa je 9.000 kv. m ezmljišča občina razdelila na 30 parcel za brezplačno oddajo.
Mestna občina je vrhu tega od Javne borze dela dobila za obdelovanje 153.700 kv. m. veliko polje na Fužinah, ki je bilo nekdaj graščinska last. Borza dela bo dala še svoje delavce, ki dobivajo podporo pri njej, da bodo to polje obdelali; mestna občina bo pa dala vso potrebno seme in tudi vso potrebno vprego. Vodil bo vse kmetovanje mestni kmetijski referent, ki pomaga tudi mestnemu uradu. Te velike
x\ai\iii i .\j\j\j n v. m.	vuovvpnu	,	» •>«•>.» -----------— --------------
.ki je zato prevzela stražo vsega komplek- | njive .bodo zasajene s krompirjem in fižo-
Največfi italijanski industrijski koncem
Da bi se industrijska produkcija čim bolj spravila v sklad z avtarKičnimi stremljenji, je italijanska vlada pred osmimi leti, ko je bilo treba obenem izvesti sanacijo raznih velikih podjetij, ki so prišla zaradi gospodarske krize v težkoče, ustvarila ustanovo pod nazivom »Istituto per la Ricostruzione Industriale«' (IRI). Ta ustanova si je s prevzemom udeležb pri velikih podjetjih in z nadaljnjem finan3i-ranjem teh podjetij ustvarila mogočen industrijski koncem, ki obsega predvsem težko industrijo in paroplovbo. Podjetja, ki jih danes kontrolira ta ustanova za industrijsko obnovo kontrolira danes 75% italijanske proizvodnje surovega železa., 45% proizvodnje surovega jekla, 90% italijanskega trgovinskega brodovja in 78% produkcijske kapacitete ladjedelnic, poleg drugih podjetij oboroževalne industrije, industrije celuloze ter industrije gumija.
V	okviru tega instituta je težka industrija organizirana pod okriljem družbe »Fiii-sider«, ki obsega podjetja Ilva, SIAC, Ter-ni in Dalmine) paroplovna podjetja pa so organizirana pod okriljem družbe Finma-re, ki ji pripadajo paroplovne družbe »Ita-lia« ( z glavnico 500 milijonov lir),»Lloyd Triestino« (z glavnico 300 milijonov), »Tirrenia« (z glavnico 150 milijonov) m »Adriatica« (z glavnico 150 milijonov;. Od ustanovitve je država organizaciji IRI stavila na razpolago preko pet milijard lir ne glede na letne subvencije posameznih podjetij.
V podjetjih, ki pripadajo koncernu IRJ, je zaposlenih 230.000 delavcev. Največjo produkcijsko podjetje železarske industrije »Terni« obratuje z glavnico 645 milijonov lir. To podjetje se je v zadnjih letih zlasti uspešno udejstvovalo tudi pri proizvodnji domačega premoga in se v premog odmikih te družbe pridobiva na leto že presko 500.000 ton premoga. Družba je pri proizvodnji jekla že 90% potrebnega premoga nadomestila s premogom iz lastnih premo govnikov.
Mogočna je organizacija italijanske komično industrije, ki je skoro v celoti organizirana pod okriljem znane družbe Monte-catini v Milanu, ki spada med največ.,'© koncerne kemične industrije na svetu. Ta družba ima okrog 2 milijardi lir lastmh sredstev (glavnico in rednega rezervnega sklada) ter zaposluje okrog 75.000 delavcev, ki jim na leto izplačuje okrog 600 milijonov lir mezd. Poleg j>odjetij komične industrije so v tem koncernu organizirana močna rudarska podjetja s številnimi elektrarnami. Družbena podjetja potrošijo na leto 12.5% celotne italijanske proizvodnje električne energije. Poleg tega odpade na skupino Montecatini 10% prometa italijanskih državnih železnic. Družbena podjetja se bavijo s proizvodnjo svinčene in cinkove rude, pirita in žvepla, nadalje s proizvodnjo aluminija, predvsem pa s proizvodnjo umetnih gnojil (dušikovih in superfosfat-nih), modre galice, vsakovrstnih kemičnih poizvodov, lakov in tirne že v ter umetne svile. Družba se peča s proizvodnjo sintetičnega bencina, barvil, najrazličnejših zdravili in fotografskih predmetov.
V	vrsti največjih italijanskih industrijskih podjetij je treba omeniti tudi koncem »Snia Viscosa«, ki obsega od leta 1939, ko je prevzel tri druga italijanska velika podjetja te stroke, 70% italijanske proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken ter se v veliki meri tudi udejstvuje v italijanski proizvodnji celuloze. Podjetje je s svoj im i proizvodi znano daleč po svetu in je doseglo zlasti velike uspehe s svojimi poskusi na področju proizvodnje umetne volne iz kaze ina, tako zvanega lanitala, ki se danes v veliki meri uporablja poleg naravne volne, ker ima kot organski proizvod vse lastnosti naravne volne. Družba ima od leta 1939 700 milijonov lir delniške glavnica
Gospodarske vesti
= Na Hrvatskem so začasno ustavili poslovanje v trgovinah z obleko ln življenjskimi potrebščinami. Hrvatska, vlada je izdala naredbo o začasni ustalitvi poslovanja trgovinskih obratov, ki prodajajo oblačilno blago in ostale potrebščine. Po tej naredbi je za 8 dni ustavljena v trgovini na debelo in na drobno prodaja oble«, šivanega ln pletenega perila, nogavic, platna, popelina in zefirja, odej, usnja, obutve, mila, mesnih, ribjih, sadnih in drugih konzerv. Trgovci morajo v dobi zapore prijaviti točen popis zaloge navedenih predmetov.
3. V. 1941.
visite presso il R. Commissarlo Civile
ommissario Civile per i territori cupati ha ricevuto le seguenti i e personalita:
assa Nazionale del Banato (Hra-vske banovine) il presidente Av-nni, industriale, il vicepresidente ndustriaie, il membro del comi-strativo dott. Luckmann Fede-sttore dott. Božič Mirko. — Per iftgicurazlone »Vzajemna« il di-rale Pehali Giuseppe, il diret-ntonio dott. e il dlrettore Marini. — Per la Banca Fondlaria otekama banka) filiale gene-ore generale dott. Martecchinl
Miloš. — Per PUnione Culturale (Prosvetna zveza) il presidente dott. Lukman France-sco, il prelato e professore universitario, — il dott. žitko Stanislao e II Debeve Krista. Per la Banea Agraria Prlvileggiata (Privilegirana agrarna banka), filiale, 11 diret-tore generale dott. Povh Vekoslav. — I rappresentanti dei Padrl Franceseani di Lu-biana, padre provinciale dott. Heric Gra-cian, padre guardano Sekovanič Krizostom e padre procuratore dott. Aljančič Stanlslao. I rappresentanti del Convento dei Padri Sa-lesiani a Rakovnik, ispettore špan Giovanni o 11 direttore dott. Blatnik Franeesco. — La Federazione Agricoltori (Kmetijska zbor-
nica) il dott. Lavrfcč Giuseppe, segretario generale. — La Corte d'ApeUo (Apelaeijsko sodišče) il presidente dott. Golia Vladimir, il vicepresidente dott. Dolinar Andrea e il procuratore generale dello Stato dott. Kra-vina Luka. — 11 Capo della Chiesa orto-dossa (Srpska pravoslavna cerkev) par-roco, proto Matkovič Bogdan e il presidente della Comuniti ertodossa (Srpska pravoslavna cerkvena občina) prof. dott. Jurko-vi« Ljuba. — 11 Console' danese ing. Knez Tomo. — Per 1'accademia delle Scienze e Belle Arti (Akademija znanosti in umetnosti) il presidente prof. Universitario dott. Nachtigal Hajko. — Per la Federazione In-gegneri ed Architetti (Inženjerska zbornica) il presidente ing. Pirkniajer Milko, Ting. Zupančič Francesco e l'ing. Sramel
Ll Gmi&i&iutca
gegli študenti sisilversitari
Roma, 2 maggio. (Štefani.) Molte mi-giiaia cii domande di arruolamento volon-tario sono str.te presentate da študenti universitari ai GUF e agli organi militari, anche dopo la chiamata alle armi degli universitari della classe 1021. II deside-rio della gioventu universitaria ansiosa di servire la patria in armi sara esaudito per-che il Ministero della Guerra ha fissato per i primi giorni di giugno p. v. la chiamata a!le armi di tutti gli študenti ehe ancora usufruiscono del beneficio di ritar-do nella prestazione del servizio militare a norma delle disposizioni legali.
Roma, 2 maggio. s. II Ministero dell"E-ducazione Nazionale ha dato disposizioni alle Universita del Regno perche tutti gli universitari compresi tra le classi dal 1915 al 1920 e gli altri universitari assimilati siaao chiamati agli esami tra il primo maggio ed il 31 maggio in vista della loro presentazione alle armi fissata dal Ministero della Guerra per il primo giugno.
Milano, 2 maggio. s. II numero speciale sLibro e Mosehetto« da questa settimana recante la notizia ufficiale della chiamata alle armi degli universitari documenta !a profonda riconoscenza dogli universitari stessi verso il Duce che ha voluto eaaudire il loro ansioso desiderio di servire la Patria in armi.
Ust c©nc^?so deU'E. I. A. R. per i gi&srsaaiisti
Roma, 2 maggio. s. La commissione in-caricata di giudicare gli scritti dei giorna-listi italiani che partecipano al concorso
JUv.----
aspetti della radtoauiuoivj. ta cosi costituita: Cons. Naz. Gherardo ua-sini, direttore generale della stampa ita-liana al Ministero della Cultura Popolare, Cons. Naz. Umberto Guglielmotti, Segre-tario del Sindacato. Nazionale dei giorna-listi, Cons. Naz. Raoul Chiodelli, direttore generale deH'EIAH comm. Orsini per i giornalisti italiani. II concorso si svolge con la ferviaa partecipazione dei giornalisti Fascisti. II concorso si chiudera impro-rogabilmente il 31 lugllo prossimo. Entro il mese di agosto saranno proclamati i vin-citori.
t stato istituito rUfficio combustibili liquidi
Roma, 2 maggio. (Štefani) La «Gazzetta Ufficiale* pubblica il r. decreto che e in vigore di ieri, col quale e istituito alla di-pendenza del Ministero delle Corporazioni, presso la Direzione Generale dell'Industria uno speciale organo per 1'attuazione della politica del Governo in materia petrolifera, denominato «Ufficcio combustibili liqui-di». Alla competenza dell'Ufflccio sono attribuiti: a) i compiti giš. assegnati al-l'Ufficcio Speciale Combustibili Liquidi dal r. d. 1. 23 10 1935 XIII, No. 1880 e succes-sive modificazioni; b) i compiti affidatl dalle vigenti disposizioni di legge in materia di petrolio e sostanze affini al Minista-ro delle Corporazioni e dallo stesso eserei-tati a mezzo della divisione combustibili liquidi.
II Papa terra lunedi ccncistorio segreto
Citta del Vaticano, 2 maggio. s. II Papa terra concistorio segreto lunedi dodici cor-rente per la provvista delle sedi vacanti e per la postulazione dei sacri pallii.
Per un migllcre esllegameiito della nostra citta con Trieste e Gorizia
Sow in csrso Is trattative tra 1'Ente Provinciale del turisinsa a Trieste e 1'Unfone per 11 movianeisto
turist; co a Lufciana
II turismo e da lungi una delle piii importanti e rendevoli branche economi-che della Slovenia. £ ben vero, che la guerra ha gia sin dairinizio reso degli ostacot ad un buon svolgimento del turismo, cio malgrado pero la frequenza dei forestieri, cosi destate che d'inverno, era da noi favorevole anche nel periodo sue-cessivo. Coll-occupazione di gran parte del nostro territorio da parte delle Forze Ar-mate Italiane, le contiizioni per un ulterio-re svolgimento del turismo in Slovenia si sono immediatamente cambiate in meglio. II sig. R. Commissario Civile, come cio rmerge da tante delle Sue disposizioni, dediča infatti tutta la sua attenzione alla rinascita della vita economica del Paese. Va da se, che Tinterese dell"Alto Rapp.e-sentante del Regno d-Italia si sia immediatamente rivolto anche all'attivita della nostra Unione per il movimento dei forestieri (Zveza za tujski promet). Grazie ai suoi favori quest'Unione ha gia trova-to il contatto diretto coirorganizzazione sorella, l Ente provinciale di turismo a Trieste. Ci consta che sono gia in corso le trattative fra ambo i centri per il movimento dei forestieri, e vi e il caso di spe-
J a p ost £ko-ruska trgovinska pogodba
Tokio, 2 maja. d. Zastopnik japonskega informacijskega urada je izjavil, da bo bržkone prišlo do sklenitve japonsko-ruske trgovinske pogodbe. V to svrho je japonska vlada že imenovala poseben odbor, ki bo pripravil vse potrebno za sklenitev take pogodbe.
