Štev. 43.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
28. oktobra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Ka nam je spravila radikalna vlada od 18. marca mao i z kem nas šče ešče osrečiti?
A pravico ljübečega človeka ne je mogla ta premotiti, ar ta ma kratke noge, povsod, v štampi pa ešče bole, kak šteč je debelo štampana. Tü slüži celo v to njena debeloča, da se oddaleč že vidi, ka se je vsaki pravico ljübeči človek bar Ozdaleč naprej lehko ogne. (Mi ne poznamo teh listov). Vi, dragi naši pristaši, ste se je odaleč že ognoli. Ne poznate, neščete poznati laži, ve če jo v litri točijo i ve če jo v žakli vagajo. (Tak jel Veselost!) To ste pokazali 18. márca i vűpamo se, ka vsikdar tüdi bodete, pokazali. (Vsikdar i nas nikdar ne premotjo.)
Novi radikalni blagoslovi.
Zakon od taks.
— Pa jaz z radikalnim blagoslovom ešče nesam gotov.
Pokazao sem vam samo tistoga, z šterim ste že poškropljeni, ne pa še tistoga, z šterim vas radikalna vláda šče ešče ne poškropiti nego celo polijati. (Veselost.) Štirje novi zakoni še nesprojeti so te novi blagoslov. Tei zakoni so: zakon od taks, zakon od priznanja zaslüžnih možov, šolski i agrarni zakon. Takšem zakon de vršo slüžbo pijajce — v taksah, štemplnah de cecao krv vrednosti z našega maloga človeka. Kak pijajce malih lüknjic potegnejo dosta krvi z človeka, tak bo te zakon po 5 Din., JO Din., itd. cecao našo malo vrednost. Na vse de trbelp štemplne i grozno cene Štemplnov kelih, celo na Šolska Svedočanstva tak, ka do samo štemplnje skoz dobo šolanje več koštali, kak Inda sveta vso školanje za popa, doktora ali fiškališa skoz dvanajset Iet. (Strašno nas teršijo.) Komi se godi, pitani, po celom sveti nájveč krivice. Jeli malomi človeki, Siroti. (Tak je) I če zdaj te mali človek, . ta sirota iščetá i moreta iskati pravico, ar sta večkrat prisiljeniva na to — če té mali človek i te siromak,, pravim — si iščeta pravico, jo moreta že prle. plačati v štemplnaj, kak bi njima jo prisodili. I kelikokrát njima mesto pravice krivico prisodijo. (Tak je) I to tüdi moreta plačati v štemplnaj. (Žalostno. Tak je.) Potrebü-ješ kakše dovoljenje, kakše svedočanstvo, kakši obrtni list, drago moreš vse plačati že naprej v štemplnaj, čeravno tvoja prošnja nikaj nede valala. (Tak je, Žalibog). Novi zakon občütno zadene najbole maloga, siromaškoga človeka i tiste naprave, štere so njemi na pomoč, kak zadruge, posojilnice itd. Ar bi po tom zakoni ešče na hranilne knigo trpelo štemplin djati. Zato se pa bori vsa naša stranka kak oroslan proti njemi, da se ne bi sprejeo.
Ešče demokratje so proti njemi celo ništerni radikalni sami. A vláda ga tira li naprej, ar se njej ide predvsem za to, naj ona ma peneze, za maloga človeka se ne briga, čeravno vküp spadne pod bremenom dač.
Šolski zakon.
Z nameravanim že lani zdelanim šolskim zakonom nam vlada šče omejiti i tak tüdi vzeti krščansko vzgojo naše dece, ar šče preprečiti povekšavanje, nastavljanja verskih šol. Zakon od taks je pijajca, štera ceca vrednost našega maloga človeka, zakon šolski je pa gift, šteri zagifta düšo naše mladine, ka nede živela zdrave, bogáboječe življenje, zakaj? —
Zakaj ? Tak se dela 'po celom sveti, ar protiverskim strankam trebe volilce. Pobožni, bogaboječi ljüdjé vsikdar sküpno i-dejo z svojim dühovnikom, na volišče i volijo krščansko stranko, — brezbrižni pa fige kažejo popi — po pravici Bogi, ar pop je boži namestnik — i volijo ta, kde po božoj pravici niti ne diši, gde je tá najdale. Zato se šče Verenavuk vrčti iz šol ali bar prepečiti verske šole. Po prizadevanji naše stranke se je v pododbori podvrgo ministrov predlog, po šterom se nove verske Šole ne bi smele odpirati z pravicov Javnosti za polaganja maturo. A stem ešče boj ne dokončan, ar minister v punom odbori i parlamenti bo se držao svojega predloga, čaka ešče velika bitka našo stranko, ka reši bar nekeliko pravic našim krščanskim šolam, žalostno moram omeniti, ka gda se za tak velike, svete reči vrši boj, Radič v Londoni, njegovi poslanci pa doma se šečejo i ni z prstom ne genejo, ka se krivični zakon ne bi sprejeo. (Odobravanje).
Agrarni zakon. Pantheon.
Vlada nameni parlamenti predložiti tüdi agrarni zakon, šteri je že izdelan.
Te zakon bi dovolo, da siromak küpi tisto zemljo, štero ma z arende od veleposestnika. To se lepo vidi na videz. A samo na videz je lepo to. Da, če samo tisti dobijo zemljo, ki jo dozdáj majo te se vnoge krivice ne popravijo, štere je delala agr. reforma pri delitvi zemlje, te hrvacka zemljá ostane v rokaj srbskih dobrovoljcov, ka bi menje bilo horvackih volilcov. I to tüdi ne vemo, jeli določi té zákon veliko število let, 50, 100 let, v v šterih se zemljá plača. Da če določi samo 10, 20 let te velike radikalne banke majo v par letaj vso veleposestniško zemljo, ne pa naš siromak (Odobravanje.)
Zakon od priznanja zaslüžnih možov šče v Beogradi zidati edno veliko palačo, v šteroj bi se podobe vseh zaslüžni možov gospostavile. Zvala de se ta palača „Pan-theon". To je grčke reč i slovenski pomeni palačo ..vseli bogov" Se zna, da poganskih, ar do pravoga Boga vláda nema toga širokoga srca. Njemi ešče ne zidala palače, ali ste lejko ví na svojo cerkev kaj dobili od nje? (Veselost velika).
