Praktična uporaba dr. Houtek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za Ijudske sole. ~jN$A oja navada sicer ni svoj govor bodisi v katerem koli oziru vpe^<^_ ljevati z dolgiin uvodom, vender pa uvidevam pri obravnavanji navedenega predmeta nujno potrebo, o njega važnosti za dejansko življenje sploh, osobito pa o njega važnosti za napredek človeškega umstvovanja in blaženja srca nekaj besed spregovoriti. Moj uvod iraa torej dvojen narnen, spregovoriti o obeh straneh vsacega pouka, o realni in forrnalni. Da si tudi sta si te dve strani različni po svojih težnjah, po videznem cilju, vender sta v najožjej zvezi. Vsaka izrned njiju, ako si prisvoja samovlastno bistvo in je osaraljena, v temeljito korist človeka ne more prospevati; kajti srce brez vedenja, brez um- stvenih moči, brez pravega pojmovanja natornih sil je tako nežna cvetka, da v borbi življenja le prehitro usahne in človeka ne osrečuje v isti meri, kar po svojem bistvu raore, ako se mu podaja krepkejša podlaga, naobratno pa je v vedenje brez blažilnega upliva srca kot veda sama za se za človeško saraozavest le pičle vrednosti. — Vedenje samo ob sebi zadostuje sicer človeku za ohranjevanje telosa, take pripomočke pa je narava tudi živalim podelila — a cloveku ohranjevanje fizičnega bistva nikakor ne zadostuje, ako se hoče kot človek dvigniti na taisto stopnjo izobraženosti, na kateri se srae z opravičeno samozavestjo reči: »človek sera" ! Poskusil bodem to svojo trditev z nastopnimi besedarai nekoliko dokazati. Vodilna misel mi je, da je forrnalna stran pouka višja od praktične in da je praktična stran le sredstvo za formalno. Mislim, da me ne bode nihče smatral za prenapetega idejalista, saj nam je vsem dana sveta dolžnost iz človeka ,,človeka" vstvarjati. Glavna vodila, na katera se bo treba pri izbiranju prirodoslovnih učnih pripomockov ozirati, ste oni dve večno resnični pedagogični naceli: nod bližnjega do oddaljenega" in ,,najprej to, kar je potrebno in šele potera ono, kar je koristno". Le kdor ostane tem načelom neomahljivo zvest, le tacemu učitelju bode mogoce svoj prirodoslovni pouk plodonosno usttojiti in srce in um svojih gojencev v miloglasno harmonijo združiti. S tem pa bodemo vsaj časi tudi opravičeni kritiki o novi šoli pot zaprečili. Očita se nam od ene strani, da mi učitelji živeči v dobi strojev pri svojem poučevanji pozabljamo gojiti blažena čustva! Taki kritiki pa segajo tudi dalje, zabredli so celo tako daleč, da v prirodoslovnem pouku uvidevajo največjega sovražnika za nravno življenje, ter se trudijo sploh ves pouk o realijah iz narodnih šol izbacniti! Površnost duba dovedla jih je do temeljite vrtoglavosti. Ne bodera se zavoljo takih površnih kritikov dalje togotil, predaleč bi zabredel in nedostajalo bi mi časa, smelo pa trdim, vsak kdor bistvo prirodoslovnega pouka prav pojmuje, spoznal bode, da brez opisovanja narave, brez pravega pojmovanja natornih sil, brez spoznavanja čudovite večne harmonije v naravi človeku manjka prva glavna podlaga za nravstvene pojme, kakor i temelj za istinito versko čustvo! (Dalje prih.) Fr. Slanc.