Beg Židov iz Palestine
Bejrut, 2. maja. ir. Vsi ameriški židje, ki so se priselili v Palestino iz Amerike, zapuščajo z vso naglico deželo. Spričo italijanskih in nemških zmag na Balkanu v Afriki in na Sredozemskem morju so jim tla postala očividno že prevroča. Zanimivo je, da je bil med prvimi, ki so se zglasili pri ameriškem konzulatu v Jeruzalemu, do bi si čim prej omogočili povratek v Zedv njene države, palestinski prvi rabin Er-zok, osebni prijatelj ameriškega predsednika Roosevelta.
9 maggio a Lubiana
2 maggio. ((Štefani.) La rilo maggio k stata celebrata anche a Lubiana con un offerto nella mattinata, dal lanico nella sede consolare, no preso parte anche il Com-le per i territori occupati che alla salute del Ftihrer, ed il andante il Presidio.
ia stranka bojevnike v Afriki
:. maja. s. V severni Afriki ;istična Stranka v polni meri ,'lede pomoč: operativni voski. ;ti ankc za Libijo in drugi 3o-rti kar najpogosteje obiskujejo oddelke in razdeljujejo bojev-ve. Po strankinem prizadeva-tisoče zavojčkov, ki so jih priti Fašiji v Kraljevini, razdelje-jake. Vojaki so sprejeli z glo-šnostjo ta novi dokaz vnete in ?krbi ter pomoči, ki jo izkazu-ne ženske fašistične organiza-cem. Močna in mnogostranska 1 avnost, ki jo razvija Dopolavoro o;aštva na vsem obsežnem pod-je.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za. besedo, Din 3.— davka za vsak ogiaa in enkratno pri atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Val ostali oglasi se zaračunajo po Din i.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje
flnvnv
».a »nkrafnr ih^av« ^•h.«?
tirnimi
Več opekarskih
delavcev
sprejme Opekarna Sitar. LJubljana — Šiška.
8565-1
rare che in breve verranno ottenuti i risu ltati desiderati.
Un grande passo avanti t gia stato fat-to coll inaugurazione delle linee regolari di autocorriere da Trieste, rispettivamen-te da Gorizia a Lubiana. Gia le prime pro-ve hanno dimostrato che si e venuto con cio incontro ad una necessita vitale per ambo le parti, poiche le autocorriere m servizio verso Lubiana e da questa citta verso Trieste e Gorizia sono sempre piene. Cogliamo quesfoccasione per avvertire il puhlico che la fermata per la linea Trieste
Lubiana e stata trasferita dalla Gajema ulica davanti al passaggio ln Aleksandrova cesta. Le fermate verranno definitiva-mente determinate gia nei prossimi giorni. L autocorriera per Gorizia parte dal-l'hotel Miklič, rispettivamente Gajeva ulica alle 14.30, quella per Trieste. invece alle 17 da Aleksandrova cesta. II prezzo del percorso sino a Trieste e di lire 28, sino a Gorizia di lire 30. Le informazioni occor-renti si possono averc negli uffici del Put-nik, Tyrševa cesta 11.
Naše gledališče
DRAMA:
Začetek ob 19.
3.	maja sobota ob 19. šesto nadstropje.
Izven. Znižane cene od 20 din navzdol
4.	maja nedelja ob 15. ProUkcija. Izven.
Znižane cene od 20 din uavz.
5.	maja ponedeljek zaprto.
Danes ob 19. bodo igrali kot izven predstavo po znižanih canah Gehrijevo igro v treh dejanjih, devetih slikah, »šesto nadstropje«. Svet v malem, ki ga je oživil avtor v tej igri, je dobro opazovan. Pisatelju se je posrečilo označiti šest ali sedem tipov, s katerimi vodi dejanje in ga razpleta kot človek, ki ima veliko smisla za gledališče. To delo je doseglo v letošnji sezoni zaradi sodobnosti največji uspeh. Igrali bodo Simčičeva, Jan, Gabri-jelčiceva, Lipah, Sever, Gale, M. Danilova, Sancinova, Daneš P. Juvanova, Slav-čeva i dr. Režiser dr. Kreft.
V nedeljo popoldne ob 15. bodo ponovili Nušičevo zabavno igro »Protekcija«, v kateri je cela vrsta učinkovitih vlog, ki dajejo predstavi sila zabavno obeležje in odlično zabavajo občinstvo. Igrali bodo: Peček, Nablocka, Simčičeva, Cesar, Ra-karjeva, Gale, Levarjeva, Potokar, Slav-čeva, Drenovec, Daneš, Preselnik, Plut in Ivlilčinski. Režiser: prof. šest.
Piibodnja premiera v Drami bo Shake-speareova »Komedija zmešnjav«, ki ima pet dejanj. Prevel jo je Oton Župančič. Predstava bo za red premierski prihodnji teden.
OPERA:
Začetek ob 19.
3.	maja sobota ob pol 19. Faust. Red B.
4.	maja nedelja ob 15. Princeska in zmaj.
Mladinska opereta. Globoko zniž. cene.
cb 19. Madame Buterfly. Izven. Gostovanje V. Leventove.
I 5. maja ponedeljek zaprto.
Charles Francois Gounod je francoski skladatelj, ki je postal z opero »Faust« (svojim tretjim opernim delom), slaven po vsem svetu. Po nekaj letih je prišlo to delo spet na naš oder v novi režiji C. De-bevca, pod taktirko dirigenta D. Žebreta in v koreografiji Inž. Golovina. Idejni csnutki za inscenacijo C. Debevec, načrti inž. Franz. Realizacija B. Vavpotič. Naslovno partijo bo pel Franci, Margareto-Vidalijeva, Valentina-Anžlovar, Mefista-Popov, Siebla-Polajnarjeva, Maito-Kogo-jeva, Branderja-Dolničar. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo danes ob pol 19. I prizoritev bo za red B.
Nedelja v Operi. Prvič po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol bodo igrali v nedeljo popoldne ob 15. Golovinovo bajko »Princeska in zmaj«, za katero je komponiral glasbo Gregorc. Delo je ljubka mladinska igra, v kateri je ponazorjen boj pogumnega dečka Joška s troglavim zmajem. Vanja Leventova v Puceinijevi operi »Madame Butterfly«. Pela bo naslovno partijo, ki jo je že ponovno na našem odru z velikim uspehom izvajala. Opozarjamo na gostovanje bolgarske pevke, ki si je pridobila s svojimi nastopi velike simpatije občinstva.

Za vedno nas je zapustila naša ljubljena soproga, predobra, zlata mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa
Hanika Lihteneke?
soproga upravnika pošte v pokoju
danes, dne 1. maja t. 1. ob 17.15 uri po kratki mukepolni bolezni, previdena
s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 3. maja ob 4. url popoldne z Žal — kapele Sv. Jakoba — k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 8. t. m. ob V27. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v šiški.
LJUBLJANA — PODGORICA — SRBOBRAN, dne 1. maja 1941.
Globoko žalujoči: ALBIN — soprog; HILDA, por. VRTOVEC, ZORKO, RADO, ANICA, ERNA, por DJORDJEVIC, BRUNO - otroci; ZORAN VRTOVEC, SIBIN DJORDJEVIC — zeta; MARIJA in BREDA — vnukinji,
in ostalo sorodstvo.
Čevljarskega
pomočnika
sprejme takoj Lovro Mulej, čevljarstvo. Ljubljana, Frančiškanska 8 8553-1
Postrežnico
k) lepo pere ln lika. se išče, dvakrat tedensko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8553-1
Natakarico,
ki popolnoma obvlada italijanski jezik tudi v pisavi sprejme gostilna Pigovec.
8581-1
Službenim
Dipl. inženjer
gradbene stroke, z dveletno prakso. sprejme primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s Sposoben in vesten«.	8477-2
Postrežnica
mlada, pridna in poštena išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna«.
8580-2
Pouk
Trimesečni tečaj
italijanskega jezika
Vpisovanje in Informacije na realki pritličje (vhod če z dvorišče 2. in 3. maja od pol 7. do pol 8. ure. Strokovna moč. Honorar zmeren.
8542-4
Konverzacija
Gospodična daje ure iz francoščine in italijanščine — tudi za otroke. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »11«.
8554-4
Učitelja (ico)
italijanščine
modernega, iščem. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra . pod »Vsak dan ura«.
8611-4
Prodam
Otroško posteljico, športni voziček
in razne gospodinjske potrebščine v prav dobrem stanju proda: E. M!., Staretova ulica 26. (Trnovo).
8630-6
Prazne zabojčke
od masti prodam danes v soboto ves dan v ul. Priškovec.
8585-6

Otomano
dobro ohranjeno, kupim Vidovič, Pokopališka 33.
8627-7
Otroški voziček
športen aH globok kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«.
8617-7
P&šisf
»REAMTETA«
posestna posredovalnica
» Ljubljani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20
Hišo in parcelo
kupim brez posredovanja Pristopim k dobrem trgovskem ali industrijskem podjetju z večjo gotovino. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod šifro »Donosnost«.
8600-20
Popolnoma novo
kolo
prodam po izredno nizki ceni. Dacar. Tavčarjeva 6.	8529-11
Žensko kolo
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8575-11
Parcelo v Ljubljani
okoli 900 kv. m, dam v obdelavo za malenkosten delež na pridelku Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Pridelki«.
8335-17
Zobozdravniško
ordinacijo
v centru mesta oddam v najem ali prodam. — Pismena vprašanja na ogl oddel. Jutra pod: »Ugodno«.
8629-17
Trgovina
z meš. blagom
dobroidočo na štajerskem, zamenjam z jed-nako na Kranjskem. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Štajersko 50« 8555-19
Izgubljeno
Pozabil sem
na Spici ob Ljubljanici zlat peč. prstan V. P. po-znatega najditelja prosim da ga vrne proti nagradi na ogl. oddel. Jutra.
8552-28
Na kolodvoru
je bil izgubljen 1. V. ob pol 14. zlat prstan. Ker mi je drag spomin, dam najditelju, če mi ga vrne, polno vrednost prstana za nagrado. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8576-28
Dne 29. IV. 1941
sem pozabila v kino Unionu črn svilen dežnik. Najditelja naprošam, da mi istega proti nagradi vrne na naslov: Wolfova ulica št. l-lll.
8612-28

Enosob. stanovanje
in prazno sobo oddam takoj v Vodnikovi c. 18.
8557-21
Enosob. stanovanje
v Rožni ulici 21 se odda do dvem osebam, takoj.	8624-21
St0nownja
2—3 sobno
stanovanje
s kopalnico in pr: nami iščem na periferiji, ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra ood »Mir je, Trnovo, Vič«.
8477-21a
Iščem stanovanje
eno sobo s kuhinjo ali sobo in kabinet, suho, po možnosti sončno. n odrasle osebe z 10-letnim mirnim otrokom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj R. O.«
8596-21a
Eno- ali dvosob.
stanovanje
iščem za 15. maj ali 1. Junij, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen plačnik 23«.
8623-21a
Šivalni stroj
kupim. Ponudbe na ogl. odd. -Jutra pod »Dober plačnik«.
8616-29
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo z dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8567-23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom oddam. Postaja tramvaja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8556-23
Dvema
gospodičnama
oddam opremljeno sobo z vso ookrbo. Italijanska in nemška konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8550-21
Opremljeno sobo
lepo s souporabo kopalnice v novi hiši. odda takoj Muhar, Ruska cesta 3-III. Poleg pivovarne Union.
8563-23
Pogrešam sledeče konje in opremo:
konj »Sokol« star 11—12 let, vranec 165-182 cm nosi žig §t. 110; konj »Lubl« star 12—13 let, ne čist belec rujavo špri-can oddan v škofji Loki brez žiga; kobila »Lin-da« zelenec brij. desna usta bela 161-178 cm nosi žig 139; 6 komatov; 1 lojtrskl voz na štansro: 1 lojtrski voz na ojmee; naprošam vse, ki bi kal vedeli o teh stvareh, oa mi proti dobri nagradi sporoče na moj naslov: Franc Dolenc, lesna industrija, gkofja Loka aH 3>Lesna«. Ljubljana, Beethovnova ul. 6.
8499-31
Iščem konje
kateri so bili oddani na Ježtci in sicer: 1. Pram 159-172 žig 3045: 2. Pram 137-137. ki sliši na ime »Puti« in ima na glavi m;Uo liso žig 3046: 3. Pramasta kobila z liso na glavi ži? 1854; 4. Prem v liso na g'avi in brazr-otino n* čelu žig 1055. Kdor ve za kate-rssra i~med teh konj. se naproša, ai javi proti dobri nagradi na naslov: Jaiifz Mihelčič, Eab^a, p->:'ca 7 p. Stari trg pri Rakeku.
8519-31
500 dirt. nagrade
dobi kdor ml sporoči, kje je mo) konj t^m^n fnks z esko be'o liso grivo ima pod komatom znuca.no eno norro spo-. da i belo ži? lo^s. išfe 1 ga Ja"<^ Zavrl, Vopovlje 1 5 p. Komenda.
8619-31
Opremljeno sobo
lepo. oddam s 15. majem stalni, solidni gospodični ali gosDej. — Beethovnova 16-IV-19. f	8594-23
Opremljeno sobo
lepo, zračno za dve osebe oddam takoj s hrano ali brez. Kongresni trg 3-1.