Pogansko delo je zdaj moliti na te spomenik, gda od vnogih terhov komaj odihavao, gda nas čreveo najbole žüli;
škrinje so pa prazne. Te Pantheon bi ne-preračunljive šume požro. Skoz duga leta bi mogli letno plačüvati, kak listi pišejo, deset, celo stomilijon dinarov na njega. Smo za to, naj se zaslüžnih . možom da priznanje. Ma srce do kmeta, obrtnika, delavca, pač do maloga človeka vláda, gda že itak previsikim terhom ešče ta zdaj nikak nepotrebna bremena njemi šče na rame obesiti? (Nema.) Nega za zaslüžne može naše države drügoga priznanja, kak kep na rovaš žepa dačoplačnika? (Tak je) Velika podjetja naj se v prvoj vrsti obrani eni jo.	,
I če vi glasno spoznate, ka vlada nema srca do vas, je mate vi do nje i njine stranke? (Nemamo). Vidim, da ne. Vaše srce je bilo, i je i se vűpamo, da i na dale bo pri tistih, ki so sinóvje takših malih ljüdih, kak ste ví, ki so se borili i se borijo i se bodo borili po postavno} poti proti vsem zakonom i zakonskim predlogom, šteri so vam škodljivi, da je spremenijo po postavno)" poti, v zakone, ki do vam na hasek. (Naše srce je vaše, vaši smo.) I to so poslanci vaše stranke, Ljüdske stranke ali kmečke zveze. (Bog je živi). Oni bodo bránili Vašo pravico, kakšte do je nasprotniki preganjali i ogrizavati i drüge plače poleg svojega dela ne želejo od vas kak Vašo stanovitnost pri krščanskoj stranki. (Veliko odobravanje, ploskanje i pozdravljanje govornika.)
Iščimo te zgüblene.
piso: HARI LEOPOLD ev. bogoslovec.
Iščite sebi pokoro, či je vaša düša nemirovna, iščite sebi pokoj i ga najdete, či bodete skrblivo iskali. Bog to želej, naj činite pokoro. Zato nam pravi: .Velim vam, radost bode pred Angelmi Belimi nad ednim grešnikom pokoro činečim.* Za toga volo je náša dužnost iskati te zgubljene, dokeč je ne bomo v krščansko sveto mati-cerkev pripelali.
Dužni smo te zgubljene iskati, dokeč je ne najdemo; ar na to smo od Boga pozvani i on-nam pri tom deli pomoč podaljava. Iščimo te zgübljeno düše i pelajmo je v krščansko sveto mati cerkev. Dr. Prohászka veliki i moder" madžarski rim. kat. škof je v Šopron! v svojem govori reko. ,,Da je krščanstvo ne program, nego Žitek." Tak je, krščanstvo more biti Žitek, more biti posvet sveča, štera celomi sveti svedočo da. Na stez! pobožnosti, na poti jakosti redki so takši, šteri bi brezi straha obvarvati znali svojo Čisto düšnovest. Nego, prežalóst, Vnogi na tla spadnejo pred zapelavanji etoga hüdoga sveta, Zato veli Jezuš. ,,Idite notri po tesni vrataj, ar so prestrana vrata i široka je ta cesta, štera pela na skvarjenje, i vnogo ji je, ki po njej hodijo Ar so tesna vrata i voska je ta pot, štera pela v Žitek i malo ji je, šteri jo najdejo." Malo ji je, šteri na vse dni žitka svojega verno, nevklek-njenö v srci sveto ob varjejo Božo pravdo i Bože zakone; naj vekši tao ijüdi je nezavahlen proti tomi nebeskomi Oči, ravnatelji etoga sveta, i hitro z pameti vözbriše čtite Bože reči, štere se njemi v Oglasijo v predvork Gospodnovom. Vnoge düše v gizdosti živoči se gorizvišavajo v srečni dnevi njihovoga žitka i toga zmožnoga Boga, liki ravnatelja i branitelja etoga sveta — spoznati neščejo,Idejo po lastivno] svojoj poti, zavüpavši se na svojo moč v tom nesrečami vörvanji bodoči, ka je človek nastavitel svoje sreče brezi Božega zmaganja. Etakši ljüdje so odstopili od
2
NOVINE
28. oktobra 1923.
Bože pravde, etakši ne mislijo na to, ka vse dober i ves Boži blagoslov od nebeskoga Oče izhaja, pri šterom nega preminjavanja i preobra-čanja sence. Vnogi so pa zburkani v srci pri vsakšem vdarci, pri vsakoj nevoli, pri brigaj lagojega šorša, se gori postavlajo proti pravičnomi radodarniki nebeskomi, njega prekunivši s psüvanjem i z gnüsimi rečmi bantütejo njega za toga volo, zakaj on nje z teškimi vörami, z žalostjov, betegom i trplenjami Pogledno, ne morejo potrplivo nositi žitka sküšavanja, ne morejo z molbami k njemi prinajati. Njihovő srce je prazno od te odičene vere i vüpaznösti, njihovo mišlenje, njihova düša se ne Prikapči k Jezuši, ki je vsej mantrnikov moke na Boga zavüpanj-em prenašao mirovno, liki trpeči Boži Agnec na križi.
Pa se nam naprej da v žitki vsakdenešnjem veliki šereg ti ružni i nezahvalni ljüdi, ki proti delajo, šteri so njihovi najplemeniteši dobroči-nitelje, šteri so njim krűh, živiš ponüdili, zdaj pa na nje z kamnom spake lüčajo i njim mira ne dajo s svojimi ružnimi navadami. Ali vsi. etakši gizdavi, nepöbožni, zburkani, vsi etakši nezahvalni ljüdje so zgübani pred licom Božim. Iščimo, iščite skrblivo gor etakše slabe krščenike, Opotite je, pobogšavajte je, da se navdüšijo za Bože kraljestvo. Dajte njim tanač, stanje, smilene reči tem v gizdosti zvišenim, šteri to pravijo, ka nega Boga, ki so prepleteni v mreže krivoga vörvanja na teliko, ka je Boža moč, Boga verostüvanje, Boža Obramba i milostivna roka ne delavna ober vse narodov. Pokažite njim pot, priliko k pokori, na znanje naj bode njim dano, ka tisti, ki se gorlzvišava pőd srečov i zemlenskov díkov, tisti se hitro ponizi, da ga Bog kak nedütoga grešnika pokaštiga, prvle kak bi si mislo. Iščite gori nji i najdete je, ar Boža reč s šterov je iskali bodete, je prilična i živa nji obdržati. Tem vcaglivim nevörnim, tem psüva-jočim, nezadovoljni nazveščavajte, ka pod težkim bremenom žitka ne zgübijo vüpazen, vüpanje v Bogi, ar či nas kaštiga, zvrači nas tüdi. Gospod-ni Bog v svoj levoj roki pehár britkosti ina, šteroga piti da tomi mrtelriomi človeki, ali v njegovoj desnoj roki je blagoslov obilen, trošt pune milošče, šterov vodi k vretini očinskoga, dobroga mira. Iščite takše zburkane düše i najdete je, či je bodete iskali z angelskim talom. Ete nezahvalen svet vas pa naj, z nikakšim talom ne spači. Neobdelana njiva je tüdi nezahvalna, ali či jo verno obdelamo, blagoslov Boži nam ne bode sfalivavo, ar obilna žétva bode najem naši Vnogi trüdov. Ne hehjajte zato z prispodobnim talom gori iskati te nezavahlne ljüdi, te ne-okorne otroke krščanske svete maticerkvi, šteri so odstopili od Boga, ki je v njihovo srce no-tricepo ljübezncsti zapoved: .iščite gor. tiste šteri so britke vöre spravili tem ljüblenim roditelom, naj se povrnejo klečeči k onim, šteri ešče na smrtnoj posteíi za volo napreidcnja svoje dece si k Bogi zdihavajo. Tak bode nad etakšim pokoro činečim velika radost v nebesaj.
Naša dužnost je iskati te zgübleno, naj je vse gori najdemo. ! pri tom deli zaslüžimo sebi vsega poštenja vredno dobroto pred pravičnim Sodcom.
Vzemte si peldo od toga čolveka, ki svojo zgübleno ovco išče, i od te skrblive žene, štera je zgübila eden groš i ga išče brezi počinka. Vsaki vreli trüd toga Božega šafara brezi lona ne ostane. Vsi smo Boži žalarje, vsi mamo ne-obtrüdni delavci biti v Božem vinogradi. Zakaj živeš ? Zakaj volo jé gospodni Bbg tebi vözren-
delüvao delo tvojega pozvanja v tovarišom etoga velikoga sveta ? Lehko ti sebi živeš. Ne veš to, ka si na hasek, na blagoslov tvoji bližnji stvorjeni ?
p Ki li sebi žive, ne bode meo stalnega öröka v Božem kraljestvi. Ki ti sebi žive, njegovo ime vesne po njegovoj smrti i se rastori njegov spomenek liki pleve i pozderje, či bar kameni steber stoji na njegovem grobi. Premenlivosti prav da kraljüje nad vsemi vidočimi. Bojdite zato na hasek vaši bližnji prijatelov, včite to ljüdstvo povsod, prilika se vam da vsem, kak šte stanja ljüdje ste. Mali, ali veliki, siromak si, ali bogatec, prezmožni, ali östavleni vsem vam je dano goriiskati te zblödnjene, te ne vörvajoče, okornc, ki so protivnike Boži reči i Sv. Evangeliom, vsi bojdite opoštolje, vučitelje vaši domanji, vaši bližnji ljüdi, tak bodete sebi radost i poštenje slüžili pred Bogom. Vaš lepi šorš, vaša sréča, vaše bogástvo naj bode prilika k Očinskomi haski poročeno. Zato veli Jezuš: »Zaistino Velim, ka bogat, takši bogat, ki je nesmileni, žmetno ide v kraljestvo nebesko, ležej je kameli skoz igle vüh iti, liki bogatomi v kraljestvo Bože". Iščimo, iščite te zgüblene, dokeč je ne najdete; tak radost bode pred Angeími Božimi nad ednim grešnikom pokore činečim. — Amen. —
NEDELA.
Po Risalih XXIII. Evangelium sv. Mataja IX. 18—26. Jezuš ozdravi Jairušovo hčer. Dobroto deli, zvršava telovno delo smilenja. Ljübezen prava to dela.
Ljübézen do bližnjega.*)
I če so vas ešče tak razžalili i či so vam že telko krivice včinoli — dobro njim včinite! I či vam je šče tak žmetno premagati se i či šče tak pole maščüvalnost vašoj notranjosti, či se šče srce tak krči po kaštiganji— molite zanje, šteri vas sovražijo, ogrizavajo, preganjajo! . . . O, čüjte to, vi posamezni kristjani, ki stiskate pesnice nad svojimi sovražniki! Čüjte to, ve drüžine i občine, ki ne morte, da bi živele v meri i lübezni z drügimi drüžinami i občinami, ar, kak vi pravite, so vam krivico včinole! Čüjte to, vi narodi, ki premišlavlete kak bi se pripravili na hüde i hüjše osvete (maščüvanja) za zgüblene vojske! Ah, ves svet poslüšaj reči Gospodove: Lübite svoje sovražnike! dobro njim včinite! molite zanje! Blagoslov i sreča vaša, či bogate; nesreča pa, či ne! Ar so reči Gospodove nej samo žela, nej so samo dober tanač za vekšo popolnost — zapovid! Jez pa vam povem — Eli se to pravi: Jez, od vas želim, jez vam svetüjem (tanačivam)? Ah, nel Pravi se: Jez vam zapovem! Zato ka tam je povedano bote deca svojega Očo, ki je v nebesaj. (Mat. 5, 45.) Drügači ne bote od Očo, ki je v nebesaj zavržen^ pogübleni, či ne lübite, ne včinite dobro, Či ne molite za svoje sovražnike! .... O, to je néj samo žela, to je nej samo prošnja, samo dober tanač — to je zapovid, štera grehom veže; neizpunüvanje te zapovid! vodi za časne kaštige i večno pogübo.
Pravite: Kak je mogo Bog, Kristuš, dati. takšo zapovid štetroj. se protipostavla vse člo-
*) Pregda dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
veška narava? O, da nigdar nebi izgovorili te reči 1 Bog zapovej, ka šče i či je zapovedao lübiti sovražnike — eli je nej s svojim lastnim zgledom (pelda) pokazao, kak jij je trbej lübiti; i čí je zapovedao včiniti, — eli ne da tüdi milosti, da je včiniti mogoče? Ah, najprle te lepi zgled Kristušov! Poglejte ta v getzemanski ogradi Tam Prihaja sovražnik Kristušov; oboro-žence i hlapce vodi za sebov. Vsi so pripravleni zgrabiti Jezuša. Zakaj ? Ka je včino Kristuš nedužni? Sramota, o Judaš 1 Apoštol Judaš, sovražnik svojega lastnoga, tak nad vse dobroga Gospoda! Sramota! ... Pa kaj! Briga se on, ki je pun mržnje do Gospoda! Pristopi i küšne Vučitela, da ga s küšom izda. . .-Ah Kristuš, Bog! Eli ga ne boš vrgeo od sebe ? Eli ga v svojem pravičnom srdi ne boš pogrezno v zemlo ? Eli ga ne boš: na mesti pogübo v zasluženim maščüvanjom ? Ne I Gledajte Kristuša! poslüšajte lübezen njegovo! Krotko se püsti küšnoti i prijateo! pravi Judaš!: Prijateo, zakaj si prišeo? Izdajalci pravi tak, da bi ga sprebrno, da bi ga rešo...-.-O prevelka lübezen do prevel-koga sovražnika! — Pa bodite z menov na dvor velkoga dühovnika! Tam se segreva Peter, med brezbožna!. Tisti ki se je zakunjavao, da Gospoda nigdar ne zapüsti, da pojde ž njim skoz živlenje i smrt. . . , A glejl Slabotna ženska pride, dèklá: Tüdi ti si bio z Jezušom Galicom. (Mat. 26, 69.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
Velka Polana. Naši i sosedni izseljenci v Clevelandi so nam poslali na novo cerkev 142½ (stoštiridesetdvá i pol) dolarov. — V Bridgeporti živeči naši občinarje i sosedje so pa že lani poslali na isti namen 124 dolarov. — Bog pláti vsemi — Ešče iz Chicage čakamo dáre naših lüdih.
Nova cerkev v Velkoj Polani. Komaj 3 mesece, i cerkev že pod strehov, od zvüna Krasno omortana, od znotra pa zdaj mortajo. To je rekord hitrosti pri zidanji cerkvi. Čast g. Bačič arhitekti i g. Jandl, zidarskomi mojstri i njihovim dobrim zidarom. Najvekše hvále so pa vredni občinarje Velike i Male Polane, šteri so zvesto zvršavali nezračunane foringe i dozdaj vöpláčali 1 milijon i 600 (šeststo) jezer koron stroškov. — Takši lüdjé so vredni té lepe cerkvi i lastne fare.	
V desetih dnevaj po prešanji morete naznaniti financom keliko ste naprešali vina.
I če vino odate, prle kak je küpec prek vzeme, je morate tüdi financom naznaniti, Tü dobite dve cedoli, edno zasébe i edno za küpca. Küpec je tüdi dužen v 24 vöraj naznafi financom küpčijo vina i dobljeni listek tű prekdati. V tem časi more küpec plačati tüdi trošarino i občinske doklade k trošarini, če se gde pobirajo po zakoni. Dve cedoli sta za to, da Posvedočite, štero vino plača trošarino i štero nej. Ki ne prijavi kelko je naprešo i če je odao vino, to ka je odáo, plača IGO Din., štrofa. Ki pa küpi vino i to ne glasi v 24 vöraj notri, plača, če je od vina ešče ne plačana trošarina, za kaštigo dvakrat ali štirikrat telko kak bi znesla trošarina i vino se njemi tak dugo ne izroči, dokeč* ne plača trošarine i gori povedanoga štrofa, (finančno ravnateljstvo — št. 7283.) Radikalna Vlada pač razmi peneze brati od siromaka, koga
Fabijola
ali
Cerkev v katakombah.
II. Boj.
„Eli bi vam bila takša narodna smrt v istini draga?"
„Kak se veseli lehkoživec, kda njemi odprejo dveri svetlo razsvetíene obednice, v šteroj ga čaka bogat obed pa lepo oblečeni i ovenčani slüžabniki, šteri njemi bodo dvorni; i kak se radüje Zaročnica kda joj povejo, da pride za-ročnik z bogatimi dari i jo popela v novo domovino — ravno tak se bo veselila moja düša, kda njoj smrt, naj bo kakšakoli, odpre vrata, Železna i kmična na tom kraji — pa zlata na drügoj, ki pelajo v novo, v večno živlenje. Ne brigam se teda, naj bo smrt takša ali takša, samo da me pela k tistomi, ki je neskočnb lepi."
Radovedno pita Fabijola: »Što je te? Eli ga je nej mogoče videti prle, kak po smrti?"
„Ne, prle ne. On je tisti, ki nam povra čüje za vse, ka smo'včinoli; i srečen, što je obvarvao svoje srce Čisto i nedužno i je svojo düšo, štera je bila vsigda njemi odpreta, lep-šao z lepimi jakostmi."
»Kak podobno Sirinomi mišlenji, si misli Fabijola. Pa prle kak ga šče more pitati, odkod ma te navuke, stopi rob v dvorano;
.Nekši Odposlanec je prišeo iz Baje, Toplice pri Napoti, milostna gospodičina.*
»Naj pride notri 1“
Poslanec ves trüden i prašnati je stopo na prag in podao zapečateno pisanje. Roka je trepetala Fabijoli, kda je segnola po njemi od-sükavala zavitek.
„Eli je od mojega očo ?„ je pitala.
„Gotövo za volo njega, odgovori Odposlanec pomenlivo.
Odpre, preleti rendice — zakriči i v gübe spada. Hitro jo prime Boštjan, da je ne spadnola, pela jó na stolec ino prepusti slüžabnicam, štere so na FabijoÜn krič pribežale v dvorano.
Njeni oča je mrtev.
Na dvorišči najde Boštjan čuporo slüžab-nikov, šteri so pazlivo poslüšali tühinskoga poslanca, ki njim je Pripovedavao od gospodarove smrti.
Čedno pisanje, štero je Fabiji prineso Torkvat, je ne bilo zabadav; v Ažijo potüvajoč je obiskao (pohodo) tüdi Fabijolo v tihora stanüvanji i nekelko dni ostao pri njoj, potom pa se je prisrčno poslovo (vzeo slovo) i šo v Baje, kde so ga Pričakuvali že navadni lehkoživci i parovneži. .Ivo je kak po navadi v velkoj obilnosti i razvüzdanosti i je pričaküvao, ká bi njegovo ladjo z vsem naložili za dugo pot; a na ednok ga zadene po ednom Obedi boži Žlak — i 58-ih vörah je bio mrtev, Vse svoje imanje
je zapüsto edinomi deteti. Ravno kda je poslanec odhajaó, so balžamüvali telo, da bi ga na ladji, v Ažijo namenjenoj, Odpelali v Ostijo i potom v Rim.
Kda je* Boštjan čüo to žalostno zgodbo, bilo njemi je jako Žao, da je s Fabijolov govorio od smrti i zamišlen je zapüsto hišo.
Rimlanko je tak na hitroma zadela žalostna novica ino jo vrgla -v najvekšo bridkost, da njoj je vzelo vso moč., Slüžabniki so se vrteli okoli nje i probali vse,5 ka bi jo zbüdile iz omedlela. Njeno mlado močno telo je zmagalo; vzdigne, se — bleda, kmičnoga pogleda i-odsüne od sebe roko, štera njoj je štela ponüditi vrastvo. Boječ se za njeno pámeti Zdravnik pride i jo šče zbüditi iz nezavednosti, zakriči' njoj glasno v vüho: »Fabijola, eli znate, da je oča vmro?*
Vsa zatrepeče pri tej rečaj, spadne nazaj na posteo i skuze njoj privrejo iz oči i njoj lej-šajo bolečino. Govori od očo, zove ga, vzdiha-va po njem vse zmešano i prehrano; zdaj misli da je šče živ, in pa se spominja, da ga nega več — tak joče ino zdihava, da nazadnje zaspi, v velko dobroto düši i teli.
Evfrozina ino Lira sta pazili na njo. Po-ganka je tólažila svojo gospodinjo z navadnimi praznimi rečmi i poganskimi tolažili: gospod je bio tak dobroten, tak pošten mož in itak prisrčno je lübo svojo čerl
Dale,
28. oktobra 1923.
NOVINE
3
jedini dohodek je pár lagvecov vina. — Naša gospoda i od nje zapelani kričači, šteri vsikdar majo odpreta vüsta, ka bi kaj v nja kapalo, so, kak se vidi, zato za radikale, ar pošteno znajo dače povekšavati.
