301
Resolucije I. slovenskega katoliškega shoda.
Sekcija 1.: Šola.
Ker se dobra ali slaba bodočnost Slovencev opira na dobro ali slabo vzgojo naše mladine, izjavlja I. slovenski katoliški shod v tem oziru naslednje:
I.  Glede ljudske šole.
1.     Katoliški stariši so po vesti dolžni, svoje otroke vzgajati in poducevati po nacVlih sv. katoliške cerkve. Ker pa ne morejo sami zadostno vzgajati in poducevati svojih otrok, in ker imamo z druge strani v Avstriji prisilno državno šolo, zahteva I. slovenski katoliški shod za katoliške otroke katoliške javne ljudske šole iu katoliške učiteljske pripravnice v smislu izjave avstrijskih škofov v gospodski zbornici dne 12. marca  1890.
2.     Prvi slovenski katoliški shod zahteva, da najvišja uprava postavi ljudsko šolo in učiteljske pripravnice na edino pravo pedagogičuo-didaktično podlago materinega jezika, kakor to zahtevajo državno-osnovni jn šolski zakoni, da je torej učni jezik na šolah Slovencem namenjenih slovenski. Zato katoliški shod tudi zahteva, da se umaknejo temu nasprotni učni načrti za male šole, kakoišni se nahajajo posebno po slovenskem Koroškem, ter smatra vsako drugačno vredbo ljudskih šol kot nepostavno. Katoliški shod nadalje zahteva, naj visoka šolska oblastva v vseh deželah, koder bivajo Slovenci, to je po Sta-jarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, iz pedagogiško-didaktičnih vzrokov skfbe tudi za slovenske manjšine tako, da se povsod, kjer se nahaja postavno število slovenskih otrok, osnujejo katoliške javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom.
v
Ce pa število slovenskih otrok ne dosega postavnega števila za ustanovitev slovenske šole, in jih je n?jmanj deset, naj se otroci v skupni šoli ločijo po maternem jeziku v skupine ali v oddelke Samo po sebi se razumeva, da ima dotični učitelj vešč biti obeh učnih jezikov. Sploh pa naj se šolski otroci v vsakem številu, če je le mogoče, v krščanskem nauku podučujejo v svouni maternem jeziku
3.   Prvi slovenski katol ški shod izreka željo, naj deželni zbori, kateri zastopajo kraje s^venskih volilcev, prenaredijo — kot nekak prehod do boljšega — naše šolske postave v takem smislu, kakor so si jih priredili vili Tirolci: dalje naj se poskrbi, da bodi poduk v ljudskih šolali praktičen ter nam vzgajaj dobrih gospodarjev, vrlih gospodinj' in pridnih delavcev; osobito pa naj se vredijo ljudske šole tako, da se, kjer le možnem delijo otroci po spolu zaradi nravnosti in primerniše razdelitve učne tvarine
4.    Dokler se nam pa naše opravičene zahteve ne spol-nijo postavnim potom, snujejo naj se katoliške zasebne, zlasti redovne ljudske šole ter naj se v pivi vrsti ustanovi slovensko katoliško učiteljsko semenišče v Ljubljani in, ako možno, tudi slovenska katoliška pripravnica s pomočjo družbe sv. Cirila in Metoda, katera se toplo priporoma s pogojem, da se v bodoče organizuje po župnijah v soglasju z našimi prevzvi-šenimi vladikami, ter z drugimi rado voljnimi darovi in prispevki  zadevnih deželnih zastopov.
5.    Vsem redovnikom in redovnicam, ki delujejo za krščansko vzgojo slovenske mladine, izreka, katoliški shod priznanje in zahvalo za tako požrtvovalno in vsptšno delovanje; ob enem pa toplo priporoča njihove šolske zavode.
6.   Katoliški shod priporoča slovenskim učiteljem in ka-tehetom ter vsem drugim vzgojevaleem slovenske mladine, da naj si ustanove katoliško učiteljsko društvo.
II.   Gledč srednjih šol
zahteva katoliški shod:
1. Naj se državne srednje šole, gimnazije in realke tako preustroje, da se ne bode na njih ne le nič podučevalo, kar bi nasprotovalo verskemu prepričanju katoličanov, marveč da bodeta tudi na njih vsa vzgoja in ves poduk dejanjski po-vspeševala katoliško versko mišljenje in življenje naše mladine.
Razun tega izreka katoliški shod željo, da se osnuje s časom svobodna katoliška gimnazija, združena z odgojilnim zavodom, s slovenskim učnim jezikom
2 V poživljenje verskega. duha srednješolske mladine naj se zopet vpeljejo vsakoletne duhovne vaje in naj se mladina pridno zbira v Marijine družbe ali kongregacije.
3. Vs<m šolskim oblastvom, oziroma mestnim gosposkam in vsem mla linoljubom se toplo pi i poroča, naj skrbno pazijo na vedenje dijakov zunaj šole, posebej na dijaška stanovanja, da se bodo dijaki tudi doma versko-nravno vzgajali.
III.   Gledč visokih šol.
1.     Ker ni upati, da bi se sedanje visoke šole kmalu preosnovale v verskem smislu, ali da bi se ustanavljale nove državne visoke šole, osnovane na podlagi katoliške vere, podpirajo naj Slovenci društvo za ustanovitev svobodnega katoliškega vseučilišča v Solnem Gradu, od katerega pričakujemo, da bode zasnovalo nekaj  slovenskih vseučilišonih stolic.
2.     Katohški shod priporoča, naj se ustanovite za slovenske visokošolce na Dunaj i in v Gradcu posebni katoliški dijaški društvi po vzgledu dunajske ,,Avstrije-' pod pokroviteljstvom odličnih slovenskih katoličanov.
Bodočemu vednostnemu društvu pa bodi skrb, v dogovoru s pokrovitelji imenovanih društev, za podporo slovenskim visokošolcem, oziroma ustanovitev potrebnih „zavetišč', v katerih naj se bi skrbelo za versko-nravni napredek slovenske aka-demiške mladine ter vzbujalo v njej in množilo katoliško mišljenje in življenje.                                               (Dalje nasl.)
308
Resolucije I. slovenskega katoliškega shoda.
Sekcija II.: Krščanska veda in umetnost.
A. Krščanska veda.
Prvi slovenski katoliški shod izreka željo:
1.   Slovensko razumništvo naj se temeljito seznanja s krščanskim modroslovjem in drugimi vedami; Slovenci naj skrbno goje apologetiko, to je ono vedo, ki brani razadetje in katoliško vero, ne samo znanstveno, ampak zlasti poljudno, da se oživi vera in utrdi mej našimi omikanci;
2.  naši literarni zavodi preskrbujejo naj Slovencem potrebnih znanstvenih knjig v krščanskem duhu pisanih;
309
3. ustanovi naj se slovensko vednostno društvo po vzgledu dunajske „Leonine", katero prevzame nalogo, skrbeti za višjo gojitev in razvoj krščanske vede.
B. Krščanska umetnost.
Glede krščanske umetnosti izraža prvi slovenski katoliški shod naslednje želje:
1.   Naročbe na nove kipe in slike, bodisi po cerkvah ali znamenjih ob cestah dajale naj bi se zlasti domačim možem, a le takim , kateri so v resnici umetniki ter krščanskega mišljenja in življenja.
2.   Stare cerkvene reči naj bi se ne prodajale, ampak oddajale naj bi ^e škofijskim muzejem, kateri se imajo ustanoviti.
3.   Stare slike in kipi naj se ne odstranjujejo brezmiselno; vpraša naj se prej strokovnjak o njihovi vrednosti in potem naj se, ako vredno, dajo prenoviti po umetniku, a ne po navadnem rokodelcu
4.   Okus za pravo ktščansko umetnost budi naj se že v ljudski šoli in se goji v obče med priprostini narodom s tem, da naj se namesto maloVrednih preživobarvanih podobic in sentimentalnih alegorij dele podobice, posnete po krščanskih umotvorih
5.   Zabranjuje naj se po gostilnah in drugod razkazovati in prodajati gole, umazane podobe, fotografije in dr., ter razo-obešati ter postavljati nravnost in verski čut žaleče slike in podobe.
6 V prospeh krščanske umetnosti ustanrvi naj se posebno društvo: njega namen bi bil pri zidanji in popravljanji cerkva, pri prenavljanji starih umotvorov, pri nakupavanji in aaročevanji cerkvenih potrebščin s svetom in dejanjem pomagati ter sploh podpirati vse stroke ki španske umetnosti.
C. Glasba, posebej cerkvena.
Občno je prepričanje, da umetno petje in glasba blaži človeku srce, da je torej velicega vzgojevalnega pomena in vredna krepke podpore.
Treba je torej, da jo gojimo resnobno, umetnostno, ne pa samo za kratek čas ; treba, da ji damo zanesljivo, stalno podlago. Zato prvi slovenski katoliški shod izreka željo:
1.   a) Obrača naj se vsa pozornost na dober, moder in izdaten poduk že v ljudski šoli; b) v deških semeniščih vpelje naj se obligatno petje za vse gojence in izdatno goji igra na goslih, glasovirji in orgijah ; c) skrbi naj se po semeniščih za teoretičen in praktičen poduk v koralu in večglasnem petji po več ur na teden.  Nastavljajo   naj  se   le izvrstne pevske moči.
2.   Naj pristojna ohlastva skrbe : a) Da se učiteljski pripravniki temeljito nauče metodike pevskega pouka ; b) da se na srednjih šolah vsi zmožni dijaki redno podučujejo v petji in da se spopolnujejo učni pripomočki.
3.   Ker se dobivajo potrebni pomočki in prava priložnost za poduk in izobrazbo le v dobrih pevskih in glasbenih zavodih, zato prvi slovenski katoliški shod izreka željo: a) Da se Slovenci oklenejo „ Glasbene Matice" in njene glasbene šole; b) da se Cecilijina društva, ki so ustanovljena za povzdigo cerkvenega petja, krepko podpirajo ; c) da vsa Cecilijina društva po vseh slovenskih vladikovinah stopijo v zvezo in skupno pospešujejo glasbo in petje; d) da se v ta namen izdatno podpira in umetnostno povzdigne orgljarska šola v Ljubljani, katera naj bode skupna za vse slovenske škofije.
(Dalje sledi.)
316
Resolucije I. slovenskega katoliškega shoda.
Sekcija III.: Socijalne zadeve.
A. Kmetsko vprašanje.
Prvi slovenski katoliški shod smatra kot najnujnejšo nalogo našega postavodajalstva, da se sklenejo take postave, po katerih bo mogoče zabraniti vedno hujše se razširjajoči propad kmetskega stanu in to že iz vzroka, ker je uprav ta stan najzanesljivejša zaslomba toliko našega državnega, kolikor osobito našega narodnega obstanka.
V ta namen priporoča prvi slovenski katoliški shod:
1.   a) Kmetovalci naj se postavnim potom organizujejo v kmetske zadruge ; b) postavnim potom naj se zagotovijo kmetski domovi, ki naj bodo nerazdelni; c) tudi naj se postavno uredi dedinsko pravo.
2.   Eazbremeniti treba sedaj silno zadolžena kmetska posestva po načelih, kakeršna je kmetijski minister v državnem zboru že naznanil; uvedejo naj se namreč 'okrajne kmetske zadruge, katere imajo pravno moč sodelovati pri raz br eni en j a-vanji kmetskih posestev.  V to svrho izdaj ejo naj se zadolžnice,
317
za katere prevzame vrhovno poroštvo država, ter naj se po zgledu sedaj že dogotovljene zemljiške odveze razbremenjujejo naša kmetska posestva prehudih dolgov
Ob enem pa se mora postavnim potom skrbeti za to, da se ne bodo mogla kmetska posestva čez gotovo mero cenilne vrednosti na novo zadolžiti.
3.   Prenarediti se mora domovinska postava tako, da bodo kmetske občine oproščene sedanjega velikega bremena, kakeišno morajo nositi za oskrbovanje v tujini živečih svojih bolnikov in onemoglih rojakov.
4.   Deluje naj se na to, da dežele same prevzamejo v lastno upravo zavarovanje proti požaru, proti živinskim boleznim in vremenskim uimam.
5.   Skrbeti je za to, da se vsa javna uprava, sodnijska in politiska. tako uredi, da ne bo predraga in da se je bode ljudstvo lahko posluževalo; osobito je želeti, da se uvedejo občinska mirovna sodišča ter da se odpravi prisilno legalizo-vanje vsaj za manjše zneske.
6 Delovati je na to, da se uvede po železnicah pravična vožnja cena, da se odpravijo krivične refakoije ter sploh pospešuje izvoz naših pridelkov v daljni trgovinski svet
Posebno naj naši zastopniki delujejo na to, da se južna železnica, ki vozi skozi celo dolgo ozemlje slovenskih dež^l, podržavi, ker le tako je upati, da se uvedejo enako, kakor na državnih žehznicah, pravični vožnji  tarifi
7. Shod priznava nujno potrebo, da se davki preurav-najo, ter izreka nado, da se bo nova da^na reforma izvršila tako, da bo po tem olajšano davčno breme posebno nižjim delujočim stanovom, osobito pa, da se zemljiški in hišni razredni ter obrtni davek zdatno zniža.
B. Rokodelsko-obrtno vprašanje.
1.   Prvi slovenski katoliški shod obsoja pogubni liberalizem, ker je ravno ta s svojo sebicnotjo na obrtno-rokodelskem polju razrušil veljavo kišeanskih načel in kiščanske solidarnosti t*r s tem odstranil najtrnejšo podlago za občno blagostanje obrtno-rokodelskih stanov.
2.    Prvi slovenski katoliški shod je mnenja, da ima državna oblast važno nalogo pri reš* vanju obrtno-rokodelskega vprašanja; zato z veseljem pozdravlja postavodajalne poskuse v avstrijski državi, katerim je namen odstranjevati žalostne nasledke razjedajočega gospodarskega liberalizma; zlasti radostno pozdravlja snovanje zadrug, v katerih je v krščanskem srednjem veku cvetel rokodelski obrt, katerim naj se zagotovi potrebna samostojnost.
3.   Posebej pa prvi slovenski katoliški shod, povdarja: a) Postavnim potom podeli naj se v zadrugah obrtnikom oni vpliv, kateri omogoči zadrugam vspešno delovanje; b) ustanove naj se samostalne obrtne zbornice, kamor naj pošiljajo zadruge svoje odposlance s pravico, javno zastopati koristi obrtnikov ; c) omeji naj se obrtno delo po kaznilnicah, s katerim obrt-niki-davkoplačevalci ne morejo tekmovati; d) pridobitni in dohodninski davek naj se za obrtnike tako določuje, da bode za-branjeno vsako neosnovano ovaduštvo ter da se bode oziralo na opravičene želje obrtnikov ; e) v pospeševanje krščanskega življenja in gmotnega stanja rokodelcev snujejo naj se po potrebi rokodelska društva mojstrov, pomočnikov in učencev.
C. Delavsko vprašanje.
1. Ker konkurenca, glavno načelo sedanje produkcije, ovira ugodno rešitev delavskega vprašanja, smatra prvi slovenski katoliški shod za potrebno, da se ta konkurenca od zvunaj omeji z mednarodnimi pogodbami in primernimi zaščitnimi carinami, doma pa z uredbo domače produkcije; v ta namen naj se a) napravi prava razmera med produkcijo in potrebo; b) zabrani posameznikom monopol produkcije, zato se zahtevaj dokaz vsposobljenja pri tovarnarjih ; c) prepreči nepravično izkoriščevanje delavskih močij ;   d) zagotovi delavcem
stalno delo in upanje do boljše plače; e) kolikor mogoče odstranijo ženske iz tovarn; f) delavci, njihove vdove in sirote primerno preskrbe za starost in slučaj bolezni.
2. Nova industrijska podjetja naj bi se postavno dovoljevala pod naslednjimi pogoji: a) Da sta podjetnik in poslovodja poštena in izvedena ; b) da je obstanek podjetja zagotovljen in delavci torej niso v nevarnosti, prej ali slej zgubiti delo in plačilo.
3 Maksimalna delavna doba naj se pri posameznih industrijskih podjetjih skrči.
4.   Delavcem naj se zagotovi pravica, da iz svoje srede volijo zastopnike v sonadzorstvo pri izvrševanji zakonov v varstvo delavcev.
5.   Pri vseh večjih podjetjih naj se ustanove razsodišča iz veščakov.
6.   Ponočno delo v tovarnah naj se za ženska popol jem prepove, za moške pa kolikor mogoče omeji.
7.   V varstvo nravnosti naj se delavci v tovarnah kolikor mogoče ločijo po spolu.
8.   Z ozirom na to, da se med delavci vedno bolj širi cerkvenemu in državnemu redu nevarna agitacija, izreka prvi slovenski katoliški shod svoje prepričanje, da se mora delavski stan s primernimi sredstvi zopet pridobiti za krščanski red V ta namen naj bi se snovala katoliška delavska društva ter mod delavci razšiijali dobri in poučni spisi o socijalnem gibanji.
9.   Slednjič je skrbeti za to, da bobe obrtnijski nadzornik, kadar pride nadzorovat tovarne, z dotičnimi delavci govoril sam, a ne vpričo kakega druzega uradnika, ker le tako, ako delavci z nadzorniki govore prosto in brez strahu, pride se na sled marsičemu, kar treba predrugačiti ali odpraviti.
D. Nedeljski počitek  in posvečevanje nedelj in
praznikov.
Prvi slovenski katoliški shod izjavlja da treba spopolniti sedaj veljavne odredbe glede na nedeljski počitek, oziroma pre-narediti, ker take, kakor so zdaj, nikakor ne zadostujejo v verskem, nravnem, gmotnem in zdravstvenem oziru. Le če se postavno uvede nedeljski počitek in vestno izpolnuje povsod, kjer še ne obstoji, ali je le na papirju, nadejati se je tudi, da se bodo jele posvečevati nedelje in prazniki. — V to svrho naj se:
1.   Kar najpreje omeji ob nedeljah in praznikih trgovina, kakor tudi vsako obrtovanje, katero ni neogibno potrebno.
2.   Preiskujejo in pretresajo naj se velikim obrtnikom toli radodarno podeljene izjeme od zakona o nedeljskem počitku.
3.   Zagotovi naj se nedeljski počitek uradnikom in službujočim pri železnicah in drugih prometnih zavodih
4.   Prepove naj se brezpogojno prodaja žganja od sobotnih popoldanskih ur do ponedeljka zjutraj.
5.   Državni in drugi uradniki naj se oproste ob nedeljah vsakterega posla, ki ni neogibno potreben.
6.   V kolikor je delo ob nedeljah dovoljeno, skrbe naj obrtniki, kar najbolje morejo, da se delavci primerno vrste, da bode vsakteri delal le sledno drugo ali tretjo nedeljo, ali pa le pol dne.
7.   Jako škodujejo nedeljskemu počitku plesne veselice in je torej želeti, da se omeje.
341
Resolucije I. slovenskega katoliškega shoda,
Sekcija V.: Tisek.
K?r sedaj po sovražnem tisku največ trpi sveta cerkev in katoliško življenje in s tem blagostanje našega naroda, sprevidi prvi slovenski katoliški shod, da je neobhodno potrebno, sovražniku postaviti se v bran z enakim orožjem — s katoliškim tiskom. A ne le braniti, marveč tudi pozitivno mora tisek pospeševati katdiško zavest in katol ško življenje. Naj se izkoristi ta velernoč 1. kot politična moč v časnikarstvu, 2. kot izobraževalna moč v ljudskem, leposlovnem in znanstvenem berilu,  3. kot vzgojilna moč v spisih za mladino.
1.   a) Prvi slov. katoliški shod spozna za vzdržanje katoliškega mišljenja in prepričanja med Slovenci kot najpotrebnejše sredstvo dobro časništvo. Zato proglaša za resno dolžnost vseh vernih Slovencev izdatno gmotno in duševno podpiranje naših katoliških listov. V dolžnost naj si šteje tudi vsak katoličan zatirati vse veri sovražne časnike in jih nadomeščati z dobrimi sveto vero in našo narodnost pospešujočimi; časnike pa, ki so nekoliko omahljivi in se niso udali liberal-stvu, naj vplivni katoličani tako preustrojijo, da, zapustivši omahljivost, odločno stanovitno in dosledno zagovarjajo edino prava  načela
b)   Ker je pa prvi slov. katoliški shod trdno prepričan, da more katoliško časopisje le tedaj pokazati svoj mogočni vpliv, ako je modro in primerno osnovano, zato priporoča, naj se osnuje odbor katoliških urednikov in zavednih vplivnih gospodov, ki naj bi določeval smer o glavnih političnih vprašanjih, in sicer vsehj ca podlagi katoliških načel, da se med katoliškimi listi ohrani toli potrebna edinost.
c)   Dobro vrejevan katoliško-politični dnevnik nam je neogibno potreben, ter naj se tako viavna, da bode vstrtzal duševnim in gmotnim potrebam in zahtevam katol. Slovencev, bivajočih po vseh slovenskih pokrajinah. Ker si pa slovensko ljudstvo sploh dragega dnevnika ne more naročati, potrebujemo tudi dobro vr^jevanih, po enkrat ali večkrat na mesec izhajajočih perijodičnih listov. Z zadovoljnostjo izjavljamo, da imamo Slovenci take liste, ki že hvalevredno delujejo v tem smislu. Želeti je, naj se ti listi sporazumevajo med seboj in po središčnem odboru, da bodo vsi pisali v enotnem smislu in vsi delali z enakim navdušenjem za dobro stvar.
2.   a) Prvi slov. katoliški shod s hvaležnostjo do Boga ponosno imenuje družbo svetega Mohorja; zahvaljuje se slavnemu odboru in vsem gorečim pospeševateljem za tolik trud, prosi, naj ne opešajo, marveč z enako vnemo še nadaljujejo slavno delo slovenskemu narodu v duševni in telesni blagor.
b)   Vernim olikanim Slovencem bodi vestna skrb, da deluje  „Matica Slovenska"  vedno na pravi verskonravni podlagi.
c)  Velike zasluge za slovenski katoliški tisek imajo razna katoliška tiskovna društva; prvi slov. katoliški shod jim izreka za požrtvovalno delovanje toplo zahvalo, ter živo priporoča vsem Slovencem, naj jih krepko podpirajo.
3.   Kakor pripravljanje dobrega berila, tako je tudi prevažno njega ražirjanje; vsakega katoličana je torej vestna dolžnost, da slabo in kužno berilo po moči zavira, dobro pa pridno razširja po družinah in društvih. V to svrho vzlasti veliko pripomorejo farne knjižnice, ako so modro vravnane.
4.   a) Dobri, krščansko pisani vzgojilni spisi naj se pridno širijo med Slovenci, da se stariši in vzgojitelji zavedajo svoje preimenitne dolžnosti, ter jo vestno spolnjujejo.
b)    Prvi slovenski katoliški shod priporoča vsem pisateljem, izdajateljem in učiteljem mladine posebno skrb pri iz-davanji, zalaganji in razširjevanji spisov za mladino.
c)  Prvi slovenski katoliški shod nasvetuje, naj se so-stavi odbor veščih mož, ki naj vestno presodijo in ocenijo vse slovenske knjige ljudstvu in mladini namenjene, oziroma dosedanje zanesljive ocene nadaljujejo in spopolnujejo, da se slabo blago odstranjuje, tembolj pa razširjajo res dobre knjige.
V  tem   smislu   poskrbi naj se tudi posebna  izdaja   slovenskih klasikov za odraslo mladino.
389
Resolucije I. slovenskega katoliškega shoda.
Sekcija VI.: Katoliška narodna organizacija.
1.   Prvi slovenski katoliški shod smatra nepremenljiva načela katoliške vere kot glavni temelj javnopravnemu razvoju slovenskega naroda in izreka iskreno željo, da bi na tej trdni podlagi složno sodelovali vsi Slovenci v težkem boji za narodni obstanek slovenskega ljudstva.
Temeljem katoliških načel, ki jamčijo jednako pravico vsakemu, zahteva prvi slovenski katoliški shod za slovensko ljudstvo narodno ravnopravnost z vsemi narodi avstrijskimi, zlasti tudi ravnopravnost slovenskega jezika v šoli in uradu, to tembolj, ker je ta ravnopravnost tudi slovesno zajamčena v čl, 19. drž. tem. zakona, — ter obžaluje krivice, ki se delajo po raznih deželah slovenskim manjšinam.
V obrambo naših verskih in narodnih pravic spoznava prvi slovenski katoliški shod potrebo tesne zveze katoličanov raznih avstrijskih narodov in izraža odkritosrčno željo, da bi na podlagi nadrodne jednakopravnosti vsi narodi avstrijski združili se k skupnemu složnemu delovanju za moč, čast in slavo skupne avstrijske domovine, po vzvišenem geslu pre-svitlega vladarja:  „Z združenimi močmi !u
2.   Prvi slovenski katoliški shod jemlje radostno na znanje, da na Slovenskem vrlo delujejo v zmislu katoliško - narodnih načel razna politična društva kakor: „Katoliško politično društvo v Ljubljani," „Slovensko društvo" na Spodnjem Štajerskem, »Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem," »Katoliško politično društvo" v Konjicah, „Kato-liško politično društvo" v Slovenjem Gradcu, „Katoliško politično društvo" pri Sv. Lovrencu v Slov Goricah itd , — in izraža željo, da naj katoliški narodnjaki i nadalje krepko podpirajo trudapolno delovanje teh društev, posebno s tem, da jim pridobivajo novih udov in prijateljev, ter da tam, kjer se kaže potreba, snujejo nova taka društva.
3. Prvi slovenski katoliški shod smatra tesnejšo organizacijo slovenskega ljudstva na katoliško-narodni podlagi kot potrebno. V to svrho pooblašča stalno komisijo druzega slovenskega katoliškega shoda, da naj se pomnoži z odličnimi katoliško zavednimi rodoljubi iz vseh slovenskih pokrajin in se osnuje kot „Slovenski katoliški odbor" z nalogom in delokrogom izvrševalnega odseka katoliških Slovencev.