8589-23
Sobo
strogo separirano za eno ali dve osebe oddam. — Telefon na razpolago — Podrožnik, Večna not 26 8584-23
Tisoč dinarjev
nagrade dam vsakomur ki mi pove. kje je moj : konj Cezar, ne t let sttr, I čist pram. *i<r T851 fod-J dan na J"ž:cil M<'oš i B'^čina, Stari trg - Rakek.
8572-31
Opremljeno sobo
dvem osebam oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
8602-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elektriko, takoj oddam. Korun. Sv. Petra c. 54-1. Le gospodu.
8622-23
Sobo
za dve osebi s hrano in vso oskrbo takoj prodam. Sv. Jakoba trg 5.
8628-23
Opremljeno sobo
in eno prazno sobo v vili oddam za takoj dvema uradnicama. — »Servis Biro«, Ljubljana. Sv. Petra c. 27. Tel. 21-09.
8614-23
Opremljeno sobo
oddam Bolgarska 17-1 desno.	8606-23
Prazno sobo
iščem za takoj v centru ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maj 250«.
8621-23a
Lastniki koni
kobila pram a velika, griva rep in vse 4 no^e črne 7—8 let: konj pram nosnico malo belo. srednje težak, tem-a griva i in rep; konj svetel pram. ' z rujavo erivo, ma'o glavo, po životu malo vidni tolarji; kobila črno kostanjeva prama 2 zadnji nogi beli: kobila rdeča prama. težka, zvezda na čelu, rep in griva črna; konj velik črn. vel. lisa na čelu, na hrb tu bela lisa; kobila črna. visoka. dolg ren: i rot šimel ozka lisa ra j čeiu; kobila Fuksa rdeča zadnie noge v bincel-■ nih bele: konj temen Fuks. tenko lisast — ra-pe; konj Fuks dolga lisa griva in rep svetla 166. Vsi brez žigov ali izbrisanimi žigi — pišite na osi. odd. Jutra podi »Mala odškodnina", da vam sporočim, kje se nahajajo.
3573-31
500 din nagrade
dobi, kdor mi sporoči kje je moj konj svetel fuks z ozko belo liso grivo pristriženo, da mu sega do srede vratu noge spodaj bolj bele ren pristrižen do kolen žig 360. išče ga Jarsez Urh, Vopovlje 9. p. Komenda.
8620-31
Iščem:
motorno kolo znamke DKW, Typ RT3 št. motorja 971-160, evidenčna št. 2-2551, ki je bil oddan štabu 5 posadnega bataljona v Seloah nad škof j o Loko. Najditelj naj sporoči proti nagradi tvrdki Franc Dolenc, lesna industrija škofja Loka, aH pa »Lesna«, Ljubljana, Beethovnova 6	8498-31
Z večjim kapitalom
pristopim v trgovsko industrijsko podjetje. Kupim hišo aH parcelo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje« 8601-16
Dopisi
Mlad gospod
intelektualec, išče poznanstvo situirane dame. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Maj«.
8551-24
»Zelena pomlad«
se strinjam. Naslov.
8605-24
Informacije
Iš?em konja
črnca, brez lise visok vitek. star 7 let, št. 1866 in voz z deskami in kompleten težki komat voz z več žigi K. Kovač proti dobri nagradi javite na — Kari Kovač. Stari trg pri Rakeku.
8489-31
Kobilo
črno pramo žig. 1159 mala lisa na glavi viš. 165. Sporočitelj dobi večjo nagrado. Opekar-r>a Sitar, Ljubljana — Šiška.
8566-31
UČITELJSKA TISKARNA v Ljubljani
Frančiškanska uL 6
VAM NAPRAVI VSE PREDPISANE DVOJEZIČNE TISKOVINE PO ZMERNIH CENAH.
Vojake
I. baterije I. težkega motoriziranega artilerijskega polka lz Slav. Pofege, ki je odšla koncem marca v Kumano-vo naprošam, če kdo ka.1 ve o redovu šoferju Valentin štrekelj iz škofje Loke. ki se po 2. aprilu ni več javil. Sporočila prosim na Franc Dolenc, škof.ia Loka ali »Lesna«, Ljubljana, Beethovnova ul. 6 proti povrnitvi stro škov.	8500-31
Plantan Vekoslav
por. bojnega broda se še ni vrnil. 19. IV. je še bil v Splitu, nato je baje odpotoval proti Boki Kotorski. Vljudno prosimo vsakogar, ki bt kaj vedel o njem. da to sporoči na naslov: Plantan A., Ljubljana, Koroška ul. 4.
8559-31
Simončič Ivo
rez. peš. poručnik 316 peš. polka 10 vod se do danes še ni vrnil. Zadnji očevidec ga je videl dne 12. IV. pri Mladenovcu Kdor kaj ve o njem na) sporoči proti plačilu stroškov na naslov Ivan Simončič, trgovec, Ljubljana VII Celovška c. 62 8577-31
lla južnouzhodnih bojiščih
/ / i A
Poškodovan original
Le rovine della vecchia reggia sulle »Terazije« — Stari kraljevi dvor na Terazijah v ruševinah
Hrvatski tiskovni urad »Velebit« poroča fc Sofije, da se je na povabilo nemškega tiskovnega šefa dr. Dietricha odpravilo iz Berlina večje število berlinskih in tujih novinarjev pod vodstvom in zaščito vrhovnega poveljstva nemške vojske na potovanje po bojiščih jugovzhodne Evrope. Pot je vodila najprej v Beograd, kjer se zdaj življenje le mailo razlikuje od prejšnjega rednega življenja. Vodovod, elektrika in druge javne naprave so že obnovljene. Trgovine se spet odpirajo. Izhaja nov dnevnik. Po zaslugi energične pomoči nemških uradnih krogov je biila izvršena obširna obnova in so odstranjene posledice razsula.
Narod si je opomogel od preetanega strahu. Novinarji so med drugim obiskali stari
dvor, od katerega je razrušen samo oni del, kjer so leta 1903 nastopili zarotniki. Škoda, ki so jo napravile nemške bombe na poslopjih, važnih za vodstvo vojne in na vojaških poslopjih vobče, se odstranjuje in se ruševine odkopavajo. Zdaj se lahko natančno vidri, kako točno so merili nemški bombarderji. Tako je na primer razrušena palača vojnega ministrstva in generalnega štaba, nista pa bili zadeti bližnji patači prometnega ministrstva in senata. Najbolj je porušeno pristanišče s skladišči
Iz Beograda so potovali novinarji dalje po široki podonavski ravnini v srbsko gričevje, potem skozi plodne doline in geste gozdove proti jugu. Ni bilo opaziti hudih
Iz Italije
V Nemčijo je predsinočnjim odpotovala tudi iz Trsta večja skupina delavcev. Razmeščeni bodo po nemških kmetijah in tovarnah čez poletje.
Potres so čutili predsinočnjim okrog 18.16 na Reki. Sunek je bil prav močan in slišalo se je podzemsko bobnenje, ki je trajalo dobro minuto. Vendar ni nastala ni-kaka škoda.
Umrla je v Trstu g. Ana Marija Keršo-vanova. Dosegla je starost 80 let.
Himen. V Trstu sta se poročila g. Joahim Sancin in gdč. Alma Luinovn,. Obr* rta nameščena pri nekem trgovskem podjetju, čestitamo!

Iz
u— Sprejem zastopnikov soci >io-zava-rovalnih zavodov pri gospodu Kr. Civilnem Komisarju. Njegova Ekscelenea Kr. Civ. Komisar Grasioli je v torek, dne 29. aprila t. 1. sprejel zastopnike Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in Pokojninskega zavoda za nameščence. Zastopniki socialno zavarovalnih zavoJov so visokega predstavnika italijanskih civilnih oblasti na našem ozemlju pozdravili z izrazi vdanosti in podčrtali svojo dobro voljo, da v okviru danih možnosti neovirano izpolnjujejo dolžnosti, ki jih socialnemu zavarovanju nalagajo veljavni zakoni in posebno še sedanje izredno težke socialne in zdravstvene prilike. Gospod Komisar je izrekel načelo, da mora biti delo vsestransko spoštovano in zaščiteno. Vsi morajo z vso prizadevnostjo izvrševati svoje dolžnosti. Gospod Komisar bo vsem takim prizadevanjem nudil vso svojo stvarno in moralno pomoč. Razveseljivo je, da je gospod Komisar pokazal veliko osebnega poznava-
nja vprašanj socialnega zavarovanja. Zato smo tudi u ver jeni, da bo socialno zavarovanje v visokem predstavniku fašistične Italije imelo svojega dobrega zaščitnika. Ob tej priliki izrekamo tudi prepričanje, d:i t odo delodajalci s posebno vnemo in vestnostjo razumeli potrebe socialnega zavarovanja in izvrševali vestno iz zakonov izvirajoče dolžnosti. Zavarovanci pa morajo tudi z lastnimi sredstvi in zlasti s svojo moralno zrelostjo prispevati k zaščiti koristi socialnega zavarovanja in preprečevat? zlasti vse zlorabe.
u— Nove krušne karte. Kr. Civilni Komisar za zasedeno ozemlje je takoj po svojem prihodu v Ljubljano velik del pozornosti posvetil vprašanjem prehrane našega mesta in pokrajine. Dogcdki zadnjih dni so se kajpak zvrstili s preveliko naglico, da bi bilo mogoče na mah urediti vse potrebne formalnosti, zdaj pa so že nove krušne karte v tisku, da se bo v kratkem nemoteno nadaljevala prodaja moke in kruha. Fo dosedanjem sistemu je bilo odmerjeno na osebo 4 kg krušne moke, po italijanskem načinu pa bomo prejemali po 8 kg mešanice pšenične in koruzne m^ke.
u— Proslava 1. maja v Ljubljani. Pripadniki nemške kolonije v Ljubljani so v četrtek slovesno proslavili nemški narodni praznik. Nemški konzul dr. Hans Brosch je dopoldne priredil slavnostni sprejem na konzulatu, ki sta se ga udeležila tudi Kr. Civilni Komisar za zasedeno ozemlje ter Poveljnik mc.sta general Romero. Popoldne se je zbrali nemška kolonija v dvorani Mi-kličevega hotela. Nemški konzul je imel pri tej priliki nagovor na ljubljanske Nemce, ki so mu priredili viharno ovacijo. Slovesnost se je zaključila s prepevanjem na-rodnosocialističnih pesmi. Manifestaciji je prisostvovalo tudi zastopstvo ljubljanskih fašistov v krojih pod vodstvom Tajmka Zveze centrov za socialno pomoč na slovenskem zasedenem ozemlju. Po svečanosti so fašistični zastopniki še dalje ostali v družbi z nemškimi tovariši ter navdušeno vzklikali Duceju in Vodji.
u— Ravnateljstvo drž. klnsične gimnazije v Ljubljani sporoča, da se bo nadaljeval redni pouk v vseh razredih od ponedeljka, dne 5. maja dalje v popoldanskih urah, in sicer bodo imeli vsi nižji razredi učilnice pri uršulinkah, vsi višji pa na I. moški gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek pouka bo v ponedeljek ob 13.50. Vrnjene knjige iz podporne zaloge dobe učenci na-
siledov borbe, ker je nemška vozi deželo kakor vihar. V neke nem taboru, ki so ga obiskali i našli poleg 3000 srbskih ujeitnik Angležev, večinoma Avstralcev iz Severne Afrike prepeljani v so večjidel starejši možje, ki s< v znani ofenzivi generala Wawe zato silno začudili, ko so culi iz ških dopisnikov, da so nemške in oklepne kolone že prestopile eglj Je pa med ujetniki tudi nekaj p Angležev, ki so biHi na hitro rc v Grčijo. Novinarji? so potova Sofijo, od koder so namenjeni če sovo črto v Solun in v Atene.
zaj. Obenem morajo vrniti spričevala, če so iih vzeli. Učenci, ki so se priglasili za sprejem iz mariborske klasične gimnazije, na] nviciejo čim prej, ali vsaj do sobote, dne 10. maja, v šolo in se javijo ondi ravnateljstvu.
u— Ptva javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice bo v ponedeljek 5. t. m. ob četrt na 7 zvečer v mali filharmo-mčni dvorani. Na produkciji bo nastopilo 1<3 gojencev klavirskega in violinskega oddelka šole Glasbene Matice. Starši in gojenci so vabljeni, da posetijo produkcijo. Spored stane 3 din, dobi se v Knjigarni Glasbene Matice in velja kot vstopnica.
u— Po nevšečnih nalivih, ki so že kar preveč namočili zemljo in so že precej škodovali cvetju, smo davi spet dobili sončno vreme. Vendar se še oblaki kopičijo po nebu, a veter preganja soparico. Povsod se bohoti sveža pomladna rast. Ljubljanski parki in vrtovi — predvsem Grad, Tivoli in Rožniški gozdovi — dobivajo vedno lere pomladno okrasje, ki ga vneto poživljajo drobni krilatci, veselo žvrgoleč ob svoji lau-iceni družinski sreči.
u— Morske ribe iz Trsta na trgu. Za-radi prometnih ovir že 5 tednov ni bilo merskih rib na ljubljanskem trgu, včeraj pa jo prispela prva pošiljka iz Trsta. Pripeljali so nokaj zabejev giric, ki so bile po 28 din kg. Razume se, da je bilo povpraševanje po njih zelo veliko in so jih gerpedinje kmalu razgrabile.
u— Avtomobilska nesreča. Na kirurški oddetek splošne bolnice so pripeljali šoferja Ivana Elsnerja. zaposlenega pri mestni občini. Pripetil se mu je neroden karam-bol, a poleg njega sta se pri nezgodi poškodovala še dva niegova potmka.
u— Več pozornosti otrokom! Z Ižanske ceste so včeraj pripeljali mestni reševalci v splošno bolnico leto dni staro Marjanco Zalarjevo, ki se je zvrnil nanjo lonec kropa, da je dobila precej hude opekline po rokah. Prav tako je moral v bolnico 2-letni delavčev sinček Ivan Cencelj z Zaloške ceste, ki je doma naš3l steklenico esence in napravil nekaj požirkov. Na srečo njegova zastrupitev ni huda.
u — ŽSK Kermes, nogometna sekcija. V nedeljo ob 10. uri v primeru lepega vremena igramo na našem stadionu trening tekmo proti italijanskemu vojaškemu moštvu. Postava je razvidna na oglasni deski na običajnem mestu. Obvestite se med seboj. Vhod ob kamniški progi!
Bffamofffe In vclesfjarie
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji KANC — Ljubljana, Židovska 1.
-u XV in od 16. do 17. ure v
telovadnici učiteljišča, Resljeva cesta. Tečaj vodi telovadni učitelj Zaletel Vinko.
u— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta pt. 62-1. telefon št. 27-29.
u— Tečaji italijanščine, nemščine in nemške stenografije. Pojasnila: Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul. štev. 15. (—)
LJUBLJANSKA KINEMATOGRAFI
Predstave: ob 16., 18. in 20. uri
Premiera fantastičnega filma
Frastkensfeinov sin
Boris Karlov, Bela Lugosi. KINO SLOGA — TEL. 27-30
Danes premiera prekrasnega glasbenega veledela
VEČNE MELODIJE
(MELODIE ETERNE) Wolgango A. Mozart — Gino Cervi Aloisia W. Lange — Conchita Mon-tenegro
KINO MATICA — tel. 22-41
DNEVNE VESTI
*	Tobakarji so lahko brez skrbi. Izkušnje iz prve svetovne vojne, pa tudi dejstvo, da je v nekaterih krajih na štajerskem in na jugu nekdanje Jugoslavije začelo primanjkovati tobaka in cigaret, so povzročili mnogo skrbi moškemu in kade-čemu ženskemu svetu, češ, da se nam obeta še velika stiska za tobalc. Te skrbi pa so precej odveč, saj ima tobačna tovarna v Ljubljani veliko zalogo izdelkov in surovin. Strah pred pomanjkanjem tobaka je v naših krajih toliko manj opravičljiv, ker je morala Ljubljana doslej zalagati s cigaretami tudi Gorenjsko in štajersko, ki sta zdaj pod nemško upravo.
*	Spet nesreča z granato. Posestnik Jurij Kopač iz Sela pri šumberku je bil v četrtek zaposlen s podiranjem drevja v gozdu. Med delom je našel majhno ročno granato, ki pa jo je tako neprevidno pobral, da je tisti trenutek eksplodirala in mu razmesarila obraz, obenem pa ga nevarno ranila po rokah in nogah.
*	Italijansko-slovenska vadnica za samouke je izšla v tiskarni Slovenija, Vegova ulica 6. Obsega 6 tiskovnih pol (96 strani, žepna oblika). Cena vezani knjigi 40 din.
zivamo, dč.«^ v	6 ani prinesejo na-
zaj v naše skladišče v Ljubljani, Maistrova 10. Ker so nam dotični znani in ako se hočejo izogniti nadaljnjim poslecucam zakona, naj to store čim prej. Gorenjske mlekarske zadruge, Naklo, 2. maja 1941.
* Feniksove zavarovance vljudno obveščam, da je zastopstvo Jugoslovanskega Feniksa v Ljubljani v smislu uredbe od 31. januarja 1941 prenehalo poslovati dne 1. aprila 1941. Vsi posli zastopstva so bili s tem dnem prenešeni na Nabavljalno zadrugo državnih nameščencev v Ljubljani in poverjeni direktorju g. Zvonku žolgerju oziroma njegovemu namestniku g. Srečku čerčku. Vsi zavarovanci naj se blagovolijo obračati v vseh zavarovalnih zadevah edino na imenovana dva gospoda, ker so z likvidacijo zastopstva prenehale vse moje funkcije. — Ivo Lah.	(- )
S


*	Konzul dr. Goričan živ in zdrav. Med
j našimi rojaki, ki jih je vojna vihra za-j tekla v Beogradu, je bil tudi bivši konzul i dr. Josip Goričan s soprogo. Kakor nam zdaj poročajo, sta g. konzul in njegova gospa živa in zdrava.
*	Novi župani v Savinjski dolini. Z okupacijo Savinjske doline po nemških četah, so se izvršile tudi znatne spremembe v lokalni upravi tamošnjih krajev. V Gornjem gradu je bil za novega župana imenovan banovinski zdravnik dr. Lauter, na Ljubnem gozdar in gostilničar Majceno-vič, v Lučah gozdar bivšega škofijskega veleposestva Bleier, v Mozirju pa gostilničar Celinšek.
*	Smrt solčavskega župnika. V Solčavi v Savinjski dolini je umrl župnik g. I. Arko. Pokojnik je bil vzor duhovnika in je bil znan po vsej Sloveniji, saj so se številni turisti radi oglašali v solčavskem župnišču, ki je bilo popotnemu človeku zmerom gostoljubno odprto. G. Arku časten spomin!
Iz Marsbara
a— Mariborsko gledališče. Vodstvo mariborskega gledališča je bilo poverjeno g. H. Siegeju. Ves gledališki inventar je bil po zastopniku prejšnjega upravnika dr. Radovana Brenčiča, po g. Pavlu Razber-gerju izročen novemu gledališkemu vodstvu. Novo vodstvo ima v načrtu tudi organizacijo gostovanj graškega gledališča.
a— Najnižji delavski zaslužki. Tudi v Mariboru je po vseh obratih uveljavljen pravilnik o najnižjih delavskih mezdah, kakršen je v veljavi po vsej Nemčiji.
^SEBSRAJTE V „JUTRU"!
Kultnimi »regled
Revija »Civllta«
Kljub vojni, ki izčrpava toliko pozornosti in sredstev, se v Rimu nadaljujejo priprave za veliko razstavo svetovnega značaja in pomena. Z mladostnim vzgonom, ki povsod označuje pota fašistične revolucije, so se italijanski vodilni krogi oprijeli izpodbude Duceja in pripravljajo za rok, ki še ni dokončno določen, velikopotezno, Italije in Rima dostojno reprezentativno revijo svoje kulture in njenega mesta v civilizaciji človeštva. »Espozione Univer-sale di Roma« ima biti po načrtu veličasten podvig tiste Italije, ki ji je prav sedanja vojna odprla široke svetovnozgodo-vinske vidike.
V izdaji znanega milanskega založnika Bompianija in v redakciji posebnega odbora,' ki mu je na čelu Luigi Federzoni in med člani pisatelj Emilio Cecchi, je začel izhajati trimesečnik »Civilta«. Pred menoj leži tretji zvezek te razkošne revije, ki se uvršča po opremi, tisku in ilustracijah med najlepše revialne tiske, kar si jih lahko zaželi bibliofilovo razvajeno oko. Kdor se spominja božičnih številk »Illustrazione italiana« ima približen pojem o značaju tega reprezentativnega glasila organizatorjev bodoče rimske razstave.
Iz vsebine navedenega zvezka omenjam predvsem članek pisatelja Emilia Cecchi, člana Italijanske Akademije: »II Palazzo della Civilta italiana«. Na ogromnem prostoru pripravljajoče se razstave se že dviga pod sinje rimsko nebo mogočna »Palača italijanske kulture«, ki bo stala kot trajna stavba ob vhodu na razstavišče. Pa-
lača je po svojem arhitektonskem značaju odlična stvaritev, dostojna dežele, ki je dala arhitekturi cerkva in palač toliko vzorov ter naroda, ki je do malega v vsea kulturnih središčih Evrope zapustil znamenite sledove svojih stavbenih sposobnosti in tradicionalnega okusa, šestnadstrop-no palačo označuje to, da je zgrajena po sistemu enakomernih arkad, zato zapušča verske i.'av ni t »ni vtisk. Na opažu so zapisane Mussolinijeve sloveče besede: Narod pesnikov, umetnikov, junakov, svetnikov, mislecev, znanstvenikov, morjeplovcev in izseljencev. Stavba je visoka 67 metrov; šest nadstropij je vidnih od zunaj, eno je pod zemljo, osmo pa v frontni fasadi. Vseh arkad je 216. Palača, ki je zgrajena iz plemenitega materiala, bo obdana z velikimi skulpturami. V nji bodo razstavljena najznačilnejša dela, ki označujejo italijansko kulturo, iznajdljivost in tvorno silo genija te dežele, ki je skozi vekove ustvarjal tudi v najtežjih vnanjih razmerah dela materialne in duhovne kulture ter z njimi razširil in poglobil človeško civilizacijo. Religija, politika, umetnost, zgodovina bodo v tej palači prikazane kot žive socialne sile, ki so dobile posebno italijansko obliko in se preko nje razvile v občečloveško.
Profesor grške literature na florentinski univerzi Giorgio Pasquali je prispeval članek »Roma antica e la Campagna«. V njem podaja zgoščeno staro zgodovino Večnega mesta in njegove zveze s tisto
otožnolepo rimsko Kampanjo, ki je navdušila že toliko lepočutečih tujih popotnikov. Izmed ostalih razprav in člankov omenjam: docenta Valeria Mariania razpravo o italijanskem slikarstvu na Malti, Lucia-na Laurenzija članek o starem in novem Rodiju, Guida Piovena sestavek o freskah Paola Veronesa v vili Maser, Silvia d'Ami-ca razpravo o sredozemski drami, Silvia Negra članek »Mondo nuovo su paesaggi vecchi«, šestnajst neizdanih sonetov Cesa-ra Pascarelle itd.
Pravo naslado pripravljajo čitatelju slike v barvah med njimi krasne reprodukcije novoodkritih fresk Paula Veronesa, dalje reprodukcije značilnih primerov italijanskega ljudskega slikarstva z njegovo bogato ornamentaliko; a tudi podobe v tekstu in enobarvne reprodukcije kažejo izbran okus in odlično tehniko.
Revija »Civilta« je najlepše literarno in umetniško opozorilo na pripravljajočo se rimsko razstavo, bleščeč grafični izraz duha, ki združuje staro in nov, sloves antičnih tal in več kot dvatisočletne kulture z novim vzgonom in' z aktivno priključitvijo k reformnim silam civilizacije 20. stoletja. Iz te revije prihaja dih starega in novega Rima, iz nje čutimo silni utrip italijanske civilizacije, ki v vseh krizah rešuje večni pred časovnim in trdno gradi mostove k lepši bodočnosti zbeganega in izmučenega človeštva.
Spisi A. Ušeniemka
V sorazmerno kratkem času je izšlo pri Jugoslov. knjigarni sedem zvezkov Izbranih spisov Aleša Ušeničnika. Izdaja poglavitnega dela najpomembnejšega predstavi-telja slovenske katoliške filozofije in sociologije sodi tudi za pristaše drugih svetovnonazorskih smeri med najzanimivejše 1
pojave na našem knjižnem trgu. Dr. Aleš Ušeničnik je poleg prof. Fr. Vebra najro-dovitejši slovenski filozofski pisec in v vsakem pogledu osebnost nevsakdanjega formata. Njegovo delo, najsi ima, kakor je razumljivo, izrazit pečat svetovnonazorske enostranosti in je v velikem delu apologija ali pa polemika z nasprotnimi miselnimi strujami — to delo je v celoti stvaritev nenavadno razgledanega avtorja in dobrega stilista.
Prva serija šestih zvezkov Ušeničnikovih spisov razodeva že po vsebini širino kroga, v katerem se giblje piščevo spretno pero. Prvi zvezek je odmerjen nekaterim problemom vere, nravnosti in kulture. Tu so tudi sestavki, ki so pereči celo v sedanjih dneh, na pr. članek o machiavellizmu, o poskusu nove moderne etike, o odnosu vere in kulture. V drugem zvezku so objavljene razprave in članki, ki jih je pisec razdelil v tri cikle: Naš čas in naše krščanstvo — Misel, volja in dejanje — Umetnost. Med drugim srečujemo tu najtežje argumente, ki jih je mogla katoliška filozofija postaviti zoper pozitivizem. Njemu nasproti zagovarja Ušeničnik načela krščanskega idealizma. Za estetsko zainteresiranega či-tatelja utegnejo biti najzanimivejši članki, v katerih obravnava pisec večnostni pomen umetnosti, dalje umetnikovo nravno odgovornost, odnos med umetnostjo ln nravnostjo ter problem umetnosti in kritike. — Tretji zvezek je posvečen posameznim filozofom in nekaterim filozofskim problemom. Platon, sv. Avguštin in Tomaž Akvinski, Dante, Rene Descartes, Anton Mahnič ter posamezni domači svetovnonazorski pisci (Iv. žmavc, Seidl, Milan Vidmar, Fr. Derganc in Fr. Veber) stoje v ospredju Ušeničnikovega kritičnega zanimanja. Teolog in filozof sta tudi tu naj-
tesneje združena. Kakorkoli je dr. Ušeničnik v presoji posameznikov strog in z najtršo doslednostjo zvest dogmatičnim načelom Cerkve, vendar čutimo, da skuša biti povsod pravičen in vztraja pri načelu, ki ga je povdaril v uvodu tej izdaji: »Kritika bodi, če treba, ostra, brezobzirna, a so neke meje, ki jih ne sme prestopiti. Te meje so, ko se začne sodba o osebi sami«. Izmed filozofskih problemov omenjamo delno polemične članke o realizmu in skepticizmu, o hipotezah in vedi, o bistvu življenja, o evolucionizmu, o descedenci.
Iz četrtega zvezka se oglaša predvsem teolog in apologet. Prvi del se imenuje »Bog, Kristus, religija in življenje«, drugi »K Resnici«, tretji pa »Iz metapsihologije«. Izmed sestavkov, ki so zbrani v tej knjigi so posebno zanimive izpovedi nekaterih konvertitov in izvajanja o hipnotizmu. o spiritizmu, o slutnjah, spominih in »drugem vidu«. — Petemu zvezku je dal prevladujoč značaj Ušeničnik — sociolog. Tu razpravlja o vprašanju avtoritete, demokracije, liberalizma, vojne in miru, o narodu in nacionalizmu, o samoodločbi narodov, o Mahničevem stališču glede narodnosti. V posebnem delu z naslovom »Iz sociologije« se bavi med drugim z marksizmom in z nekaterimi problemi, ki so v tesni zvezi s teorijami sodobnega socializma in s sve-tovnozornimi pogledi dialektičnega mate-rializma. — šesti zvezek je vsebinsko posebno pester. Poleg člankov, ki jih je pisec strnil v ciklus »Katoliška renesansa in nasprotni tokovi«, sta tu dve za širšo kulturno občinstvo posebno zanimivi skupini razprav in člankov: »Umetnostne in literarne borbe« in »Literarni zapiski«. Ti sestavki kažejo, s kolikšno pozornostjo zasleduje predstavitelj slovenske neotomi-stične filozofije naše umetniško in literar-
»JUTRO« št. 105
5
Sobota, 3. V. 1941.
Zaščita hrvatske cistokrvnosti
Zagreb, 2. maja
Kakor smo napovedali v daljšem dopisu iz Zagreba, je hrvatska vlada pripravila posebne odredbe o hrvatskem državljanstvu in posebej Se o zaščiti krvi in časti hrvatskega naroda. Nove odredbe, o katerih smo rekli, da bodo kompromis med nurnberškimi zakoni in italijanskimi ukrepi o židovstvu, so prav zanimive in si jih bomo ogledali nekoliko obširneje, saj je tudi med Slovenci dobro znano, kolikšen je bil doslej vpliv židovskega življa med hrvatskim narodom.
Državljani in državni pripadniki
Predvsem nas zanima zakonska odredba o državljanstvu, ki je bila, kakor ostale odredbe, podpisana od pcglavnika dr. Paveliča in predsednika zakonodajnega poverjeništva dr. Milovtana Zaniča dno proslave Zrinjskega in Frankopana, 30. aprila. Državljanstvo na Hrvatskem je dvojno. Državni pripadnik je oseba, ki stoji ped zaščito nezavisne države Hrvatske; državno pripadništvo se doseže po predpisih posebne zakonske odredbe. Državljan pa je državni pripadnik arijskega rodu, ki je s svojim zadržanjem dokazal, da ni deloval proti osvobodilnim težnjam hrvatskega naroda in ki je voljan zvesto služiti hrvatskemu narodu in njegovi državi. Državljan je nosilec političnih pravic po določbah zakona. Notranje ministrstvo bo izdalo naredbe, potrebne za izvedbo in izpolnitev te zakonske odredbe, katera je — kakor ostale — stopila takoj v veljavo.
Znamenja hrvatske državnosti
Grb hrvatske države je ščit s 25 kvadratnimi polji srebrne in rdeče barve, nad grbom pa je znak v obliki zvezdnate, trikrat spletene rdeče vitice, ki obkroža belo polje, na katerem je velika črka U temno -modre barve. Zastava je rdeče-belo-modra. Sredi nje je državni grb. Državna zastava se rabi povsod, razen pri vojni mornarici, ki ima na svojih edinicah in uradih posebno stilizirano zastavo. Poglav-nikova zastava, izobešena tam, kjer prebiva in vlada poglavar države in se z njim nosi, je podobna splošni državni zastavi, ima pa zlat rob. Veliki državni pečat, izdelan za pečatni vosek, je krog s polmerom 70 mm, z državnim grbom in z napisom: »Nezavisna Država Hrvatska«
Zakonska odredba o rasni pripadnosti
pravi v prvem členu, da je arijskega rodu oseba, katere predniki so pripadniki evropske plemenske skupnosti ali pa so pripadali tej zajednici izven Evrope. V kolikor za nekatere službe ni drugih določb, se arijsko poreklo dokaže s krstnim in poročnim listom prednikov prvega in drugega kolena (staršev in starih staršev). Pri muslimanih je potrebno pismeno pričevanje dveh verodostojnih prič, ki sta poznali prednike. V dvomljivih primerih odloča notranje ministrstvo na predlog i asnopolitičnega poverjeništva.
Osebe, ki imajo poleg arijskih prednikov enega prednika Žida v drugem kolenu ali drugega evropskega nearijca, se v pogledu pridobitve državljanstva izenačijo z osebami arijskega rodu. Osebe z dvema prednikoma židovskega rodu se prav tako lahko izenačijo v pogledu državljanstva z osebami arijskega rodu, v kolikor to ni drugače odrejeno v naslednji odredbi.
Za 2ide smatra zakonska odredba: osebe, ki potekajo vsaj od treh prednikov drugega kolena, ki so bili židovskega rodu. Decli in babice veljajo za Žide, če so židovske vere ali če so se v njej rodili. Dalje so židje osebe, ki imajo dva pred-rdka drugega kolena židovskega rodu in to v naslednjih primerih: ako so bili 10. aprila 1941 židovske vere ali pa so pozneje vanjo vstopili; če imajo zakonskega druga, ki velja za Žida v smislu te odredbe; če po uveljavljen ju te naredbe stopijo v zakon z osebo, ki ima dva ali več židovskih prednikov drugega kolena, kakor tudi potomci takega zakona. Dalje se smatra za Žida nezakonski otrok z Židom, rojen po 31. januarju 1942 in slednjič, če notranje ministrstvo odloči, da posameznik velja za Žida.
Osebe, ki so se rodile izven hrvatske države od staršev, ki niso s Hrvatskega in so bile 10. aprila 1941 židovske vere ter imajo v drugem kolenu najmanj dva židovska prednika ali pa veljajo za Žide po zakonih države, iz katere potekajo, se smatrajo za Žide. Dalje osebe, ki po uve-ljavljenju te odredbe sklenejo prepovedan zaken, enako njihovi potomci. Za cigana velja po tej naredbi oseba, katere dva prednika v drugem kolenu sta bila ciganske krvi.
Pri notranjem ministrstvu je ustanovljeno rasno politično poverjeništvo, ki bo odslej izrekalo mnenje in stavljalo predloge v V3eh dvomljivih primerih plemenske pripadnosti. Končna rešitev pa vselej pripada notranjemu ministrstvu. Predpisi o ustrojstvu in delokrogu novega poverjeništva bodo določeni s posebno naredbo. Osebe, ki so se pred 10. aprilom 1941 izkazale zaslužne za hrvatski narod, posebno še za njegovo osvoboditev kakor tudi njihovi zakonski tovariši, s katerimi so stopile v zakon pred uveljavljenjem te zakonske naredbe ter potomcem takega zakona, lahko poglavar države spregleda predpise te naredbe in jim prizna V3e pravice, ki pripadajo osebam arijskega rodu.
Sklepanje zakona (braka) med Židi in drugimi osebami, ki niso arijskega rodu, z arijci je prepovedano. Posebna dovoljenja izdaje notranje ministrstvo po nasvetu rasno političnega poverjeništva.
Nezakonsko spolno občevanje med Židi in drugimi nearijci z arijskimi ženskami je prepovedano. Tak moški zagreši zločin oskrunjenja rodu ter se kaznuje z zaporom ali ječo. Ce pa se zgodi celo nasilje nad nedolžnim dekletom, se lahko izreče smrtna kazen. 2idi in drugi nearijci ne smejo v svojem gospodinjstvu zaposliti arijskih žensk pod 45. letom starosti. Ne-arijcem in državnim pripadnikom je pre-
povedano izobešati hrvatske državne in narodne zastave ter kazati hrvatske narodne barve in znake. Vse izpremembe židovskih priimkov, Izvršene po prvem decembru 1918. so razveljavljene ter se morajo zamenjati s prvotnim priimki.
Ustaški pokret In državna oblastva
Ker je naloga ustaškega pokreta, da bi v hrvatski državi vedno in povsod vladal samo hrvatski narod in da bi bil on sam popoln gospodar vseh stvarnih in duhovnih dobrin v lastni domovini, je bila izdana posebna odredba o vzporeditvi usta-ške organizacije z državnimi oblastvi. Ustaški poverjeniki morajo povsod, kjer se to še ni zgodilo, izvesti organizacijo celotne državne oblasti. Skrbeti morajo, da se bodo vse zakonske odredbe in ministrske naredbe izvrševale v popolnem skladu z ustaško državno politiko. Nadzorstveni organi ustaškega pokreta morajo vsako nerednost takoj prijaviti glavnemu usta-škemu stanu in pristojnemu ministrstvu. V nujnih primerih, če bi se lahko zgodila velika škoda za narod, lahko sami izvršijo nujne ukrepe, o katerih obvestijo glavni ustaški stan in ministrstvo, vse to pod odgovornostjo ustaške prisege. Vsi taki ustaški poverjeniki bodo imeli za nadzorstvo posebno odprto ustaško pismeno povelje.
Grenadirska godba vzbuja pozornost
La banda dei granatieri in marcia per le vie della citta — Grenadirska godba
v pohodu skozi mesto
Odkar je grenadirska godba v Ljubljani, ji prebivalstvo povsod sledi s simpatijami, saj je res odlična. Še prav posebno pozornost vzbuja vsak večer menjava straže pred palačo Kr. Civilnega Komisarja, kamor prikoraka vojaški stražni oddelek z godbo in se izmenjava izvrši strumno po tradicionalnih vojaških predpisih. Močni zvoki udar-
nih vojaških koračnic in zanimivi vojaški ceremonijal večer za večerom privabljajo Ljubljančane pred palačo na Bleiweiso\n cesti. Drugod, kjer so višja vojaška oblast-va, sname jo vsak večer zastavo ob zvokih trombe in jo zjutraj spet namestijo. Vsekakor ima Ljubljana prav zanimivo lice velike vojaške garnizije.
Tržne cene v Ljubljani
Cene mesu so, kakor znano, maksimirane in stane kilogram govedine I. vrste 16 do 18, druge vrste pa 13 do 15 din. Goveji jezik velja 18, goveja pljuča 6, goveji vampi 10, jetra 6, ledvice 20 in vampi 14 do 24 din kilogram. Telečje meso I. vrste stane 20 din kg, II. vrste 16 do 18, jetra 24, pljuča 18 in možgani 8 din kilogram. Svinjine je bilo zadnji čas največ in sicer svinjsko meso I. vrste po 24, II. vrste po 18, pljuča po 8, jetra 15, ledvice 19, glava 9, domača slanina s kožo 23, brez kože 25, domači salo 26, domača mast 28. šunka 32, svinjsko prekajeno meso I. vrste 28, II. vrste 26, prekaieni par ki ji 8, prekaiena glava 14 in svinjski jezik po 24 din kilogram. Veliko povpraševanje je po konjskem mesu, ki je I. vrste po 10 in II. vrste po 8 din kg. Drobnica velja: koštruno-vo meso od 14 do 16. jagnjetina od 16 do 20 in kozličevina po 20 din kg. Sveže kranjske klobase stanejo 30 din kg, isto ceno imajo še hrenovke, safalade, posebna in prekajena slanina. Krakovske in debrerin-ske klobase veljajo 35 din kilogram, tlačenke 20, polpreka jene kranjske 40 in suhe kranjske 60 din kg. Kokoš velja 50 din, petelin 45, domač zajec pa 15 do 25 din komad po velikosti; žabji kraki stanejo komad 0.50 do 1 din, girice pa 28 din kilogram.
Liter dobrega mleka stane 3, kilogram surovega masla 50, čajnega masla 56, kuhanega 52, kilogram bohinjskega sira 40 do 44 po kakovosti, sirček 8 do 10, pole-
no življenje. Med drugim so tu članki o svobodni umetnosti, o umetniškem etosu, o Petrarki in Prešernu, o Aškercu, o Cankarju. o Župančiču, o A. Medvedu, o poeziji Solovjeva, o pesmih spoznanja (Pe-trarka, Michelangelo, Tasso) itd.
Izdaja Ušeničnikovih Izbranih spisov je vzorna po svoji pregledni ureditvi: margi-nalije po vzoru starih knjig in izčrpno stvarno kazalo v vsakem zvezku močno olajšujejo čitanje in proučevanje teh knjig.
Dr. Aleš Ušeničnik, slovenski nadaljevalec tiste philosophiae perennis, ki so nje predstavitelji Aristotel, Tomaž Akvinski in drugi, nas preseneča po svoji univerzalni razgledanosti. Pri njem je filozofija poj-movana prav široko, kot sinteza proučevanje teologije, prirodnih ved, psihologije, sociologije, estetike. Sedanji časi so kaj neprijazni filozofskim meditacijam in diskusijam med posameznimi nazori. Toda prav v teh časih potrebuje misleč človex opore v nečem, kar je stanovitnejše od dnevnih gesel in vsakdanjih skrbi. Spi3i A. Ušeničnika so vzlic vsej enostranosti prava zakladnica podnetov in idej.
Zapiski
Dopoiavoro in literatura. Organizacija Dopolavoro. ki smo jo že prikazali v okviru naših kulturnih informacij, je uvedla značilno izpodbudo za literarno udejstvo-vanje v vrstah delovnega ljudstva. Vse njene provincialne organizacije razpisujejo že nekaj časa vsako leto tekmovanje za najboljše izvirne literarne sestavke, ki dobe nagrado. Tekmujejo lahko samo uradniki in delavci, ki so včlanjeni v Dopolavoro. Teh pisateljskih tekem so se udeležili že številni delavci, izmed katerih so se mnogi prav lepo postavili. Vodstvo »O. N. D.« je izdalo že nekaj zvezkov spisov, ki so bili nagrajeni na takih tekmovanjih.
Tako se tudi s te strani podpira zanimanje za literaturo, ki je najmočnejše t~m. kjer skuša posameznik sam obl:kovati pesniška in pripovedna de1 a.
Nova pesniška zbirka. Tik pred prevratom, nezapažena v vrtincu usodnih dogodkov. je izšla v Ljubljani pri Novi založbi pesniška zbirka Antona V o d ni k a »Skozi vrtove«. O novih poezijah enega izmed naših vodilnih pesnikov zadnjih dvajsetih let bomo priobčili v kiatkem podrobnejši prikaz.
»Hrvatska enciklopedija« bo izhajala nadalje. Kakor objavlja zagrebški »Hrvatski narod«, ni bilo prekinjeno niti za en dan delo za »Hrvatsko enciklopedijo«. V začetku prihodnjega tedna pojde v tishc druga knjiga.
Lovro Matačič je dne 1. t. m. po daljšem presledku dirigiral v zagrebškem gledališču Bizetovo »Carmen«. V glavni vlogi je nastopila bivša članica mariborskega in ljubljanskega gledališča gospa Ančica Mi-trovič. Ob priliki ponovnega nastopa L. Matačiča v Zagrebu piše »Hrvatski narod*: »Zagrepčanima je dobro poznato, pod kak-vim je »uvjetima« g. Matačič postao ravnateljem bivše, a sada i razrušene beograd-ske opere. Lovro Matačič morao je napu-stiti Zagreb i preseliti se u Beograd, jer tamo nije bilo ni jednoga prikladnoga mu-zičara za odgovorno mjesto ravnatelja opere. Sve to nije Matačič mogao odbiti, iako je htio, jer je to bio nalog tadašnjeg najvišeg mjesta.«
Gostovanje Berlinske opere. V Budimpešti se je začelo gostovanje berlinske opere.
Češki roman Iz celjske zgodovine. Jan
Greža je spisal in izdal v Pragi roman »Barbara Cellska«. Gre očitno za osebo Barbare, ki nastopa tudi v nekaterih slovenskih dramah o celjskih grofih.
mentalec 44, prima sir trapist 38 do 40 in sir trapist slabše vrste 34 do 36 din kilogram. Cena jajcem se giblje od dinarja do 1.25 din komad.
Liter novega belega vina velja 16 do 20 din, isto ceno ima staro belo; rdeče vino stane 16 do 18, novo črno vino 18 do 20, prav toliko staro črno, steklenica belega piva 8, kilogram - malinovca 26, pokalica komad 2.50 do 3, steklenica mineralne vode 8, rum pa 50 do 60 din liter.
Kilogram ljudskega kruha stane 5 din, žemlje pa so po dinarju. Mlevski izdelki imajo naslednje cene: moka št. 0 9.50, moka št. 4 5.50, kaša 8 do 10, ješprenj 7.50 do 9.25, jeprenček 9 do 12, otrobi 3 do 3.10, koruzna moka 4.75 do 5, koruzni zdrob 5 do 6.50, pšenični zdrob 9 do 10, ajdova moka I. vrste 11 do 13, ajdova moka II. vrste 9 do 10 in ržena moka 6 do 7.25 din kilogram, žito velja: rž 4.50 do 5, ječmen 4.50 do 5, oves 5. proso 5 do 6, koruza 4 do 4.25, ajda in fižol ribničan 6 do 7, grah 16 do 18, fižol prepeličar 8 do 12 in leča 13 din kg.
Jabolka stanejo kilogram I. vrste 14 din, II. vrste 10 do 12 in III. vrste 8 do 10. Oranže so po 1.75 do 6 din komad, limone pa po 1 do 1.25. Suhe češplje veljajo 20 do 28, rožiči 4 do 6, fige 12 do 24 in mandeljni 46 do 64 din kg.
Kavna mešanica stane 168, kristalni beli sladkor 18.50, sladkor v kockah 20.50, kavna primes 21 do 26, riž I. vrste 18. II. vrste 16 din kg. Namizno bučno olje stane 27. jedilno olje 24.50, vinski kis 4 do 5 in navadni kis 2.50 do 3 din liter. Kilogram morske soli 2.50, kamene soli 6 din. Poper, cel, stane 160, mlet 180. paprika III. vrste 30, sladka paprika 55 din kg, liter petroleja 9 din. Testenine I. vrste stanejo 16 do 20 din kg, II. vrste 10 do 14. pralni lug 5, čaj 300 do 500, pekmez 12 do 16 in rozine 30 do 36 din kilogram.
50 kg premoga stane 28, tona premogra 440 do 460, kubični meter trdih drv 360 do 170, ista količina trdih žaganih drv 170 do 190, mehkih drv 90, kilogram oglja-ii-kalita 1.50 do 3.50 din.
Zelenjava ima naslednje cene: kilogram glavnate solate 24 din. solite berivke 20, motovilca 16. radiča 5 do 18, cvetače 14 do 18, špargeljnov 24. kolerabe 1. špina^e 10 do 12, kislega zelja 4. inozemskega graha v stročju, luščenega fižola in čebule 3 do 4, pora' 5. česna 12 do 14. starega krompirja 1.75 do 2.50. repe 1, kisle repe 250 'lo 3. korenja 4 do 12, peteršilja 3 do 6. zelenjave za juho 4 in rdeče pese 5 do 6 din.
Sadimo mnogo stročnic!
Dandanes, ko je prehrana ljudstva eno najvažnejših človečkih vprašanj, se moramo poslužiti vseh sredstev, da si zagotovimo vsaj skromen živež. Med važno prehrano spadajo stročnice, zlasti fižol. Medtem ko je eden ali drugi že zamudil setev kulturnih rastlin, je za sajenje fižola in graha še vedno ugoden čas. Stročnice so splošno priljubljena m okusna jed, ki je tudi zelo rcdilna. Stročnice imajo mnogo redilnih sinovi (22 do 27% dušikovih sinovi in 44 do 53 °/o škroba) ter nadomeščajo mesna jedila.
Fižol je po rasti nizek, pritličen in visoki. Ker je proti mrazu zelo občutljiv, da sadimo šele v začetku maja. Vešči kmetje trdijo, da je najprimernejši čas za saden je fižola. Flori janov teden (4. maja). Sadi se vrst oma v 6 do 7 cm globoke brazdice, ki se
narecLe z ozko motiko. Brazde naj bedo 25
do 30 cm vsaksebi. Saditi fižol v kupčkih po 3 do 4 zrn ca na isto mesto, kar naši ljudje zelo radi delajo, ni priporočljivo, ker se rastline, preveč skupaj stoječe, ne morejo razrast, in shečje sredi grmiča rado plesni im gnije. Fižol dobro uspeva v rahli in apneni zemlji. Fižola je mnogo vrst, ki se ločijo po obliki, barv' in tudi po tem, ali ima strok na hrbtu Vlaknato nit ali je brez nje. Fižol brez niti se uživa lahko že na pol zrel s stročjem vred, medtem ko je
fižol z nitjo primeren za kubo v zrnih. Zato je priporočati, da se sadi le boljše vrste fižol brez niti.
Grah uspeva v vsaki vrtni prsti. Ker mu mraz ne škoduje, ga lahko so jemo že zgodaj pomiladi. Setev se lahko ponavlja na vsake štiri tedne do konca avgusta, da vse poletje dozoreva ki daje stročje. Grah se seje kakor fižol, lle brazdice naj bodo po 30 cm narazen. Ko je kakih 15 cm visok, »e visoko rastočim vrstam postavijo veje za opero. Pritlični grah ne potrebuje opore.
Dalmacija, dežela vina in oljk
V navzkrižju z resnico se Dalmacija pogostokrat smatra za pasivno deželo, o čemer nazorno pričajo naslednji podatki, povzeti po članku Maria Segnana v tržaškem »Piccolu«.
Dalmacija je v resnici dežela mnogih možnosti, o čemer zgovorno pričajo številke. Od skupne površine 1,284.000 ha (12.840 kvadratnih kilometrov) odpade 22 odstotkov na obdelana polja, vrtove, sadovnjake, vinske gorice in tlravnike, 26 odstotkov na pašnike in 29 odstotkov na gozdove, tako da ostane samo 3 odstotke neproduktivne zemlje.
Da pokažemo na zorne j šo sliko, naj Dalmacijo v tem pogledu primerjamo z nekaterimi italijanskimi provincami: v belunski provinci na primer odpade samo 8.6 odstotkov cclotne površine na obdelano zemljo, kar pomeni razmeroma za dve petini manj kakor v Dalmacija; v kvarnerski provinci je manj ko 12 odstotkov celotne površine uporabne za obdelovanje, kar predstavlja nekaj več ko polovico v razmerju s površino Dailmacije; Istra ima komaj 2 odstetko več za obdelavo uporabne zemlje kakor Dalmacija, a trentinska komaj 15.2 odstotka, kar ustreza na drugi strani 67 odstotkom obdelane zemlje v Dalmaciji.Pašniki, ki zavzemajo v Dalmaciji 46 odstotkov skupne površine, kar procentualno ustreza pašnikom v videmski pokrajini, zavzemajo v kvarnerski pokrajini 37.3 odstotka skupne površine, v Istri 38.5 in v trentinski pokrajini 35.5. Odstotek gozdov, ki v Dalmaciji zavzemajo 29% skupne površine, znaša v Istri 35, v kvarnerski pokrajini 47 in v trentinski 46. Kmečka posest pa je v Dalmaciji močno razdrobljena, kar utegne biti eden prvih razlogov razmeroma skromne donosnosti zemlje. Vprašanje tc razdrobljenosti in pa vprašanje revizije,agrarne reforme, ki so jo billi Srbi izvršili predvsem, da razlaste italijanske kmečke posestnike, bo prav lahko rešiti, da se ustvarijo pogoji za uspešnejši razmah dalmatinskega poljedelstva.
Žito in vino
Kar se tiče proizvodnje živil, je Dalmacija deficitna in se morajo potrebe notranjega kenzuma v izdatni mer; kriti z uvozom. Povprečna proizvodnja žita je manjša od splošnega povprečja v Italiji. Celotna proizvodnja glavnih vrst žita se lahko ceni na 150 do 200 tisoč stotov pšenice, na 200 do 240 tisoč stotov koruze in na 150 do 180 tisoč stotov rži, ječmena in ovsa. Poglavitni žitni okraji so Sinj. na katerega odpade 22 odstotkov celotne proizvodnje. Imotski z 20 odstotki, Split s 16 do 17, Rami Kotari pri Kninu z 12 do 13 in Metkovič z 8, na ostale okraje pa odpade 20 odstotkov. Zelo važen je pridelek krompirja, ki daje na leto okrog 300.000 stotov, kar pomeni okrog 65 stotov na hektar.
Najpomembnejše kmetijsko bogastvo Dailmacije pa predstavlja gojitev trte, ki zavzema 45 do 50 tisoč hektarov. Vinograd-nišltvo je posebno visoko razvito vzdolž vse morske obale in na otoku. Šibenik daje letno približno četrtino proizvodnje, Zader 13 odstotkov, Split 12, Lošdnj in Korčula vsaka po 11 do 12, Metkovič 8, ostali vinski kraji pa 18 do 20 odstotkov. Višina pridelka pade in raste od leta do leta od 800 tisoč do poldrugega milijona hektolitrov. Nekatera vina, kakor maraskino in tartar iz Šibenika, vugava z Brača, opolo z Visa, rdeči muškat in prošek iz Omiša pa marze-rnino iz Kaštelov in Tivta, so visoko cenjena doma in drugod. Trst je bil že od nekdaj, a zlasti še v zadnjih 20 letih, važen odjemalec v konzumu dalmatinskih vin in je brez dvoma, da bo tudi zdaj trosil znatne količine dalmatinske vinske proizvodnje Treba bo rešiti še vprašanje bolj racionalne gojitve trte in bolj racionalnega vinarstva ter Olajšati posledice vinske krize, ki od časa do časa obiskuje Dalmacijo, kakor ;e K'o to vprašanje že rešeno za Istro in Goriško z ustanavljanjem skupnih kleti.
Olfe in vino
Vinu sledi po važnosti Oljka, ena izmed najbolj karakterističnih rastlin dalmatinske obale. Tudi proizvodnja olja se zelo menju-jc od ldta do leta. Zdaj bi jo lahko cenili na 50 do 80 tisoč stotov na leto. Najvažnejši Oljarski okraji so Dubrovnik, ki daje četrtino vse proizvodnje, Šibenik s 16 odstotki Supctar z okrog 12, Kotor s 15, Makar-ska z 10, Split z 8, ostalih 14 odstotkov pa odpade na druge okraje, med katerimi so na prvem mesi.U Trogir, Pelješac, Brač in Kor-čuia. Doslej je bilo pridelovanje dlja v Dalmaciji precej zanemarjeno in dezorganizira-no tako, da tudi na tem področju čaka italijanske poljedelske tehnike še mnogo dela. Važen stranski produkt pri pridelovanju olja so tropine (100 do 150 tisoč stotov na leto), ki se s pridom uporabljajo deloma za
živinsko krmo, deloma pa tudi za fabrika-cijo mila.
Če upoštevamo plodnost zemlje in ugod-nosr podnebja, sadjarstvo doslej ni zavzelo velikega razmaha in daje letno proizvodnjo okrog 100 tisoč stotov. ,Od tega odpade okrog 50 tisoč stotov na fige, 20 tisoč .na mandeljne, okrog 12 tisoč na češnje in višnje (zlasti okrog Makarske in Omiša), 10 tisoč na rožiče. Pred svetovno vojno ie Trst vršil važno posredovalno vlogo med Dalmacijo in svetovnimi tržišči v prodaji likerja, ki ga izdelujejo iz visenj, sleveeega mara sik i na. Pridelek ostalega sadja (breskev in marelic, jabolk, orehov, sliv, kostanja, oranž in limon) ne zadošča zdaj za domačo potrošnjo, a se bo z intenzivnejšim gospt> darstvom lahko znatno dvignili.
Industrijske rastline
Pa tudi kultiviranje industrijskih rastlin bo lahko v skladu z ugodnim podnebjem deležno še velikega razmaha. Tobaka se v Dalmaciji pridela okrog 40 tiseč stotov. Med aromatičnimi in medicinalniml rastlinami zavzema prvo mesto krizantema, ki je boljše kvalitete kakor japonska in perzijska, nje proizvodnja pa znaša na leto nekaj tisoč stotov. Trst je bil od nekdaj prehodna postaja za dalmatinsko, istrsko in črnogorsko krizantemo, ki si je od tod utirala pot na nemški in angleški trg, v Protektorat, pa tudi daleč proti obema Amerikama. Rožmarin, ki spontano rase vzdolž vse obale, ima svoja središča na Lošinju, 'V4su, polotoku Pelješču in v okolici Boke Kotorske z letnim pridelkom 1500 do 2000 ton. Obratujejo tudi nekatere družbe za proizvodnjo rožmarinov ega olja, ki se skoraj v celoti izvaža preko Trsta (leta 1915. na primer 15.000 kg), deloma pa čez Reko (400 kg). Žajblja se piideia letno 150 do 200 vagonov in se nato preko Trsta izvaža v obe Ameriki, Anglijo in Nemčijo. Brinove jagode, ki lahko dajo nekaj sto vagonov pridelka na leto, se izvažajo v Anglijo, Grčijo in na Japonsko.
Pašniki, kakor smo videli, zavzemajo 46 odstotkov celotne površine Dalmacije, razširjajo' pa se zlasti po notranjih okrajih Imotski, Knin in Sinj ter v okolici Zadra in Šibenika. Dalmatinski pašniki lahko prerode okrog enega milijona glav ovac in 200 tisoč glav koz, ki dajejo poljedelcu meso. mleko, volno in kočo. Od nekda j je bila na tržaškem trgu visoko cenjena dalmatinska koštrunovina. Goveje živine je okrog 10 tisoč glav, svinj pa 70 do 80 tisoč. Tudi čebelarstvo — znamenit je rožmarinov meti z otoka Šolte — ki daje zdaj kakšnih 2000 stotov medu na leto, ima se velike možno sitti razmaha. Isto velja za svilarstvo, ki je je doseglo že 40 tisoč kg kokonov.
Nad 6<0 tisoč stotov rib
Kakor zemlja, tako tudi morje predstavlja dragocen vir za preživljanje prebivalstva. Dalmacija premore nad 5 tisoč ribiških ladij s skupno tonažo 10 tisoč ton. Ribolov daje nad 60 tisoč stotov na leto, na prvem mestu sardel in tun. Ribolov je oživili tudi industrijo soljenih rib in pa sardin v olju, pretežen del proizvodnje pa se je že ves čas od leta 1918. izvažal v Italijo. Pod novo upravo se Dalmaciji in njenemu gospodarstvu odpirajo neslutene možnosti razmaha.
V ŠKOTSKEM UREDNIŠTVU
V uredništvo nekega škotskega lista je prišel mož, ki je bil naročil inserat, v katerem je obetal 2000 din nagrade tistemu, ki najde njegovega čistokrvnega psa.
—	Kje je urednik?
—	Ga ni tu.
—	Kje je pisar?
—	Ga tudi ni.
—	Kje je poročevalec?
—	Tudi ta je odšel.
—	Vraga, vendar . . . kje pa so vsi?
—	Vašega psa so šli iskat.
PREDRZEN SPREVODNIK
Aron pripoveduje Abrahamu, ki ga je pričakal na kolodvoru:
—	Danes je pa bil v vlaku nenavadno predrzen sprevodnik. Nekajkrat mi je med vožnjo gledal naravnost v oči, kakor da nimam voznega listka.
—	In kaj si ti napravil?
—	Pa sem tudi jaz njega gledal naravnost v oči, kakor da karto imam.
NEŽEN MOŽICEK
—	Poslušaj, možek, resno besedo: če bi se zgodilo, da bi umrla, kaj bi ti napravil?
—	Pri moji veri, znorel bi.
—	Ali bi se še enkrat oženil?
—	Ne, tako hudo pa ne bi znorel.

t
I
Umrla mi je moja draga mama, gospa
Marija Hallada roj. Koceli
vdova po profesorju
dne 1. maja 1941 po kratki bolezni v 74. letu starosti, previdena s tolažili za umirajoče.
Pogreb bo v soboto, dne 3. maja 1941 ob 4. uri popoldne iz našega doma v škofji Loki.	•
Ljubljana, dne 2. maja 1941.
ILZE, hčerka
»JUTRO« St. T05
6
Sobota, 3. V. 1941. ;
Otok srečnih ljudi
Ključ do Jadranskega morja — Tam, kjer Je lepa Navzikaja sprejela nemirnega Odiseja — Zatočišče nesrečne cesarice
Ljubitelji starega veka vedo, da je otok Krf starodavni otok srečnega ljudstva Fe-jakov, na katerem je lepa Navzikaja tako prisrčno sprejela nemirnega romarja Odiseja. še danes je tu sredi vse naravne lepote in miru čutiti
duh starodavne preteklosti. Prvi pogled na mesto Krf ti dela vtis, da imaš pred seboj kakšno staro beneško mesto v Dalmaciji ali Istri. Ta vtis sestavljajo dobro tlakovana nabrežja, gotske ali baročne palačice in častitljive trdnjave, v katerih so graditelji Serenissime znali tako posrečeno združevati
elemente sile in lepote.
Mnogo je stvari, ki spominjajo razen tega na to, da je bil otok dolga stoletja italijanska posest. Na zunaj so to pred vsem premnoga italijanska ulična imena, a prebivalstvo mesta, ki šteje 32.000 duš, kakor tudi prebivalstvo ostalih krajev, ki ga je za nadaljnjih 103.000 ljš, razume vse italijanščino. To je umljivo, kajti
zgodovina nam pove,
da so otok že 1. 1177. zasedli Genovezi, i. 1386. so jih zamenjali Benečani, ki so otok z vso upravičenostjo cenili kot ključ do Jadranskega morja, in odt!°j je otok do 1. 1779. ostal beneška posest. Benetke
Martellamento di La Val-
lotta — Uničevanje La Val-lette
La base inglese di La Valletta fu bomfbar-data dai bombardieri italiani e tedeschi. — Angleško oporišče v La V&lletti je bilo bombardirano od italijanskih in nemških bombnikov
ANEKDOTA
V Heidelbergu sc vprašali nekoč nekega privatnega docenta, ki je bil znan zavoljo svoje nevošeljivesti: »Zakaj je R. redni, K. pa izredni profesor?« Docent je odgovoril z jedkim glasom: »Zarto, ker R. ne ve nič izrednega, K. pa nič rednega.«
VSAK DAN ENA
»Kaj pa si tako pobit?« »Napisal sem anonimno ovadbo, pa ne vem, če se nisem podpisal, kakor je moja navada ... «	(»Dansk Familie Blad«
so tu uredile Spodnjemu Jadranu središče trgovskega prometa in stalno so ga čuvale
z mogočnim vojnim brodov-j em.
Mornarji pa so, kakor znano, izvrstni posredovalci nacionalne propagande, zlasti med dekleti in vinarji, ki predstavljajo na Krfu zelo važen stan.
Krf je bil tudi v novejšem času zaseden po Italijanih. Bilo je to od 31. avgusta do 27. septembra 1923 ob priliki tako zvanega »krfskega incidenta«, ko so grški agentje poklali na poti od Janine do Sante Quarante, današnjega Porta Edde, italijansko komisijo, ki ji je bila poverjena
določitev albanskih meja. Veliko italijansko brodovje je tedaj prispelo pred Krf, sprožilo nekoliko streiov na stare strdnjave in potem se je izkrcal močan oddelek mornarjev, ki je držal otok zaseden, dokler ni atenska vlada izplačala PO milijonov lir odškodnine in izkazala vojaško počast italijanskemu brodovju, ki se je zbralo v pirejski luki.
Krf je pa v resnici vreden, da ga zgodovina tako često omenja. To je
nasmejan otok, ves zelen, bogat z vodo in bogat s svojimi pridelki. Samo izvrstnega olivnega olja
pridelajo vsako leto 15 do 16.000 ton, razen tega mnogo močnega vina in razno sadje, zlasti smokve. Med naravnimi lepotami Krfa je omeniti v prvi vrsti dra-žestni otoček Pontikonti, ki je slovitemu švicarskemu slikarju Bocklinu dal navdiha za njegovo preznano sliko
»Otok mrtvih«.
To je gozdnat otoček z visokimi cipresami in majhnim samostanom, v katerem so živeli blaženo, brezskrbno življenje pri-or in trije bradati menihi.
Druga znamenitost, ki si jo ogledajo vsi obiskovalci Krfa, je velika vila »Ahi-lejon«, ki jo je dala 1890 zgraditi nemirna in nesrečna avstrijska cesarica Elizabeta.
Vsako leto je prebila
tu nekoliko mesecev s poezijami svojega najljubšega pesnika Heineja v roki, ki mu je dala postaviti tudi spomenik. Leta 1910. je vila prešla v last bivšega nemškega cesarja Viljema, ki je dal skromni spomenik Heineju podreti. Položaj vile je nad vse sijajen, razgled je od tu očarljiv, z arhitektonskega stališča pa je zgradba sama na sebi pravi
triumf slabega okusa,
ki je prevladoval v arhitekturi ob prelomu stoletja.
Katera stran
obraza je lepša ?
Pravilnost nikakor ni vedno tisto, kar dela obraze lepe. Pogostoma vplivajo pravilne poteze dolgočasno. Prej je neka nepravilnost, ki daje kakšnemu obrazu nekaj posebnega in prijetnega.
Znano je, da si obe obrazni polovici ne sličita popolnoma, razlika med obema polovicama se da na fotografiji zelo dobro opaziti. Fotografijo v dveh izvodih razpolovimo in sestavimo obraza iz dveh desnih in dveh levih polovic. Ta tako sestavljena obraza sta nekaj povsem tujega v primeri s pravim obrazom.
Neka opazovalka je s proučevanjem tako sestavljenih obrazov prišla do prepričanja, da je večina žensk »desnoobraznih*. Njih fotografije iz dveh desnih obraznih polovic kažejo izrazitejše poteze, ploščine so širše in težje," črte ostrejše. Nasprotno kažejo njih fotografije iz dveh levih polovic nežnejši obraz, nego je v resnici. Ni pa mogoče reči, da bi bili obrazi, ki si jih skonstruiramo na ta način, lepši nego naravni obraz. Umetno sestavljeni obrazi so vedno nekam neživi, nenaravni. Naravni obraz ženske učinkuje s svojo nesimetrič-nostjo in pogostoma lahno skaženostjo
dosti lepše nego po opisani metodi izumetničeni obrazi. Tako ne moremo trditi, da bi bila ta ali ona polovica obraza lepša nego druga, lepota temelji marveč v ne-opredeljivi harmoniji, ki nastaja baš iz disharmonije obeh polovic.
štirje liratje
pa štiri sestre
V Kobberupu na Jiitlandiji sta se pred kratkim poročila mlada človeka, ki sta bila oba po priimku Pedersena. Ta priimek je na Danskem tako pogost, da bi ne bila poroka v slišnih okoliščinah nič posebnega. V tem primeru pa je bila stvar vendarle malo neobičajna, kajti v zadnjih šestih letih so se bili poročili že trije ženi-novi bratje, in sicer s tremi nevestinimi sestrami. V eni družini je štirinajst bratov in sester, v drugi pa deset. Po zadnji poroki je dana možnost, da se še dva ženinov a brata poročita z dvema nevestinima sestrama in tako se bo bržkone tudi zgodilo.
Progetto fantastico — Fantastičen načrt
Un »ombrello« composto dl fili d'acciaio che, girando rapidamente, farebbe esplo-dere i proiettili in aria. — »Dežnik«, sestavljen iz jeklenih žic, ki naj bi s svojim hitrim
kroženjem uničeval izstrelke v zraku
Prigionieri di
TT
— Grški vojni ujetniki

in un accampamento in Italia — v nekem taborišču v Italiji
Kelalonija in Zante
Italijansko vojno poročilo št. 330 navaja, da je italijanska vojska zasedla Kefalonijo in Zante. Oba kraja imata zanimivo zgodovino.
Kefalonija je drugi največji otok na Jonskem morju. Njegov obseg znaša 443 kv. km. Otok leži v bližini Patrasa. Okrog njega je še vse polno pečin in otočičev. V notranjosti se otok dviga do višine 1620 m. Po zadnjem ljudskem štetju še iz 1. 1928 je bilo na otoku 66.414 prebivalcev. Na otoku je le malo naravnega bogastva. Kefalonci so dobri mornarji in ribarijo vzdolž vse bližnje in daljne obale. Zene delajo na poljih in se bavijo s prejo in tkanjem domačega blaga ter z izdelovanjem domače lončevine. Z otoka izvažajo grozdje.
Na otoku so že 3000 let stara znamenja človeške kulture. Iz one dobe je precej grobov. V srednjem veku je bil otok kneževina. Po križarskih vojnah je prišel pod kontrolo Benetk. V 16. stoletju je imel celo beneškega guvernerja. Otok je bil od nekdaj med najboljšimi za obrambo Jadranskega morja. Služil je temu namenu tudi v časih turške nevarnosti. Pozneje je prešei pod francosko oblast. Od 1. 1809 do 1827 so na njem gospodarili Angleži, nato pa so ga Grki anektirali. Glavno mestece otoka je Argostolino, ki kaže mnogo sledov beneške kulture.
Zante je domovina slavnega Uga Fo-scola. Otok je tretji največji na Jonskem morju. Njegova površila znaša 401 km2 in živi na njem okrog 50.000 ljudi. Njegovo podnebje je povsem Sredozemsko. Zato se na otoku dobro razvijajo kmetijske kulture in uspevata zlasti oljka in trs. Prebivalstvo se preživlja s kmetijstvom. Večina prebivalcev pa je iz davnih časov po rodu iz Benetk. Beneški dialekt je bil včasih tudi glavni občevalni jezik na otoku. V srednjem veku je bil otok italijanska grofija, nato je prešel pod oblast Benetk. Benetke so vladale na njem vse od 1484 do 1787. Tako dolga beneška oblast na otoku je pač morala zapustiti na njem svoje sledove. Po pogodbi iz Campo For-mia je otok prešel pod francosko oblast, toda ponovno so nanj navalili i Angleži i Francozi pa tudi Rusi. Nazadnje je bil pod Angleži, toda prebivalstvo zlepa ni hotelo priznati angleške oblasti in se je je vedno znova upiralo. Tudi angleški politik Gladstone je bil 1. 1850, ko je prišel na otok inspicirat, sprejet z velikimi demonstracijami. Anglija je bila spričo tega prisiljena odreči se oblasti na otoku in je bil L 1863 priključen Grčiji.
Pasovi zločinstev v An
Zaradi neprestano množečih se primerov plenitve, tatvin in drugih nasilnih dejanj proti lastnini in osebam v bombardiranih ozemljih med letalskimi napadi ali takoj po njih, je angleški notranji minister Her-bert razdelil Angleško v dvanajst »pasov zločinstva«, v katerih bodo imela sodno oblast posebna vojna sodišča. Ta ukrep je posledica dejstva, da so bili vsi pozivi in svarila tiska na račun temnih elementov zaman. Posebna sodišča bodo poslovala samo tedaj, ko bodo določeni pasovi prizadeti po trajnih ali težkih letalskih napadih, in sicer na podlagi posebne ministrske odredbe. Sodbe se bodo izvrševale takoj, kazni bodo izredno stroge Da lahko izreče smrtno kazen, mora sodišče šteti vsaj tri člane.
Vlada in javnost sta se sicer upirali tem odredbam, ker je bilo pričaKovati. da bodo napravile slab vtis v inostrans:^u. toda
ropi in tatvine so postale že tako pogoste, da so se v mnogih krajih trgovci in zasebniki bali bolj tatov nego bomb. Dogajalo se je, da so letalski napadi zahtevali veliko število mrtvih in ranjenih zato, ker so ostajali ljudje rajši doma in v svojih trgovinah, da bi branili svojo last pred zločinci, nego da bi se zatekali v zaklonišča. Zločinci pa so imeli navado nastopati ob znaku vzbune. Ker policija pred njimi ni pokazal dovolj moči, so se morale obia-sti ne glede na slabi vtis zateči k vojnim sodiščem.
Korintski prekop
Korintski prekop, ki so ga nedavno zavzeli padalci nemške vojske, meri v dolžino šest km in je 23 m širok. Zgradili so ga v letih 1891—1893.
Dvoiezicne cenike, napise in tiskovine
na papirju in kartonu Vam takoj solidno in po ugodni ceni izdela
TELEFON
M—22, 31—26
Narodna Tiskarna
Ljubljana, Knafljeva 5
H. Adams:
61
Bili se jima je nasmehnil. Daisy je sedela poleg gospe Carterjeve, ki je držala mladenko za roko.
»Nekaj mi je prišlo na misel,« je rekel in vstal. »Dovolite, da se za trenutek odstranim.«
Kmalu se je vrnil. V rokah je držal skrinjico z lišpom, ki so jo vsi poznali.
»Tetka Amy,« je dejal in ji z globokim priklonom podal skrinjico. »Na svoje dragulje!«
»Odkod jih imaš, Bili? Kdo jih je bil vzel?«
Po prvih zavzetih in presenečenih izrazih presenečenja in radosti je hotela tetka Amy seveda slišati kaj natančnejšega. Bili. se je široko nasmehnil. Te minute je čakal, hotel si jo je privoščiti do dna.
»Zelo pozno je,« — je dejal, da bi povečal občo napetost — »oba sta trudna, in Daisy je počitka še bolj potrebna kakor mi vsi. Kaj ne bi rajši počakali do jutri?«
»Prav nič nisem trudna,« je rekla Daisy, »se pravi, trudna sem, a vse preveč razburjena in srečna, da bi mogla misliti na spanje.«
»Mislim, da se nam vsem tako godi,« je menil Doran. »Torej, dečko, nehaj nas devati na natezalnico.«
Bili je sklenil roko v zatilniku in se zložno naslonil vznak. Razumljivo je bilo, da je bil poln zadovoljstva s samim seboj.
»Stvar je prav za prav jako preprosta, a vendar nekoliko težavna, ker ne vem, s čim naj začnem. Nesreča je v tem — prosim, da me pravilno razumeta — da sta oba od sile dobrosrčna, poštena in zaupljiva človeka pa vaju zaradi tega malopridni
$)aistt in tfjosetnartj
Roman
Nihče ni bil šel v Old Friaryju spat. Daisy je sedela s Carterjem in njegovo ženo v salonu. Vso svojo pustolovno zgodbo je bila opisala do podrobnosti, in dobrosrčna poslušalca sta bila vse razumela in odpustila. Nobena rodna nečakinja se ne bi bila mogla popolneje žrtvovati za Dorieja kakor bledo dekle zraven njiju.
V življenju so trenutki, ki jih z besedami ni moči opisati. Tako je bilo tu, ko je ležal Dorie spet v očetovem in materinem naročju. Ko pa je malček mirno spal v svoji postelji in se je bila radostna razburjenost že nekoliko polegla, se je Bili vrnil k dokončni ureditvi te žalostne zadeve.
»Ne verjamem, da bi vama ta dična sorodniška zalega še kdaj prišla na oči ali da bi vama delala še kdaj kakršne si bodi neprijetnosti. Saj imam priznanje njune krivde v žepu. Zaslužita, da bi ju oJ>esili. Na žalost naše kazensko pravo ne pozna te edine pravične pokore, a vsaj po deset let jima je zagotovljenih, in prepričan sem, da jih bosta dobila. Upam, da jima to pričakovanje ne moti mirnega spanja.«
»Preden se spravimo tudi mi k počitku,« je rekel stric, »bi rad še vedel, kako si odkril, da ima Verdon in Ela moje miniature.«
"urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.
ljudje kar prelahko nalažejo in prevarjio. Kakor sem že nekajkrat rekel, nimam o jasnovidstvu in kristalnih kroglah niti pojma. Vendar mislim, da utegne biti nekaj na tem, pred vsem seveda cel kup sleparije. Zame je obstajalo samo eno vprašanje: ali sta Verdonova poštena ali nista? Tebi, stric Doran, se je takrat zdelo, da vidiš v kristalu svoj fcovčeg z miniaturami?«
»Saj sem ga tudi videl, dečko moj. Prav to me je napotilo, da sem šel takoj na vrh in pogledla, kaj je z njim.«
»Vendarle mislim, da si se motil. Takoj ti povem, zakaj. Ali ima Ela kak okultni dar ali samo nenavadno spreten jezik, ne morem reči. Takrat v Ameriki, ti je rekla, tetka Amy, da je mali Dorie v nevarnosti. Kako je mogla to vedeti, presega mojo pamet. Baš še za časa sta se vrnila domov, in tako je Gasterjevim prvi naklep izpodletel. Da sta Elo sovražila, je bilo prav tako samoumevno kakor njuno stalno prizadevanje, označiti Eline .privide' kot humbug. To, da sta vidva povabila Sida in Elo v goste, je moralo biti Gasterju in Alisi prekleto neprijetno, kajti po mojih mislih nista sama nikoli določno vedela, ali je Elino jasno vidstvo sleparija ali resnica.«
»Ni mogoče, da bi bilo sleparija,« se je oglasila tetka Amy.
»Saj menda vem, kar sva videla na svoje oči.«
»Tega ne bom zanikal, a vendar je na svetu obilo čudnih reči: prevar čutov, samohipnoze, prenašanja misli, sugestije in kaj vem, česa še. Nekajkrat sem Elo zasačil pri sleparjenju, časih pa je šlo najbrže
za nekakšen prenos misli, ki se ga morda sama ni zavedala.«
»Sid Verdon je takrat opozoril ženo, da bi izgubila svoj sloves kot jasnovidka, ako zadeve z Dai-syjo-Rosemary ne spravi na beli dan. Ela je to priznala, rekla pa je, da bo pri sejah, ki se jih še nadeja, govorila o nejasnih sencah in dvomih, ki jo begajo. Razen tega se ji je zdelo zelo koristno — če bi se kaj pripetilo, kakor je Sid zelo pomembno dejal — imeti v hiši človeka, ki bi ga lahko takoj osumili.«
Fomolčal je in pogledal Daisyjo.
»Kakor vidiš, Rosie, sem torej že dolgo vedel, kdo si v resnici, in da te čakajo prej ali slej velike neprijetnosti.«
»Zakaj nisi tega povedal gospe Carterjevi ali gospodu Carterju?« je tiho vprašala. Lica so ji žarela kakor mak.
»Radovednica mala,« se je zasmejal. »Hotel sem počakati, kaj se bo ,pripetilo'...«
»Dalje, Bili,« je rekla gospa Carterjeva in po-trepljala Daisyjo po kolenu, češ, naj se nikar ne boji.
»Kje sem že obstal? Da, res... torej prva seja je bila humbug. In druga? ... Ko so skušali dognati, kdo je ukradel dragulje?... Ali ste takrat opazili, da je bilo Gasterjevima na moč veliko do nove seje?... On ni bil ukradel lišpa, torej se je čutil varnega. Če bi pa Ela s svojim jasnovidstvom našla tatu, bi moral biti tudi sam zelo previden. Ako ga ne bi našla, se mu s te strani ni bilo ničesar bati.«