Da sme kalvinski dühovnik, Návai Jenő, iz Szentgyörgyvölgye-ja slobodno prihajati v našo državo i oskrbljavati düše svojih vernikov, so narodni poslanec, Klekl Jožef, pri ministerstvi prošnjo vložili. Prošnja je ugodnö rešena. Katoličanski dühovnik-poslanec se je pobrigao za té ostávljeno sirote, drügi, kem bi to v prvoj vrsti bila dužnost, so pa ráj kšeftaü. i med tem prazne obljübe davali. Ali vse. pride na svetlo.
Gostilničarska obrtna zadruga v Dolnji Lendava opozarja člane, naj strogo pazijo, da za vajence samo take otroke vzamejo, kateri z šolskim spričevalom potrdijo, da niso šoloobvezni in so 14 let izpunili. Okrajno glavarstvo, kot obrtna oblast bo strogo pazila na točno ispolnjevanje te naredbe, ter bo vsakega mojstra ki bi protiravnal, občutno kaznovalo.
Na Martinišče so darüvali v Dinaraj: Tkalec Kala G. Bistrica 10, N. Törnišče 20, N. Sv. Jürij 50, dečki iz Žižkov 201, Trojički romarje iz Gomilice 10, Cigan Matjaš iz Žižkov tri srebrne korone i edno srebrno liro.
Tišina. Okt. 15. so narodni poslanec Klekl Jožef obslüžili v tükaršnjoj farnoj cerkvi zahvalno sv. mešo za spomin svojega péjdvajsti letnoga mešništva, njihovi starišje so pa pri toj priliki stopili k svetomi prečiščavanji iz zahvalnosti, ki se njim je dober oča nebeški dao včakati pétdesetletnice svojega zakona. Ta zahvalna pobožnost bi se že lani mogla zvršiti, a zavolo betega g. poslanca i njihove mame ne se je mogla. Prenesla se je zato na letos na 15. okt , Šteri den so g. poslanec krščeni i šteroga obhajajo njuva mati tüdi svoj god na god sv. Terezija
Od Bistričancov piše v 36. št, „Mörska Krajina“, ka je cela ves delala za to, ka žandare v past dobi i ka se Bistričanca trbe ognoti, ár čeravno v ednoj roki rožni venec drži, v drügoj ma kolek ali kramp. — Mi na to istini ne odgovarjajo trditev vladnoga radikalnoga lista odgovorimo, ka je Preiskava dr gnala, ka je ves za to nej znala, niti tista dekla nej štela žandare zavodih, štera je žandarom povedala, kak si lüdje gučijo, gde bi se tovaj mogo zdržavati. Z rožnogavenca se pa. norčarijo samo nizke, prazne düše. Grdo je tüdi celo ves obsoditi, če jih je samo par krivih — Pa so lejko v Püconcih ne napadnoli žandarov že? Ali so lejko Jurišiči Bistričanci odsekali roko i bujli par slovenskih vojakov? ví radikalci ste to napravili, od trga pišite.
Ka je več? „M. Krajina“ v 41. št. piše, ka je srbska kmečka stranka šla iz parlamenta, gda je radikalna vláda z demokrati vred glasala za Povišanje poslaniške plače i to delo hvali. Edne reči pa ne pove, ka je naša stranka proti glasala. Pa povejte, ka je več proti glasati, ali pa z vöidenjom dovoliti, ka radikali majo več glasov? Jeli proti glasati je več. Da kelko ljüdi ne glasa, telko glasov menje trebe vladi, to je neglásanje je podpiranje vlade. Samo obsebi se razmi, ka vladni list ne de hvalo nas, krščansko stranko, čeravno nebesa prinese na zemljo. Tem ljüdem je nej za pravico.
Pisarna naše stranke se je preselila v hišo prek od Peterkove krčme. Tü se naj glasijo naši pristaši, če kaj potrebüjejo. Pisarna kak dozdaj prošnje pošlje našemi klubi v Belgrad.
Kak je Fr. Svikaršič prišo do slüžbe i od nje v našoj stranki? On je bio financ navadni pri carinarnici. Od té slüžbe je proso penzijo zavolo kilavosfi. Poleg penzije je ešče iskao pristransko slüžbo i dobo jo je, nevemo, po koga priporočitvi, pri tajništvi naše stranke. On ne je Sie tajnik, nego samo nameščenec ali pisač pri tajništvi. Vodstvo stranke v Ljubljani ga je po pravilih najelo brez pitanja nas, ar ga je samo plačüvalo. Plačalo njemi je pa na mesec trijezero koron, vse Zvünredna potne stroške dalo njemi je tüdi popraviti biciklin i napraviti tablo. Ljubljana se je tak ž njim pogodila, ka njemi gdašteč lejko gorpove i to en mesec prle. Juša poleg pogodbe ne je meo ni filera pobirati ni doma ni gde indri, ar njemi je to Vodstvo ne dovolilo i toga dovoljenja niti ne proso on ni v Ljubljani, ni v Prekmurji, da bi smeo za sebe kaj pobirati. Za toga zroka i vnogih drügih zrokov volo pred i po orlovskom tabori v M. Soboti njemi je stranka že lani gorpovedala. A poslanec Klekl so iz smilenosti, pa lüdi zato, naj se stalno zve, če je vsega kriv, česa ga- dužijo, so stranko prosili, naj potrpi ž njim i naj njemi spravi gde kakšo slüžbo i samo te ga odpüsti, najmre če se v tom časi pobolša i bo za slüžbo sposoben. Ravno to je proso tüdi poslanec Šiftar stranko. On sam Švikaršič je pa zahtevao od stranke 20 jezero koron i »dobro" slüžbo indri, Stranka toga nej
bila dužna včiniti, ar té pogodde ne mela, vendar njemi je dala plačo še na en mesec po slüžbi — štere plače pa on nej šteo sprejeti i obečala njemi je, ka de intervenirala za njega, ka pride nazaj v državno službo, g. poslanec Klekl so njemi pa obljübili jezero dinarov na operacijo, ka se reši kile i postane pali sposoben državne službe. Ponüjeno njemi je bilo tüdi zagovorništvo, če de se Javo za slüžbo pri okrajnom zastopi pri Sv. Jürji v Slov. Goricah kak i to, ka de se prosilo za njega, da se ne premesti kak financ v Srbijo, ar je ta ne meo vole iti. A on ni edne ni drüge slüžbe ne šteo sprejeti. On bi poslanec rad bio, ar stranka ga ne mogla i smela sprejeti. Za ponüjane dobrote je z grobjanskom pismom še odgovoro, i stopo je vü z naše stranke pa se pridrüžo tistoj srbskoj stranki, štere domovine, kak se čüje, ni viditi ne štela njegova žena. — Zavolo nepoštenosti je Švikaršiča izned svojih kotrig zbrisala Orlovska zveza predlani za vsikdar i zavolo nepoštenosti je zgübo tüdi slüžbo pri našoj stranki. Če ga je radikalna stranka sprejela, je njeno delo ; če njena düšnavest Prenese takše ljüdi, naša je ne more. A vsaki pravičen človek pa more stranki priznati, da je smileno i pravičmo ž njim ravnala.
Podružnica udruženja vojnih invalidov v Dol. Lendavi priredila je dne 7. t. m. v dvorani hotela ,,Krona" bratveno veselico, katera je povoljno uspela. Čistega prihodka je bilo 993 Din. Zabava je potekla jako solidno; a kakor je že ob takšnih prilikah navadno, da se policijska ura rada prezrači, se je tudi sedaj to storilo. Čudno se nam zdi, da je Orožništvo v tem slučaju bilo take natančno ter zadevo prijavilo, Vsled česat je moral podnajemnik hotela .Krona" Karl Pojbič, ki je tüdi invalid, plačali 110 D. globe. Orožništvo pa si dovoljujemo i Vprašati, zakaj postopa v tem oziru pristransko ? Znano nam je, da se je v gostilni ,,Deutsch“ v noči od Sobote na nedeljo t j. od 13 — 15 t. m. celo noč kartalö in popivalo, a toga ni videl nobeden Orožnik? Takih slučajev lahko naš-tejemo celo vrsto.
Popravek. Horvath Izidor, bivši vučiteo v Trnji naznanja, ka je on ne hodo v Ljubljano po podporo, nego na eksamen. — Z Beltinec se je javilo, da je hodo k. Orjuni. On zdaj to, taji. Mi drage vole objavimo popravek, ar se krivica ne sme goditi.
Država.
Grozna smrt. V Petrovaradini je pri Donavi edna stara trdnjava, kde so grozovitne voze. V te so, žalostno, tüdi vojake zapirali. Pred kratkim so zaprli v to edno vozo nekšega vojaka, šteri je duže ostao na dopüsti, kak je meo dovoljenje. Te vojak je bio po rodi Madjar. Naskori kak so ga zaprli, so čüli drügi vojaki, da je strašno skričao in na pomoč zvao. Šli so to javit kapitani, šteri je prepovedao iti gledat v vozo. Zajtra pa so vojaki itak šli gledat i so ga najšli Že mrtvoga. To je bio grozoviten pogled. Edna 6 metrov duga kača je okoli njega bila zasükana. Bio je ves zgriženi in miši pa podgani so že jele meso z njega. Nesmileni kapitan, kda je to vido, se je itaki z revolvov strelo.
Prosvetni minister Trifunovič je poslao šolskim voditelom zapoved, da morajo z decov k meši hoditi pa k spovidi in prešiščavanji. Naj gojijo pravi verski düh. Osnbvajo naj dijaške pevske zbore, šteri do pri božoj slüžbi spevali. Šolski nadzorniki do mogli višjoj šolskoj oblast naznaniti, ali so gg. vučitelje zvršili to zapoved Kelko in kelko je vučitelov, šteri nejdejo sami radi k meši, zdaj je pa morajo k tomi siliti.
Nagla smrt. Blüzi Osijeka sta šla dva brata ribit. Eden je ostao na bregi, drügi je pa šo dale v moč vam, med trstje. Začnolo se je vmirati pod nogami in se je ne megeö več rešiti. Mlaši brat njemi ne mogeo pomagati, da se nebi i z njim tak zgodilo. Na drügi den so kopali, pa ga neso mogli najti, se je že pregloboko pogrozo v blato. — Nevemo, kde nas čaka smrt.
Obsojeni orjunci. V Maribori so odsodili orjunca, šteriva sta 22. aprila toga leta napadnola in opalila invalida in dühovnika g. Goleca. Eden od obsojeniva je predsednik mariborske Orjune in urednik „Tabora“. Obsojeniva pa sta: predsednik na 14 dni temnice in 1600 koron plače, drügi pa 3 mesece voze in mora 15 jezer koron plačati.
Svet.
Za zmenšanje alkoholizma v Italiji. Mussolinijova vlada je sklenola zapoved za zmenšanje (omejitev) alkoholizma. Od zdaj naprej sme priti na vsakih 1000 ljüdi samo edna krčma. V krajih, kde je menje kak 500 prebivalcov, niti ne sme biti krčme. Krčme, v šterij se samo toči pijača brez jestvin, se morajo odpirati samo ob 10. vöri, po nedelah in svetkah pa ob 11. vöri, zapirati pa po leti ob 11 vöri. po zimi pa bo
10 vöri zvečer. — (Takša zapoved bi dobra bila tüdi v Jugoslaviji, da ne bi meli telko pijancov i zavolo njih telko bitja. Zdaj pa mnogi že zjütraj ob 5. eli 6. vöri sedi v krčmi i tak je včasi že prle pijan, kak je 10 vör.)
Velka nesreča pri Varšavi. 19. toga meseca je bila v magazini za puškin praj v ednoj trdnjavi poleg Varšave velka eksplozija. Najšli so 28 mrtvi, 48 težko, 110 pa lehko ranjeni. Preiskava je sprevidila, da je nikak sam rad vüžgao.
Amerikanci proti priseljavanji. Iz Londona pišejo, da je amerikanska delavska zveza pozvala državni kongres, da sklene ostre zakone proti priseljavanji in da zmenša broj priseljencov.
Krivice včinjene proti Slovencom. Kda so Taljanje po krivici dobili Slovenske kraje, so na göri Km postavili nekši spomenik. Lani pa so ga najšli ednók različnoga. Se zna, da so krivi bili Slovenci, v okolici prebivajoči, šteri so ga prej porüšili iz čemerov, ka so prišli pod taljanske oblast. Dosta nedužni ljüdi so mantrali pa obsodili. Letos pa pišejo taljanske novine, ka so vojaki vidili, kak je v spomenik strela vdarila pa ga porüšila. Grdo je koga brez zroka obsoditi, šče grdejše pa po nedužnom Obsojenim ne dati zadoščenja. Tak pa delajo taljanske oblasti s našimi brati Slovenci, pa samo zato, ar je nje rodila Slovenska pa ne taljan-ska mati.
Na Angleškom je 1 miljono 250 jezer delavcov brez dela.
Povoden na Japonskom. Celi svet se je strsno nad velkov nesrečov, štero je napravo pred kratkim na Japonskom potrs. Zdaj pa naznanjajo, da je povoden v varaši Fuknje porüšila 1000 hiš. 7 lüdi se je vtopilo.
Domača politika.
Parlamentarne počitnice so minole. 20. okt. so se začele seje. Zvoljen je za predsednika pali Ljuba Jovanovič, — Delo je začeo finančni odbor.
Radikali küpüjejo düše. Okt. 10. je Pfeifer, mariborski podžupan meo sestanek z dr. Milerom odvetnikom i tajnikom Slánovcom. Na té sestanek je bio povabljen i poslanec Šiftar, ki brez dovoljenja svoje stranke je šo na njega z Švikaršičom. Tü so vabili radikali Šiftara, naj povrže svojo stranko i prestopi v radikalno. Ali ne se njim je pos rečilo!
