IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/VIII, maj 2015, str. 44 Enterprise 2020 Manifest str. 4 str. 7 Knjiga 'V mojem slogu' Biografija prežeta s humorjem str. 14 iHelp mobilna apli- kacija str. 17 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/ VIII Maj 2015 MOZAIK IRDO Pogovor z Andražem Ogorevcem Prihodnost za Evropo kot jo potrebujemo Vpliv notranjih pro- storov na pocutje Dejavniki vpliva gradnje in zgradb na zdravje GBC Slovenija Stisk na gumb rešuje življenja IRDO poziva k podpori manifesta Foto: zcool.com.cn Pogovor z Ivanom Ketišem MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj druž-bene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveni-ji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Darija Lorbek Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 200 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okol-ja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Namenjeno clanom inštituta IRDO. Vsebine IRDO 4 Inštitut IRDO je podprl Enterprise 2020, Manifest 7 Stavbe so tudi naše zdravje in dobro pocutje Slovensko združenje za trajnostno gradnjo - GBC Slovenija 12 Knjiga EPIFANIJA, Cetrta od suhih krav 13 Prof. Ddr. Matjaž Mulej: Pismo k clanku 'To je moja služba' 14 Intervju: Ivan Ketiš Knjiga - biografija 'V mojem slogu' 17 Intervju: Andraž Ogorevc Mobilna aplikacija iHelp 20 Intervju: Martina Voga Drzna karikatura je kot noro dober stand - up 23 O vodi 26 DO v Sloveniji 31 DO v Evropi in po svetu 33 Dogodki, konference 36 Razpisi 40 Založništvo Inštituta IRDO Mesec maj zaradi prebujajoce se nara-ve, pisanih cvetov in toplega vremena, velja za enega najlepših mesecev v letu. Je tudi mesec ljubezni. V maju si želimo zmerno tople temperature in ravno dovolj dežja, ki bi namocil zemljo dovolj globoko, da v poletnih mesecih ne bi bilo suše. Ko mine spomladanska utrujenost, ki naj bi bila povezana s hormonskim neravnovesjem, nihanjem temperatur in zimskimi razvadami, postanemo bolj živahni, imamo vec energije, lepo vreme pa naj bi vplivalo tudi na boljše psihicno pocutje in obcu-tek optimizma. Ljudje želimo iz zaprtih prostorov ven, v naravo; tecemo, hodi-mo na izlete, kolesarimo, se sprehaja-mo ob obrežjih rek ali ob morju. In seveda beremo IRDO e-revijo MOZAIK. V majski številki predstavljamo mani-fest, imenovan 'Enterprise 2020 Mani-festo - Prihodnost za Evropo, kot jo potrebujemo'. Pozivamo, zlasti podjet-ja, da vkljucijo ta manifest v svoje pos-lovanje in nam v zvezi z njim posredu-jejo svoja mnenja in predloge za nad-gradnjo. V majski številki prav tako pre-berite o lastnostih objekta, ki omogo-cajo, da bo ta cim bolj prijeten, udoben in predvsem zdrav za naše bivanje. Predstavljamo knjigo - biografijo dolgo-letnega ravnatelja Srednje elektro-racunalniške šole v Mariboru Ivana Ketiša, ki o spominih piše na zabaven nacin. Predstavljamo mobilno aplikaci-jo iHelp, ki rešuje življenja, pogovarjali pa smo se tudi z Martino Voga, avtori-co karikatur prof. ddr. Matjaža Muleja iz njegove biografije 'Življenje je ucitelj, od figalam do družbene odgovornosti'. Preberite številne novosti na podrocju DO v Sloveniji in tujini, preverite, ce se lahko prijavite na kakšen razpis, ali pa se udeležite konference, delavnice ali drugega, za vas pomembnega, dogod-ka. Želimo vam toplo in prijetno pom-lad. Vljudno vabljeni k branju! Clani uredništva revije IRDO Mozaik Spoštovane clanice in clani! Enterprise 2020 - Manifesto str. 4 Obstaja nujna potreba po transformativnih in inovativnih družbenih in gospodarskih spremembah v Evropi v prihodnjih letih. Odgovor na clanek v Veceru, prof. M. Mulej str. 13 Neoliberalizem daje vse prej kot dober zgled. Zanicuje družbeno odgovornost, ki temelji na soodvisnosti in bližanju kar najvecji celovi-tosti ter odgovornosti vsakogar za vplive na družbo. Od ideje do nastanka karikature str. 20 Biografijo prof. Matjaža Muleja Življenje je ucitelj, spremljajo karika-ture, ki jih je narisala Martina Voga. Z Martino smo se pogovarjali, kaj zanjo pomeni risanje karikatur, od ideje do koncnega izdelka. Mobilna aplikacija iHelp str. 17 V Sloveniji vsak dan zaradi zastoja srca umre 5-6 ljudi, to je okoli 2000 ljudi letno. Marsikateri med njimi bi srcni zastoj preživeli, ce bi pomoc prejeli pravocasno. O mobilni aplikaciji iHelp smo se pogovarjali z Andražem Ogorevcem. Biografija Ivana Ketiša: V mojem slogu str. 14 Ob prebiranju se nasmejemo, hkrati pa se tudi zamislimo, saj so opi-sani dogodki neke vrste zrcalo tistega casa, oziroma trenutka, hkrati pa prikažejo nacin razmišljanja akterjev. PRIHODNOST ZA EVROPO, KOT JO POTREBUJEMO Obstaja nujna potreba po transformativnih in inovativnih družbenih in gospodarskih spre-membah v Evropi v prihodnjih letih. Stopnje brezposelnosti so ostale predolgo previsoke in prevec ljudi je še vedno izkljucenih. Poleg tega, podnebna vprašanja, izcrpavanje naravnih virov, financne težave in demografske spre-membe zahtevajo vse bolj sodelovalen in inova-tiven pristop. Na osnovi svojih vrednot lahko ima Evropa in mora imeti inovativno in vodilno vlogo pri izva-janju vkljucujocega in trajnostnega gospodars-tva; gospodarstva, ki bo povecalo njeno konku-rencnost in zavarovalo njen socialni model. Boljša uporaba vecjih podatkov, med-mreženje zadev, novih konceptov mobilnosti, pametna proizvodnja, novi modeli sodelovanja, krožno razmišljanje in alternativni modeli zaposlovanja so le nekateri od kljucnih trendov, ki predstav-ljajo edinstvene priložnosti za podjetniške, vlad-ne in druge interesne skupine, da ohranijo nara-vne vire in vodijo k dodatnemu zaposlovanju, rasti poslovanja in skupni vrednosti. Sedaj je cas, da pokažemo pravo vodenje za trajnostno rast. Skupaj lahko ustvarimo bolj krožno in vkljucu-joce gospodarstvo. Moc sodelovanja Nujnost sedanjih izzivov zahteva, da vsa podjetja, vlade, civilna družba, vlagatelji in drugi deležniki okrepijo svoje individualne in kolektivne napore. Samo prakticno sodelovanje bo pospešilo hitrost sprememb v smeri trajnostne družbe. Namen podjetništva Kot gonilna sila v ozadju gospodarske rasti, so podjetja - od malih do multi-nacionalnih podjetij - v edinstvenem položaju, da pomagajo vzpostaviti bolj pravicno, vkljucujoco in trajnostno družbo. Veliko poslovnih prvakov je že razvilo modele kro-žnega poslovanja, ki vodijo do novih priložnosti in vodstva na trgu. Transformacijske spremembe v Evropi zahtevajo, da vsa podjetja v svoje strategije še naprej vkljucujejo okoljske, socialne, eticne in dobre pristope upravljanja in da se osredotocajo na ustvarjanje skupne vrednosti. To je resnicni prispevek korporativne odgovornosti k bolj trajno-stnemu svetu. V zadnjih 20-tih letih je CSR Europe in njenih 42 nacionalnih partnerskih organizacij povzdignilo trajnost kot poslovni izziv in podprlo vec kot 10.000 podjetij, clanic teh organizacij pri vkljuce-vanju trajnosti v njihove strategije in procese. Ta prakticen pristop se bo še krepil v prihodnjih petih letih in bo usmerjen predvsem k prizadevanjem za doseganje vecjih ucinkov. Pozivamo vsa podjetja in vlade, da se nam pridružite in sprejmete ta izziv ... Inštitut za razvoj družbene odgovornosti -IRDO je podprl Enterprise 2020, MANIFEST PRIHODNOST ZA EVROPO, KOT JO POTREBUJEMO Skupna prizadevanja za bolj vkljucujoco in trajnostno družbo Pripravila: Anita Hrast, vir: CSR Europe SPREMENIMO NAŠE BESEDE V DEJA-NJA Da bi dosegli evropsko in globalno preoblikovan-je v smeri bolj vkljucujoce in trajnostne družbe, bomo navdihnili, izzvali, podprli in vkljucili naše clane, da bodo na celu sprememb in da bodo: 1. Postavili zaposljivost in vkljucenost kot prio-riteto v odbore, upravljanje in v vrednostne verige. Kako? S povecanjem strukturnih javno-zasebnih partnerstev na podrocju dela in izobra-ževanja, inovacij na delovnem mestu in podporo podjetništvu v povezavi s povecanjem zaposlji-vosti in podjetništva preko formalnega in nefor-malnega ucenja za trde in mehke spretnosti. Tako bomo prispevali k temu, da bo Evropa naj-boljše mesto za delo. 2. Spodbujali podjetja - naše clane, da bodo kot partnerji z zavezami sodelovali s skupnostmi, mesti in regijami za razvoj in izvajanje novih trajnostnih proizvodnih metod, potrošnje in preživljanja. Kako? Preko inovacij izdelkov, sto-ritev in poslovnih modelov in s sistematicnim sodelovanjem z lokalnimi vladami in interesni-mi skupinami v skupnosti. Vec-krožni pristop omejuje uporabo virov in vplivov na okolje in hkrati ustvarja nova delovna mesta in krepi gospodarstvo. 3. Postavili preglednost in spoštovanje clove-kovih pravic v središce poslovnega ravnanja. Kako? Skozi prizadevanja za odlicnejše poroca-nje, vkljucevanje deležnikov in celostno razmiš-ljanje v upravnih odborih, z izboljšanjem siste-mov upravljanja in z integriranim upravljanjem vrednostnih verig. Poslovna javnost in vlade sodelujejo za bolj vkljucujoco in trajnostno družbo s spreminjanem svojih besed v dejanja. Podjetništvo Pozivamo podjetja - majhna, srednje velika in velika, naj prispevajo k temu gibanju in postane-jo povzrocitelji sprememb, tako da: a) Vkljucijo preglednost in spoštovanje cloveko-vih pravic v standardno prakso podjetja. b) Pospešujejo uvajanje novih tehnologij in znanj za spodbujanje vkljucujocih in trajnostnih poslo-vnih modelov in da v to vkljucijo vse svoje pod-ružnice v državah in regijah, kjer poslujejo. c) Si prizadevajo za cim manjši ekološki odtis, za optimalno zaposljivost in najvecje možne druž-bene koristi v srednjih - in dolgorocnih poslovnih perspektivah. d) Vodijo in se vkljucujejo v sodelovalne platfor-me z vsemi deležniki v podporo družbenim in gospodarskim spremembam. Vlade Pozivamo evropsko, nacionalne in pod-nacionalne vlade, da podprejo ta prizadevanja s pametnimi politikami in ukrepi za krepitev nap-rednih podjetij, ki so pripravljena prevzeti svojo odgovornost na tem podrocju. Trije ukrepi politi-ke se štejejo kot kljucne prednostne naloge: a) Vlagati v strukturno sodelovanje med podjetji in formalnim / neformalnim izobraževanjem, z nizom ambicioznih ciljev in kljucnimi kazal-niki uspešnosti (KPI). b) Spodbujati inovacije in konkurencnost, da bi Evropa postala svetovno sticišce trajnostnih skupnosti, s pomocjo: - podpiranja razvoja in vpliva sodelovalnih platform; - vodenja s primeri skozi vkljucevanje okolj- skih, socialnih in upravnih vidikov v politike razvoja; - razvoja iniciativ za spodbujanje izvajanja Krožnih poslovnih modelov. c) Ustvariti politicni okvir, ki spodbuja srednje in dolgorocne pristope preko kratkorocnih ukrepov, ki urejajo trg dela, industrijske in financne trge, kot so podpora za ucinkovite pristope prožne varnosti, fiskalne politike, ki podpirajo trajnostno rast, in industrijske politike, ki spodbujajo preoblikovanje v kro-žno gospodarstvo. ENTERPRISE 2020 JE SKUPNA POBUDA: CSR Europe je vodilna evropska poslovna mreža za družbeno odgovornost podjetij. Preko svoje mreže vecjih korporativnih clanov in 42 nacio-nalnih organizacij za družbeno odgovornost podjetij združuje vec kot 10.000 podjetij in deluje kot platforma za tista podjetja, ki želijo okrepiti trajnostno rast in pozitivno prispevajo k družbi. S svojim poslanstvom, da vkljucuje družbeno odgovornost podjetij v njihovo vsakodnevno prakso, CSR Europe presega evropske meje in sodeluje z organizacijami za družbeno odgovor-nost podjetij tudi v drugih regijah po svetu. Z namenom, da bi vpeljali Manifest Enterprise 2020, CSR Europe izvaja dve evropski kampanji za podjetja: 'Znanja in spretnosti za nova delo-vna mesta' in 'Trajnostno življenje v mestih'. Za vec informacij obišcite spletno mesto www.csreurope.org. Vir: Enterprise 2020, Manifesto, CSR Europe 2015 PRIPIS UREDNIŠTVA: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornos-ti vabi vse clane, zlasti podjetja, da vkljucijo ta manifest v svoje poslovanje in nam v zvezi z njim posredujejo svoja mnenja in predloge za nadgradnjo. Predloge pošljite na naslov anita.hrast@irdo.si. Veselimo se sodelovanja z vami! Stavbe so pomenile v casu, ko so se pojavile, enega najvecjih civilizacijskih dosežkov. Kak-šen premik – iz vlažne, temacne jame v varno zavetje zidov in strehe! Dolga stoletja so jih ljudje gradili iz materialov, ki so jih našli v bliž-nji okolici. Z napredkom, ko jih je bilo vse vec in vec in so se oblikovala mesta, so se za grad-beni material preprosto uporabljale opušcene stavbe – najvecji takšni 'kamnolomi' (kajti nekoc je bila vecina stavb izgrajena v kamnu) so bili opušceni amfiteatri. A kljub vsemu se je vse skupaj še nadalje ohranjalo pretežno v okvirih rokodelstva in lokalnega okolja. Foto: Gradnja iz lesa je v vecjem delu Slovenije prava reši-tev Industrijska doba je sprožila razcvet (ce smemo temu tako reci) tudi na podrocju gradbeništva. Zaceli so se pojavljati prvi gradbeni materiali 'iz proizvodnje' - za trg. Stavbe so se vecale in množi-le, nezadržno pa je narašcalo tudi prebivalstvo in njegov 'bivalni standard'. Danes se nahajamo v situaciji, ko se cloveštvo pomika od mejnika 8 k 9 milijardam ljudi, od kate-rih jih vecina živi v stavbah, nekateri v zelo razkoš-nih in velikih, vecina pa v povprecnih. Industrija gradbenih materialov je mocna in pomembna gospodarska dejavnost, naši domovi in delovni prostori pa se vse bolj spreminjajo v avtomatizira-ne tehnološke dosežke. Govorimo, da imamo visok standard. V stavbah preživljamo vse vecji del svojega življe-nja, številka pocasi narašca od 70 odstotkov navz-gor, novejše raziskave navajajo že povprecje 90 odstotkov. V stavbah živimo, jemo in spimo, tam tudi delamo, študiramo ter preživljamo prosti cas. Naša življenja so vse bolj zapolnjena z razlicnimi obveznostmi in dejavnostmi, ki vecinoma poteka-jo v zaprtih in nadkritih prostorih, a le redko se vprašamo, kakšni so objekti, v katerih preživljamo vecji del našega casa. Mediji nas prepricujejo, da so zelo komfortni, sodobni, atraktivni, ... A v jav-nost vse pogosteje pronicajo podatki, da tudi tukaj, podobno kot pri prehrani, zdravilih, narav-nem okolju, podnebju in še cemu, stvari sploh niso tako rožnate. Poglejmo si nekaj dejstev. Energetska ucinkovitost O njej danes civkajo že vrabci po strehah. Z ured-bami jo je predpisala Evropska Unija, pa tudi lokalna zakonodaja ji, sicer z zamudami, sledi. Govorimo o varcni rabi energije, o obnovljivih virih, pametnih mrežah, ipd. Vse v smislu zmanj- ševanja porabe energije na eni strani ter povece-vanju rabe energije iz obnovljivih virov na drugi, s cimer bi naj pokrivali preostanek porabe. Zara-di energetske ucinkovitosti naše domove ovija-mo v debele sloje toplotne izolacije ter jih s pos-topkom, imenovanim 'zrakotesnost' spreminja-mo v nepredušno zaprte 'posode'. Kaj pa se v njih dobrega kuha iz menija, ki nam ga je pripra-vila gradbena industrija? Ne vedno kaj zelo dob-rega! Prvo, na kar pomislimo, ce nas nekdo ovije v debel plašc ter nepredušno zapre vse odprtine za njegov dovod, je »Zraka!!« Kako pa se to odraža v stavbah? No, tukaj govorimo o … ... kakovosti notranjega zraka. V anglešcini bomo zasledili izraz 'Indoor Air Quality', pomeni pa kakovost tistega zraka, ki ga vdihavamo v povprecju okrog 90 odstotkov našega življenja. Da je svež zrak pomemben za naše pocutje, je vsem jasno. Brez zraka težko dihamo, se slabo pocutimo in se nas lahko loti tudi glavobol. Kaj pa se dogaja, ko nam 'svež' zrak dovajajo po prezracevalnih kanalih? Vanje se radi naselijo razlicni mikroorganizmi, žuželke, celo glodavci. V njih se nabirata prah in umazanija. Zrak, ki pride do nas po teh prezracevalnih poteh, je dalec od izraza 'svež zrak' in to tudi obcutimo, z glavobo-lom, utrujenostjo, tudi boleznimi. Notranji zrak v stavbah utegne biti celo slabše kakovosti od zunanjega in to celo v industrializiranih in pro-metno obremenjenih okoljih! Teh podatkov veci-na ljudi ne pozna, jih pa mnogi obcutijo na zelo naraven nacin – z lastnim nosom ali pa se nanj odzovejo s slabim pocutjem, nižjo produktivnos-tjo pri delu, slabšo koncentracijo pri ucenju, ipd. Varcevanje z energijo od nas zahteva tudi manj uporabe umetne svetlobe, torej luci. Ja, krasno, pa jih nadomestimo z … ... naravno osvetlitvijo. Seveda pod to najprej pomislimo na naše vsak-danje sonce. Le-to nas osvetljuje z izdatnim sno-pom 10.000 luksov, ki je vir življenja. In to ne le na prostem, v naravi, tudi v naših stavbah! Pose-bno v luci že omenjenih 90 odstotkov in vec casa, ki ga preživimo v njihovi notranjosti. Naravna osvetlitev s soncno svetlobo ni le nado-mestek umetne osvetlitve in medij varcevanja, ampak je soncna svetloba tudi vir zdravja. Verja-mem, da se mnogi še spomnijo prizorov ljudi, zbolelih za skorbutom, jetiko, ipd. Vse to so t. i. 'urbane bolezni', povzrocene z neustreznimi bivališci. A tudi danes, ko so naši domovi in pisarne, šole, itd. popolnoma drugacni, splošna situacija ni veliko boljša. Zato je toliko bolj pomembno, da v naša bivališca in delovne pro-store omogocimo cim vec neposrednega vpada soncnega sevanja. Foto: Vizualizacija zdravega bivalnega okolja z veliko son-ca, svetlobe in naravnih materialov Dosežemo ga seveda z velikimi okni, ob tem pa nastajajo velike razlike glede na takšne 'malenkosti', kot so npr. stekla, ki medsebojno še zdalec niso enaka po svojih lastnostih. Razli-kujejo se po tem, koliko soncnega sevanja pre-pušcajo v prostor, pa tudi koliko toplote pozimi izgubljajo po isti poti; so razlicnih barv (kar pomembno vpliva na našo psiho in posledicno tudi pocutje), ipd. Zgodba pa na tem mestu še ni ustavljena. Ome-nili smo že gradbeno industrijo, ki nas oskrbuje z izdelki za gradnjo hiš. Casi, ko sta se v gradnji uporabljala le kamen in les, ki sta ležala na bliž-njem polju ali v gozdu, so minili! Globalna trgo-vina danes tudi globalno oskrbuje izvedbena podjetja. Ker pa je naravnih virov vse manj, nekatere smo celo že izcrpali, so gradbena pod-jetja prisiljena segati po nadomestkih in dodat-kih oziroma …. ... kemikalijah. Tukaj prihajamo na še bolj spolzek led. Upora-bljene gradbene kemikalije namrec še zdalec niso nedolžne! Vgrajene v materiale, iz katerih so zgrajeni naši domovi, delovni prostori, šole, … imajo na nas mocan vpliv. Le-tega se niti ne zavedamo, dokler se ne srecamo z zdravstveni-mi težavami, ki jih povzrocajo. Spekter slednjih pa je zelo širok, od alergij preko pljucnih in src-nih bolezni, raka, … Vonjave, ki jih nostalgicno dojemamo kot 'vonj po novem', niso prav nic prijazne ali nedolžne, saj najavljajo prisotnost lahko in težko hlapnih snovi, topil, ipd. Poleg tega pa je v zraku, ki ga vdihavamo, veliko razlicnih delcev, v zadnjem casu zelo iskan in preganjan plin radon ter snovi mikrobiološkega izvora, kot so razlicne plesni, bakterije, glivice, ipd. V trajnostni gradnji so gra-dbene kemikalije zaceli nadomešcati z naravnimi in neškodljivimi snovmi, s tem pa se ukvarjajo številni znanstveniki iz vsega sveta. Foto: Zdravi materiali v našem bivalnem okolju Ob iskanju novega bivališca, šole ali pisarne pa se pogosto tudi vprašamo: Porušiti ali obnoviti? Še do pred nedavnim je bilo rušenje zelo priljub-ljeno. Danes (ponovno) spoznavamo odlike nekaterih starih stavb, kot so naravni gradbeni materiali ter masivne konstrukcije, ki s svojo debelino še danes zadostujejo zahtevam ener-getske ucinkovitosti. Prav tako smo od stavb ponovno zaceli zahtevati trajnost, ne le trajnost-nost (ohranjanje naravnih ciklusov). Njihova pri-cakovana življenjska doba ponovno narašca, vse bolj pa se tudi zavedamo, kako nevarno je kupo-vati 'macka v žaklju' - prav nic ali veliko premalo namrec vemo o tem, kaj je skrito pod stenskimi in stropnimi oblogami, ne poznamo sestave po tleh položenih talnih oblog, pohištva, zaves, ipd. Sploh pa ne tega, kaj se bo z njimi dogajalo cez 10, 15, 20 let, ko bo naša stavba glede na prica-kovanih 50 let starosti, skoraj še mladenka. Koli-ko bomo morali vlagati v popravila zahtevnih prezracevalnih naprav, bomo sploh še dobili rezervne dele? Ali veste, da v življenjski dobi stavbe povprecno le 20 odstotkov stroškov odpade na investicijo, ostalih 80 odstotkov pa v celotni življenjski dobi porabimo za obratovalne in amortizacijske stroške, predvsem razlicna popravila. S strokovnega stališca se ta vprašanja preverja z analizami, ki jih boste zasledili pod kraticami LCA (Life Cycle Analysis) in LCCA (Life Cycle Cost Analysis). Le-te so že dokaj zanesljiv pripomo-cek za odgovor na 'prenoviti ali rušiti'. Posebno prvega bo v kratkem, ko bodo zahteve po ener-getski ucinkovitosti postale zavezujoce tudi za obstojece stavbe, vedno vec in ob odlocitvah nam bo pomoc teorije in stroke dobrodošla. Povej mi, kje živiš in povem ti ... Ne, ne 'kdo si', ampak 'kako si'. Ker v slabem bivališcu se clovek ne more dobro pocutiti! Pos-ledice slabih bivalnih razmer so lahko tudi zgo-raj omenjene bolezni, najpogosteje pa so to utrujenost, dojemljivost za virusne in druge bolezni ter zmanjšani delovna in ucna sposob-nost. Tisti, ki bi se morali najbolj zavedati škodljivosti 'bolnih' stavb za cloveka, pa niso zdravniki, ampak delodajalci. Raziskave so namrec poka-zale, da bi morali prav pri slednjih biti najvecje pozornosti deležni njihovi uslužbenci. To nazor-no prikaže shema razporeditve deležev glede na kolicino vloženih financnih sredstev med naložbo v stavbo, porabljeno energijo ter placa-mi zaposlenih v tem objektu. Zadnja postavka se namrec izkaže kot zelo prevladujoca, kar v znesku 80 odstotkov in vec. Delež naložbe v tem kontekstu postane mnogo manj pomem-ben, delež energije pa skoraj zanemarljiv. Seve-da relativno. Omenjeni izsledki pa niso osamljeni, saj vrsta drugih raziskav govori podobno: višja produkti-vnost uslužbencev na delovnem mestu, boljši ucni dosežki in zbranost ucencev, bolj zdravi in zadovoljni ljudje. Racunica je tukaj jasna: Ekologija = ekonomija Ali preprosteje povedano: pred nami je sicer res obdobje, ko bomo morali zaceti svoje domove, poslovne prostore, šole, ipd. preureja-ti v energetsko ucinkovite, saj nas bosta v to silila tako zakonodaja kot financna situacija (denarnica, ki ne bo vec zmogla bremen višjih cen energentov). A ob nacrtovanju del bomo morali temeljito razmisliti tudi o tem, v cem bomo bivali. Kakšna bodo okna, stekla, kakšne preproge, talne in stenske obloge, pohištvo, ... Razmislek, kako pristopiti k novogradnji ali pre-novi zato terja temeljit razmislek o tem, kakšna bo kakovost ustvarjenih oziroma prenovljenih prostorov, predvsem s stališca zgoraj naštetih podatkov. In v tem primeru na odlocitve ne bo smela vplivati le misel, da delamo za naše zanamce, ampak predvsem da delamo za nas same! Za naše zdravje in dobro pocutje. GBC Slovenija Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – Green Building Council Slovenia želi s svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na podrocjih trajnostne gradnje, trajnostnega raz-voja ter upravljanja nepremicnin. S ciljem pove-canja kakovosti bivanjskih, poslovnih in delov-nih prostorov vzpostavlja na celotnem sloven-skem trgu podnožje za interdisciplinarno komu-nikacijo med vsemi, ki sodelujejo v gradnji obje-ktov, med industrijo, razvojem, izobraževan-jem, projektanti, investitorji in upravljavci obje-ktov oz. nepremicnin. Združenje si prizadeva za vzpostavljanje dialoga med raziskovalno – izob-raževalno in aplikativno sfero. Cilj trajnostne gradnje je kakovost. Trajnostni objekti so gos-podarni (ekonomsko ucinkoviti), okolju prijazni in zelo obzirni do rabe virov. Za svoje uporabni-ke so udobni in zdravi ter se optimalno vkljucu-jejo v socialno-kulturno okolje. Trajnostne stav-be poleg tega dolgorocno ohranjajo svojo viso-ko vrednost za investitorje, lastnike in uporab-nike. Vec na: http://www.gbc-slovenia.si/ Slovensko združenje za trajnostno gradnjo -GBC Slovenija Stavbe so tudi naše zdravje in dobro pocutje Cetrta od suhih krav - Epifanija Avtor: Anton Komat Jezik: Slovenski Leto izdaje: 2015 Mere: 15.5 x 23 cm Strani: 231 Vezava: Mehka Cena: 25,00 € Najnovejša knjiga Epifanija ali cetrta od suhih krav je izšla letos spomladi v samozaložbi zna-nega pisatelja, raziskovalca in predavatelja Antona Komata. V njej vec avtorjev opisuje raz-licna podrocja: Dejan Steinbuch razpravlja o tukaj in zdaj, prof. dr. Anton Iglicar o sistemski teoriji in Wallersteinovih predvidevanjih o druž-benem razvoju. Prof. dr. Vesna Vuk Godina predstavlja teze o potrebnem ocetu, Jan Zobec pa govori o želvi in zajcu. Anton Komat piše o Feliksovem preludiju, prof. dr. Marko Pavliha pa o iskanju svet(lobne) enosti. Prof. dr. Boštjan M. Zupancic je napisal spremno besedo, knjigo pa zakljucil z razpravo o Celostni biti. Knjiga Epifanija ali cetrta od suhih krav je nadal-jevanje zbirke o suhih kravah, ki jo ureja prof. dr. Boštjan M. Zupancic. V preteklih letih so izšle že naslednje knjige: Prva od suhih krav, TEM-BATSU - Druga od suhih krav in Tretja od suhih krav. Ce bo suhih krav sedem, kot je bilo zapisano v svetem pismu, priporocamo, da se branja lotite cim prej, saj najbrž prof. dr. Boštjan M. Zupancic in Anton Komat s soavtorji kujeta že naslednje vsebine nadaljevanke o suhih kravah. In verjemite, preko suhih krav boste spoznali del-cek ozadja delovanja tega (ne)vidnega sveta. To prebrati vam zagotovo ne bo žal. Prva od suhih krav TEMBBATSU - Druga od suhih krav Tretja od suhih krav EPIFANIJA –CETRTA OD SUHIH KRAV Pripravila: Anita Hrast http://www.bukla.si/upload/book_media/426/426/426.jpg Foto: www.dobraknjiga.si Foto: www.bukla.si Foto: www.bostjanmzupancic.com V ostale izjave Mateja Tonina se ne bi spušcal, ampak le v trditev, s katero podpira neoliberali-zem. Le-ta samo v teoriji podpira prosti trg, v resnici pa je pod to frazo povzrocil najvecjo glo-balno unicenje narave in svobodnega trga – z najvecjo sodobno monopolizacijo. Poslovna monopolizacija ni nic boljša od dogovorne eko-nomije in tovarišijskega kapitalizma: vsi trije povzrocajo, da trg ne deluje. Svetovni trg je pod oblastjo neoliberalizma. Jav-no objavljeni podatki to povejo jasno. Švicarski raziskovalci so ugotovili, da manj kot 750 od 30 milijonov proucenih organizacij obvladuje 80 % svetovnega trga, katerega neznaten, a ne izlo-cen del je Slovenija. Samo 85 oseb ima toliko imetja kot 3,5 milijarde ljudi skupno. Droben delcek ljudi skriva v davcnih oazah tisoce mili-jard dolarjev ali evrov, ker jih za življenje ne potrebujejo. Milijonarjev je za samo 0,2 % clo-veštva. Samo 15 % cloveštva ima vsaj šest dolar-jev na dan ali 170 evrov mesecno. Skupna zadolženost cloveštva je skoraj tri krat vecja od skupnega BDP sveta; japonski dolg dosega 400 %, ameriški in kitajski okoli 220 %. Ameriški dru-žinski dolg je stokrat vecji od družinskega pri-hranka. Svetovni naravni viri in naravno okolje so pretirano uniceni in izcrpani, v veliki meri za navidezne potrebe tistih nekaj odstotkov ljudi, ki imajo koristi od neoliberalizma. Kriza izobilja unicuje delovna mesta zaradi ozkih in kratkoro-cnih namesto družbeno odgovornih meril pri odlocanju s skupnim imenovalcem 'za menoj je lahko tudi potop in svetovna vojna, otroci in vnuki me ne brigajo, samo jaz in samo ta trenu-tek in tukaj'. Poleg tega je avstrijski raziskovalec (s štirimi diplomami) v praksi pokazal uspešno delujoc nov model in objavil ugotovitev, da nihce od teoretikov neoliberalizma z 'Nobelovo' nagrado za ekonomijo ni empiricno dokazal svoje trditve, da je konkuriranje najbolj-še za dobro življenje cloveštva; ugotovil je, da je 87 % raziskav dokazalo, da cloveštvu najbolj kori-sti sodelovanje, ce ne vodi v monopole. Prav v monopole vodi sodobni neoliberalizem v praksi, vkljucno s sedanjimi okoli 30 vojnimi žarišci in glo-balno 'vojno proti terorizmu'; torej svetovna vojna tece, a ne v Evropi (ki jo predvsem cuti z valovi beguncev in s trgovino orožja). Neoliberalizem daje vse prej kot dober zgled. Zanicuje družbeno odgovornost, ki temelji na soo-dvisnosti in bližanju kar najvecji celovitosti ter odgovornosti vsakogar za vplive na družbo, to je na ljudi in naravo, cetudi je cloveštvo skozi med-narodno organizacijo za standarde ISO pred peti-mi leti sprejelo ISO 26000 in njegovo uporabo podprlo tudi z dokumenti Evropske unije, a s šib-kim odzivom na pozive, naj velika podjetja in drža-ve clanice so vzori družbene odgovornosti, ker se to izplaca in vodi iz sedanje krize. Vzrok sedanje krize pa je prav neoliberalisticna monopolizacija namesto tržnih odnosov enakopravnosti. prof. ddr. Matjaž Mulej, Maribor Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej K clanku 'To je moja služba' v casniku Vecer v soboto, 4. aprila 2015 Gospod Ketiš, ker je moj brat hodil na teh-nicno gimnazijo, poznam še eno anekdoto iz 'vaše' šole, za katero morda celo ne veste in jo boste lahko dodali k svoji zbirki šalji-vih zgodb. Ta pa je, da so vaši dijaki na enem od hodnikov dodali v loncek posajeno marihuano, ki jo je cistilka kar nekaj casa pridno zalivala? Brat sicer tega ne more potrditi, ker je zgodbo slišal in ne doživel. Veste kaj o tem, ali je to samo zgodba? Težko recem. Sam za to nisem slišal, dopušcam pa možnost, da bi zgodba lahko bila resnicna. Sam marihuane ne bi prepoznal. Ce so dijaki to res storili, so zame pravi »frajerji.« Tudi, ce bi vedel za to, jih ne bi kaznoval. Knjiga 'V mojem slogu' je vaša prva knjiga. Kako ste se pocutili ob izidu knjige? Ste imeli kakšne pomisleke, glede na to, da o marsikomu spregovorite zelo iskreno, torej, ne vedno v najlepši luci? Vesel sem bil izdaje, vendar brez posebne evfo-rije. Tudi nisem v zvezi z njo nikogar castil. Mor-da mi ne boste verjeli, vendar nimam nobenih težav, o kom karkoli napisati, ce je zgodba res-nicna in ce je clovek o katerem pišem, zadeve zavestno tako vodil. O nesporazumih, napacnih odlocitvah in nerodnostih posameznikov ne pišem. Nikogar ne žalim. Nekateri kolegi so me vprašali, ce se ne bojim tožb. Odkrito? Ne. Naj-prej sem pomislil na to, kako bi se, po taki tožbi, knjiga šele prodajala. Marsikdaj vas je smisel za humor rešil iz zagate, tu in tam pa ste si na racun humorja nakopali dvomljive poglede in celo kakšno zamero. Ste kdaj obžalovali uporabo humor-ja? Nikoli, ceprav so bile moje težave na zagovoru magistrske naloge ocitno povezane z mojim napa-cno razumljenim humorjem. Humor me je vedno reševal, kadar sem imel težave in najbolj zabaven sem bil, kadar sem bil pred najtežjimi problemi. Všec mi je anekdota iz casa študija. Na ust-nem izpitu je profesor na vaše odgovore ves cas komentiral: »To ste že povedali« in cez cas znova »To ste že povedali«. Ko ste imeli dovolj, ste pri odgovoru rekli: »Kot kaže, sem že vse povedal.« Povejte, kaj je sledilo? Je profesor sploh razumel cinizem v vašem komentarju? Niti ne. Ocitno je bil raztresen ali senilen in je morda res pozabil, kar sem mu že povedal. Intervju: IVAN KETIŠ V njegovem slogu ... Ivana Ketiša, nekdanjega ravnatelja Srednje elektro-racunalniške šole v Mariboru (SERŠ), v kateri je ravnateljeval 29 let, sem spoznala na enem od sestankov inštituta IRDO. Gospod Ketiš je popestril naš sestanek v skladu z naslovom njegove avtobiografije – v svojem slogu, zaradi cesar je sestanek trajal dlje casa, a je bil zato poln smeha. Podaril mi je svojo knjigo - biografijo, o kateri govori ta intervju. V knjigo sem najprej lepila listice z namenom, da bom o kakšni anekdoti postavila dodatno vprašanje ali dogodek izpostavila v intervjuju. Kmalu pa se je zgodilo, da je bilo nalepljenih listicev prevec. Knjiga nudi tocno to, kar obljublja: na kriticen, a hkrati duhovit nacin opisuje dogodke in osebe iz avtorjevega življenja in je zrcalo casa in krajev, ki jih avtor v danem trenutku opisuje. Pripravila: Darija Lorbek Foto: Boštjan Lah; naslovnica knjige: Helena Ketiš Založba: Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo Ivan Ketiš In kako ste si privošcili zdravnika, ki je za dijake izvedel tecaj prve pomoci. Ce smo iskreni, ste ga vzeli le za besedo, da v koli-kor bi bilo v njegovi moci, bi šoli izstavil racun z nižjim honorarjem za opravljanje tecaja. Kot pravite. Ce pa je prisegal, da bi storil vse, kar je mogoce, ce ne bi bila nad njim vsemogocna Zdravniška zbornica. Na enak nacin kot jaz zdrav-nika, si je žena privošcila prodajalca avtomobi-lov, ki je prisegal, da bi, bog mu je prica, storil vse na svetu, da nama zamenja del na najinem avtu, vendar ga nima. Žena se je na to izjavo skli-cevala, ko mu je rekla, da naj vzame nov del iz avta, razstavljenega v salonu. Prodajalec ni imel vec izhoda. Kakšni so bili odzivi tistih, ki so se prepoz-nali v vaši biografiji? Ni bilo jeznih odzivov, ki bi prišli do mene. Ce so jih zadržali bralci zase, so se, ali z zapisi strinjali, ali pa zavedali, da je vse, o cemur pišem, tudi res. Moja sestra se je, po nakljucju, srecala s predsednikom komisije na mojem zagovoru magistrske naloge. Ko je ugotovil, s kom se pogovarja, ji je rekel, da mi naj pogovora z njim ne omenja. Rekel ji je še, da ga jaz tako sovra-žim, da se tudi z njo ne bom vec pogovarjal. Sli-šal je, da sem o njem celo pisal v svoji knjigi, ven-dar tega ne misli brati. Ta moj zagovor in njego-vo vlogo v njem podrobno opisujem v svoji knji-gi. V resnici ga ne sovražim. Dalec od tega. Samo pomilujem. Zelo odkrito ste ovrednotili tudi delo vseh ministrov za šolstvo, ki so se zvrstili v casu vašega ravnateljevanja. Kaj bi o delu trenut-nega ministrstva za izobraževanje lahko povedali danes? Nic slabega pa tudi nic dobrega. Vlade se menja-jo hitreje kot nov clovek na celu ministrstva dojame sistem. Poleg tega pa se tudi v okviru iste vlade ministri/ministrice za šolstvo tako hit-ro menjajo, da ne bi tvegal zapisa o trenutnem ministru/ministrici, saj bo lahko ob izdaji tega intervjuja že bivši/bivša. Danes postajajo minis-tri za šolstvo tudi ljudje brez referenc in potreb-nih izkušenj, taki, ki jih v svoji šoli sam ne bi vzel niti za pomocnika/pomocnico. Minister bi moral dati prednost stroki pred politiko. Najbli-žje temu je bil dr. Slavko Gaber, najbolj oddal-jen dr. Žiga Turk. O svoji šoli in svojih dijakih pišete s pono-som. Ce bi lahko izpostavili tri dogodke, na katere ste najbolj ponosni, kateri trije bi to bili? Na dosežke dijakov v raziskovalni dejavnosti, ki so dosegli vrhunec z dvema prvima mestoma na svetu na tako zahtevnih podrocjih kot sta elektronika in robotika. Kolikor mi je znano, prvic in nikoli vec v zgodovini Slovenije. Pono-sen sem tudi na vpetost dijakov v promocijo šole. Dijakinja je izdelala tehniško zahtevno in atraktivno šolsko spletno stran, vrsta dijakov je izjemno uspešno samostojno predstavljala našo šolo in njene programe v osnovnih šolah. O tem pricajo dopisi osnovnih šol, v katerih pišejo, da bi si jih želeli kot pedagoge nekoc v svojih vrs-tah. In kot tretje bi izpostavil njihov pogum ob soocenju z morilcem na zaporniškem dopustu. Nekaj med njimi je z njim na videz sodelovalo, drugi so obvestili policijo. O teh dogodkih so porocali vsi slovenski mediji. Proti koncu knjige ste napisali, da priprav-ljate še dve novi knjigi. Kako poteka pisanje knjig in o cem bosta knjigi govorili? Svoje prioritete sem spremenil in sem namesto zakljucka dveh knjig 'Raziskovanje soncnega sis-tema z avtomatskimi plovili' in 'Zakaj so Sovjeti izgubili tekmo za Luno' napisal nadaljevanje obstojece avtobiografske pod naslovom 'Živeti v Mariboru in sanjati o vesolju'. Obe bom poskušal izdati v naslednjem letu. Omenjena nova mari-borska knjiga pa bi naj izšla letošnjega junija. Razlog za spremembo prioritet so bili številni dopisi ljudi, ki jih omenjam v knjigi pa tudi dopisi drugih, ki so jo samo prebrali. Prvi so razocarani, da nisem v prvi knjigi pisal tudi o tem in drugem, oboji pa so mi sugerirali, da opišem še ta in ta dogodek in mi posredovali natancnejše podatke o ljudeh in dogodkih, ki ji omenjam v prvi knjigi. Prvih petdeset strani govori o Mariboru, enako kot prva knjiga, v zadnjem delu pa so namesto mojih govorov še moji prispevki za Pisma bral-cev; med njimi tudi taki, ki si jih nista upala obja-viti ne Vecer in ne Delo. V srednjem delu knjige opisujem zanimive dogodke, ki sem jih doživel od svojega rojstva pa vse do upokojitve. Med poglavji so tudi politika, vera in seveda razisko-vanje vesolja, ki ga spremljam vse od osnovne šole dalje. Prednost dajem zabavnim dogodkom, humorju in anekdotam, tako da bodo nekateri od njih nasmejali bralce kot so jih tudi v prvi knji-gi. Pripravljam pa še knjigo otroških izrekov. Pri samo dveh vnukinjah in slabem odzivu mojih e-kontaktov gradivo pridobivam prepocasi. Trenu-tno ga imam morda za vsega 50 strani v knjigi. Premalo! Zelo ste aktivni. Mislim, da vaši bralci že komaj cakajo izid druge knjige. S cim se še poleg pisanja knjig ukvarjate sedaj, ko ste v pokoju? Sem clan svetov treh zavodov; 2. gimnazije Mari-bor, TŠC Maribor in svojega bivšega SERŠ, v kate rem sem celo podpredsednik organa upravljan-ja. Politicno sem aktiven v stranki DeSUS. Sem tudi v Nadzornem svetu Železnicarskega šahov-skega kluba Maribor. V tem klubu sem tudi rezervni igralec 2. ekipe. Sem clan inštituta IRDO in na lanski konferenci sem bil moderator neka-terih predavanj in eden od recenzentov strokov-nih prispevkov. Vsak teden sem kak dan, vcasih tudi vec dni z vnukinjama, starima 6 in 5 let. Gospod Ketiš, pri pisanju in ostalih aktivnos-tih vam še naprej želimo veliko uspeha! Povejte nam še, kako oz. kje lahko bralci kupijo vašo knjigo. V vsaki knjigarni po ceni 15 € za knjigo in pri meni za ceno 10 €. Pri meni jo narocite preko telefona 041 767 192 ali preko e-pošte: ivan.ketis@guest.arnes.si. Z nakupom pri meni dobi kupec tudi posvetilo. »Prof. Ketiša poznam desetletja kot dobre-ga in duhovitega cloveka. Takšna je tudi njegova knjiga.« — mag. Boris Sovic, univ. dipl. ing. el., predsed-nik uprave Elektro Maribor, nekdanji župan in veleposlanik RS v Izraelu »Drznil sem si uporabiti tri stavke, ker so na svetu vedno tri dobre stvari in ena izmed teh je tvoja knjiga, zato jo v prebiranje priporocam vsem. Knjiga na duhovit in avtorju karakteristi-cen nacin opisuje posamezne dogodke iz avtor-jevega življenja. Ob prebiranju se nasmejemo, hkrati pa se tudi zamislimo, saj so opisani dogodki neke vrste zrcalo tistega casa, oziroma trenutka, hkrati pa prikažejo nacin razmišljanja akterjev, predvsem pa bralcu pokažejo, da je mogoce tudi neprijetne trenutke prestopiti na lahkoten nacin. Preprican sem, da bo knjiga zanimiva za vse, še posebej pa tistim, ki smo živeli v casu in prostoru avtorjevega življenja.« — dr. Ivan Rozman, nekdanji rektor Univerze v Mari-boru Podjetje MiDS je razvilo mobilno aplikacijo iHelp. Gre za aplikacijo, ki rešuje življenja. Kako deluje aplikacija? Aplikacija iHelp z le enim dotikom na pametni telefon od 6 do 10-krat skrajša cas reševanja ponesrecenca in s tem povecuje možnost preži-vetja, saj pošlje SOS-sporocilo s podatki lokacije, nesrece in pomembnimi zdravstvenimi podatki uporabnika, obvesti prijatelje, družino in vse uporabnike iHelpa, ki so v neposredni bližini, ter sproži klic na številko 112. Poleg tega vodi tudi skozi temeljne postopke oživljanja in išce lokaci-jo najbližjih avtomatskih eksternih defibrilator-jev. Ce sem prav razumela, je aplikacija namen-jena tistim, pri katerih je tveganje, da doži-vijo nenadni srcni zastoj vecje saj z aplika-cijo priklicejo najbližjo pomoc. Hkrati pa je namenjena vsem ostalim, saj nas aplikacija vodi skozi postopke nudenja pomoci in lah-ko v primeru, da smo prica nesreci, ali smo v bližini nekoga, ki je doživel kap, srcni zas-toj, cloveku pomagamo. Tako je. Cilj projekta iHelp je združiti ljudi z zna-njem prve pomoci, prijatelje, družino, reševal-ce, laike in organizacije v varnostno mrežo, zno-traj katere bo reševanje mogoce prej kot v štirih minutah. Ekipa nujne medicinske pomoci namrec le redko nudi pomoc v manj kot štirih minutah od prejema klica na pomoc, po štirih minutah pa zac-nejo možganske celice odmirati. Nam lahko podate primer uporabe aplikaci-je? V situaciji, ko potrebujemo pomoc s pritiskom na gumb »NA POMOC« aktiviramo iHELP mobil-no aplikacijo. Aplikacija nas vpraša: »Kakšen je problem?«. Uporabnik izbere odgovor in pritisne na gumb »NAPREJ«. Aplikacija nas vpraša: »Kje se nahajamo?« Imamo na izbiro prednastavljene lokacije (sem doma, v službi, v šoli, pri starših…) izberemo lokacijo in nato pritisnemo na GUMB: klici 112! Poleg vzpostavitve povezave s številko 112, aplikacija avtomatsko pošlje tudi SOS alar-mno sporocilo družini, prijateljem, reševalcem in vsem iHELP uporabnikom aplikacije v radiju 300 metrov. Ko iHELP uporabnik prejme SOS sporoci-lo in se nanj odzove, se mu na mobilnem telefo-nu prikaže zemljevid z vrisano lokacijo najbližje-ga defibrilatorja, lekarne, bolnišnice, lokacijo ponesrecenca ter osnovni podatki o ponesrecen-cu (starost, spol in morebitne bolezni, vrsto zdravil, ki jih uživa, alergije, ...). Ko reševalec pri-spe do ponesrecenca mu iHELP aplikacija nudi navodila za oživljanje (TPO) v besedi in sliki. Kakšna pa je statistika umrljivosti zaradi nenadnega srcnega zastoja v Sloveniji? V Sloveniji vsako leto zaradi zastoja srca umre skoraj 2.000 ljudi (5-6 ljudi na dan), saj se bolni-ku pomoc ne nudi pravocasno. Kako pomembno je, da cloveku, ki je doživel srcni zastoj, cim prej nudimo pomoc? Pri nenadnem srcnem zastoju je hitro ukrepanje kljucnega pomena, saj po 4 do 5 minutah brez izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) pride do trajnih okvar v možganih. V kolikšnem casu clovek, ki je v stiski in uporablja aplikacijo, prejme pomoc? iHELP sistem ob aktivaciji SOS alarma preveri koliko iHELP uporabnikov je v radiju 500 ali 1000 metrov od ponesrecenca in avtomatsko pošlje vsakemu SOS alarm. iHELP sistem avtomatsko tudi pošlje nujnim kontaktom od ponesrecenca SMS alarm. Prihod do ponesrecenca je odvisno od hitrega odziva na alarm in od oddaljenost do ponesrecenca. Imate morda podatek, koliko ljudi uporablja vašo aplikacijo in podatek, koliko intervencij je bilo na podlagi aplikacije? V naši varnostni mreži je trenutno preko 19.000 uporabnikov. Okoli 30 % je reševalcev – zdravni-ki, gasilci, bolnicarji, zdravstveni tehniki, prosto-voljni gasilci, laiki, ki želijo pomagati in drugi. Poslali smo že vec kot 3.400 test SOS alarmov. Kako je zorela ideja o projektu iHelp? Ideja o projektu iHELP je nastala leta 2011. Pret-resljiva statistika bolezni srca in ožilja je pricela porajati vprašanja in razmišljanja na kakšen nacin širši množici ponuditi oziroma omogociti dostopnejšo, predvsem pa hitrejšo pomoc, ki je kljucna pri zagotovitvi preživetja. Za realizacijo projekta je bila izbrana skupina strokovnjakov iz razlicnih podrocij delovanja. Cilj projekta iHELP je znižati trenutno visoko stopnjo umrljivosti v primeru nenadnega zastoja srca, povecati infor-miranost o možnih nacinih pomoci žrtvam srcne-ga zastoja, izboljšanje mreže defibrilatorjev v Sloveniji kot tudi nacina družbeno odgovornega komuniciranja. V mesecu maju se širimo v Bol-garijo in na Hrvaško. Aktivnosti smo priceli tudi že v Avstriji, z zbiranjem podatkov lokacij defibri-latorjev in bolnišnic. Priceli ste tudi z akcijo 'Srcu prijazna obci-na', pri cemer obcina pridobi iHelp status. Kaj mora obcina storiti za pridobitev tega statusa? V projekt je vkljucenih že 22 obcin, delamo pa na tem, da jih bo seveda še vec. Predpogoj za pri-dobitev naziva je, da obcina poskrbi za vecjo var-nost svojih obcanov preko iHELP mobilne apli- kacije. Obcine, ki jih vodijo župani, katerih poglavitna skrb je dobrobit in varnost njihovih obcanov, lahko obcanom omogocijo brezplacni iHELP paket VARNOST 300. S tem pridobijo +400 % vecjo varnost, saj nadgradnja aplikacije omo-goca: dodajanje 5 nujnih kontaktov, SMS alarmi-ranje nujnih kontaktov, radij alarmiranja iHELP uporabnikov do 300 metrov (varnost se poveca za 200 %). Obcani pridobijo vecjo varnost, hitrej-šo pomoc, lokalno povezovanje v nujnih prime-rih, znanje, informacije koliko uporabnikov jim lahko pride pomagat, izobraževalno vsebino prve pomoci, kje so najbližji defibrilatorji in kje se nahaja bolnišnica, zdravstveni dom ali lekar-na. Zakaj ste se odlocili, da pravzaprav podarite posameznikom brezplacno aplikacijo? Želimo, da je aplikacija dostopna cim vecjemu številu uporabnikov in da s tem naredimo tudi nekaj dobrega za skupnost. Naš cilj, poleg zniža-nja trenutno visoke stopnje umrljivosti v prime-ru nenadnega zastoja srca, je tudi izobraževanje ljudi, da se ne bodo bali pomagati, saj bodo imeli znanje. Vkljucujemo se v razlicne dobrodelne akcije, povezujemo ljudi preko naših socialnih omrežij, saj želimo, da iHELP resnicno postane to, kar pove že samo ime – 'Jaz pomagam'. Ne le takrat, ko gre za naše življenje, temvec kakršno-koli pomoc clovek potrebuje. Želimo dvigniti zavest med ljudmi, da bodo solidarni in imeli posluh za stisko soljudi. V mesecu aprilu letos ste ob svetovnem dnevu zdravja posameznike vabili, da preiz-kusijo svoje znanje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabe defibrilatorja. Kako je šlo? Dogodek smo organizirali skupaj s ŠUS Eurofit-nessom, ki je prvi srcu prijazen športni center v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili tudi nekaj slovenskih estradnikov, ki so se z veseljem odz-vali našemu povabilu in osvežili svoje znanje temeljnih postopkov oživljanja ter se spoznali z defibrilatorjem, veseli pa smo bili tudi odziva medijev, ki so pomemben dejavnik pri širjenju besede o iHELPU med ljudmi. Foto: Neisha, Jakob Kapus in Robert Roškar so obnovili svoje znanje temeljnih postopkov oživljanja in postali iHELP junaki Za vec informacij o mobilni aplikaciji iHelp obiš-cite spletno stran: http://www.ihelp.si/ ali iHelp Facebook stran, lahko pa tudi pišete na info@ihelp.si. Intervju: ANDRAŽ OGOREVC, ustanovitelj in direktor podjetja MIDS inteligentno reševanje življenj d.o.o. iHELP -mobilna aplikacija, ki rešuje življenja V Sloveniji vsak dan zaradi zastoja srca umre 5-6 ljudi, to je okoli 2000 ljudi letno. Marsikateri med njimi bi srcni zastoj preživeli, ce bi pomoc prejeli pravocasno. Pri srcnem zastoju o življenju odlocajo minute, reševalno vozilo pa do cloveka v stiski vcasih potrebuje tudi do 11 minut. 74 % srcnih zasto-jev se zgodi vprico laicnih ocividcev, vendar ti velikokrat »zmrznejo pod pritiskom«, ali ne vedo kako ravnati, marsikoga pri nudenju pomoci ustavijo tudi zakonski predpisi in strah pred posledica-mi. Pogovarjali smo se z Andražem Ogorevcem, ustanoviteljem in direktorjem podjetja MIDS inteli-gentno reševanje življenj d.o.o., ki pravi, da bi nas pri nudenju prve pomoci osebi, ki jo potrebuje, morali voditi notranji vzgibi, naša dobrosrcnost in želja pomagati drugim, kar je vsekakor lažje, ce imamo informacije in nekoga ali nekaj, ki nas pri nudenju pomoci ves cas vodi. V intervjuju predsta-vljamo aplikacijo iHelp, ki dejansko rešuje življenja. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Arhiv iHELP Andraž Ogorevc Martina pozdravljena! Spoznali smo se, ko te je direktorica Inštituta IRDO Anita Hrast povabila k sodelovanju pri nastanku bio-grafije prof. ddr. Matjaža Muleja z naslo-vom Življenje je ucitelj, od figalam do druž-bene odgovornosti. Res je. Povabilo k soustvarjanju biografije je padlo kot strela z jasnega, vendar tukaj ni bilo kaj veliko za premišljevati. Izziv sem seveda sprejela. To je vsekakor priložnost, ki je clovek ne dobi kar vsak dan, še posebej ne v mojem primeru. Rišem namrec izkljucno za svojo dušo ter tu pa tam za svoje bližnje. Z mojim ustvarja-njem je tako seznanjen ozek krog ljudi, a prav v tem krogu ljudi se je našla tudi sostanovalka Monika Rajšp, ki me je priporocila za izdelavo karikatur. Od tu dalje pa se je v bistvu vse zelo hitro odvilo, tudi zaradi casovne omejitve. Ali te je vabilo k sodelovanju pri nastanku knjige presenetilo, glede na to, da se z risa-njem (karikatur) trenutno ne ukvarjaš pro-fesionalno. Je to zate pomenil svojevrsten pritisk? Da, vsekakor je bilo to presenecenje, saj le malokdo ve, kaj pocnem v prostem casu. Je pa definitivno razlika ali delaš zase ali za drugega. Ce delaš sam zase, se trudiš doseci zgolj svoja pricakovanja. Ce delaš za drugega, pa je potreb-no izpolniti pricakovanja drugega. To pa je lah-ko še velik izziv, saj nimamo vsi enakega okusa. Kar se meni zdi dobra ideja, ni nujno, da se bo zdelo tudi nekomu drugemu. Tako da malo nape-tosti je pri delu vsekakor prisotne, kar ni nujno slabo. Menim, da se vsak, ki se trudi, da bi kvalite-tno opravil svoje delo, sooca z nekakšne vrste pri-tiskom. To je zgolj pokazatelj tega, da ti ni vseeno in da resnicno želiš izpolniti svoja pricakovanja in pricakovanja drugih. Koliko casa približno potrebuješ za eno kari-katuro? Kolikor sem te spoznala, si zelo natancna, pravzaprav perfekcionistka. Za obcutek: tisto kar se vidi kot koncen izdelek na listu, je v resnici le majhen delcek ustvarjanja. Koncni izdelek in zacetno idejo po navadi locuje veliko število skic študije obraza, umestitve figu-re v prostor, itd. Faza razvijanja in iskanja ideje za izvirno karikaturo je proces, ki vzame najvec casa. Zacetna ideja tako nikoli ni enaka koncne-mu izdelku. Sami vemo, da dobre ideje potrebu-jejo cas, da dozorijo. In tako je tudi pri meni. Najveckrat se mi miselna blokada sprosti ravno takrat, ko odložim svincnik in se lotim drugih opravil. Vcasih se mi dobra ideja porodi tik pred-no zaspim, ko se rekreiram, ko kuham, vcasih pa niti v sanjah nimam miru. To je proces, ki lahko traja kar nekaj dni. Karikatura zahteva svoj cas. Karikatura: prof. ddr. Matjaž Mulej predava Kdaj si zacela risati karikature, kaj zate pomeni risanje? Kako si razvila slog? S karikaturo se ukvarjam zadnja tri oz. štiri leta, pred tem pa imam za sabo bogato zgodovino portretiranja. Karikatura je bila na tem mestu nekako logicno nadaljevanje mojega ustvarjanja. Portreta sem se v nekem trenutku navelicala, saj mi ni vec predstavljal izziva. Karikatura pa mi na drugi strani predstavlja svojevrsten izziv, saj dopušca veliko manevrskega prostora, ki ga por-tret ne. Še vedno razvijam slog in se ucim. Ob ustvarjanju karikature sem vcasih deležna veliko ustvarjalnega duha, spet drugic pa me lahko spravi ob pamet. Ko me bo nehala spravljati ob pamet, bo verjetno napocil cas, da zamenjam plošco. Morda se zacnem ukvarjati s peko slašcic (nasmeh). Povedala si, da si samouk. Kako sploh pote-ka proces risanja karikatur? Je težko narisati osebo, ki je nisi spoznala v živo? Naceloma za izdelavo karikature povsem zadoš-cajo fotografije. Najpomembneje je, da so obraz-ne poteze iz njih dobro razvidne. Je pa res, da nekaterih stvari iz fotografij ni moc razbrati, kot so to na primer mimika obraza, gestika. Tudi tak-šne gibe je možno do neke mere ponazoriti s karikaturo predvsem pri osebah, ki imajo kakšen tipicen izrazit gib, ki jih znacilno opisuje npr.: skljucena hoja, neprestano trzanje z obrvmi itd. Sam proces izdelave karikature tako zahteva veli-ko opazovanja in igranja s potezami. Je pa res, da sem vedno pred dilemo, kako dalec lahko grem z drznostjo, kadar rišem za drugo osebo. Ne prena-ša vsak dobro šale na lasten racun, prav zato pazim, da sem do neke mere vedno 'vljudna' pri izdelavi. Ampak veš, zares izvirna in drzna karika-tura je kot noro dober stand-up. Smešen je na tuj racun, na lastnega pa lahko malo zaboli. Karikatura: Športnik prof. ddr. Matjaž Mulej Imaš morda tudi kakšnega vzornika na tem podrocju? Vzornika ravno ne, me pa navdihujejo posamez-na dela. Zares navdušena sem nad karikaturami, ki premorejo dobršno mero drznosti. Pred njimi se globoko klanjam. Se je že zgodilo, da sem jokala od smeha, ko sem videla karikaturo, ki je bila tako izvirna, unikatna. Prav takšna dela so veter v jadra mojemu ustvarjanju. Kaj takšnega bi si želela tudi sama ustvariti. Karikatura: prof. ddr. Matjaž Mulej, castni obcan Za koga rišeš karikature? Karikature rišem predvsem za lastno dušo. Tu pa tam me kdo uspe prepricati, da narišem kakšno za koga drugega. Vendar sem pri tem vedno v zagati, da ne bi koga slucajno nenamerno razo-carala ali užalila. Rada imam drznost, vendar si le-te ne želim privošciti, ko gre za druge. Ceprav po drugi strani pa v življenju zmagujejo prav tisti, ki si upajo biti drzni. Ravno zato pa se na papirju najbolj 'izživim' ravno takrat, ko se mi ni treba ozirati na nikogar. Boš svoj talent še naprej razvijala? Razvijala ga bom tako dolgo dokler bom ob tem cutila zadovoljstvo in užitek. Ko mi bo zmanjkalo zagona pa bom energijo usmerila kam drugam. Ampak zaenkrat me to ne skrbi, saj se mi po gla-vi podi prevec idej, da bi jih kar tako opustila. Je pa res, da pridejo vcasih obdobja, ko enostavno ne najdem pravega 'klika' in pospravim svincnik v predal. Najdlje me je tako obdobje držalo dobro leto. V tistem letu nisem narisala niti ene same crte, ker enostavno nisem našla volje. Zdaj sem ok. Ali lahko pricakujemo, da se boš z risanjem, pa morda ne le karikatur, pricela ukvarjati profesionalno? O tem zaenkrat prav gotovo ne razmišljam. Ne želim namrec, da moj hobi preraste v vsakdanjo rutino, tempirano z roki ter takšnimi in drugacni-mi zahtevami. Risanje mi je vedno predstavljalo sprostitev in užitek. Nisem prepricana, koliko sprostitve in užitka bi še obcutila, ce bi svoje delo podredila zahtevam drugih. Po drugi strani pa ne moremo nikoli gotovo vedeti, kaj nam pripravlja življenje in kam nas na koncu odnese. Karikature prof. ddr. Matjaža Muleja so objavlje-ne v knjigi - biografiji Življenje je ucitelj, od figa-lam do družbene odgovornosti, prof. ddr. Matja-ža Muleja, ki jo lahko narocite na Inštitutu IRDO. Narocila: darija.lorbek@irdo.si ali info@irdo.si. Pohitite z narocilom, kolicine so omejene! Intervju: Martina Voga Drzna karikatura je kot noro dober stand-up Martina Voga je medijska komunikologinja (dipl. 2011) in organizatorka poslovanja v welness deja-vnosti (dipl. 2014). Je skromna oseba, rada se ukvarja s športom (tek in joga) in hodi na dolge spre-hode ob Dravi. Poleg tega pa zelo lepo riše. Za biografijo zasl. prof. ddr. Matjaža Muleja je narisala tri karikature, ki povedo vec kot tisoc besed. Karikature so mocne in energicne, kot bi bile žive. Mar-tino smo povprašali o njenem talentu in procesu nastajanja karikatur. Pripravila: Darija Lorbek, foto: Arhiv Martina Voga Martina Voga Karikature Martine Voga so namenjene razlicnim prilož-nostim. Narocila za knjigo sprejemamo na darija.lorbek@irdo.si ali info@irdo.si. ALI STE VEDELI? Da se zaloge pitne vode krcijo. V 20. stoletju se je število prebivalcev potrojilo. Kaj to pomeni za porabo vode? Poraba vode se je povecala za 6 krat. Do sredi-ne stoletja bo še vec prebivalstva, vecina se jih bo rodila v državah, kjer cutijo pomanjkanje vode že sedaj. ALI STE VEDELI? Milijone ljudi po svetu živi z manj kot 10 litrov vode na dan. Zaradi kontaminirane vode je bilo v lanskem letu 25 milijonov beguncev. Po poda-tkih Združenih narodov vsakih 15 sekund umre 1 otrok zaradi okužbe povezane z vodo. 1 od 3 ljudi živi v neustreznih higienskih razmerah. 1 od 5 ljudi nima dostopa do pitne vode. VSAK PREBIVALEC SLOVENIJE V POVPRECJU PORABI 150 LITROV VODE NA DAN.. Pomanjkanje vode je resen problem po celem svetu. Pomanjkanje podtalnice pomeni manjši pridelek žit, kar povzroci pomanjkanje hrane in rast cen hrane. Pomanjkanje vode kmalu povzroci lako-to. In kaj vse to pomeni? Naš planet je žejen. Industrija je žejna, kmetijstvo je žejno. UKREPI ZA VARCEVANJE Z VODO Mnogi ne vedo, da varcni pomivalni stroji pora-bijo precej manj vode, kot ce bi posodo prali rocno, saj porabijo od 10-15 litrov vode za eno pranje. Varcni pomivalni stroji so tudi energet-sko ucinkovitejši in je lahko prihranek do 20 % pri energiji. Kozarca, ki ste ga enkrat uporabili za pitje vode, ni potrebno takoj pomiti. Odlagajte ga na dolo-ceno mesto ali ga oznacite, da se bo vedelo, da je vaš. Isti kozarec tako lahko uporabljate cel dan. Ko kupujete stranišcno školjko, izberite tisto, ki omogoca izpiranje na dva nacina in kjer lahko sami naravnate kolicino vode. Novi splakovalni-ki stranišcne školjke imajo tipki 'zacetek' in 'konec', ki omogocata prekinitev splakovanja v želenem trenutku. Vprašajmo se, ali je res potrebno prav vsak kos perila, ki smo ga enkrat oblekli, dati v umazano perilo in ga oprati. Smo obsedeni z obcutkom sterilno cistega in dišecega po mehcalcu, s katerim znamo vcasih pretiravati? Umivamo oblacila, ko boben pralnega stroja še ni poln? Oblacila, ki jih nismo umazali ali spotili, lahko obesimo na svež zrak, da se prezracijo. Manj umazano perilo pa operemo na skrajša-nem programu. Tako se bodo oblacila tudi manj unicevala. Ce damo v boben premalo oblacil, se ta ne bodo tako ucinkovito oprala, kot ce je boben optimalno poln, saj med oblacili ne pride do potrebnega trenja, ki pomaga oprati trdovra-tnejše madeže. Ste eden izmed tistih, ki pustijo, da voda tece, medtem ko se milite, šamponirate lase ali umi-vate zobe. Ce vode ne zapiramo, lahko v petih minutah prhanja porabimo tudi do 140 litrov vode, pri kopanju v kadi pa kar 250 litrov. Vmes zaprite vodo, namesto kopanja, izberite prhanje. Vodo, s katero smo oprali sadje in zelenjavo in vodo, ki smo jo zamenjali v akvariju, lahko upo-rabimo za zalivanje rož. Tisti s hišo lahko v za to namenjenih posodah zbirajo deževnico. Ta je mehkejša in za rože prijaznejša kakor voda iz pipe. Vrtove in rože zalivajte zgodaj zjutraj ali zvecer, ko je izhlapevanje vode manjše. Avtomobil odpeljimo v avtopralnico, saj tam porabijo manj vode, kot ce avto operemo doma. Na spodnji povezavi lahko izracunate povprec-no porabo vode v primerjavi s prebivalci Ljublja-ne ali Slovenije. Vir: http://www.primavoda.si/poraba-vode#povprecna-poraba Ko imamo opraviti s porabo vode, vedno imejte v mislih naslednje: PORABI MANJ. VEC VARCUJ. VEDNO POMISLI. ZDAJ VESTE! O VODI Voda je del nas in predstavlja 60 % telesne mase, 70 % možganov, 80 % krvi. Brez hrane lahko preživimo skoraj cel mesec, medtem ko brez vode ne moremo preživeti niti en teden. Voda, ki je bil na Zemlji že pred nekaj milijoni let, je tukaj še danes. Voda pokriva vecji del površine našega planeta. A le 3 % je pitne vode, pa še ta je v vecini ujeta v ledenikih. Manj kot 1 % pitne vode je na razpolago ljudem. Foto: zcool.com.cn ALI STE VEDELI? Da se cetrtina pitne vode v gospodinjstvih porabi za spiranje stranišcne školjke. Za 1 spiranje porabimo do 10 litrov pitne vode. Za eno pranje perila porabimo 50 litrov vode. Za eno rocno pranje posode porabimo 60 litrov vode. Za vsako minuto tuširanje porabimo približno 10 litrov vode. Za umivanje zob porabimo do 15 litrov vode, ce ne zapremo pipe in manj kot liter, ce pipo zapre-mo. Foto: Vera Kratochvil, slika spodaj: CC0 Public Domain VSAK PREBIVALEC SLOVENIJE V POVPRECJU PORABI 150 LITROV VODE NA DAN. Foto: CC0 Public Domain Foto: CC0 Public Domain laundry store Foto: CC0 Public Domain Foto: CC0 Public Domain Foto: CC0 Public Domain Nova knjižnica Selnica ob Dravi Obcina Selnica ob Dravi je v petek, 15. 5. 2015, ob 20. uri slovesno predala nov vecnamenski Hram kulture Arnolda Trstenjaka, ki je nastajal zadnjih nekaj let in je zanj pridobila znatna evropska sredstva. Z veliko obcutka in simbolic-nih potez ga je v Dravsko dolino med Pohorje in Kozjak umestil arhitekt David Mišic, atelje Styria. 400m2 prostora je namenjenega novi Knjižnici Selnica, dvajseti v mreži enot Mariborske knjižni-ce. Vabljeni na svecano otvoritev! Vec. Vir: Mari-borska knjižnica Mentorski program -Uci se od najbo-ljših V cetrtek, 21. 5. 2015 je potekala akcija mentor-skega povezovanja Slovenije, ko so se po celi Slo-veniji na razlicnih lokacijah odvijale delavnice na temo mentorskega povezovanja. Pobudnik vses-lovenske akcije je Zavod Ypsilon, v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje, Andragoškim cen-trom Republike Slovenije in Zvezo Ljudskih uni-verz Republike Slovenije. Namen akcije je dvigniti ozavešcenost o pomenu mentorstva in spodbuja-ti k medgeneracijskemu sodelovanju. Povezovan-je poteka na spletnem portalu www.mentorstvo.si, kjer se mentorji in mentori-ranci povežejo med seboj. Mentorski odnos traja 1 leto, v katerem se mentorski par srecuje 1x mesecno po 1 uro. Sodelovanje je brezplacno in prostovoljne narave tako za mentorje kot mento-rirance. Za vec informacij so na voljo na telefon-ski številki 030 624 269 (Gabriela Lukman) in info@ypsilon.si. Vec. Vir: Zavod Ypsilon. 3. Zeleni forum: Gospodarstvo, zelena proracunska in razvojna reforma V torek, 12. 5. 2015 je v Kristalni palaci v Ljubljani potekal 3. Zeleni forum Zelene Slovenije. S sode-lovanjem gospodarstva, vec ministrstev, stroke in civilne iniciative je 3. Zeleni forum z izbranimi temami odgovoril, katere gospodarske panoge so v središcu zelene razvojne reforme in katere konkurencne prednosti države bi morala z naj-boljšimi ukrepi spodbujati razvojna politika, zlas-ti v perspektivi 2015-2020. Castni pokrovitelj 3. Zelenega foruma je bil predsednik Vlade RS. Vec. Vir: Zelena Slovenija Slovenski cebelarji v Evropskem par-lamentu Vsi slovenski evropski poslanci in poslanke so 16. 4. 2015 gostili predstavnike slovenskega cebelar-stva v Evropskem parlamentu. Podpirajo namrec slovensko cebelarsko pobudo za Evropski mede-ni zajtrk in pobudo Organizaciji združenih naro-dov, da 20. maj razglasi za Svetovni dan cebel. Na ta dan se je namrec leta 1734 rodil zacetnik modernega cebelarstva Anton Janša. Slovenske evropske poslanke in poslanci si želijo, da bi se vseh 751 poslancev v Evropskem parlamentu seznanilo s projekti slovenskega cebelarstva ter krepilo podporo za njihove projekte na ravni Evrope. Video izjava Mairead McGuinness, podpredsednice Evrop-skega parlamenta in clanice odbora AGRI. Vec. Vir: Sku-pina Integralna zelena Slovenija Pozor(!) ni za okolje in EKOobljuba Povprecen Slovenec ustvari 9 ton CO2 na leto. Narava lahko absorbira le 2 toni CO2 na leto. Par-tnerji, združeni na pobudo družbe Goodyear Dunlop Sava Tires so oblikovali kampanjo -projekt 'Pozor(!), ni za okolje', s katero želijo osvešcati mlade o odgovornem ravnanju z okol-jem. Kampanja že od leta 2010 poziva posamez-nike k podpisu EKOobljube, ki se trudijo z vsako-dnevnimi dejanji zmanjšati svoj ogljicni odtis. Na spletni strani najdemo informacije o tem, kaj je ogljicni odtis, zakaj je pomembno zmanjšati oglji-cni odtis ter kako ga zmanjšamo. Vec. Vir: Minis-trstvo za okolje in prostor Tradicionalna konferenca: Med uprav-ljanjem s tveganji in inovacijami Ekvilib Inštitut in UN GC Slovenija sta organizirala konferenco 'Trendi na podrocju družbene odgo-vornost'« z osrednjo temo 'Med upravljanjem s tveganji in inovacijami'. Koncept družbene odgo-vornosti je v poslovnem svetu že dolgo prisoten, pa vendar še ni naredil potrebnega preboja. V zrelih podjetjih je sicer že jasen premik od videnja družbene odgovornosti kot korporati-vne filantropije in marketinškega orodja k bolj strateški vlogi družbene odgovornosti kot del upravljanja, predvsem v povezavi s tveganji (risk management). Vec. Vir: Inštitut Ekvilib Gazele s povezovanjem išcejo nove izzive PODIM konferenca, ki je potekala 13. in 14. 5. 2015 je bila priložnost, da tako gazele kot zagon-ska podjetja poišcejo morebitne partnerske poti. »Na trgu je poplava izdelkov, zagonska podjetja pa si morajo še izboriti svoj prostor pod soncem. Zagonska podjetja so pomembna z vec vidikov, tudi zato, ker so z vitkim delovanjem in inovativ-nostjo zgled starejšim in vecjim podjetjem, zapo-slujejo mlade ljudi, ki so prišli neposredno s fakultet ali poklicnih šol in so polni idej. Vec. Vir: Dnevnik.si Mednarodni dan Zemlje: Kako udobna je cona udobja Danes le še redki dvomijo o vlogi cloveka pri podnebnih spremembah. Na vremenske pojave, ki so z njimi povezane, se pripravljamo vsaj dva-krat vsako leto in vedno znova bolj ali manj spre-tno odpravljamo njihove posledice. V Evropi smo ranljivi tudi zato, ker je celina revna z narav-nimi viri, ki jih je na globalnem nivoju in ob str-mem narašcanju svetovnega prebivalstva vse manj. Znanstveniki nas opozarjajo, da se ones-naževanje v vedno vecji meri vraca na naše krož-nike. Preberite celoten clanek o toleranci do onesnaževanja okolja, nepravilnem locevanju odpadkov, onesnaževanju, ki ga prinašajo podje-tja, metanju odvecne hrane v visoko razvitem svetu in drugih sodobnih problemih, ki imajo svoje posledice za cloveka in okolje. Clanek pa opisuje tudi primer dobre prakse v Vrtcu Vrhni-ka, ki je na racun bolj ekoloških pralnih plenic prihranil kar 5.000 EUR letno. In kaj lahko vsak od nas naredi za okolje? Odgovore preberite tukaj. Vec. Vir: Ekologi brez meja Na poti k 100 % obnovljivi energiji na lokalni ravni v Evropi Izšle so metodološke smernice z naslovom 'Na poti k 100 % obnovljivi energiji na lokalni ravni v Evropi'! So pragmaticne in prakticne ter nudijo osnovne nasvete in povratne informacije vse od prvih korakov razvoja in izvajanja skupnih ener-getskih akcijskih nacrtov. Vec. Vir: 100-res-communities.eu Kampanja Eticni potrošnik v super-marketu Focus društvo zacenja s triletno kampanjo Eticni potrošnik v supermarketu – SupplyChainge – za pravicne trgovske verige. Vseevropska ozavešce-valna kampanja se bo zacela ob svetovnem Dne-vu pravicne trgovine s foto natecajem VIZIHRA-NIJA, ki bo odprt do 31. 7. 2015, mednarodno glasovanje pa bo potekalo 15. 8. 2015. Vse o natecaju in pogojih sodelovanja je objavljeno na spletni strani www.supplychainge.org, vec infor-macij na www.focus.si ali marjeta@focus.si. Proaktivna kavarna Kadrovska asistenca in Slovenska kadrovska zve-za sta 21. 4. 2015 organizirali prvo proaktivno kavarno, ki je bila uspešno izvedena. Na srecanju so se kar trije predlogi za rast kadrovske stroke razvili v projekte. Organizatorji so odprli tudi Facebook profil, preko katerega promovirajo projekte in obvešcajo o srecanjih. Napovedujejo oblikovanje virtualnega okolja, ki bo omogocalo ucinkovito komunikacijo znotraj skupine. Vir: Društvo kadrovskih delavcev Poletna šola 'Mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije' Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije ter Fakulteta za racunalništvo in informati-ko Univerze v Ljubljani je povabila nadobudne študente na brezplacno poletno šolo 'Mesta pri-hodnosti skozi storitvene inovacije'. Namen šole je spodbuditi iskanje rešitev na družbene in okoljske izzive v urbanih okoljih. Dodatno spod-budo bo nudila Ljubljana kot Zelena prestolnica Evropke 2016. Vec. Vir: Podjetniški portal Pomanjkanje vitalnosti slovenskega podjetništva V okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v zbirki 'Slovenski podjetniški observatorij' izšla znanstvena monografija z naslovom Pomanjkan- je vitalnosti slovenskega podjetništva: GEM Slo-venija 2014, ki jo je pripravil raziskovalni tim Inštituta za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Uni-verze v Mariboru. Monografija. Vir: GEM Slove-nia Katalog poletnih prostovoljskih aktiv-nosti za srednješolce Slovenska filantropija bo zbrala in na spletu objavila katalog poletnih prostovoljskih aktivno-sti za srednješolce in tako mladim omogocila, da se bodo med pocitnicami vkljucili v prostovolj-ske aktivnosti in se ob tem tudi ucili za življenje, spoznavali poklice in pridobivali izkušnje. Slo-venska filantropija bo vse prostovoljske prilož-nosti za to starostno skupino zbrala in objavila v obliki spletnega kataloga, ki bo javnosti dosto-pen v juniju 2015 na www.prostovoljstvo.org, širili pa ga bodo tudi preko drugih spletnih medi-jev. Vir: Slovenska filantropija Mladim prijazna prostovoljska organi-zacija Prostovoljske organizacije lahko pridobijo znak mladim prijazna prostovoljska organizacija. Znak pomeni, da ravnajo v skladu z Zakonom o pros-tovoljstvu in znajo dobro mentorsko poskrbeti za mlade, ki še niso dopolnili 18 let. Srednješolci, ki jih zanima prostovoljstvo, v teh organizacijah dobijo informacije, podporo in se lahko aktivno vkljucijo v delo pod vodstvom mentorja. Vpraša-nja glede pridobitve znaka mladim prijazna pros-tovoljska organizacija naslovite na sloven-ska@filantropija.org, 01 433 40 24. Vir: Sloven-ska filantropija Slavnostni zakljucek kampanje Enjoy Your Rights Leto in pol trajajoca kampanja Enjoy Your Rights, ki je v premišljevanju o pomenu pravic in dolžno-sti združila mlade iz Nemcije, Italije, Madžarske, Ceške in Slovenije je združila vrsto krajših delav-nic in vecmesecnih usposabljanj, na katerih je nastalo kar 60 filmskih izdelkov na temo cloveko-vih pravic. Kampanjo so slovesno zakljucili z ogle-dom najboljših filmskih izdelkov po mnenju ožje-ga odbora kampanje ter zmagovalca natecaja EYR. Finalistom nagradnega natecaja so podelili nagrade. Slovesni zakljucek kampanje je potekal 5. 5. 2015 v Ljubljani. Vec. Vir: Socialna akademi-ja Dnevi vkljucujoce informacijske druž-be Mreža nevladnih organizacij za vkljucujoco infor-macijsko družbo (NVO-VID) je organizirala Dneve vkljucujoce informacijske družbe, ki so potekali od 14. - 16. 5. 2015 v Ljubljani in drugod po Slo-veniji. Ob svetovnem dnevu informacijske druž-be, ki je 17. maja, so organizatorji opozorili na nujnost vkljucujoce informacijske družbe, na vse vecji razvojni zaostanek digitalne družbe v Slove-niji v primerjavi z evropskim povprecjem ter pro-blematiko financiranja nevladnih organizacij na podrocju informacijske družbe. Da bi izboljšali prepoznavnost v javnosti, medijih, gospodarstvu in ostalih sektorjih, okrepili povezanost in izpos-tavili pomen nevladnih organizacij za boljšo kakovost življenja in delovanje demokracije v informacijski družbi, so se na programu zvrstile okrogle mize, predstavitve, delavnice in tiskovna konferenca. Vec. Vir: INePA Global Conference on Managing in Recovering Markets Ekonomsko-poslovna fakulteta želi povecati svo-jo prepoznavnost v svetu, zato je skupaj s part-nerji iz Indije, Avstralije in Tajske priredila sklop mednarodnih konferenc Global Conference on Managing in Recovering Markets – GCMRM. Prva konferenca v Indiji je že bila (odprla jo je veleposlanica Slovenije v Indiji), konferenca v Avstraliji pravkar poteka. Dne 18. in 19. 5. 2015 pa je potekala tudi konferenca v Mariboru. Vec. Vir: UM V razmislek citat Marka Twaina Skupinska ignoranca in pasivni ocivid-ci Pred kratkim sem bila prica skupini mladih, ki so bili ocitno pijani. Dekle, staro okoli 16 let, s krat-ko oblekico, ki je komaj pokrivala zadnjico, se je od vinjenosti na stolu prekucnilo na hrbet. Kom-binacija kratke obleke in vinjenosti ni varna. Namrec, ko je dekle padlo, so šle noge navzgor, obleka je zlezla do pasu, pri cemer je pokazala vse, cesar naj ne bi. Vsaj ne pred tako veliko in pisano družbo. Kar me je še bolj šokiralo, je bilo dejstvo, da dekletu ni nihce pomagal. Njene pri-jateljice so se režale, fantje pa so hiteli iz žepov vleci mobilne telefone in so fotografirali prizor. Dekle se je tudi smejalo, od toliko alkohola se najverjetneje niti ni zavedalo, da bodo slike nas-lednji dan na socialnem omrežju. Ob prizoru sem se skušala spomniti, kako bi se odzvale moje prijateljice. Seveda mi mama že na zacetku ne bi dovolila obleci tako kratkega krila, pa tudi napila se ne bi, saj sta 16 let vzgoje in zgleda od doma, kjer se je spil le kakšen kozarec vina ob kosilu ali rojstnem dnevu, naredila svoje. A ce bi vendarle padla, bi odziv bil takšen, da bi me prijateljice takoj zacele dvigovati in me vpra-šale, ce sem dobro. Šele ko bi bila koncno na svo-jih nogah, bi se smejale. Druge prijateljice pa bi celoten prizor zakrile tako da bi se postavile med mano in ostalo množico. Da, tako bi bilo. Danes pa ni tako. Bolj se osmeši drugi, manjša je verjet-nost, da bo neprijetna in posmehljiva pozornost padla na drugega. Namesto pomoci ljudje danes stojijo ob strani in samo opazujejo, nekateri se celo naslajajo. Kot bi pomešali realnostne šove (Big Brother ipd.) in dejansko življenje. Pa je šlo za naiven primer, ki ni imel hujših posledic (razen seveda, ce se bo dekle hudo obremenjevalo z morebitnimi slikami, ki bodo za vedno ostale nekje na spletu). Kaj pa ko gre za primer posils-tva, nasilja ipd. Bodo naši otroci res samo pasivni ocividci. Preberite clanek z naslovom: »Kdo je bolj kriv: 10 moških, ki je 2 uri posiljevalo 15-letnico, ali 20 pric, ki so gledale, navijale in se smejale?« Krivi so seveda storilci, a tisti, ki so poleg stali in niso ukrepali, so prav tako krivi. Zgodba bi se razpletla drugace. Vir: 24ur.com PODIM 2015: vrhunske zgodbe in povezave za globalni podjetniški pre-boj Na dogodku, ki je potekal 13. in 14. 5. 2015, se bo zbralo vec kot 50 vrhunskih govornikov iz sko-raj vseh kontinentov sveta. Svoje zgodbe bodo delili podjetniki iz Silicijeve doline, investitorji iz New Yorka in Bližnjega vzhoda ter socialni podje- tniki iz Indije in Azije. Konferenca je imela štiri vzporedne programe, na njej pa so udeleženci pridobili najsodobnejše podjetniško in poslovno znanje ter odgovore na vprašanja, kot so: Kaj danes poganja korporativno in notranje pod-jetništvo? Kako start-up podjetje pripravi pred-stavitev za veliko podjetje in obratno? Katere so glavne koristi njihovega medsebojnega sodelo-vanja in kako jih uresniciti? Katere so dobre pra-kse managementa in marketinga v uveljavljenih podjetjih in start-upih? Vec. Vir: Združenje Manager Maribor prejel nagrado za dobro pra-kso'Soustvarjanjesocialnihprosto-rov –za mlade z mladimi' MOM se je decembra lani odzvala povabilu Mre-že lokalnih oblasti za Jugovzhodno Evropo (NALAS) za prijavo primerov dobrih praks na nagrado 'GENiYOUTH' – vkljucevanje žensk in mladih v upravljanje na lokalni ravni. Mariborca-ni so nagrado prejeli za dobro prakso, ki so jo poimenovali 'Soustvarjanje socialnih prostorov – za mlade z mladimi' in je nastala v sklopu evrop-skega projekta URBACT – Moja generacija na delu (My Generation at Work), pod vodstvom dr. Martine Rauter. Na pobudo soustvarjalcev projekta Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 in projekta Moja generacija na delu, so novembra 2013 dijaki Srednje gradbene šole in gimnazije Maribor skupaj s prostovoljci obnovili prostore Mestnega mladinskega sveta Maribor na Trgu revolucije. Primer nacina obnove pros-torov je bil izbran, ker ga je mogoce enostavno prenesti v druge lokalne skupnosti po Evropi in ker gre za dober primer vkljucevanja mladih in tudi drugih prostovoljcev v življenje lokalne sku-pnosti. Projekt je mlade povezal z manj priznani-mi poklici (tesar, pleskar, zidar, elektricar), za katere pa obstaja potreba na trgu dela in imajo potencial za reševanje vprašanja brezposelnosti mladih. Vec. Vir: MOM My ECO Navigator Gre za mobilno aplikacijo, ki potrošnikom nudi aktualne informacije o najbolj energetsko ucin-kovitih izdelkih na trgu in jim nudi pod-poro za energetsko ucinkovit nacin živ-ljenja. Vec. DO v Sloveniji 3. Zeleni forum: Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma konferenca 2015 xxxxx Fotolia_64913720_XXL.jpg Vir slike: http://socialeeme.blogspot.com Srebrenica Dne 29. 4. 2015 sta direktor Mednarodnega inšti-tuta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) mag. Zijad Becirovic in podpredsednik Svetovalnega odbora inštituta prof.dr. Ernest Petric sprejela Muniro Subašic, predsednico Združenja Gibanje 'Mater enklav Srebrenica in Žepa'. Direktor inštituta Becirovic je predstavil delovanje inštituta v regiji Balkana s poudarkom na Bosni in Hercegovini in na sodnem preganjan-ju vojnih zlocinov. Ugotavljanje resnice in uresni-cevanje pravice pelje k spravi, trajnem miru in zagotavljanju stabilnosti v Bosni in Hercegovini. Zaradi tega je izjemnega pomena ucinkovito delovanje pravosodnega sistema v Bosni in Her-cegovini in Mednarodnega kazenskega sodišca za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) s sedežem v Haagu. Dr. Petric je poudaril, da žrtve Srebrenice niso bile zaman, ker dogodki v Srebrenici predstavlja-jo veliko prelomnico v mednarodnem kazenskem pravu. Srebrenica nas vse obvezuje, da se tako strašen vojni zlocin, ki ga je ICTY v svojih sodbah okvalificiral kot genocid, nikoli in nikjer vec ne ponovi. Zaradi tega je ICTY s svojim dosedanjim delovanjem opravicil svoj obstoj, ker gre za prvo tovrstno sodišce v zgodovini cloveštva. Mednaro-dni inštitut IFIMES meni, da je pomembno, da Parlamentarna skupšcina Bosne in Hercegovine, ki še vedno ni sprejela resolucije o Srebrenici, s katero Evropski parlament poziva države clanice EU pa tudi države Zahodnega Balkana, da obeleži 11. julij kot dan spomina na genocid v Srebrenici, da to cim prej stori. V resoluciji, ki so enoglasno sprejele vse politicne skupine v EP, je posebej poudarjeno, da se je potrebno spomniti in pri-merno pokloniti vsem žrtvam zlocinov, ki so bili storjeni v casu vojne na Balkanu. Vec. Predstavit-veni film o IFIMES. Vir: IFIMES. Ali lahko nov, celovit ekonomski pris-top reši planet? Ce se želimo izogniti socialnem, ekonomskem in okoljskem polomu, je nujen celovit pristop k ekonomiji, navajajo v porocilu inštituta Capital. Tako kapitalizem kot socializem sta sistema, ki nista trajnostna. Prispevek govori o preteklem dojemanju ekonomije in novem dojemanju, ki bi ga morali sprejeti: soodvisnost in celovitost. John Fullerton govori o »regenerativnem kapita-lizmu/ekonomiji«. Celoten prispevek. Predavan-je Johna Fullertona. Vir: Guardian.com Top managerji delijo svoje poglede na raznolikost in vkljucevanje Raznolikost je dobra za poslovanje! To potrjujejo tudi številni predsedniki/-ce uprav, ki se strinja-jo, da raznolikost misli privede do boljših odloci-tev, raznolikost talentov pa je bistvena sestavina za dolgorocno uspešnost podjetja. Njihova raz-mišljanja si lahko ogledate v video posnetku. Vir: mreža MDOS Microsoft dobil nagrado Randstad V petek, 24. 4. 2015 je Microsoft prejel Globalno nagrado Randstad kot najbolj privlacen deloda-jalec na svetu. Microsoft, clan zveze CSR Europe, je prva multinacionalnalka, ki je prejela najboljše ocene v vseh kategorijah, od plac, do bonitet za zaposlene, kot tudi za prijetno delovno vzdušje in dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Samsung, prav tako clan CSR Europe, je pristal na drugem mestu. Vec. Vir: CSR Europe DO v Evropi in po svetu Randstad Award 2015 Enterprise Summit 2020 pridobil pod-poro na visoki ravni! Zveza CSR Europe z veseljem sporoca, da se bo dogodka Enterprise Summit 2020 udeležilo tudi njegovega velicanstvo Filip kralj Belgije, skupaj z drugimi visokimi evropskimi funkcionarji in pos-lovnimi vodjami. CSR Europe svoje goste šteje med podpornike in zagovornike pakta za mlade, ki je trenutno v postopku pogajanj s predsedni-kom Evropske komisije, Jean- Claude Junckerjem in evropsko komisarko Marianne Thyssen. Pro-gram dogodka. Vir: CSR Europe ZN je izdalo novo porocilo o enakosti spolov na delovnem mestu Spremembe v svetovnem gospodarstvu niso bile koristne za ženske, prav tako pa ne za vecino moških. Porocilo poziva vlade, podjetja in civilno družbo, da sodelujejo pri razvoju trajnostne reši-tve za ustvarjanje dostojnih delovnih mest za ženske in moške: »ekonomske in socialne politi-ke lahko prispevajo k oblikovanju mocnejših gos-podarstev, bolj trajnostno in bolj spolno enakov-redne družbe, ce ob nacrtovanju upoštevamo pravice žensk«. Vec. Vir: CSR Europe HUMAN WRONGS WATCH Human Wrong Watch je inicativa, v okviru katere avtor Baher Kamal opozarja in obelodani vse vrs-te krivic, ki se godijo po svetu. Pri tem se ne osredotoca samo na clovekove pravice, temvec ugotavlja, da je clovek padel pod vpliv in na milost dveh dominantnih sil: vladarjev trga in vladarjev vojne. Vse, vkljucno s clovekom, je dan-danes predmet trgovanja. Pri tem objavlja novice in mnenja, ki so neodvisna, dokumentirana in uravnotežena. Vabljeni k spremljanju spletne strani. Kaj so trajnostne poslovne / podjetni-škeinovacije Tobias Webb, predavatelj o podjetniški trajnosti na King's College v Londonu je na spletni strani slideshare.net objavil predstavitev z naslovom 'Kaj so trajnostne poslovne oz. podjetniške ino-vacije', o cemer je 12. 5. 2015 predaval na Fin-skem forumu o družbeni odgovornosti podjetij. Predstavitev. Vir: slideshare.net Knjige, ki po tematiki sodijo v podroc-je družbene odgovornosti Confronting Capitalism: Real Solutions for a Tro-ubled Economic System, avtor: Philip Kotler Higher Education in a Sustainable Society, avtor-ji: Hans Chr. Garmann Johnsen (Ed.), Stina Torje-sen (Ed.) and Richard Ennals (Ed.) What is Sustainable Business Innovation? Posvoji puncko in reši otroka Unicef Slovenija vabi na otvoritev razstave Punck iz cunj, ki bo potekala v torek, 26. 5. 2015, ob 19. uri, v Desnem atriju ljubljanske Mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana. Dogodek bo z odlomki iz monodrame Mulc popestril Bojan Emeršic. Razstavo bo odprl gospod Zoran Jankovic, župan Mestne obcine Ljubljana. Punc-ko posvojite z donacijo v višini 20 evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka proti šestim otroš-kim nalezljivim boleznim. Puncki tako zagotovite nov dom, otroku v državah v razvoju pa prilož-nost za zdravo življenje. Pred tem bodo ob 17. uri v prvem nadstropju MKT Knjigarne Konzorcij na Slovenski cesti 29 v Ljubljani otroci iz vrtcev in njihove vzgojiteljice predstavili svoje Puncke iz cunj z dnevniki. Naj vas prebiranje njihovih dnevnikov popelje nazaj v otroštvo. Svojo udele-žbo potrdite na naslov: masa.gorjup@unicef.si. Vec. Vir: Unicef Slovenija FEEL 2015—Mednarodna konferenca 'Eticni voditelj, Primeri dobrih praks' Društvo za poslovno etiko in eticno voditeljstvo v soorganizaciji s podjetjem Taktika plus organi-zira mednarodno konferenco FEEL 2015, katere namen je ozavešcanje in promocija poslanstva in razvojne vizije poslovne etike in eticnega voditeljstva prihodnosti. Organizatorji v konfe-renci vidijo doprinos vseh sodelujocih k obliko-vanju uglednejšega poslovnega okolja v Sloveniji in k razvoju uspešnejšega in ucinkovitejšega poslovanja gospodarskih in drugih subjektov. Na letošnji konferenci se bo kot osrednji govorec predstavil profesor Edward Freeman. Govoril bo o proucevanju primerov dobrih praks in svojih ugotovitvah, ki jih že vrsto let nabira na Poslovni šoli Darden na Univerze v Virginiji. Konferenca bo potekala 10. 6. 2015, v Kongresnem centru Brdo, Brdo pri Kranju. Vec. Vir: Etika, d.o.o. Akademsko –gospodarski kongres Lifelaerning Academia vabi na najvecji letni dogodek v okviru Ucecih se organizacij, in sicer na Akademsko – gospodarski kongres, ki bo v sredo, 3. 6. 2015, ob 18. uri v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju. V okviru Akademsko gospo-darskega kongresa bo 3. 6. 2015 potekala tudi mednarodna konferenca Povezujemo znanja. Na dogodku, ki bo potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, bodo ucece se organizacije, ambasadorji znanja iz razlicnih držav, razlicni strokovnjaki, mentorji in študenti razpravljali o prakticnih vidikih povezovanja znanja. Uveljavlje-ne in priznane osebnosti iz razlicnih podrocij dela in razlicnih koncev sveta bodo postale novi Ambasadorji znanj in s tem omogocile, da se pro-jekt zazna širše po svetu. Na kongresu bodo podelili številna priznanja mladim, ki so dober potencial (priznanje Referenca), mentorjem (priznanje Mentor) in ucecim se organizacijam (certifikat Learning Brand). Imenovali bodo nove slovenske in tuje Ambasadorje znanj. Na dogod-ku bo prisotnih vec kot 100 podjetij in organiza-cij, predstavnikov fakultet in šol, politikov in stro-kovnjakov na podrocju oblikovanja kadrov. Cast-ni pokrovitelj, gost in govornik dogodka je pred-sednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Vec. Vir: Napove-dnik.com 3. konferenca o razvoju kadrov: Kompetence 21. stoletja: Od besed k dejanjem Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije vabi na 3. konferenco o razvoju kadrov, ki bo potekala 27. - 28. 5. 2015 v Kongresnem centru Termana v Laškem. Na konferenci bodo skozi prizmo raz-voja kompetenc predstavili stališca strokovnja-kov ter skozi predstavitve uspešnih zgodb skla-dovih programov utrdili prepricanje, da se vlaga-nje v ljudi obrestuje. Udeležba na konferenci je brezplacna. Vec. Vir: Javni sklad RS za razvoj kad-rov in štipendije. ETRENOVA 2015: ENTerprise REse-arch InNOVAtion Conference V Crni Gori bo od 10. - 11. 9. 2015 potekala dvo-dnevna konferenca na temo podjetnosti, razis-kovanja in inovacij. Konferenco ETRENOVA orga-nizira IRENET, Društvo za pospeševanje inovacij in raziskav v gospodarstvu, v sodelovanju s Fakulteto za turizem in gostinstvo (hotelsko upravljanje) Kotor, Crna Gora. Gre za multidisci-plinarno konferenco, ki je posvecena preucevan-ju in razumevanju gospodarskih, organizacijskih, marketinških in drugih vprašanj o inovativnosti, informacijski tehnologiji idr. Dobrodošli so pris-pevki avtorjev na zgoraj opisane in tudi druge teme. Vec. Vir: Ekonomska fakulteta v Zagrebu Inovativni Navigator SrCi Inštitut Maribor je zacel pobudo iNOVATIV-NEGA NAVIGATORJA, katerega cilj je razviti ne-tehnološko inovacijo storitvene dejavnosti. Gre za ambasadorje inoviranja. Njihova naloga je prenesti 12 sodobnih tehnik inoviranja z igrifika-cijo v prakso. Prvo usposabljanje inovativnih navigatorjev bo 26. 5. 2015 v Ljubljani. Na uspo-sabljanju boste lahko izkusili 12 tehnik inoviran-ja, ustvarili 3 mreže tehnik in izvedli 3 simulacije. Z igrifikacijo boste v skupini reševali konkretni poslovni izziv. Naucili se boste ciljno usmerjati proces inoviranja. Korak po korak. Od ideje do tržne manifestacije. Usposabljanje je namenjeno podjetjem in posameznikom, ki želijo izboljšati ustvarjalnost in inovativnost ter ucinkovito izko-ristiti svoj notranji potencial. Vec informacij na: www.srci.si. Vir: SrCi Inštitut Maribor Konferenca: Okoljski dan -Obrnimo smer pod 2° Ob Svetovnem dnevu varstva okolja Gospodarska zbornica Slovenije vabi na konferenco 'Okoljski dan 2015: Obrnimo smer pod 2o', ki bo potekala 4. 6. 2015 v Ljubljani. Na konferenci bodo sprego-vorili o podnebno energetski politiki EU in s tem povezanimi mehanizmi. Predstavili bodo sistem upravljanja z energijo, nabor orodij in ukrepov za zmanjšanje rabe energije in spregovorili o novih, inovativnih proizvodih. Na primerih iz prakse bodo prikazali, kako v razlicnih gospodarskih panogah, z zmanjševanjem emisij, pripomorejo k doseganju nacionalno zavezujocih ciljev, ter s tem sledijo smernicam podnebno energetske politike. Za clane GZS je udeležba brezplacna. Predhodna prijava, preko e-prijavnice, je obvez-na! Vec. Vir: Gospodarska zbornica Slovenije Brezplacni seminar -'Oglaševanje na Facebooku' V sredo, 10. 6. 2015 bo v prostorih Štajerske gos-podarske zbornice potekal brezplacni seminar z naslovom »Oglaševanje na Facebooku«, na kate-rem bodo predstavili teme kot so, kako se lotiti Facebook oglaševanja na strateški nacin, kakšna pravila je potrebno upoštevati pri pripravi ogla-sov ter ne nazadnje kako meriti uspešnost celot-ne kampanje? Seminar bo vodila digitalna agenci-ja Red Orbit. Udeležba je brezplacna. Vec. Vir: ŠGZ 7th Slovenian Social Science Confe-rence on "After the Berlin Wall: 25 years of transformations" Nacionalni odbor programa za upravljanje z druž-benimi spremembami - MOST, Fakulteta za upo-rabne družbene študije in Junior Sociological Network iz Mednarodnega sociološkega združen-ja organizirajo 7. slovensko sociološko konferen-co na temo sprememb, ki so se zgodile v 25 letih po padcu Berlinskega zidu. Konferenca bo pote-kala od 21. - 23. 8. 2015 v Novi Gorici. Vec. Vir: Fakulteta za uporabne družbene študije Tvoj socialni odtis skozi podjetništvo, mladinsko izobraževanje Združenje EPEKA, so. p., bo kot partnerska orga-nizacija sodelovala pri projektu mladinskega izo-braževanja z naslovom 'Tvoj socialni odtis skozi podjetništvo', ki se bo od 17. do 25. 10. 2015 odvijal na Poljskem. Projekt je organiziran z namenom promovirati podjetništvo kot orodje za reševanje socialnih problemov in spodbuditi nevladne organizacije k temu pristopu. Mladi se bodo ucili iz konteksta socialnega podjetništva na Poljskem in pridobili znanja, vešcine in orodja za nove ideje v svojem okolju. Med drugim se bodo zvrstili obiski podjetniških organizacij, gos-tovanja zanimivih govornikov, neformalno ucen-je o javnem nastopanju, poslovnih modelih, marketinških raziskavah in kreativnosti. Delovni jezik izmenjave je anglešcina, vendar slabše zna-nje jezika ni ovira za sodelovanje, temvec spod-buda za aktivno komunikacijo in širjenje vešcin. Mladinsko izmenjava promovira evropski certifi-kat YOUTHPASS. Stroške nastanitve, prehrane in programa krije organizator aktivnosti oziroma gostujoca organizacija. Del povrnjenih potnih stroškov na udeleženca iz Slovenije je dolocen glede na razdaljo, kar lahko preverite tukaj. Vec. Vir: EPE-KA, soci-alno pod-jetje Ogled dobrih praks integralne zelene ekonomije: Domel v Železnikih in Bio-tehniški center Naklo Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slove-nijo, Skupnost obcin Slovenije, Domel iz Železni-kov in Biotehniški center Naklo vas v torek, 2. 6. 2015 vabijo k ogledu dobrih praks integralne zelene ekonomije, s strokovno razlago novega razvojnega pristopa. S tem dogodkom nadgraju-jemo informacije, posredovane na posvetu 'Povezovanje potencialov za trajnostno prihod-nost', dne 1. junija v Ljubljani. S strokovnimi raz-lagami in spodbudami bodo sodelovali: prof. Ronnie Lessem in prof. Alexander Schieffer, Cen- ter za integralni razvoj Trans4m, Ženeva, in dr. Darja Piciga, Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo. Udeležba na strokovni ekskurziji je brezplacna. Število mest je omejeno. Prijavite se lahko na naslova: info@skupnostobcin.si in integralnaslovenija@gmail.com, in sicer do sre-de, 27. 5. 2015. Dogodek poteka v okviru Evrop-skega tedna trajnostnega razvoja. Posvet Povezovanje potencialov za trajnostno prihodnost Ministrstvo za okolje in prostor bo v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja organizi-ralo strokovni posvet z naslovom Povezovanje potencialov za trajnostno prihodnost. Gradili bodo na dobrih praksah, ki jih v Sloveniji že ima-mo. Posvetu, ki ga ministrstvo organizira v sode-lovanju s Kabinetom predsednika vlade, Službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko in Ministrs-tvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter v partnerstvu z drugimi ministrstvi, podjetji, zdru-ženji, mrežami in pobudami na podrocju trajnost-nega razvoja, bo v tem tednu sledilo še v vec drugih dogodkov. Posvet bo potekal 1. 6. 2015, v Ljubljani. Udeležba na posvetu je brezpla-cna. Prijava: na povezavi, do srede, 27. 5. 2015. Dodatne informacije: darja.piciga@gov.si. Vec. Vir: Ministrstvo za okolje in prostor Kooperacijsko srecanje Building smart for smarter cities na Dunaju Štajerska gospodarska zbornica vabi na koopera-cijsko srecanje in konferenco 'Building smart for smarter cities', ki bo potekalo med 10. in 11. 6. 2015 na Avstrijski gospodarski zbornici na Duna-ju. Kooperacijsko srecanje in konferenca predsta-vljata odlicno priložnost za srecanja s podjetji iz celotnega sveta dejavnimi na podrocju prenove/sanacije in gradnje. Udeležba je brezplacna. Prija-vite se s prijavnico (glej povezavo), do najkasneje do 28. 5. 2015. Vec. Vir: ŠGZ Dogodki, konference logo_2015 copy Vabljeni v pisano deželo Punčk iz cunj Foto: George Hodan Razpisi in priložnosti Program financnih spodbud MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sprejelo Program financnih spodbud MGRT. Program izvajanja financnih spodbud je kljucni izvedbeni program Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za obdobje 2015 - 2020, kjer so navedeni financni ukrepi za spodbujanje (1) nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij, (2) inovacijske aktivnosti pod-jetij, (3) rasti in razvoja malih in srednje velikih podjetij podjetij in (4) mednarodne konkurenc-nosti podjetij. Del sredstev bo usmerjen tudi v spodbujanje lokalnega in regionalnega razvoja in drugih ukrepov (naravne nesrece, podjetja v težavah). V programu je opredeljena zgolj okvir-na ocena financnih sredstev, potrebnih za izved-bo predlaganih ukrepov. Višina sredstev je odvi-sna od razpoložljivih možnosti v okviru proracu-na. Vec. Vir: MGRT Kmalu podpora podjetjem iz Podravja in Koroške Mariborska razvojna agencija in Regionalna raz-vojna agencija Koroška bosta predvidoma do konca maja razpisali dodeljevanje ugodnih kredi-tov z garancijo regijskih garancijskih shem za zacetne naložbe malih in srednje velikih podjetij v Podravju in na Koroškem. Hkrati bodo za pod-jetja na širšem obmocju Maribora na voljo tudi nepovratna sredstva. Razpisa, ki ju pripravljajo v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter bankami, bosta objavljena loce-no za vsako regijo. Za Podravje bo na voljo 1,2 milijona EUR, za Koroško pa en milijon EUR. Vec. Vir: Podjetniški portal COS-TOUR-2015-3-04: Supporting Competitive and Sustainable Growth in the Tourism Sector Namen razpisa je je okrepiti konkurencnost in trajnost evropskega turizma s spodbujanjem podaljšanje turisticne sezone, in izboljšanjem dostopnosti do turisticnih storitev in izdelkov. Rok za prijavo je 30. 6. 2015. Vec. Vir: Executive Agency for SMEs Razpis URBACT III Objavljen je prvi razpis programa 'URBACT III za akcijska omrežja v obdobju 2014–2020'. Glavni cilj akcijskih omrežij je izboljšati zmogljivost evropskih mest za upravljanje trajnostnih urba-nih politik in še zlasti krepiti njihove zmožnosti za oblikovanje celostnih strategij trajnostnega urba-nega razvoja. S sodelovanjem v akcijskih omrežjih mesta izmenjujejo svoje izkušnje ter oblikujejo nove ideje za reševanje izzivov, povezanih s traj-nostnim urbanim razvojem. Vec informacij o raz-pisu in vso dokumentacijo najdete na strani raz-pisa. Za iskanje partnerjev in projektnih idej vam je na voljo partnerski forum. Ce imate projektno idejo in išcete partnerje ali pa bi se želeli pridruži-ti prijavi na doloceno temo, izpolnite ta obrazec. Rok za prijave je 16. 6. 2015. Javni razpis za sofinanciranje znans-tvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva-škovletih2016–2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje med-sebojnih obiskov slovenskih in hrvaških razisko-valcev, ki izvajajo skupne znanstvenoraziskovalne projekte v letih 2016-2017 na skupno dogovorje-nih prednostnih podrocjih: biotehnologija in bio-medicina, nanoznanosti in nanotehnologija, opti-mizacija procesov in materialov, informatika in telekomunikacije, ekologija in varstvo okolja, energija in transport, družboslovje in humanisti-ka. Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci. Rok za prijavo je 10. 6. 2015. Vec. Vir: Javna agencija za razisko-valno dejavnost RS Horizon 2020: EU Prize for Women Innovators EK je v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 objavila razpis za nagrade EU za inovatorke 2015. Razpis je odprt za vse ženske, ki so ustanovile ali soustanovile podjetje in kadar-koli v svoji karieri že izkoristile sredstva EU za raziskave in inovacije. Rok za prijavo je 20. 10. 2015. Vec. Vir: Razpisi.info Novi razpisi programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSi) Program Evropske unije za zaposlovanje in soci-alne inovacije - (EaSi) prispeva k izvajanju Evrope 2020, vkljucno z njenimi glavnimi cilji, integrira-nimi smernicami in vodilnimi pobudami, tako da se zagotavlja financna podpora za cilje Unije v smislu spodbujanja visoke ravni kakovostnega in trajnega zaposlovanja, zagotavljanja ustrezne in dostojne socialne zašcite, boja proti socialni izkljucenosti in revšcini ter izboljšanja delovnih pogojev. V okviru programa so objavljeni in še vedno aktualni naslednji razpisi: 1. EaSI - EURES – Cross-border partnerships and support to cooperation on intra-EU mobility for EEA countries (rok prijave: 30. 6. 2015) 2. EaSI-PROGRESS: Mobility for Professionals (rok prijave: 26. 06. 2015) 3. Mikrofinanciranje: Call for Expression of Inte-rest- Identification and selection of EaSI Techni-cal Assistance Beneficiaries 2015 (rok prijave: 31. 5. 2015). Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani Evropske komisije ali na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vir: Podjetniški portal Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 53PO15 Predmet in namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih pli-nov); gospodarjenje z odpadki; varstvo voda in ucinkovita raba vode; odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in zacetne naložbe v okoljske tehnologije. Do kreditov so upravicene gospodarske družbe in druge pravne osebe. Do kreditov so upraviceni tudi samostojni podjetniki posamezniki in fizicne osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrira-ne za opravljanje dejavnosti skladno z dolocbami posebnega zakona. Javni poziv je odprt do pora-be sredstev oziroma najkasneje do 30. 4. 2016. Vec. Vir: Podjetniški portal, Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad Spremembe javnega razpisa za ugod-na posojila projektom na podrocju obdelave in predelave lesa Slovenski regionalno razvojni sklad objavlja spre-membe javnega razpisa za ugodna posojila proje-ktom na podrocju obdelave in predelave lesa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 21/15 z dne 27. 3. 2015 (Ob-1722/15) (v nadaljevanju: javni razpis). Vir: Podjetniški portal Call for Applications: Scholarship “Shaping Europe -Civic Education in Action” Nemška zvezna agencija za državljansko vzgojo (German Federal Agency for Civic Education) in Robert Bosch Stiftung podeljujeta do 16 štipendij za aktivne strokovnjake, ki delujejo na podrocju državljanjske vzgoje in so iz Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Ceške, Grcije, Estonije, Madžarske, Latvije , Litve, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Turcije. Išcejo ljudi, ki so na zacetku svoje poklic-ne poti in želijo biti aktivni na mednarodni ravni. Od prijaviteljev se pricakuje, da že aktivno pro-movirajo demokracijo in družbeno odgovornost v svoji državi in da so vkljuceni v državljansko vzgo-jo, aktivnosti nevladnih organizacij ipd. Udeležen-cem nudijo pripravništvo v nemški organizaciji, ki se aktivno deluje na podrocju državljanske vzgo-je. Poleg tega bodo vkljuceni v mrežo Evropskega politicnega izobraževanja (European political education). Delovni jezik v programu je nemšci-na. Prijave sprejemajo do 31. 5. 2015. Vec infor-macij najdete v anglešcini tukaj. Za dodatna vpra-šanja pa se lahko obrnete tudi na ga. Christiane Toyka-Seid: info@europagestalten.bpb.de. Vir: Bundeszentrale für politische Bildung COSME: Supporting Competitive and Sustainable Growth in the Tourism Predmet razpisa je Sofinanciranje projektov s podrocja turizma – sodelovanje med državami. Podprti bodo projekti v vrednosti do 250.000 EUR (tema 1 in 2) oz. do 125.000 EUR (tema 3). Pod vsako temo bodo sofinancirali osem projek-tov. Razpisani so trije sklopi: Sklop 1: Spodbujan-je cezmejnega turizma v nizki in srednji sezoni za ciljno skupino turistov, ki so starejši (nad 55 let) ter mlajši (od 15 do 29 let), Sklop 2: Razvoj in kre-pitvi tematskih transnacionalnih turisticnih pro-duktov za namen športa, wellnesa, kulture ter industrijske dedišcine, Sklop 3: Razvoj in zagota-vljanje dostopnega turizma za turiste s posebni-mi potrebami. Višina razpisanih sredstev: 4,5 mio EUR, višina sofinanciranja do 75 %. Rok za prijavo je 30. 6. 2015. Vec. Vir: Tiko pro d.o.o. Fast track to Innovation Pilot Projekti, ki se bodo spodbujali, morajo biti blizu prototipa, tehnologija, ki je predmet projekta, mora biti že testirana v ustreznem okolju. To pomeni, da se ne morejo prijaviti podjetja, ki imajo samo idejo, niso pa še preverila, kako bi bila uspešna na trgu. Najvecjo moc pri ocenjeva-nju bodo imeli ucinki projekta, kot so: hiter raz-voj; poslovni prevzem in uvajanje trajnostnih inovativnih rešitev (izdelkov, procesov, storitev, poslovnih modelov...); reševanje družbenih izzi-vov; hiter prodor na trg - najpozneje v treh letih po zacetku projekta; novost na trgu; poudarek na specificnih znacilnostih dolocene panoge; vecja konkurencnost in rast poslovnih partnerjev v konzorciju v smislu povecanja prodaje, števila zaposlenih; vecja udeležba industrije, predvsem malih in srednjih podjetij. Višina subvencije je 3 milijone EUR. Financirani bodo konzorciji z naj-manj tremi partnerji iz treh razlicnih držav in naj-vec pet partnerjev. Roki za oddajo vlog so 29. 4., 1. 9. ter 1. 12. 2015. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Nepovratna sredstva za ukrep tehnic-ne pomoci cebelarjem v letu 2015 Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je objavila razpis 'Nepovratna sredstva za sofi-nanciranje cebelarske opreme in Pomoc cebelar-jem zacetnikom v letu 2015'. Upravicenci so fizi-cne in pravne osebe, ki opravljajo cebelarsko dejavnost na ozemlju RS. Vlagatelj mora biti vpi-san v register cebelnjakov vsaj tri leta pred obja-vo tega razpisa ter mora imeti opravljeno uspo-sabljanje povezano s smernicami dobrih higien-skih navad v cebelarstvu. Vlagatelj se je udeležil najmanj enega apitehnicnega usposabljanja v zadnjih petih letih pred objavo razpisa ter naj-manj enega veterinarskega izobraževanja s pod-rocja zatiranja varoze. Cebelarji zacetniki morajo ob oddaji vloge biti stari najmanj 15 let in prvic biti vpisani v register cebelnjakov v letu pred objavo vloge ali v letu oddaje. Financirano bo do 100 % upravicenih stroškov. Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS je objavila razpis za sofinanciranje nakupa razisko-valne opreme v letih 2015 – 2017, katerih pred-racunska vrednost znaša najmanj 50.000 EUR za naravoslovje, 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanis-tiko in družboslovje. Prijavijo se lahko javne razis-kovalne organizacije in drugi javni zavodi, ki izva-jajo javno službo na podrocju raziskovalne dejav-nosti v obliki raziskovalnih programov in infras-trukturnih programov na podlagi dodeljene kon-cesije. Višina subvencije je najvec 80 %, vendar ne vec kot 100.000 EUR za naravoslovje, 40.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter 30.000 EUR za humanistiko in družboslovje. Financirano bo do 80 % upravicenih stroškov. Rok za oddajo vlog je 15. 6. 2015. Vec. Vir: Tiko Pro d.o.o. Nepovratne financne spodbude prav-nim osebam za nakup elektricnih vozil Predmet razpisa so nepovratna financna sredstva v obliki financne pomoci za nove naložbe okolju prijaznejših vozil. Upravicenci so: samostojni podjetniki posamezniki ter gospodarske družbe, ki imajo v trenutku placila pomoci poslovno eno-to ali podružnico v RS. Rok za oddajo vlog je do porabe sredstev. Vec. Vir: Eko Sklad. Javni razpis za sofinanciranje progra-mov varovanja in krepitve zdravja za leti 2015 in 2016 Predmet razpisa so programi varovanja in krepit-ve zdravja, ki se izvajajo na naslednjih podrocjih: 1. Programi zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola; 2. Programi zmanjševanja rabe tobaka; 3. Programi za spodbujanje zdrave in uravnotežene prehrane in telesne dejavnosti za zdravje; 4. Programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in psihoaktivnih snoveh; 5. Programi preprecevanja okužbe z virusom HIV/AIDS; 6. Programi krepitve duševnega zdravja; 7. Programi za preprecevanje kronicnih nenalez-ljivih bolezni in stanj (srcno-žilne bolezni, sladkor-na bolezen, rak in poškodbe). Upraviceni prijavi-telji projektov so NVO s sedežem v RS, ki izpol-njujejo razpisne pogoje. Rok za prijavo je 29. 5. 2015. Vec. Vir: CNVOS, Razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje progra-mov in projektov romskih društev s podrocja romskih žensk in otrok v letu 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje pro-gramov in projektov romskih društev s podrocja romskih žensk in otrok v letu 2015, ki podpirajo cilje javnega razpisa. Cilj javnega razpisa je spod-bujanje izvajanja programov in projektov rom-skih društev na podrocju romskih žensk in otrok, na podrocju krepitve, znanja in usposabljanja romskih žensk in otrok, na podrocju ohranjanja in krepitve identitete romskih žensk in otrok, na podrocju medsebojnega povezovanja in sodelo-vanja društev v prid pripadnikov romske skupno-sti, na podrocju ozavešcanja in boja proti diskri-minaciji in nestrpnosti na terenu. Raziskave niso predmet javnega razpisa in v okviru javnega raz-pisa ne bodo financirane. Okvirna višina sredstev za predmetni javni razpis znaša 30.000,00 EUR. Na javni razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: predstavljajo rom-sko društvo v Republiki Sloveniji, ki je registrira-no kot pravna oseba zasebnega prava oziroma romsko društvo, ki deluje v javnem interesu; na dan objave javnega razpisa so registrirani naj-manj eno leto; izpolnjujejo najmanj en cilj javne-ga razpisa; vsebina prijavljenega programa in projekta je skladna s predmetom javnega razpi-sa; posamezno romsko društvo lahko prijavi naj-vec en projekt. Do prijave na razpis niso upravi-cene zveze romskih društev. Rok za prijavo je 1.6.2015. Vec. Vir: CNVOS, Razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje izdajan-ja znanstvenih monografij v letu 2015 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izdaja-nja znanstvenih monografij v tiskani in digitalni obliki s podrocij humanisticnih, družboslovnih, medicinskih, biotehniških, tehniških in naravos-lovnih ved, in sicer: znanstvenih monografij slo-venskih avtorjev ter kriticnih izdaj virov s sprem-no študijo in komentarjem; prevodov znanstve-nih monografij slovenskih avtorjev v tuj jezik; prevodov znanstvenih monografij tujih avtorjev, ki so temeljnega pomena za razvoj znanstvene vede in slovenske znanstvene terminologije, v slovenski jezik. Na javni razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij se lahko prija-vijo organizacije, vpisane v evidenco raziskoval- nih organizacij pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS); društva s statusom delovanja v javnem interesu na podroc-ju raziskovalne dejavnosti; založbe na podrocju Republike Slovenije in/ali v zamejstvu, ki izpol-njujejo razpisne pogoje. Rok za prijavo je 12.6.2015. Vec. Vir: CNVOS, Razpisi.info COSME: European Destinations of Excellence –Promotion of EDEN desti-nations and awareness raising V okviru programa za konkurencnost in podjetja (COSME) je objavljen javni razpis, namenjen pod-pori nacionalnim organom pri promocij destina-cij, ki so že prejele naziv Evropska destinacija odlicnosti. Na razpis se lahko prijavijo nacionalne agencije, zadolžene za promocijo turizma, ki ima-jo sedež v eni od držav clanic EU ali držav upravi-cenk v okviru programa COSME ter izpolnjujejo razpisne pogoje, kot partnerji pa lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije. Upravicen je samo en projekt na državo. Javno narocilo: Celostni pristop k financiranju biotske raznovrstnosti: vrednotenje rezultatov in analiza mož-nosti za prihodnost Generalni direktorat Evropske komisije za okolje je objavil javno narocilo za izvedbo študije, kate-re splošni cilj je oceniti možne nacine za poveca-nje ucinkovitosti celostnega pristopa k financira-nju biotske raznovrstnosti in raziskati druge mož-nosti za povecanje financne podpore na podrocju narave in biotske raznovrstnosti EU. Rok za prija-vo je 23.6.2015. Vec. Vir: CNVOS, Razpisi.info Javni razpis za izbor dejavnosti razdel-jevanja hrane in izvajanja spremljeval-nih ukrepov v letih 2015 in 2016 Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo razpis za izbor dejav-nosti razdeljevanja hrane. Predmet javnega razpi-sa je sofinanciranje dejavnosti razdeljevanja hra-ne in izvajanja spremljevalnih ukrepov v okviru Operativnega programa za materialno pomoc najbolj ogroženim za obdobje 2014–2020. Pred-videna višina sredstev javnega razpisa za leti 2015 in 2016 skupaj znaša 550.000,00 EUR. Rok za prijavo je 29.5.2015. Vec. Vir: CNVOS, Razpi-si.info Biografija VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu