IZHAJA DVAKRAT NA MESEC. j Naročnina četrtletno Din 12*—.	j
SVOJE ZAHTEVE UVELJAVIJO ŽELEZNIČARJI LE V ENOTNI, RAZREDNO ZAVEDNI ORGANIZACIJI.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: LJUBLJANA, ZA BEŽIGRADOM, L mestna steno-vanjska hiša, kamor se naj tudi pošiljajo rokopisi.
Razpisujemo
Lik enotne organizacije stoji pred železničarji vedno bolj v konkretni obliki, vedno bolj jasno in mogočno. Težkoče pa, ki se pojavljajo, so tudi precejšnje, kar je pač umevno, zakaj nekateri voditelji iz mnogoštevilnih železničarskih organizacij in društev nočejo stvari vzeti priprosto, tako, da bi nastala res enotna in ena železničarska organizacija, nego pod to pretvezo ribarijo za svoje namene. Tu bo, treba od članov res precejšnjega napora, da zlomijo zahrbtnost in uresničijo idejo enotne organizacije.
Dvojno je, da dosežemo to, kar hočemo. Ali se ujedinijo vse organizacije in društva v eno enoto na podlagi sklepov njih voditeljev, ali pa.se vsi člani, ne oziraje se na voditelje, organizirajo v eno enoto. Rezultat je isti. Ako ne bo pri raznih organizacijah resnične volje, da se ujedinijo in postanejo eno, bo treba porabiti drugo sredstvo, in to je, da člani raznih -organizacij prestopijo v enotno organizacijo, ne oziraje se na grimase in proteste svojih generalov.
V zadnji, številki »Organiziranega Železničarja« smo decidirano povedali' svoj predlog. Da pa še bolj poglobimo to vprašanje in da damo možnost vsemu članstvu in vsem železničarjem, izraziti svoje mnenje in predloge, smo se odločili, da razpišemo referen-dum.
»Železničarska strokovna in pravbvarštve-na organizacija« se je' ustanovila z namenom, da združi vse železničarje v eno vez, v eno falango. Njene tradicije so stare, utrjene v borbi za železničarske pravice. Železničarji jih poznajo, ker poznajo »Železničarsko strokovno in pravovarstveno organizacijo«.
Zato poživljamo vse člane in železničarje
Železničarji, bodite na siraži!
Vsakdo poudarja potrebo po strokovno zmožnih jjudeh, ki bi prevzeli v roke vajeti državnega gospodarstva, ki bi kot direktorji nestrankarsko upravljali njim poverjene posle v boljgi proč v it države.
Šest let že dela državna uprava eksperimente s svojimi političnimi ekspoiiiranci, ki jim, dasi so nesposobni, , poveri, najvažnejše posle in ni čuda, da odreka dan za dnem en upravni ,aparat za drugim.
tipali smo, da bo to izmodrilo merodajne gospode ter "da bodo začeli'stremeti za zboljšanjem naših gospodarskih razmer, katere so
sami pomagali uničevati .	.	-	:
, Nel Zaslepljenost pri lovu za mandati jih tira tako daleč, da sd začeli pripravljati preganjanja med železničarji ter sestavljati liste za premestitve, upokojitve in odpovedi.
referendum!
sploh, da nam sporoče svoje mnenje in odgovore na sledeča vprašanja:
1.	Kako si predstavljate združitev železničarskih organizacij?
2.	Kakšna naj bo enotna organizacija?
3.	Na kakšni podlagi naj ona stoji?
a)	Ali naj bo razredno bojevna?
b)	ali naj bo nacionalna?
c)	ali naj bo kompromisarska?
4.	Kako naj bo zgrajena?
a)	Ali po direkcijah?
b)	ali centralizirano?
V slučaju, da centralizirano, kje naj
bo sedež centrale?
c)	ali naj se deli na Sekcije ali ne?
5.	V katero organizacijo se naj strnejo vse organizacije, oziroma organizirajo člani v slučaju, da se ne vloži novih pravil?
6.	Iz kakšnih oseb naj bi bil sestavljen oziroma izvoljen odbor take enotne organizacije?
a)	Ali smejo biti člani centralnega odbora
funkcionarji političnih strank?
Vse podružnice in sekcije naj izvedejo ta referendum na svojih sestankih čimpreje, ter nam pošljejo rezultat do 25. t. m. z natančnimi podatki o glasovanju.
Pričakujemo, da posamezni člani povedo svoje mnenje in nam ga sporoče.
Pričakujemo, da člani drugih ogranizacij sporoče svoje mišljenje.
Pričakujemo, da do danes še neorganizirani dajo svoje predloge in mnenja.
Na tak način zgradimo železničarji svojo mogočno stavbo trdno in soglasno.
Železničarska strokovna in pravo-varstvena organizacija.
Kette - Murnova (Martinova) c. 26.
Mesto strokovnjakov je zavladala na direkciji politična klika, ki hoče uničiti vse, ki nočejo trobiti v njihov rog.
Železničarji! Na plan! Vršite svojo službo vestno in redno, da ne bodete dali tem političnim klikarjem -povoda za najmanjšo ob-ddižitev v službi. Denuncirali vas bodo na eni strani, na drugi pa .se vam dobrikali, da bi izvlekli iz vas kako pritožbo ali kritiko, za katero bi vas potem preganjali.
Javite talcoj vsak slučaj premestitve, upokojitve ali izsiljevanja za kako politično stranko. Za danes povemo santo to: Za vsako preganjanje bodo dali preganjalci odgovor, ‘ker že star pregovor pravi, da se svet vrti.
Proč s politiko in s političnimi svetovalci iz direkcije.
Železničarji! Zapomnite • sr! 'Ni je sile, ki bi mogla premagati složnih železničarjev.
Živela enotna, razredno zavedna železničarska strokovna organizacija!
I Vsem podružnicam, sek-I cijam in železničarjem sploh.
Današnja številka obsega v prvi vrsti Te predloge in zahteve, ki so jih sestavile po-j samezne sekcije v svrho zboljšanja železni-. čarskega položaja.
Dolžnost, ne samo odborov, ampak vsa-j kega železničarja je, da jih pazno prečita, ; premisli ter v slučaju, da najde pomanjklji-* vosti ali nedostatke, s katerimi se ne strinja, [ takoj sporoči centrali svoje mišljenje in predloge..
Železničarji! Složno na delo in uspeh ne bo izostal.
Centralni odbor.
Naše intervencije.
Po sklepu centralnega odbora se z ozirom na poročila sekcij in podružnic izvrše sledeče, za vse osobje važne, intervencije:
1.	Nastavitev delavstva, ki vrši delo na-stavljencev, z vštetjem službenih let in ne oziraje se na starost, za kar se je že vršila intervencija v Beogradu.
2.	Volitev delavskih zaupnikov vsaj v isti izmeri kot jih izvrši sosedna direkcija.
3.	Izvedba šestmesečne nove kvalifikacije delavskega osobja in nova določitev urnin s
1.	januarjem 1925. Nadalje naj se do sprejema novega pravilnika te kvalifikacije redno vrše glasom odloka.
4.	Izvršitev napredovanj za januar in julij 1924 ter januar 1925 in izplačilo diferenc za ta napredovanja.
5.	Poprava pogrešk, ki so se zgodile pri prevedbi povodom napredovanja za 1. januarja 1925 in vštetje službe pred dovršenim 21. letom po odloku Gen. Dir. hr. 39.687 od 13. novembra 1924 povodom tega napredovanja.
6.	Ukinitev pošiljanja progovnega delavstva na brezplačne dopuste!
7.	Ureditev plačila državnih praznikov z ozirom na intervencijo v Beogradu.
8.	Zahtevanje naknadnega kredita za izplačilo diferenc delavstvu, ki se od ljubljanske direkcije baje še ni zahteval, dočim je to vprašanje drugod povsod urejeno.
9.	Redno izplačevanje s 1. aprilom 1924 povišanih pavšalov, ker sedaj ljudje predlagajo le stroškovnike, a ne dobe nič izplačanega.
10.	Ureditev izdajanja temporemih kart otrokom , železniških uslužbencev in delavcev za obisk šole, ker se v nasprotnem slučaju ravno otrokom najslabše plačanih progovnih in postajnih delavcev odvzame vsaka možnost posečati kako višjo kot ljudsko šolo in doseči primerno izobrazbo.
11.	Ponovna obvestitev vseh postaj, da morajo izdajati tudi na lične listne izkaznice režijske karte, ker imamo iz več krajev pritožbe, ter je povodom sestanka, ki smo ga
imeli v Ormožu, uek progovni delavec, ki se je na sestanek pripeljal, v dokaz svoji trditvi predložil priloženo četrtinsko karto, ker ni dobil režijske. Prosimo, da se ta slučaj obravnava. Končnoveljavno ureditev vprašanja delavskih legitimacij z ozirom na stališče gospoda beograjskega direktorja.
12.	Redno izdajanje listkov delegatom in jiaslavljencem povodom izplačila, ki se. v nekaterih postajali (Trbovlje, Poljčane, Grobelno itd.) ne izdajajo, drugod pa se zaračuna zanje po 25 ali 50 par.
13.	Redno izdajanje listkov delavstvu in nastavljencem povodom izplačila, ki se v nekaterih postajah (Trbovlje, Poljčane, Grobelno itd.) ne izdajajo, drugod pa se računa za nje po 25 ali 50 par.
14.	Izplačevanje prejemkov delavstvu in nastavljencem redno vsakega prvega v mesecu, ker se ponekod izplačuje šele tretjega ali četrtega (Poljčane itd.).
15.	Izstavitev vozovnic za nabavo živil ne samo oženjenim, ampak tudi samcem, ki si istotako večinoma morajo voditi lastno gospodinjstvo.
16.	Ukrene naj se potrebno, da se bo progovno delavstvo zaposlilo tudi v dneh, ko je slabo vreme ko mora hoditi po 1 do 2 uri daleč v službo, ker mora nasprotno progovno osobje pozimi večkrat vršiti v najtežjih vremenskih neprilikah tudi čezurno službo, da se lahko vedno vrši promet. Izda naj se progovnim mojstrom navodilo, da naj tu postopajo humano z osobjem in ga, ako le mogoče, zaposlijo.
17.	Ureditev vprašanja nočnih doklad.
18.	Protest proti nameravanemu pravilniku za službeno obleko in ponovna predložitev predlogov za ta pravilnik .
19.	Redno izplačevanje hranarine delavstvu.
20.	Pravočasno izdajanje obvestil za zdravljenje v ambulatoriju, ker jih dobe sedaj nekateri cel teden po določenem roku.
21.	Zopetna namestitev zobozdravnika v Mariboru, kjer je okoli 3000 železničarjev, ki .=e ne morejo vedno voziti na svoje stroške v Ljubljano.
O uspehih bomo poročali.
Centralni odbor.
Spomenica.
Eksekutivno osobje in ostalo osobje brez razlike kategorij zavrača novo sestavljeni »Pravilnik o podelitvi službene obleke« kot nesprejemljiv ter protestira proti temu, da bi moralo prizadeto osobje plačevati K do K nabavnih stroškov službene obleke, katero je dobivalo sedaj brezplačno in se je službena obleka smatrala kot del prejemkov.
Prosimo tem potom merodajna mesta, da ukrenejo potrebno, da se davno zagarantirane pravice osobju ne bodo kratile, ampak, da se bo podeljevala službena obleka brezplačno dvakrat letno (za oktoberski in aprilski termin).
Želje osobja, ki smo jih že opetovano predložili ministerstvu in generalni direkciji, so:
Člen 1. Vsak železniški uslužbenec (činovnik, zvaničnik ali služitelj in pripravniki ter pomožni) ima pravico do službene obleke ter je primoran to obleko v službi, v kolikor pride v dotiko z občinstvom, tudi nositi. Služ-5>ena obleka se podeluje dvakrat letno in sicer 1. aprila in 1. oktobra.
Člen 2. Takoj po vstopu v službo dobi vsak uslužbenec po razpredelniku pripadajočo mu službeno obleko ter se računa nosilna doba od onega termina, kateremu je dan nastopa službe najbližji. Po preteku polovic« predpisane nosilne dobe postane obleka last uslužbenca ter mu je ni treba v slučaju izstopa k službe vrniti.
Službena, obleka je za vse iste kakovosti in sicer temne barve.
Člen 3. Glede podelitve službene obleke se dele vsi uslužbenci na tri vrste in sicer:
a)	činovniki, zvanifniki in služitelji pisarniške službe;
b)	činovniki, z va nič ni ki in služitelji ekse-kutivne službe;
c)	strojevodje, strojni kurjači in nad-k ur jači.
Člen 4. Osobje eksekutivne službe dobi:
1 plašč 1 bluzo iz sukna 1 hlače iz sukna 1 bluzo letno 1 hlače letne 1 kožuh 1 dežni plašč 1 čepico 1 zimsko kapo
nosilna doba 2 leti. nosilna doba 1 leto. nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto, nosilna doba 3 leta, nosilna doba 3 leta, nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto,
1 čevlje ali škornje
(po želji prizadetega).
Opomba: Vlakovni odpravniki dobe po 2 čepici.
Člen 5. Strovodje, strojni kurjači in nad-kurjači dobe isto obleko kot eksekutivno osobje, samo da dobe mesto čepice usnjeno kapo.
Člen 6. Pisarniško osobje dobi:
1 plašč
1 bluzo iz sukna 1 hlače iz sukna 1 bluzo letno 1 hlače letne 1 čepico 1 čevlje
nosilna doba 2 leti, nosilna doba 1 leto. nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto. nosilna doba 1 leto, nosilna doba 1 leto.
Člen 7. V slučaju, da je kdo premeščen iz eksekutivne za stalno v pisarniško službo, obdrži že prejeto obleko, ko poteče nosilna doba, pa se naroči zanj obleka, ki pripada pisarniškemu osobju, čeprav obdrži prejšnji naslov. Delavci, ki vrše stalno službo nastav-Ijencev, dobe tudi obleko dotične kategorije. Uslužbenci, ki vrše umazano delo pri strojih in vozovih, dobe po dve platneni obleki.
Obleka za delavsko osobje je določena v »Delavskem pravilniku«.
Upamo, da bo direkcija podvzela vse potrebne korake, da bo odvrnila od osobja, ki itak živi v najtežavnejših gmotnih razmerah, ta udarec, ki more povzročiti med osobjem vznemirjenje in imeti zle posledice za službo
samo.
Ta spomenica je bila predložena merodajnim faktorjem, da vsaj ob 12. uri ukrenejo potrebno, da se prepreči eden največjih ropov naših pravic. Železničarji! Ali bodete še držali križem roke? Ali se bodete še cepili na brezpomembne »politične strokovne organizacije';: in frakcije? Naše geslo je: Združimo se in konec bo izrabljanja ter zapostavljanja železničarjev.
Iz sekcij.
SEKCIJA VLA K ÖSPREMXE G A OSOBJA.
Naša sekcija je marljivo na delu ter je imela tekom zadnjih 14 dni tri lepo uspele sestanke, katerih zadnji je bil naravnost zelo številno obiskan. Ugotovilo se je, da uprava kljub napornemu delu vlakospremnega osobja temu ne posveča dosti pažnje ter si misli, dokler bo šlo, bo šla
Da se napravi enkrat konec temu izrabljanju, je prizadeto osobje preciziralo svoje zahteve i glede delavnega časa i glede prejemkov ter bo sekcija v vseh teh vprašanjih izvršila intervencijo. — Ker pa so ta vprašanja dalekosežnoga pomena, porivam vs« šari ruge izven Ljubljane ter slasti Mariborčane, da fimpreje sporeče greje stališče na aaslev naše organizacije-
I.	Predlog za ureditev turnusov:
Tovorni turnus naj se zopet popravi v Ljubljani na 30, v Mariboru na 33 skupin nazaj, da bo znašal delovni čas 31.42%, kakor je bil meseca novembra in preje v letu 1924. Rezerva naj se iz turnusa odpravi, ker «ku-
pine ne pridejo redna v svoj turnus nazaj tor ( zavoljo tega napravijo celo zmešnjavo v tar-; nnsu.
j Ker je viakospremno osobje navajeno in
■	izurjeno v močnem prometu, si osoja prafla-
■	gab in prositi gospoda direktorja, da se bivši t sistem razporeda službe obdrži, ker ni to sa-! mo v prid osobja, ampak tudi v prid uprave, j Da je vlakospremno osobje bivše južne že-I leznice svojo usposobljenost v službi izkazala, j je Vam gotovo znano ter se dovoljuje pe-I novno predlagati službeni red vlakosprenine-! ga osobja in sicer:
1. Turnus osebnih vlakov in k ujema pri-I padajoči pomožni turnus,
•	2. turnus tovornih vlakov.
3.	turnus prtljažnikov,
4.	rezerva, katera obstoji k rezervni!» vlakovodij in nestalnih zaviračev, torej rezerva ne v turnusih vpeljana, ampak rezerva popolnoma /ase, za katero naj se uvede 8-urni delavnik.
V turnusu tovornih vlakov naj bo dodeljen k vsaki skupini rezervni vlakovodja p» predpisih o viakospremni službi del I.
Nestalni zavirači so bili v staležu v skladišču, ako ni bilo rezervnih vlakov ali potreba nadomestil v skupini; iz teh zaviračev sp. je potenis nastavilo stalne zavirače in iz teh sprevodnike. Rezerva je preračunjena tako, da krije rezerva vlake, dopuste in bolna
Razpored za Ljubljano glavni kolodvor. Naj se sestavi sledeče skupine:
Nadspre-Skupina	vodniki	Vlako- vodje	Spre- vodniki	Skupno
22 osebnih vlakov 22	44	—	86
30 tovornih vlakov 30	30	90	158
28 prtljažnikov	28	—	28
5, pomoč za			
osebne vlake	5	—	5
10, rezerva	W	40	m
52	117	130	289
II. Mesto kilometrine naj se zopet uvede urnina. Naslednji predlog je bil sprejet o4 vseh v poštev prihajajočih sekcij.
Pravilnik • amini.
člen 1. Osobje, ki je zaposleno pri vozni službi, dobi kot odškodnino za zvišane izdatke na progi uraino.
Umine so deležni:
A.	Nadsprevodniki, vlakovodje, manipu-tanti-prtljažniki, sprevodniki, zavirači, strojevodje, kurjači.
B.	Blokovniki, strojni mojstri, nadkret-niki, kretniki, prostorni mojstri, nad premikali, premikači, nadkurjači, vozovni pregledovalci, vozopisci, svetilničarji ter pripravniki vseh navedenih kategorij, oziroma ostalo osobje, kadar vrši službo ene gori navedenih kategorij.
Osobje, navedeno pod A, dobi uramo na podlagi izvršene službe po določilih tega pravilnika; osobje, navedeno pod B, pa dobi ur-nino pavšalirano.
Člen 2. Urnina se deli na:
1.	Normalno,
2.	znižano in
S. prenočevalnino.
Člen 3. Normalna amina pripada vsemu, pod A naštetemu osobju za ves čas faktične službe od rozaioredaega odhoda do prihoda v končno, oziroma prodajno postajo in za povratek po vozovnorednemu odhodu iz konečne ali predajne postaje do prihoda v domicila» postajo, ne računavši zamude do ped uro.
V normalno umino se zaračunava vsemu pod A našetemu osobju tudi čas, ki je predpisan za prevoz, oziroma oddajo vlaka ali stroja, to je po 1 uro, kurjačem pa po 2 uri. Le v slučaju, da je čas od prevzema vlaka do vonao-rednega odhoda manjši kot 1 uro, se računa faktični Sas.
Za normalno umino se zaračuna vsak premik na progi ter zamude. Le v slučaja, da je prihod vlaka v domicilno postajo Hunuje«
manj kot pol ure, se računa za urnlno kot prihod »voznoredni prihod vlaka«.
Ako v končni, oziroma predajni postaji ne znaša čas od prihoda do povratka več kot 4 are, se plača ta čas z normalno uraino. Z normalno urnino se računa tudi:
1. Vožnja na stroju,
- 2. vožnja v službenem vozu v gotovo postajo za prevzem,
3.	vožnja vlaka za všolatije in za spozna» vanje proge,
4.	čakanje skupine izven službenega kraja na vlak,
5.	rezervne skupine od ure vpoklica v »tožbo.
Čas nad 30 minut se zaračuna za celo
«JO.
Člen 4 Znižana urnina. Čas od predaje vlaka do prevzema novega vlaka, ki presega nad ,4 ure, se plača v končnih, oziroma pre-dajnih postajah, kjer ima osobje predpisan počitek, z znižano urnino pod pogojem, da je na razpolago kasarna in postelja za odpočitek.
Z znižano urnino se plača tudi vožnja 'tpm službe, bodisi z brzim, osobnim ali mešanim vlakom, ne glede na to, ali se je ta vožnja izvršila radi prevzema službe ali za povratek po službi v domicilno postajo. (Ako pa se ta vožnja izvrši s tovornim vlakom, strojem ali službenim vozom, pripada po členu 3 normalna urni na.)
Člen 6. Tabela.
Normalne Znižane Prenoće- Mesečni
Kategorija	umine Vlakovodje,		umine	valnina
strojevodje •Prtljažniki,	a—	3.—	30.-
manipulanti Sprevodniki, za-	5.50	2.75	80—
virači, kurjači	5.—	2.50	30—
Prostorni mojstri,
. hlokovniki, nadf-kretniki, nad-premikaii, voeni ' mojstri, strojni
mojstri	—	—	—	400.—
Premikači, kr ciniki, nadkurjači —	—	—	350.—
Voaopisei, svetilničarji	_	300.—
Člen 7. Ako nadomestuje uslužbenec ali delavec drugega uslužbenca ali delavca, mu čas nadomestovanja pripada amina, ki bi Jo prejemal dotični uslužbenec, ako sta oba iz iste domicilne postaje. (Na pr. sprevodnik na--domestuje vlakovodjo, dobi uraino določeno za vlakovodjo.)
Ako pa se ga pošlje na nadomestovanje v tujo postajo, mu pripada za čas nadomestovanja poleg umine še trošarina (dijete).
Pri vožnjah za všolanje in za spoznanje proge pripada prizadetim umina dotične kategorije, v kateri se nahajajo. (Na pr. sprevodnik se šola za vlakovodjo, dobi urnino, dolo-čeno za sprevodnika. Vlakovodja se pelje kot dodeljen v svrho spoznanja proge ali šolanja vlakospremnega osobja, dobi uraino kot vlakovodja.)
Ako se pusti vlakospremimika na odprti progi ali v kaki postaji, ker se ga ne potrebuje, a se ga poznejo pošlje za skupino, si dotičnik zaračuna iste prejemke kot skupina. Enako se zaračuna iste prejemke tudi v slučaju, da se zavirača ali sprevodnika vporabi ‘le na gotovih delih proge, na primer vsled zmanjšanja obremenitve, ostave voz itd.
Ako vlakospremnik v tuji postaji zamudi svoj vlak, si zaračuna uraino le do vozno-rednega odhoda vlaka. V slučaju, da se ga potem pošlje domov kot potnika, mu za to vožnjo pristoja znižana umina. Ako pa se ga Porabi za drug vlak, ki pelje tekom 6 ur, mu pripada umina po predpisih tega pravilnika ©d voznorednega odhoda novega vlaka, pri-’števši 1, oziroma pol ure za prevzemi. Nad 6 ur se ga ne sme v takem slučaju zadržati y tuji postaji, ampak se ga mora poslati kot potnika domov.
člen 7. P a v S a l k Pod točko B, člena 1-
navedenemu osobju pripada mesto umine pavšal v višini, ki je razvidna iz člena 5. Cel pavšal pripada, ako prizadeti vrši cel mesec predpisano službo. Enako se izraba rednega dopusta ne smatra za prekinjenje službe.
V slučaju odsotnosti vsled bolezni, izrednega dopusta itd. se za vsak dan črta Vao pavšala. Nadomestnikom se zaračuna za vsako turo 12/e« — ‘/m pavšala.
Člen 8. V svrho zaračunavanja se izdajo vsem pod A naštetim »potne knjižice«, v katere se vpisuje vsa služba ter potrdi vlakovodjem resničnost navedb prometni uradnik, a ostalim pa vlakovodja.
Za osobje, našteto pod B, vodi evidenco in računavanje pristojno službeno mesto.
Člen 9. Umina in pavšali se izplačajo vsakega prvega po preteku enega meseca. (Za marc se izplača 1. maja itd.)
Pozivam sodruge iz proge, da redno prijavljajo vse sestanke, šikane ali zapostavljanja, da bo mogla organizacija vsakteri udarec takoj parirati in ščititi interese vlakospremnega osobja. Odsek vlakospremnega osobja.
SEKCIJA STROJEVODIJ.
Ravno strojno osobje ljubljanske direkcije je v vseh vprašanjih najbolj zapostavljeno. Na papirju ima razne ugodnosti. V resnici pa mora vršiti službo na gorskih in kratkih progah, primanjkuje olja in drugega maziva za stroje, kazni se dnevno večajo, turnus obstoja le še na papirju ter moraš ob svojem prostem času vedno pričakovati, da pride avi-zer, ki te zopet kliče v službo.
Premije se nam razdeljujejo po nekem ključu, ki ga menda še uprava ne razume, ter ti dajo mesečno morda par sto dinarjev in ti ne veš, ali je to res tvoj zaslužek in prihranek ali pa le morebiti miloščina. Da se to enkrat neha, smo predložili direkciji predlog, kako naj bi se uredil in popravil pravilnik o premogovnih premijah. Ako bo le nekaj dobre volje in razumevanja pri merodajnih faktorjih, se bo stvar do 1. aprila 1925 lahko uredila tako, da bo vsaj nekoliko odgovarjala danim razmeram ter težnjam strojnega osobja. Predlog se glasi:
»Premogovne premije se še danes razdeljujejo po nekem fiktivnem proračunu, katerega prava podlaga osebju sploh še ni znana, ter je tudi vsa služba pri nakladanju premoga tako različno urejena, da strojevodja nikakor ne more ugotoviti, koliko premoga je prejel, koliko ga je normiranega za porabo na gotovih progah in za gotove serije strojev ter gotovo obremenitev.
Da se to vprašanje končnoveljavno uredi, predlagamo, da direkcija Ljubljana iniciativno izvede poskusne vožnje in limitira porabo premoga in maziva. Dokler trajajo te poizkusne vožnje, naj se uredi tudi nakladanje premoga na stroje ter določi novo vrednost posameznih vrst premoga.
Participacija na prihranku naj se razdeli v razmerju: 75% prizadetemu osobju in 25% upravi. Ako vzamemo za podlago dosedanji fiktivni proračun, bi znašal čisti dobiček uprave okoli 6,000.000 Din letno.
Ostalih 75% pa naj se razdeli po naslednjem ključu:
38% strojevodje — povprečna premija bi znašala 2000 Din mesečno;
27% kurjači — povprečna premija bi znašala 1350 Din mesečno;
10% ostalo osobje.
Strojevodje in kurjači naj dob« premije po faktičnem prihranku, ostalo osobje pa pav-šalirano.
Med to sobje spadajo:
Sei strojnega oddelka, šefi in inženirji kurilnic, instrukcijski strojevodje, strojni mojstri in nadkurjači,
in sicer naj dobe sledeče mesečne pavšale:
Ljubljana.	Ostale
Naziv	Maribor Zidanmost kurilnic«
Din	IH n	Din
Sei strojnega
Oddelka, šefi Dolenji uprava po ostanku,
kurilnic, dodeljeni inženirji Istrukcijski	ki bi	znašal 50.000	mesečno Din.
strojevodje	2000	—	—
Strojni mojstri Nadkurjači, vo-	2000 f	1800	1500
zovni mojstri	900	700	600
šefi v Borovnici, Dravogradu, Jesenicah, Kočevju, Novem mestu in Pragerskem bi prejemali premijo kot strojni mojstri matične kurilnice.«
Kategorija vozovnih pregledovalcev (mojstrov) vrši tudi zelo odgovorno službo, za katero se zahteva dobro strokovno znanje, i* mislim, da se bodete vsi strinjali s tem, da tudi ti zaslužijo nekako odškodnino, km' od njih vestnosti ter dela zavisi marsikaka zamuda ali nedostatek na progi in s tem tudi prihranek na materialu. Sigurno imajo več pravice do premogovne premije kot razne gospodične in pisarniško osobje na direkciji, ki so d usedaj prejemali lepe vsotice.
Odsek strojevodij.
ODSEK PR0FESI0NIST0V.
Kljub temu, da služimo enemu gospodarju v eni direkciji, vendar se nas zelo različno plačuje. Delavnica Maribor ima svoje premije, par korakov stran kurilnica Maribor s popolnoma drugim sistemom, eni dobe par krajcarjev, drugi nič. Nimamo nobene kontrole čez naš zaslužek ter garamo in garamo, pa skoro ne vemo, ali dobimo za svoj trud kako plačilo. Zato smo predlagali direkciji, da naj se premije za vse jedinice enotno urede in sicer po naslednjih pravcih:
1.	Izvede naj se čimpreje nova določitev minimalnega delavnega časa za vsa popra-vila, za posamezna dela in za nova dela in sicer sporazumno in v prisotnosti delavskih zastopnikov. To naj se izvede v kurilnici Ljubljana, Maribor in v delavnici Maribor istočasno vsled ugotovitve pravih delavnih časov.
2.	Za vsako delo, popravilo itd se plača normalna premija ne glede na čas, v katerem je bilo delo izvršeno, ker pridejo nepredridene ovire, ki delo zakasne. Normalna premija znašaj za nastavljence, profesioniste in pol-kvalificirane po 1.60 Din od ure. Normalna premija se plača od minimalnega normiranega delovnega časa.
3.	Za vsak prihranjen delovni čas (ako se delo izvrši v manjšem kot predpisanem roku) se plača produktivna premija po 3 Din za vsako prihranjeno uro. Višina premije ni odvisna od višine urnih plač.
4.	Profesionisti, ki vrše domača dela ali se porabljajo za dela na progi, dobe normalno premijo, ki ne sme biti v nobenem slučaju manjša (ako dela vseh 25 dni) kot 25 X 8 X 3 = 320 Din.
5.	Premija se izplačuj mesečno za nazaj in sicer vsakega 15. v mesecu.
Sporazumno s sekcijami pom. delavcev smo zahtevali revizijo prevedbe na uraine v kurilnici Ljubljana II, I, Borovnica, Zidani most itd.
Profesionisti! S smotrenim delom pokažimo tudi ostalim, ki so še v kategorijskera društvu, pravo pot, da jih prepričamo, da le enotni in podprti od ostalih železničarskih kategorij moremo računati na uspeti.
Odsek prof «sloni štor.
IZ SEKCIJ POMOŽNIH DELAVCEV.
Z ozirom na premajhen prostor n» moremo danes prinesti poročila posameznih sekcij, ampak priobčimo najvažnejše ukrepe, Id so se ukrenili. Prihodnjič bodo prišla poročila ločena in v celoti. (Op. ur.).
Najvažnejši ukrep, ki so ga podvzeli, je ureditev premij oziroma akordov za pomožno delavstvo v kurilnicah, ki naj se izenači za vse kurilnice tako, da bodo dobili premije tudi delavci kurilnic Ljubljana II., Borovnica, Zidanimost in drugod in ne samo poedini, ampak vsi premogarji, pepelarji, snažilci strojev, čistilci strojev itd. (Predlog prinesemo prihodnjič). Zahtevamo tudi izplačilo diferenc vsemu delavstvu ter se je direkcija sedaj v toliko zganila, da se sestavlja proračun, koliko bo to stalo, da bodo zahtevali potem naknadni kredit. Ravnotako se nahaja v reševanju vprašanje delavskih legitimacij, ker so pripoznane listne izkaznice le za območje ene direkcije, ako pa se pelješ drugam, ti zaračuna celo karto. Zahtevali smo tudi nastavitev vseh dotičnih, ki vrše službo na-stavljencev in sicer ne oziraje se na starost, z vštetjem službenih let. Največ pažnje se posveča sedaj najbolj občutno prizadetemu progovnemu delavstvu.
ODSEK KRETNIŠKEGA OSOBJA.
ODSEK PREMIKALNEGA OSOBJA.
Ustanovili smo tudi ti dve sekciji kot nujno potrebni, saj se je položaj kretniškega in premikalnega osobja vedno poslabševal. O naši prevedbi ne govorimo, dopustov in prostih dni skoro sploh več ne spoznamo.
Premikalne skupine so reducirali za enega moža kljub temu, da se je premik pomnožil. Službene obleke ne dobivamo, novi pravilnik pa nam obeta »lepe priboljške«.
En mesec obstojajo naše sekcije v Ljubljani, pa imamo zaznamovati lep porast članov. Imeli smo sestanke, kjer smo sklepali o naših prejemkih, sodelovali smo pri sestavi pravilnika za uruine in nočne doklade. Glede nočnih doklad smo si usvojili naš že večkrat ministrstvu predloženi predlog, katerega zahteve so naravnost minimalne. Zahtevamo pa, da morajo biti nočne doklade za vse kategorije enake.. Naš predlog se glasi:
Vsem uslužbencem in delavcem, kateri opravljajo nočno službo, izvzemši strojno osobje in vlakospremno osobje (strojevodje, kurjači, vlakovodje, sprevodniki), pritiče za vsako v službi faktično prebito noč posebna doklada in sicer »nočna doklada«, Te doklade so deležni tudi nadomestniki (uslužbenci, delavci), kadar nadomestujejo uslužbenca ali delavca, kateremu pritiče nočna doklada in sicer za vsako noč, kadar ga nadomestuje. V slučaju, da je nadomestnik iz drugega službenega kraja, dobi dnevnice, ki mu pritičejo po predpisih in poleg tudi nočne doklade. Nočna doklada znaša za vse v poštev prihajajoče osobje 15 Din za vsako v službi prebito noč.
Nočna doklada se zaračunava mesečno' za nazaj, V slučaju nezgod dobi vse osobje, ki je pritegnjeno v času med 20. uro in 6. uro k delu za odstranjanje ovir, poleg event. dnevnic in čezurnega dela, ako jim pritičejo po tozadevnih predpisih še za TP9ž povečano nočno doklado 2,2.50 Din.
Nočna doklada pripada tudi progovnim in vsem ostalim delavcem, kateri morajo v nujnih slučajih (zameti, nujna popravila lokomotiv itd.) opravljati ponoči to delo.
V slučaju, da ti ue delajo celih 8 ur po noči, dobe alikvoten del nočne doklade. Uslužbenci, k.i delajo v drugih turnusih (kakor lOurno službo) dobe alikvoten del nočne doklade, kolikor ur delajo po noči ter se za te računa nočni Čas od .18. ure do 6. ure tako, da dobe, ako delajo cel mesec službo vsi po 10 nočnih doklad. (Mesec računjen za 30 dni).
Odbora obeh odsekov.
Šola v Mostah.
Med poročili o intervenciji v Beogradu je bila tudi točka, kaj naj se zgodi z onimi, ki dobe naknadno višjo šolsko izobrazbo.
Pri tem ni bila mišljena le šola v Mostah, ampak sploh vsaka višja šolska izobrazba: Tu smo dobili odgovor, da se višja izobrazba vpo-števa le, ako je dotičnik na višji izobrazbi pripadajočem položaju.
To poročilo je nekatere razburilo, češ, da hoče organizacija podpirati protekcijo. V pojasnilo sledeče:
Organizacija stoji na stališču, da se mora na železnici v vsej eksekutivni in neekseku-tivni (izvzemši pisarniški) službi, za napredovanje in uvrstitev v višje kategorije vpo-števati le strokovna izobrazba in strokovni izpiti. To stališče je organizacija zastopala tudi pri sestavi predloga za revizijo zakona. V prihodnji številki prinesemo pregled našega predloga za revizijo zakona in naše zahteve ter radi primerjave tudi izvleček iz predlogov »Zveze Jugoslovanskih železničarjev« in takrat z njo sodelujočih organizacij.
Višji šolski svet je sedaj tudi umaknil svojo izjavo glede šole v Mostah ter pravi, da velja njegova izjava le glede nadaljevanja študij (za prestop na druge šole).
Sigurno se bodo vsi sodrugi eksekutivnih kategorij strinjali s tem, da naj se jih uvršču-je po strokovni izobrazbi. Za osobje v pisarniški službi in za uradnike statusa I. in II. pa naj velja šolska izobrazba.
Vedenje železniškega osobja v službi.
Po došlih poročilih iz Beograda se množe pritožbe potnikov, da je osobje potnikom nenaklonjeno in neprijazno in da se poslužuje pri izvrševanju službe preveč surovih sredstev. To da zelo škoduje ugledu države, ker si potujoče občinstvo napravlja sodbo o razmerah pri nas le na podlagi vtisov, ki si jih pridobi ob priliki svojega potovanja po državi. — Osobje mora biti toraj vljudno in postrežljivo, ker bo drugače najstrožje kaznovano.
Ta apel je zgrešil naslov in sigurno ne zadene železničarjev. Sicer pa mislimo, da si zunanji svet gotovo na drug način pridobi sodbo o naših razmerah, kot pa ravno po obnašanju vlakospremnega osobja, na katerem more opažati le raztrgano obleko, popolno utrujenost vsled prenaporne službe in oslabelost vsled preslabe prehrane.
•aaaaaaaaaaaaaaBaaaB«B«aBaaMaa«na»a«aa«aaaaaaaaaaa«aaaasaaa«aa-
Dopisi.
Ormož. Železničarji iz Ormoža in okolice so spoznali vrednost in pomen močne železničarske strokovne organizacije. Sklicali so sestanek, kjer so vsi prisotni pristopili v razredno oragnizacijö. V resnici pa je položaj železničarjev, zlasti progovnega delavstva, v Ormožu naravnost obupen, pošilja se jih kar po 10 dni na brezplačen-dopust, kako pa bodo živeli, ne vpraša nihče. Njih spas je le v močni, enotni razredni železničarski organizaciji, ki bo znala ukreniti potrebne korake, da bo preganjanje že enkrat nehalo.
Poljčane in Grobelno. Tu so se vršili številno obiskani Sestanki organiziranih železničarjev ter se tudi neorganiziranim odpirajo jči in so začeli spoznavati, da s tem, da se ne organizirajo, samo podpirajo upravo ter ji pomagajo grabiti železničarjem pravice. Naše prepričanje je: Enotni železničarji bomo dosegli vse, ako bomo pa še nadalje razdeljeni, bomo še huje tepeni.
Ljubljana gl. kol. V naši postaji se nahaja človek, ki se'iz osebnega ' maščevanja znaša nad svojim sodelavcem ter je pripomogel, da dotičnik ni dobil novoletne nagrade, ki jih dajo tvornice, v zneskii 300 Din dotičnim, ki delajo pri premiku itd. na industrijskih tirih. V seznam za doklado je dal nekega drugega, ki sploh ni pri tem delu. Mi pravimo, da to ni lepo.
.'-.'•TJ
Izvleček iz važnejših okrožnic.
1.	Temporerne karte za vožnjo v in iz službe (brezplačne karte) so podaljšane do t. februarja 1925 ter si morajo do takrat prizadeti preskrbeti nove.
2.	Sprejem na direkciji. Direktor dr. Borko sprejema stranke ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure dopoldne. Kadgr je službeno odsoten, izda preje brzojavko, da ne bodo ljudje zastonj hodili na direkcijo.
3.	Kolekovanje prošenj za vozne olajšave. Prošenj za proste vozovnice, režijske vožnje, transportne nakaznice, ‘ sploh prošenj, katere so utemeljene v zakonu za prometno osobje. ni treba kolekovati.
•4. Službena obleka. Direkcija, pa ne ravno ljubljanska, ampak kar Generalna direkcija v Beogradu izdaja predpise, kako mora biti osobje oblečeno ter grozi z disciplinarnimi preiskavami, kaznimi, za podelitev službene obleke pa se sploh ne briga. Sedaj pa se je vrglo celo na ženske, katere hodijo baje preveč dekoltirane v službo, ter je predpisala za nje posebno Črno obleko, ki'mora pokriti vso goloto na rokah, okoli vratu; toraj mora biti popolnoma zaprta.
Dosti velika ironija. Ako se ne znajo drugače delati norca iz osobja, naj še to opustijo. Raje dajte osobju službeno obleko.
Obravnava prometnih nedostatkov. Novo navodilo glede kaznovanja osobja je izdala direkcija postajenačelnikom, ki ga delno prinašamo, da bo osobje videlo, s kom se direkcija peča, mesto, da bi skrbela kako bi zboljšala položaj železničarjev.
Splošno se opaža, da se prometni neiio-statki vedno bolj množe. Izdajajo se okrožnice, ki pojasnjujejo in opozarjajo uslužbence na važnejše določbe; osobje se redno podncp-je; nedostatki, ki jih ugotove kontrolni organi, se obravnavajo in krivci kaznujejo, a vkljub temu se število nedostatkov ne zmanjša.
To dokazuje, da se uslužbenci ne zavedajo svoje dolžnosti in vršijo službo površno in brez zanimanja. Vrhu tega pa tudi štarej-šine ne nadzorujejo pravilno svojih podrejenih. Enkratni površni pregled zapisnikov in postajnega prostora in samo kaznovanje! ne zadostuje. Le stalno in smotemo, a zato tudi bolj naporno nadzorstvo in vstrajna vzgoja podrejOncev zamore preprečiti nedostatke in malomarnosti, ki se redno ponavljajo.
Pri mnogih nedostatkih se uslužbenci niti ne zavedajo svoje krivde. Zato bo v takem slučaju' največkrat zadostoval opomin ali graja. Le če to ne zaleže, naj se krivca primera» kaznuje. Pri odmeri pa se mora vpoštevati tudi uslužbencev značaj: kar vpliva namreč vzgojno na enega, ne napravi na drugega nobenega vtisa. Vsikdar pa mora biti kazen pravična, da ne zgreši svojega smotra in da se ne doseže prav nasprotnega uspeha, kot se ga Je zasledovalo.
Da pa je kazen pravična in da vpliva vzgojno, morajo se vpoštevati vse okolščine, predvsem pa uslužbencev značaj. To pa zamore le postajni načelnik, ki je v. vednem stiku s svojimi uslužbenci in ima dovolj prilike, da prouči značaje svojih podrejenih.
Ugotovilo pa se je, da se postajni načelniki ne poslužujejo zadostno pravice, ki jim pripada po členu 146. zakona o drž. prometnem osobju.
Prometne nedostatke obravnavajo le delno, zaključek in kazen pa prepuščajo večinoma direkciji.
aaaaaBaBBaaBaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaaaa.aaam,
Lastnik: Konzorcij »Organizirani Železničar«.
Odgovorni urednik: Franc Jernejčič.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.