V Jüžnoj Srbiji se naselijo samo Srbi. Tak so odločili vladni poslanci na svojoj klubovoj seji. Mi pravimo, prav je tak, ali te naj čuvajo té naseljence pred bandami tüdi samo Srbi ne pa Slovenci, predvsem naši Prekmurci.
Minister za železnice je i v odbori i v parlamenti dao izjavo, da so železničarski zakon glavna zdrüženja železničarov odobravala. Ta zdrüženja zdaj javno izjavlajo, ka je ministrova izjava neistinska.
Samo šest vör stoji naklajen vagon brezplačno po novoj naredbi ministra za železnice na postaji. Dozdaj je stao 24 vör. To teliko pomeni, ka če što v 6 vöraj ne sklade vö svojega blaga, bo plačao ležarino. To pa pali teliko pomeni, ka, a]r trgovec ne de mogo dostakrat sklasti vö naročenoga blaga i de mogo plačati ležarino. de dragše njegovo blago. Plačamo pa to mí, ki. od njega küpimo blago. Tak podigava sama vlada dragočo. Naša stranka je proti toj odredbi protestirala.
Svetovna politika.
Nemčija. Vsa glavna politika v Europi se süče dnes okoli pitanja, kak naj Nemčija plačüvanje bojne odškodnine nadaljavle. Delo v Poruhrji so pali začeli. Fabrikantje se pogajajo s nemškov pa s francožkóv vladov za vpostavitev dela pa za Plačüvanje odškodnine v blagi. Vsaki delavec dobi na tjeden trijezero milijonov mark plače. Pa to delavcom nikaj ne hasni, ar je penez ne vreden nikaj. Cene rastejo vsakšo vöro. Vsaki se šče Papirnati penez znebiti, zato cele vnožine lüdi čakajo pri trgovina}, da bi peneze v blago spravili. Živež je grozovito dragi. Jajce košta 55 milijonov mark. Pomenjkanje živeža je velko. V vekši varaše) jelgladno lüdstvo vdarilo v trgovine in je porobilo. Policija težko drži red i mir. Državna zbornica je dala vladi punomoč do marca meseca prišestnoga leta.
Bolgarija. Revolucijo komunistov in zem-Ijoradnikov je vláda v krvi zadüšila. Temnice so pune z reberišami, drügi so pa pobegnoli. Ar so s tem nasprotniki vladni strank potreti, se vláda spravla na volitve. — Komisija, štera je morala rešiti nešterna pitanja med Jugoslavijov in Bolgarijov, je svoje delo dokončala. Dosegnoli so popolen sporazum. Bolgarija' plača rek-vireranje, šteroj je v bojni na srbskoj zemli zvršila. Od obej strani se je tüdi izrazilo veselje, da se je s tem sporazumom vgladilo tisto nas-protstvo, ki je dozdáj bilo med obema državama.
4
NOVINE
28. oktobra 1923.
Petnajstletnica mariborskoga Orla.
Den 7. oktober 1923 ostane v stalnom spomini vsem, ki so se ga udeležili. Te den je Slavic mariborski Orel velki svetek — petnajstletnico svojega obstojanja. Da, svetili so te den Orli i to z velkov slovesnostjov. Že v soboto večer je bilo videti pő varaši dosta rdečij robač i po vulicaj korákati ponosne mladence i može pa tüdi navdüšene mladenke v Orlovskoj obleki. Komaj se je skrito sunce, so se vsi zbrali i z bandov šli proti palači premilostlivoga püšpeka, šteromi so pod oknom lepo zaigrali. Kda so se častitlivi g. püšpek pokazali i se zahvaltivali, jih je cela vnožina veselo i prisrčno pozdrávlala.
Glavno praznüvanje se je začnolo v nedelo zjütraj. Že ob 5. vöri je banda Šla po vulicaj i igrala büdnico. Ob devetih pa sö čete Orlov i Orlic korakaie proti stolnoj cerkvi, da bi bile navzoče pri svetoj meši i blagoslavlanji svoje nove zastave. Kak lepo je bilo gledati močne postave možov s pozdignjenimi glavami i bistre pőglede mladenk, ki so v cerkvi v dvema rendama (vrstama) stoječ, kak častna straža, čakali i napravili dühovščini i püšpeki pot. Pred mešov je bila predga, štero so držali g. püšpek sami i v šteroj so povdarjali kakšega velkoga pomena je Orel i vse drüge dobre organizacije i opominali so Orle, da bodo vörni krščanskoj veri i novoj zastavi, štero so ravno prle blagoslovili. Nato so opravili püšpek sveto mešo i ž njov se je predpoldnevna slovesnost končala.
Po obedi so Orli odkorakali na pokopališče (cintor), kde so se spomnili svojih mrtvih tovarišov.
Večer pa so priredili telovadni) akdemijo. Na njoj so mladi junaki i junakinje pokazale, ka znajo. Videli smo tak lepe vaje, gibe i tak srčkane prizore, da se je srce smejalo od veselja, pa tüdi resne, pomembne gibe i tak nevarne, da smo kričali od straha, da se nesreča zgodi. Najlepše i najtežje vaje je izvajala mednarodna .telovadna vrsta, štera je' že večkrat odnesla zmago i je gotovo cvet našega telovadništva. V spomini nam ostanejo tüdi reči predsednika orlovske zveze, g. dr. Meglera, ki je povdarjao, da se ne smemo skrivati i sramüvali, nego s ponosom povedati, da smo kristjani, Jugoslovani i Orli.
Slavnost je minola, a špomin bo živo i mariborski Orel bo raztegüvao svoje peroti, dokeč ne spravi pod svoja krila vseh düševnih i telovnih delavcov.
Govor profesora Mazovca za versko šolo na V. slovenskom katoličanskom shodi.
Zadovolni katoličani so najbole trden steber vsake države, Zednim so pa graditeli sláve ino ugleda tiste države v vseh državaj celoga sveta, kde prebivajo naši verski bratje ino sestre. V tom pogledi smo katoličanje resan mednarodni, ka tüdi z šegavostjov vöpovemo; v tom pogledi lehko državi neizmerno hasnimo, ar smo mi katoličani celoga sveta v bistveni dugovanjaj edno srce, edna miseo i prle najdemo pot do src državljanov drüge države, nego pa Od vlade podmičeno, ali plačano novinarstvo. (Viherno odobravanje). „
Drüga zábloda zdajšnje drüžbe.
Drügo značilno znamenje zdajšnje drüžbe, štera šče na nas katoličana! s silov probati svoje misli i nazora, je neprestano, že nekak betežno — Či ne z hüde vole nameravano — povdárjanje narodnoga edinstva i s tem zvezano prisiljavanje, da se povsem edni na pravimo i žedna čimo v vsej kulturni, miselni, jezikovna šteri so sad sto in stoletne inačiše zgodovine, šteri so neizogib-na posledica zemlepisni, podnebni ino drügi činitelov, štere je ne mogoče spremeniti, kem menje pa odstraniti. Pomislimo venda, kak strašen stopaj nazaj v tmico bi s takšim zjedinjenjom mi Slovenci i Horvatje naredili na šolskom poli. Mi smo na tom poli najodločnejši nasprotniki prisiljenoga zjedinjenja, mi smo zagovorniki med sebojnoga plemenitoga prekašanja, štero de rodilo blagoslovi sad na vse strani i nas Počasi pripelalo na sunce med drüge prosvetlene narode zahodne Evrope . . .
I zednáčite, gospoda moja, či morete, visike Triglavske gore z ravniin Banatom, razdelite, v ednake strüge vse naše vode i je napelajte vse v eden "cio, pomirite režasto i kregavo burje*) z divjim i silovitim Širokom . . . Obračajmo te
*) Burja je stalen mrzel veter pri Adrijanskom morji, šteri se zaletavle pa hcnjavle; široko pa pospolom vleče i z velkov silov i je vroči.
naše zastave kak i kelko ščemo, vsigdar pridemo do zaklüčka, da se v tej misli, v tej želaj i Zahtevaj kaže ali popuno nerazumevanje zgodovine i njeni razvoji!! zakonov, ali bi pa naj te brezpomembne žele bile okanlivi plašč, za šterim se skrivle njihova prava žela, žela po nasilji i neutešlivo hrepenenje slobodnomiselne menšine, da düševno zarobi šörke plasti našega vernoga naroda.
Naše zahteve.
Slavni zbori Robstvo je žalostno dugovanje; to jako dobro znajo tisti izmed Vas, štere je nesrečna Usoda spravila v bojno zavzetništvo, kda so morali trpeti najvekše pomenkanje i zaničüvanje, trdo delati, slabo jesti i še slabejše spati. Nego robstvo vsej robstev je düševno robstvo. Nas Slovence so šteli düševno zarobit. Nemci i Taljanje, Horvate Madjari i Taljanje," Srbe pa Törki, nego ne se njim je posrečilo: narodne pesmi, stale narode šege, heroična batrivnost Materecerkvi, goreča lübezen do rodne grüde i do sladke materne reči, črstvi spomini na stare narodne krale, besen boj na „mrtvoj straži”, kak je krasno povedao Srb dr. Momčilo Ivanič še pred svetovnov bojnov od hojüvanja nas Slovencov proti Nemcom, vse to je divno svedočanstvo naše düševne 'slobode i eden naj-bitnejši predpogojov, da smo po sto i stolet-nom političnom robstvi stanoli k novomi samostojnomi narodnomi, življenji: — (Dugotrpeče ploskanje.)
Gospodarstvo.
Cene v Maribori: Govedina 1 kg., 100 K., teletina 1 kg. 120 K., svinjsko meso 150 K., Govenska koža 1 kg., 80 K., teleča koža 1 kg, 120 K., cejla konjska koža 600 K., — 1 1., mleka košta 14 K., 1 1., vrhnja (smetena) 60 K., 1 kg., zmočaja (masla) 170 K., — Pšenična mela 1 kg., 18 K., ajdinska mela 40 K. — Seno od 300 — 400 K., za meter; otava 280 K., ovsena slama 250 K., — Drva 1 kub. m trdi 800. mehki 440 K.,
Cene v Berlini: Cene živeži so se pa zdignole. 1 kg., zabila že več košta, kak 100 miljon marke. Kolač kruha košta 340 miljon mark, eno jajce 55 miljon mark.
Cene zrnja v drügi državaj. V Austriji: pšenica za 100 kg., 360 jezer, kukorica 280 jezer za 100 kg. — Na Madjrskom: pšenica za 100 kg., 97 jezer madžarskij koron, Otrobi 100 kg, 41 jezer m. K. — Na Češkom: pšenica 165 češki koron, žito 120 čk., ječmen 125 čk., oves 127 čk., (za 100 kg.)
Cene silja doma.
Pšenica	100	kg,	K. 1000—1200.—
Žito	„	„	„	1100.—
Ječmen	     „    „	„	1000.—
Oves	„	„	„	900.—
Kukorica	      „    „	„	1000.—
Cene živine.
Govedina	1  kg. ■          K. 96.—
Teletina	„	„	„	120.—
Svinjsko	meso	„	„	„	100.—
Mast		„	„	„	180.—
Slanina	„	„	„	172.—
Zagrebečka borza
dne 23. oktobra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 320.—
Austrijska krona 100 K	K	—.44
Čeho-Slov. krona 1 K	K	9.60
20 kronski zlat	K	 1100.—
Francoski franc 1 frank	K	19.—
Madjar. K 100 (nova em.)	K	1.40
Švic. fran. 1 fr.	K	59.10
Talijanske lire 1 lira	K	14.60
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.85
Oda se taki
lepo imanje z 14 oráli mešanoga zemljišča z zidanov hižov i gospodarskim poslopjom. Cena i pogoji plačüvanja se zvejo pri
Maitz Viktori posestniki v Skakovcih pri Cankovi, Prekmurje.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze
Išče se
kočiš na farov za komencijo, šteri je vajen gospodarstvo pelati. Zglasite se pri
Uredništvi Novin.
Trgovski pomočnik
manufakturist
zanesljiv in dober prodajalec se sprejme takoj pri tvrdki.
Bedič & Kac v D. Lendavi
Prodam mojo — za svaki obrt pripravljemo — z vodovodom in z acetilensko lučjo opremljeno
hišo in posestvo.
Karol Horvath, bivši notar Rogaševci. (Sveti Jurij.)
Hlapec za konje se sprejme pri
Ed. Suppanz
v Pristavi, Slovenija.
Figyelem!	Figyelem!

Értesitem a nagyérdemű közönséget, hogy a táblaüveget a mai naptól kezdve m2 70 dinárért adom.
Elvállalok továbbá épület üvegezést és képkeretezést.
Nagy raktárt tartok korcsma üvegekben és —:	porcellán edényekben.              :—
Ivan Markovič Dolnja Lendava Schwarz-féle házban.
Pazite.
Što šče meti dober leder i najbolše poplate si lejko küpi po zmernoj ceni v trgovini pri Škafar Jožefi v Beltinci.
Oglas.
Za zimo küpite po najnišiših cenah_ lepo süknjo (štof) vseh vrst, hlačevino, porhate, odeje (deke), koce, slamnice (strožoke), nogavice (štrumfle), štrikano blago, črevlje, gamaže, dežnike (marele), kak tüdi vse drugo špecerijsko i drobno blago v trgovini.
Franc Lencar,
Mala nedelja, podružnica prle
Mihael Cimmerman    v Ljutomeri
Ravnotak se küpüjejo tü belice, zmočaj, grah, sühe gobe pa vsi poljski pridelki po — najbolših dnevnih cenah. —
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava