mm LETO XXXVII, 11. MAREC 2005, CENA 289,00 SIT I < ■ Trikratni svetovni prvak Damjan Rajter SONJA ROBNIK Patronažna sestra Bolezen ne pozna delovnega časa. Ko sem začenjala delo na terenu, mi je bilo vse tuje, danes pa poznam skoraj vse hiše in ljudi v svojem delovnem okolišu. Srečujem se z več generacijami v eni družini. Eni umirajo, drugi spet rojevajo. ISSN 0351-8140 770351 814014 STRAN 19 ' ***# "OPRAVILNA SPOSOBNOST" <«•"-*> Podbregarja STRAN 11 STRAN 12 fT Ifj Izjemen podvig Zadruga mozirje PC Ljubija 837-07-20, 837-07-71 Železnina Luče 584-40-24 Železnina Gornji Grad 839-44-20 Blagovnica Ljubno 584-10-20 Likalnik philips SUPER CENA 17.990 SIT s nrzovalna skrinja ?10l /j I SIT Pomivalni stroj candy CD 112 86.990 SIT RENAULT PRIDI PREJ, POVEJ NAPREJ! •i POSEBNI POPUSTI do 20. marca RENAULT CLIO -350.000,00 SIT + dodatnih -100.000,00 SIT Vsakemu 200. kupcu vozila CLIO KUPNINO POVRNEMO - velja do 26. aprila 2005 POPUSTI VELJAJO TUDI ZA OSTALE MODELE RENAULT, KJER PRIHRANITE DO 1.200.000,00 SIT Akcija velja za fizične osebe. Km LEVEC Prodaja vozil 03/425-45-00 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si Priložnost za zdravo naložbo Iz široke palete varčevalno-naložbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na košarico farmacevtskih in biotehnoloških delnic. NLB Naložba Vita 7 • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem tečaju NLB za fizične osebe na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 30. aprila 2015 • Vpis: od 28. februarja do 1. aprila 2005 z možnim predčasnim zaključkom. Naložbeni cilj sklada na katerega se veže NLB Naložba Vita 7 je na dan izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 110% udeležbo v donosu košarice delnic. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 7 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 7 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška OSREDNJA KNJIŽNICA CILJI Tretja stran Kako do večjega števila mladih Slovencev V Sloveniji že nekaj časa ugotavljamo, da nam nataliteta pada. Zvrstilo se je že nekaj vlad, ki so obljubljale, da bodo z določenimi ukrepi skušale rešiti nastali položaj in preobrniti trend v nasprotno smer, a se dejansko ni zgodilo nič. Danes si znajo pari, poročeni ali neporočeni, še kako dobro izračunati, ali njihov proračun prenese dodatno še otroka ali pa temu morda ni tako. Vem, sliši se kruto in brezosebno, a je vendarle res. In potem se pojavi predlog, da bi pare brez otrok dodatno obdavčili, ker so v boljšem položaju kot tisti z otroci. Slovenska javnost je na omenjeni predlog seveda burno reagirala, zlasti v smislu zaščite tistih parov, ki otrok nimajo iz zdravstvenih razlogov. Zanje bi bila dodatna obdavčitev vsekakor nepravična. Osebno močno dvomim, da bi se pari zaradi višjega davka odločali za otroke, bolj življenjska in smiselna se mi zdi obratna pot -uvedba olajšav za pare, ki imajo otroke. Vendar ne tovrstnih olajšav, kot smo jim bili priča pred leti, ko družini z vsaj tremi otroki, na primer, ni bilo treba plačati prometnega davka pri nakupu avtomobila, pač pa bi bde potrebne olajšave, ki bi starše dejansko razbremenile pri odraščanju njihovih otrok. Najprej mi pridejo na misel olajšave, kot so brezplačni šolski učbeniki, brezplačni šolski prevozi, subvencije pri nakupu otroških oblačil ipd. Na ta način bi lahko vzporedno spodbujali tudi skladnejši regionalni razvoj, saj so starši mestnih otrok vsaj pri stroških prevozov v priviligiranem položaju glede na starše podeželskih otrok. Potem se pa čudimo, zakaj se podeželje prazni, zakaj se večina mladih s šolanja ne vrne domov in zakaj je tudi povprečna izobrazbena struktura na podeželju nižja od mestne. Vlada, ki jo prvič v zgodovini samostojne Slovenije vodijo socialdemokrati, ima torej pred sabo veliko izzivov. Prvih sto dni vladanja je pri kraju, zdaj bo napočil čas za prve rezultate. Po ministru za državno upravo smo dočakali obisk ministra za lokalno samoupravo (več o tem v prihodnji številki), prav nestrpno pa pričakujemo obisk ministra za gospodarstvo, saj je položaj v zgornje-savinjski lesni industriji kljub praznovanju Smrekine petdesetletnice vse prej kot rožnat. f eJ. IZ VSEBINE: Aktualno: Davek na pare brez otrok?...........4 Javno podjetje Komunala Gornji Grad: Odgovarjali bodo samo za svoje grehe.5 Upravna enota Mozirje: Denacionalizacija je manj uspešen del opravljenih nalog.......6 10 Občinski svet Nazarje: Višje cene ogrevanja in otroškega varstva ... 7 Daljinsko ogrevanje Nazarje: Kljub krizi v Glinu Nazarčanov ne bo zeblo... 8 Tuševa Bistra kotička: Lažje do znanja tudi na Ljubnem in Rečici... 10 Sonja Robnik: Nič ji ni pretežko ali odveč.....15 Na naslovnici: Ujeti trenutek s sankaškega tekmovanja v Savini pri Ljubnem ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 10,11. marec 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DAVEK NA PARE BREZ OTROK »Opravilna sposobnost« Slovencev pod nadzorom davkarije Slovenci smo se zopet srečali s predlogom zakona, na katerega so veliko bolj burno odreagirali mediji in nekateri politiki kot pa sama javnost oziroma tisti, katerih bi se davek dejansko tikal. Gre za predlog Iva Boscaro-la, člana vladnega strateškega sveta, o obdavčitvi parov brez otrok oziroma obremenitvi oseb, ki ne poskrbijo za svoje potomce, ne glede, ali so poročeni ali samski. Kot pravi Boscarol, »gre enostavno za poizkus, da bi vsak Slovenec imel svojega naslednika«. KOZLARIJA ALI DOBRA IDEJA? Gre res za navadno »kozlarijo«, kot je Boscarolov predlog označila ena izmed anketirank dnevnika Finance, kjer seje omenjeni predlog prvič pojavil v medijih, ali pa za, po Jelinčičevih besedah, dobro idejo za povečanje natalitete Slovencev? Kot smo državi ponižni državljani že vajeni, vsa stvar leži nekje v »zlatoumazani« sredini, umetno napihnjena zaradi sicer dolgočasnega političnega dogajanja. Če verjamemo Boscarolu, ne gre za nov davek, ampak le za zamenjavo že obstoječega davka na plače, katerega bi tudi po zamenjavi imena plačevali le zaposleni. A s pomembno razliko. Plačevali bi ga tisti, ki nimajo otrok, vsi, ki pa sicer uživajo privilegij starševstva in posledično večje življenjske stroške, pa bi bili davka na plače rešeni. Sliši se lepo, a vendar. Je prav nekoga kaznovati z davkom, ker pač ne želi otrok? Verjetno je malo takšnih, ki se ne odločijo za otroke le zaradi denarja oziroma posledičnega pomanjkanja tega. Razlogov, zakaj ne spravljati otrok na ta svet, je zelo veliko tudi brez razmišljanja o denarju. Osnova Boscaro- iovega razmišljanjaje, da naj bi vsak Slovenec v svoji rodni dobi poskrbel najmanj za enega potomca. Zavezanci bi bili le tisti, ki otroke lahko imajo. Pošteno? Ne do enih ne do drugih. Zanimivo bi bilo Boscarola vprašati, kako bomo dokazovali, ali smo »opravilno sposobni«. Zadeva je vsekakor lahko precej boleča za neplodne pare. DAVEK NA PARE BREZ OTROK DOBRA MOTIVACIJA ZA DELODAJALCA Pa vendar predlog Boscarola vsaj na prvi pogled ni slab v vseh svojih straneh. Kot je podjetnik prepričan, bi bila zamenjava davka na plače za predlagani davek, dobra motivacija za delodajalca, da zaposluje delavce, ki imajo otroke. Namreč, davek na plače gre v breme delodajalca, ki bi se po novem temu davku izognil, če bi zaposlil delav- ca, ki ježe poskrbel za svoje potomstvo. Vsi vemo, da se veliko delodajalcev danes izogiba zaposlovanju mladih žensk, saj lahko zaradi nege otrok večkrat izostanejo z dela. In prav mogoče je, da bi delodajalec le rajši vzel v zakup kakšno občasno bolniško, namesto rednega plačevanja davka. Ampak, ali ni to le zamenjava enega diskrimina-tornega obnašanja za drugo? Na obtožbe, da njegov predlog posega v posameznikovo življenje, Boscarol odgovarja, da »zakon ne posega v svobodo posameznika bolj od ostalih zakonov, saj seje potrebno zavedati, daje vsak zakon in kakršnekoli dajatve poseg v človekovo zasebnost, kajti od njega zahteva, da se obnaša drugače, kot bi se sicer lahko.« No, naj bo tako ali drugače, Boscarolu v tej stvari vsekakor damo absolutno prav. Tatiana Golob Naša anketa »Davek, ki bo rešil slovenstvo« Obstaja zanimiv rek, ki pripoveduje, dav življenju vsakega posameznika obstajata vsaj dve stvari, ki se jima ne more nikakor izogniti. Ena je pogojena z naravo, druga pa s človeško birokracijo in družbenimi institucijami. Torej, nikakor ne moremo ubežati smrti in davkom. Tokrat imamo čast razpravljati še o enem briljantnem predlogu zakona in sicert.i. »davku na samske«. Imamo argumente za in argumente proti. Na obeh straneh nekaj smiselnih in nekaj krepko za lase privlečenih. Zanimalo nas je stališče prebivalcev naše doline in njihova »vera v rast prebivalstva s pomočjo davkov«. Blaž Weiss, Mozirje Ta poteza oziroma predlog se mi zdi krepko ne-smiselen. Država te pač ne sme prisiliti in ti določati, kdaj boš imel otroke, saj je to odvisno od veliko dejavnikov: od ustrezne situiranosti, osebne pripravljenost... To je odločitev dveh, ki ju druži ljubezen, ne pa sklep države. Vera Poličnik, Rečica ob Savinji Ta predlog ni normalen in predstavlja grobo vtik-ovanje države vzasebnost, Kaj pa recimo ljudje, ki so izgubili otroka, potem bi bili pa še dodatno kaznovani z davkom? Tako država ne sme razmišljati in funkcionirati. Damir Rizman, Nazarje Ta predlog se mi ne zdi human in izgovarjanje na države, ki so prav tako uvedle ta ukrep in njihovo demokratičnost, je nesmiselno. Tak morebitni zakon pač ne bo pripomogel k povečanju natalitete. Toje negativni ukrep, mnogo bolje bi država storila, če bi se konkretneje lotila obnove socialne politike in z olajšavami, ne pa dodatnimi davki vzpodbujala nataliteto. Sandra Podsedenšek, Mozirje Ta predlog se mi zdi ne-smiselen. Odločitev za otroka je osebna, večina ljudi se tako ali tako odloči zanj, da bi se pa morali zanj odločiti takrat, ko še nimajo pogojev za to, pa je nespametno. Naj se raje kaj pametnega stori za tiste, ki že imajo otroke, se uredi socialno stanje države, ne pa da ravno tej populaciji najbolj mečejo polena pod noge. Rudi Krsnik, Rečica ob Savinji Še ena nenormalna poteza naših politikov. Državno urejanje rojstev - s tem pač ne bodo ničesar dosegli. Če bodo otroci, ko se bodo rodili, imeli zagotovljeno boljšo prihodnost, se bodo starši dosti lažje in pogosteje odločali za ta korak. S prisilo v obliki davkov pa ne bomo nikamor prišli. Bernarda Majerhold, Rečica ob Savinji Stem predlogom se nikakor ne strinjam, saj predstavlja prisilo v zelo pomembni življenski odločitvi. Naj odgovorni najprej omogočijo pogoje in možnosti za normalno vzgojo otroka. Marsikdo bi otroka imel, pa si ga enostavno ne more privoščiti. Naši politiki očitno znajo pobirati le nespametne pogruntavščine drugih, da bi pa povzeli kakšno ljudem koristno spoznanje, pa je očitno nemogoče. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem JAVNO PODJETJE KOMUNALA GORNJI GRAD - . ~ Odgovarjali bodo samo za svoje grehe Jože Poznič je na mestu direktorja gornjegrajskega komunalnega podjetja že dobra dva meseca in po njegovih besedah se konceptualni pristop v dejavnosti firme, ki je v celoti v lasti Občine Gornji Grad, ne bo sprem-injal. Osnovna dejavnost ostane zagotavljanje dobre komunalne infrastrukture in vodooskrbe, s tem, da so z novim letom prevzeli v upravljanje okoli 200 kilometrov občinskih in gozdnih cest, za katere je prej skrbela občinska uprava. Po Pozniču naj bi se standard na občinskih cestah v naslednjih letih izboljšal, čeprav je že sedaj jasno, da bo denarja kronično primanjkovalo. Bolj kot občinske ceste je seveda v ospredju vprašanje prevzem tekočega poslovanja energetske firme Engo, ki je v preteklem obdobju »prigospodarilo« za okoli pol milijarde obveznosti iz naslova kreditov in obresti, h katerim je potrebno prišteti še nekaj več kot 60 milijonov nepokritih obveznosti iz tekočega poslovanja. Za Jožeta Pozniča je zadeva povsem jasna. Nezaprte in neporavnane obveznosti iz naslova investicije niso predmet prenosa na Komunalo, kar pomeni, da jim mora rešiti OBMOČNI ODBOR DRUŠTVA Zgornjesavinjski mobiliziranci v nemško vojsko so na predsednika državnega zbora Franca Cukjatija naslovili resolucijo z zahtevo, da poslanci spremenijo Zakon o žrtvah vojnega nasilja v tem smislu, da bodo tudi mobiliziranci tretirani kot žrtve vojnega nasilja. 96 še živečih mobilizirancev iz Zgornje Savinjske doline je prepričanih, da jih država še vedno obravnava kot drugorazredne državljane, zato pričakujejo, da bo državni zbor izenačil njihove pravice direktor Enga Toni Rifelj. »Presečno stanje na datum 31.12. 2004 mora biti povem jasno in izkazano z zaključnim računom. Ocenjujem, da bo iztekočega poslovanja kar precejšen minus in tega ne mislimo prevzeti kot breme, še manj kot obligacijo za tekoče poslovanje v letošnjem letu. Glede zagotavljanja toplote porabnikom problemov ne vidim,« ocenjuje razmere Jože Poznič. V Komunali se zavedajo, da bo mogoče Engo držati nad vodo samo, če bodo pridobili večje število Jože Poznič, direktor Javnega podjetja Komunala Gornji Grad (foto: EMS) porabnikov. To pomeni, da bo potrebno v celoti razpeljati toplovod v Spodnjem trgu in Produ, kar bi moralo biti narejeno že pred leti. Poznič je prepričan, da bodo lahko zagotavljali nemoteno obratovanje samo v primeru, da bo kotlovnica celo leto obratovala z 80 odstotki sedanjih kapacitet. To seveda pomeni, da bi s pravicami izgnancev, taboriščnikov, zapornikov, delovnimi deportiranci, interniranci, begunci in ukradenimi otroki. Predsednik Ivo Srčnik pravi, da so bivši nemški vojaki in vdove umrlih prikrajšani za ugodnosti iz naslova zdravstvenega varstva in doživlje-njske mesečne rente. »Prepričani Ivo Srčnik: »Svojih pravic nikakor ne želimo uveljaviti na račun kogarkoli.« (foto: EMS) rabili večjega porabnika toplotne energije izven kurilne sezone. Na vprašanje, ali bo imel kot direktor podjetja upravljavca z energetskim sistemom kaj vpliva, da bo Engo končno deloval znotraj začrtanih zakonskih okvirov, Jože Poznič odgovarja: »Seveda želim, da se zadeve okoli investicij poravnajo. Rifelj je še vedno direktor Enga, saj ga ni nihče razrešil. Ne bom govoril o številkah, o njih naj govori nekdo drug, vendar vemo, da so relativno visoke oziroma tako visoke, da jih ob tekočem poslovanju to obratovanje ne more prenesti. Ko bodo zadeve urejene, bomo s polno odgovornostjo prevzeli celotno poslovanje Enga. Vendar čas teče in ni veliko manevrskega prostora za igranje. Če se v 2005 obveznosti ne bo dalo poravnati, potem za Engo ne vidim posebno rožnate perspektive.« Savinjčan smo, da bi moral zakon upoštevati tudi vdove in sorodnike mobilizirancev, ki so umrli pred sprejetjem zakona leta 1995. Svojih pravic nikakor ne želimo uveljaviti na račun kogarkoli, želimo samo, da so tudi mobiliziranci, vdove in invalidi zakonsko izenačeni z ostalimi žrtvami vojnega nasilja. Pri tem resno računamo na pomoč poslancev Jakoba Presečnika in Mirka Zamernika,« je še povedal Ivo Srčnik. Savinjčan MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO MOZIRJE KRAJEVNI URAD NAZARJE Nezadostna obveščenost občanov Krajevni urad v Nazarjah je v skladu z zakonskimi določili organiziran kot način dela Upravne enote Mozirje. V lanskem letu ga je obiskalo 213 občanov, za katere je bilo opravljenih 623 nalog. Glede na dejslvo, da krajevni urad posluje vsako sredo od 13. od 17. ure, ga je lani v povprečju obiskala 1,1 stranka na uro, kar je sicer največ med vsemi krajevnimi uradi vZgomji Savinjski dolini, vendar še vedno precej manj od možnosti. Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik z navedenimi podatki ni posebej zadovoljen, še manj pa je zadovoljen z obveščenostjo občanov, katere postopke lahko uredijo na krajevnem uradu. Kljub temu, da so v ta namen lani izdali zloženko in obveščali občane preko javnih glasil, obisk strank ni bil v skladu s pričakovanji, zato bo tudi v prihodnje potrebno načrtno delo na področju informiranja. Na upravni enoti pričakujejo, da jim bo pri tem pomagala tudi občina. Krajevni urad Nazarje bo tudi letos izvajal vseh dosedanjih 61 nalog, dodali pa bodo še eno novo - upravne overilve, ki so v pristojnosti upravne enote od prvega januarja dalje. Še posebej velja izpostaviti možnost pridobitve zemljiškoknjižnega izpiska na krajevnem uradu, kar pomeni, da je pot v Velenje na zemljiško knjigo sedaj odveč. Župan občine Nazarje Ivan Pur-nat in predsednik krajevnega odbora Nazarje Matej Pečovnik sta prepričana, da bi bil obisk nazorskega krajevnega urada večji, če bi bil odprt več dni v tednu, saj nekatere stranke ne morejo čakati cel teden, zato se napotijo na sedež upravne enote v Mozirju. Občina Nazarje bo v prihodnji številki Informatorja objavila seznam vseh opravil, kijih lahko občani uredijo na krajevnem uradu, saj je prav od njegove izkoriščenosti odvisen njegov obstoj oziroma povečanje števila uradnih ur. Franci Kotnik UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Denacionalizacija je manj uspešen del opravljenih nalog »Po merilih kakovosti poslovanja, po hitrosti izvedenih postopkov, prijaznosti, preglednosti poslovanja in vsem drugem, kar sodi v sklop približevanja in partnerstva s strankami, smo v mozirski upravni enoti (UE) med najboljšimi v državi,« je na predstavitvi lanskih poslovnih dosežkov poudaril načelnik upravne enote Vinko Poličnik. Dodal je, da so vsi našteti segmenti izmerljivi, zato so v skupnem rezultatu dobra popotnica za načrtovanje dela za leto 2005. UREJATI UPRAVNE POSTOPKE IZ DOMAČEGA FOTELJA Načelnik ocenjuje, da so zastavljene cilje v celoti uresničili, čeprav seje število upravnih dejanj bistveno povečalo zaradi izvajanja 139. člena zakona o upravnem postopku, ki nalaga državnim organom, da sami pridobijo podatke iz evidenc. Izvedenih je bilo 9.309 upravnih postopkov in 15.766 upravnih dejanj, pri tem pa so zabeležili samo 26 pritožb, kar predstavlja 0,27 odstotka od vseh postopkov. Ob koncu leta je ostalo 114 zadev nerešenih, kar predstavlja komaj 1,2 odstotka vseh zadev. »Navedeni podatki kažejo, da smo pričakovani obseg dela opravili v zakonskih rokih in v zadovoljstvo naših porabnikov. Resnično si prizadevamo izboljšati naše storitve in biti prijaznejši v očeh ljudi. Nedopustno se mi zdi, da morajo ljudje pri uveljavljanju varstvenega dodatka na izpostavi davčne uprave pridobiti potrdilo o višini katastrskega dohodka. Trdim, da ni nobenih resnih zadržkov, da bi to storila država sama,« je pojasnil Poličnik in dodal, da ima UE vizijo, po kateri bi lahko državljani urejali upravne postopke iz domačega fotelja. Resda je računalniška pismenost ljudi še na precej nizkem nivoju, zato na upravni enoti računajo predvsem na mlajšo generacijo. Vinko Poličnik: »Navedeni podatki kažejo, da smo pričakovani obseg dela opravili v zakonskih rokih in v zadovoljstvo naših porabnikov.« (foto: EMS) DOLGOTRAJNI POSTOPKI DENACIONALIZACIJE Še najmanj so na mozirski upravni enoti zadovoljni z reševanjem denacionalizacijskih zahtevkov, saj se vlečejo že trinajst let. Vendar rešitve niso v njihovih rokah, saj so se v nerešenih primerih stranke pritožile in so bili sproženi upravni spori oziroma je o njih odločalo upravno ali vrhovno sodišče. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant je v obdobju, ko ni bil več državni sekretar in še ne minister sicer optimistično napovedal, da bo denacionalizacija zaključena do konca letošnjega leta, vendar se, po vsemu sodeč, njegova napoved ne bo udejanjila. Na mozirski upravni enoti je ostalo nerešenih osem zadev. »Gre za najtežje zadeve, kjer gre za vse vrste premoženja. Postopki so po vsebini kontradiktorni, zato so ugotovitveni postopki dolgotrajni, povezani s pridobivanjem različnih izvedeniških mnenj in elaboratov, razreševanjem predhodnih vprašanj, prerekanjem zavezancev, pasivnostjo tako vlagateljev kot zavezancev ter mnogimi odprtimi pravnimi vprašanji,« je povedala Marjeta Bele z oddelka za okolje, prostor, kmetijstvo, gospodarske in negospodarske dejavnosti. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE PRITEGNILI V POSTOPEK V teh dneh je zopet v ospredju odločba oziroma sklep, s katerim je upravna enota ljubljanski nadškofiji ponovno dodelila v začasno uporabo 8,1 tisoč hektarjev gozdov in zemljišč na območju celotne Zgornje Savinjske doline. Znano je, da se zavezanec (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov) in upravičenka (Nadškofija Ljubljana) tudi tokrat nista pritožila na sklep, ki gaje podpisal načelnik Vinko Poličnik, vprašanje pa je, kako je reagiral koncesionar Gozdno gospodarstvo Nazarje (pritožbeni rok je potekel po zaključku redakcije op.p.), ki mu je bil po sklepu drugostopenjskega organa priznan status stranke v postopku. »Korektno smo sledili odločbi drugostopenjskega organa in Gozdno gospodarstvo Nazarje pritegnili v postopek. Vse stranke smo večkrat pozvali, naj navedejo nova dejstva in dokaze in na podlagi temeljite presoje smo ocenili, daje izkazana pravna in dejanska upravičenost ljubljanske nadškofije do začasne uporabe zemljišč in gozdov,« je pojasnil Poličnik in dodal, da se sedanja odločitev po vsebini v ničemer ne razlikuje od odločbe, kije bila izdana sredi lanskega leta. Savinjčan OBČINA MOZIRJE Odločitev za lastna toplovodna omrežja V mozirski občini so si pred leti zadali strateški cilj, da v nekaj letih v Mozirju in na Rečici ob Savinji zgradijo daljinsko ogrevanje na biomaso. Prvotna zamisel je bila, da se Mozirje priključi na obstoječo kotlarno v Nazarjah, vendar so študije pokazale, da zaradi prevelikih izgub toplotne energije takšen projekt ni smotrn, še posebej, ker se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo kotlovnice za manjša območja. V Mozirju so se na podlagi študije izvedljivosti odločili za tri kotlovnice. Po besedah vodje gospodarskega oddelka na mozirski občini Dominika Miklavca naj bi bila prva pri osnovni šoli in bodoči športni dvorani, druga v središču kraja, s katero bi povezali zlasti javne ustanove, tretjo pa načrtujejo na območju upravno poslovno-stanovanjske cone Podrožnik. Projekt ogrevanja na lesno biomaso naj bi financirali s sredstvi Združenih narodov (GEF), subvencijami države in Avstrijskega ekološkega sklada ter sredstvi strateškega partnerja Istrabenz. Istočasno pripravljajo projekt daljinskega ogrevanja tudi za Rečico ob Savinji, s to razliko, daje strateški partner Mizarstvo Marolt, ki že ima kotlovnico na lesno biomaso. Občinski svetnik Jože Kramer pravi, da bo v primeru Rečice potrebno zagotoviti dodatni kotel in opremo ter toplovod na daljinsko ogrevanje. Študija naj bi zaenkrat zajemala petnajst odjemalcev, celotna investicija pa naj bi se po Kramerjevih besedah vrnila v petnajstih letih. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Višje cene ogrevanja in otroškega varstva Člani občinskega sveta občine Nazarje so se na 18. redni seji minuli četrtek spoprijeli z ne predolgim vendar dokaj zahtevnim dnevnim redom. Poleg delovanja krajevnega urada v Nazarjah so obravnavali tudi predloga za povišanje cen toplote iz sistema daljinskega ogrevanja in ekonomske cene programov v vrtcu, še posebej druga izmed omenjenih točk pa je spodbudila živahno in na trenutke polemično razpravo, v kateri sta sodelovala tudi direktor Glina Grifa Božidar Vodovnik in direktorica Javnega podjetja Dom Nazarje Vera Pečnik. Direktor Glina Grifa Božidar Vodovnik in direktorica Javnega podjetja Dom Nazarje Vera Pečnik naj bi v prihodnje tesneje sodelovala (foto: Franci Kotnik) Župan Ivan Purnatje uvodoma predstavil neugoden položaj podjetja Dom, ki nastopa v vlogi distributerja toplote energije v sistemu daljinskega ogrevanja Nazarij. Ko proizvajalec toplotne energije Glin Grif dvigne ceno, potrebuje Dom kar nekaj časa, da pripravi potrebno dokumentacijo za obravnavo na občinskem svetu, v tem času pa mora sam nositi razliko med novo (višjo) ceno Grifa in staro (nižjo) ceno, kijo zaračunava porabnikom. Ker je JP Dom v stoodstotni, Glin Grif pa v tretjinski lasti občine, je župan apeliral na direktorja Božidarja Vodovnika, da se prihodnje spremembe cen časovno uskladijo z distributerjem. V nadaljevanju razprave so tudi nekateri svetniki pozvali Glin Grif k bolj partnerskemu odnosu z Domom, na kar je direktor Grifa Božidar Vodovnik tudi pristal in omenil možnostaneksa kobstoječi pogodbi o dobavi toplotne energije. Vodovnik je članom občinskega sveta predstavil zaostreno ekonomsko situacijo, v kateri seje znašlo njihovo podjetje po stečaju tovarne ivernih plošč. Količina prodane toplote se je zmanjšala za trideset odstotkov, kar sicer ne ogroža delovanja samega sistema, se pa lahko zgodi, da bodo prisiljeni ugo- tavljati tehnološke viške. Svetniki so na predlog javnega podjetja Dom sprejeli povišanje variabilnega dela cene toplotne oskrbe iz sistema daljinskega ogrevanja Nazarje za 7,7 odstotka oziroma s 6.187,90 na 6.665,00 SIT MWh. Na ta način seje povprečna cena, kijo sestavljata fiksni in variabilni del, s 1. marcem povišala za 5,1 odstotka oziroma z 9.501,00 na 9.983,00 SIT/MWh. Glin Grifje sicer podražitev toplotne energije utemeljil z lanskoletno rastjo cen lesne biomase in električne energije. Na predlog Osnovne šole Nazarje so člani občinskega sveta potrdili tudi višje cene programov v vrtcu. Program varstva dojenčkov je od prvega marca dalje dražji za deset, ostali programi pa za pet odstotkov. V praksi to pomeni, da znaša ekonomska cena varstva najmlajših 72.102 tolarja, kar je še vedno najceneje v Zgornji Savinjski dolini, ekonomska cena ostalih programov pa znaša 65.455 SIT in doslej najvišjo ceno v vrtcu Gornji Grad presega za 900 tolarjev. Franci Kotnik ŠTUDENTI NE ODOBRAVAJO DAVČNE REFORME (Pre)tanko rezan študentski kruh Z letošnjim letom je stopil v veljavo nov davčni zakon, ki je sicer naklonjen davkoplačevalcem z nizkimi dohodki, vsem pa vendarle ne prinaša dobrih sprememb. Zakon negativno vpliva na študentsko delo, zato so študentje državnemu zboru že predali svoj predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva zmanjšanje davčnih obremenitev študentov. V podporo novele zakona so brez težav v samo treh dneh zbrali pet tisoč podpisov, kot jih predvideva zakon, saj so jim svojo podporo izkazale številne druge organizacije. Po sedanjem zakonu, ki študentom ni po volji, se za znesek do 74.000 tolarjev na napotnici plačuje akontacija po stopnji 12,5 odstotka, za znesek nad 74.000 tolarjev pa 25 odstotkov. Študentska novela sicer predvideva, da študentje naj ne bi plačevali akontacije dohodnine, če znesek na napotnici ne bo presegal 113.583 tolarjev, za višji znesek pa bo akontacija 25-odstotna. Študentje zahtevajo tudi ukinitev starostne omejitve za olajšavo, saj bi po njihovem mnenju morala pravica do olajšave izhajati iz statusa študenta oz. dijaka in ne starosti osebe. V primeru, da letni dohodki študenta presežejo 1,6 milijona tolarjev, študenti predlagajo regresivno upadanje posebne osebne olajšave. Tako bi olajšava znašala milijon tolarjev, če bi letni dohodek mejo 1,6 milijona presegal za pet odstotkov, 800.000 tolarjev, če bi dohodek presegal omenjeni znesek od 5 do 15 odstotkov, zmanjšanje osnove za 400.000 tolarjev pa bi študent ali dijak lahko uveljavljal, če bi njegovi dohodki mejo 1.6 milijona presegli za 15 do 30 odstotkov. Pri zaslužkih, višjih od tega, pa posebne olajšave ne bi bilo mogoče uveljaviti. V Študentski organizaciji Slovenije so tudi mnenja, da ni potrebe po sprotnem odvajanju davka za vsako posamezno napotnico. Enakega mnenja so tudi člani Kluba Zgornjesavinjskih študentov, čeprav, kot je povedal Jernej Pintar, predsednik kluba, zadevi ne pripisujejo življenjskega pomena: »VSloveniji je v primerjavi z zahodnimi državami za socialno ogrožene študente in študente nasploh, dobro poskrbljeno. Zanima pa nas logika zneska 74.000 SIT, ki predstavlja mejo med 12,5 in 25-odstot-no obdavčitvijo. Zakaj ravno tam? V ta namen nam se zdi bolj smiselna določitev novega zneska, ki bo logično povezan z letnim zaslužkom 1,6 milijona tolarjev, ki na letni ravni predstavlja mejo za 25-odstot-no obdavčitev. Nasprotujemo mnenjem, da bi dvignili mejo za neobdavčitev študentskega dela nad 1,6 milijona tolarjev oziroma, da bi uvedli nekakšen stopenjski mehanizem, ki bi to mejo še zvišal. Če študent zasluži več kot 1,6 milijona tolarjev letno, potem naj plača tudi davek! Mesta so draga, vendar tako zelo pa tudi ne. Prepričani smo tudi, da če smo za naše delo obdavčeni, potem naj država to delo tudi prizna kot delovno dobo. Ni primerno, da država pobere le finančne koristi, obveznosti pa se pometejo pod preprogo.« Konec februarja so koalicijske stranke vendarle pokazale nekaj interesa za ureditev področja študentskega dela. Na uvodnih srečanjih predstavnikov Študentske organizacije Slovenije in poslancev koalicijskih strank, so slednji pritrdili, da je potrebno najti rešitev, ki študentom ne bo še poslabšala že tako slabega socialnega položaja. Tatiana Golob DALJINSKO OGREVANJE V NAZARJAH Kljub krizi v V Nazarjah nadaljnja usoda podjetja Glin Grif skrbi veliko več ljudi, kot pa je v tej družbi zaposlenih. Od »normalnega« poslovanja Grifa je namreč odvisno, ali bodo ti ljudje jutri še na toplem ali pa si bodo morali priskrbeti alternativni vir ogrevanja. No, resnici na ljubo velja takoj povedati, da situacija še zdaleč ni tako kritična, res pa je, da so zaradi zadnjih dogodkov v industrijskem kompleksu Glina, kjerse lahko zgodi še marsikaj, in vse pogostejših podražitev porabniki upravičeno zaskrbljeni. Po izračunu občinskega svetnika Janeza Štiglica seje v času od decembra 2003 do danes cena toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja Nazarij povečala za skoraj 47 odstotkov, čemur v javnem podjetju Dom oporekajo, saj je po njihovem edino objektivno primerjati rast povprečne cene toplotne energije, torej seštevka fiksnega in variabilnega dela, ki pa je v tem obdobju znašala devet odstotkov. Cena kurilnega olja seje v istem obdobju dvignila za okrog trideset odstotkov. Po mnenju direktorja podjetja Glin Grif Božidarja Vodovnika naj bi bila v splošnem cena toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja na biomaso za deset odstotkov nižja od cene ogrevanja na kurilno olje. Gledano objektivno nudi daljinsko Glinu Nazarčanov ljudi, kot pa je v tej družbi zaposlenih (foto: Igor Solar) ogrevanje uporabnikom višji standard oziroma višjo stopnjo udobja kot ogrevanje na olje, saj ni nobenih skrbi z naročanjem kuriva, plačilo pa je razporejeno skozi vseh dvanajst mesecev v letu. Vodovnika skrbi dejstvo, da se število kupcev industrijske biomase v Sloveniji povečuje, saj se pojavljajo tudi kupci iztujine. Večje povpraševanje vpliva na ceno omenjenega kuriva, če pa bi se hkrati še zmanjšala količina porabljene toplotne ne bo zeblo energije v kompleksu Glina (če bi prišlo do ustavitve proizvodnje še v kakšnem obratu), bi se Grifu zares slabo pisalo. Manjši je namreč sistem ogrevanja, relativno višji so fiksni stroški. Zanimivo, da se ravno v tem času za več samostojnih sistemov ogrevanja odločajo v občini Mozirje, čeprav je evidentno, da imata podobna sistema v Gornjem Gradu in Preddvoru prav zaradi svoje majhnosti resne težave pri poslovanju, Morda bi kazalo pred sprejetjem končne odločitve vendarle povprašati za nasvet tudi izkušene strokovnjake iz večjih sistemov, kakršen je na primer velenjski. Kaj pa soproizvodnja električne energije, o kateri je bilo govora ob lanskoletni otvoritvi proizvodnje peletov v tovarni ivernih plošč? Po Vodovnikovih besedah je možnosti za realizacijo tega projekta malo, saj je veliko vprašanje, kakšen je še sploh poslovni interes Istrabenza v Nazarjah. Sedanje cene daljinskega ogrevanja v nazorskem sistemu so v primerjavi z drugimi še vedno relativno ugodne, zaradi nezadostne amortizacije infrastrukture pa se postavlja vprašanje, iz katerega vira se bo financirala, na primer, zamenjava vodov, ki so močno načeti že od poplav pred petnajstimi leti. Franci Kotnik 15. MAREC - SVETOVNI DAN PRAVIC POTROŠNIKOV Položaj pacientov v Sloveniji se le počasi izboljšuje Letošnji svetovni dan pravic potrošnikov je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) posvetila pravicam pacientov, s katerimi se sicer ukvarjajo že dobrih trinajst let. Kot ugotavljajo na ZPS, se pravice bolnikov v Sloveniji ie slabo spoštujejo, predvsem položaj bolnika v odnosu z zdravnikom se v več kot desetletju skorajda ni spremenil. Bolniki so še vedno slabo osveščeni glede svojih pravic v zdravstvenem sistemu, še vedno ni urejena pomoč pacientom pri uveljavljanju njihovih pravic, prav tako se vse prepočasi veča tudi vloga pacientov pri oblikovanju zdravstvenega sistema. Pri ZPS sicer opažajo, da bolnik želi več soodločanja pri svojem zdravljenju, prav tako se zaveda, da sam nosi največ odgovornosti za svoje zdravje in nenazadnje se prav dobro zaveda tudi stroškov zdravljenja, ki niso vedno kriti iz zdravstvenega zavarovanja. ZPS že leta potrošnike informira in obvešča o aktualnih temah, povezanih z zdravjem, zdravslvom in pravicami bolnikov, sedaj pa želi storiti še korak naprej. Kot so na ZPS prepričani, je izboljšanje položaja pacientov v Sloveniji mogoče doseči le s povezavo različnih organizacij in pacientov v enotno predstavniško telo, ki si bo prizadevalo za uresničevanje pravic vseh uporabnikov zdravstvenih storitev. ZPS seje zato v lanskem letu odzvala povabilu Centra nevladnih organiza- cij ksodelovanju pri projektu »Sodelovanje pacientov pri oblikovanju zdravstvene politike«, kjerje bilo nato ugotovljeno, daje vključevanje uporabnikov zdravstvenih storitev v oblikovanje zdravstvene politike zanemarljivo. A interes po sodelovanju je vendarle čutiti tudi na strani države in izvajalcev zdravslvenih storitev. Že vjanuarju letos je bila zato ustanovljena delovna skupina, v katero so vključeni predstavniki petih nevladnih organizacij, med njimi tudi predstavniki ZPS. Namen delovne skupine je vzpostaviti že omenjeno predstavniško telo, ki bo na nacionalni ravni poizkušalo vzpostaviti trajnejšo obliko sodelovanja med uporabniki in izvajalci zdravslvenih storitev. TG ERA VELENJE Era Tornado in Trgohit postala strateška partnerja Hrvaška družba Era Tornado, ki posluje v okviru Skupine Era s sedežem v Velenju, je januarja letos sklenila strateško partnerstvo s trgovskim podjetjem Trgohit iz Čakovca. Tako Era Tornado s sedežem v Samoboru kot Trgohit iz Čakovca sta člana mednarodnega združenja CBA Hrvaška, kije drugi največji trgovec na Hrvaškem. S strateškim partnerstvom želita družbi izkoristiti sinerg-ijske učinke, prevzeti najboljše prakse iz poslovanja obeh in tako še povečati zadovoljslvo svojih kupcev ter utrditi svoj položaj v severozahodnem delu Hrvaške. Era Tornado je del Skupine Era, ki ima odvisna in pridružena podjetja tako v Sloveniji kottudi na tujih trgih in skupno zaposluje skoraj 3.000 ljudi. V Sloveniji ekonomski kazalci Ero uvrščajo med štiri največje trgovce v svoji branži. Svoje poslovanje je Era v zadnjih dveh letih razširila tudi na hrvaški trg ter druge trge nekdanje Jugoslavije. V prejšnjem tednu je v celoti zaživel Trgohitov center v Čakovcu, ki je bil od lanske jeseni v fazi širitve. Supermarket in pritličje sta zaživela že v decembru, sedaj pa je odprta tudi zgornja etaža, s čimer je v omenjenem centru na več kot 10.000 kvadratnih metrih zaokrožena ponudba vsega, kar potrebuje sodoben dom. KF SMREKA GORNJI GRAD Pol stoletja gornjegrajskih lesarjev Pisalo se je leto 1955, ko so se štirje registrirani obrtni obrati združili v samostojen obrat Lesna obrt Smreka Gornji Grad. V register gospodarskih organizacij je bil uradno zaveden osemnajstega marca, dejansko pa je nova organiziranost delovala že od novega leta. Takratna Kmetijska zadruga Gornji Grad je obratu prepustila osnovna sredstva, inventar in nedokončane proizvode. Prenos je bil delno odplačan, tako daje mlado podjetje prevzelo odplačilo vseh posojil, ki so bila najeta za poslovanje obratov, iz katerih je nastala Smreka. V prvem letu je podjetje zaposlovalo 53 delavcev in 5 vajencev, po petih letih delovanja pa se je podjetje gornjegrajskih lesarjev preimenovalo v Lesno podjetje Gornji Grad. ZDRUŽEVANJE IN RAZDRUŽEVANJE PODJETIJ V obdobju »mode« združevanja v temeljne organizacije združenega dela (TOZD) seje Smreka najprej združilaznazarskim Glinom in postalaTOZD Mizarslvo in tesarslvo Smreka Gornji Grad. Kot se je izkazalo, je bilalvorba precej neživljenjska, saj je delovala le dve leti, nakar seje leta 1976 združila kot delovna organizacija v SOZD Stik Mozirje. Tudi ta projekt je propadel in 1.1.1979je postala Smreka ponovno samostojno podjetje. V prvih desetih letih poslovanja je bil tako imenovan proizvodnji program še prava neznanka, saj so okna in vrata izdelovali na enostaven obrtniški način. Prvi vikendi so bili narejeni brez projektne dokumentacije, les so obdelovali s preprostim ročnim orodjem in postavljali hiške kar na dvorišču. Zametki današnjega proizvodnega programa so nastajali v obdobju od leta 1966 do 1973. Z izdelovanjem dalmatinskega tipa oken in vrat je podjetje osvojilo specifičen program za specifično tržišče. Potem koso leta 1971 zgradili novo halo za tesarsko proizvodnjo, so bili ustvarjeni pogoji za posodobitev tehnološkega procesa pri izdelavi montažnih objektov. V tem obdobju se začne Smreka predstavljati na raznih sejmih, na katerih je redno dobivala nagrade in priznanja. »ZLATO« OBDOBJE GORNJEGRAJSKE SMREKE... ... seje zgodilo v letih od 1974 do 1983, koje bila prisotna velika konjuktura in znatno povečan obseg proizvodnje. Osnovni proizvodni program so dopolnjevali še naslednji dve leti, ko seje obseg proizvodnje začel zmanjševati in je upadal vse do leta 1991, ko seje, zaradi znanih razlogov, zaprl jugoslovanski trg. V tem obdobju je celoten izvoz predstavljal komaj 20 odstotkov celotne produkcije. Smreka je bila na resni preizkušnji, to je bilo obdobje, ko je bilo potrebno vso znanje usmeriti v iskanje izvoznih poslov, s katerimi naj bi nadomestili izgubljene trge v nekdanji skupni državi. POMANJKANJE LESNE SUROVINE Iz poslovnih poročil za posamezna leta je mogoče razbrati stalno pomanjkanje lesne surovine. Ugoto-vitve so glede na bogato surovinsko zaledje skoraj neverjetne, vendar povsem skladne z dejanskim stanjem. Monopoli, ki sojih imela gozdna gospodarstva, polovično razdeljevanje letne količine surovin, približno 700 žag v privatni lasti v takratni mozirski občini, vseskozi močna obrtna dejavnost lesne stroke, in nikoli zatrta črna trgovina z lesom, so pustili posledice, kijih občutila tudi Smreka. Cena lesa je bila vseskozi nadpovprečno visoka, kar seje negativno odražalo v konkurenčnosti in zato večji občutljivosti ob začetku gospodarske recesije v drugi polovici devetdesetih let. PRIPADNOST PODJETJU Poslovanje in upravljanje Smreke je bilo vsa desetletja organizirano skladno z vsakokratnimi predpisi. Že leta 1955 sta bila izvoljena delavski svet in upravni odbor podjetja. Ni odveč spomniti, da je bila vloga delavskega sveta v prvih desetletjih močnejša od njegove realne veljave. Razloge je verjetno potrebno iskati v razmerah ob ustanovitvi podjetja, ko so delavci z lastnim premoženjem jamčili za nove naložbe. V Smreki je še vedno čutiti, da predvsem delavci z daljšim delovnim stažem izražajo veliko pripadnost podjetju. Še vedno je živo prisotno de-jslvo, da so večino novih naložb zagotovili z lastnimi sredstvi, da jim ni bilo nikoli nič podarjeno in da so morali z lastnim znanjem graditi podjetje, ki še vedno reže kruh večini v gornjegrajskem okolju. Tudi zaradi tega je bil prehod iz družbene oblike lastnine v zasebno boleč in težaven, vendar bolj ali manj uspešen. Savinjčan ERA VELENJE Erikov Otroški direndaj Z uprizoritvijo prvih dveh lutkovnih predstav Elinih nakupovalnih centrih vžalcu in Kisovcu seje začela serija Erikovih brezplačnih lutkovnih predstav. Le-te bodo kontinuirano potekale v Erinih trgovskih centrih vse do decembra, in sicer vsak mesec ob istih terminih. Predstavljale bodo nadaljevanje Erikovih zgodb iz revije za otroke Bim Barn, avtorja Mikija Mustra, in bodo poučno ter vzgojno naravnane. Lutkovne predstave, katerih tema bo vsakič vezana na letni čas, bo izvajal animator in lutkovni ustvarjalec Boris Kononenko. Erik, ki mu bo ta mesec v predstavi družbo delal velikonočni zajček, bo zaplesal tudi na svojo lastno skladbico. KK ESOTECH VELENJE IN GZS Prva mednarodna konferema Okolje in ekonomija Voda, ki jo pijemo, zrak, ki ga dihamo, in zemlja, ki nas hrani, nam postajajo nevarni za zdravje in obstoj, kerčlovekznevestnim ravnanjem povzroča prekomerno onesnaženost narave. Svet, v katerem živimo, se vedno bolj sooča z ekološkimi problemi in njihovimi posledicami. Naše naravno okolje nam umira pred očmi. In kaj lahko storimo? Na to vprašanje Esotech d.d. Velenje kot nosilno podjetje Slovenskega ekološkega grozda in Gospodarska zbornica Slovenije odgovarjata z organizacijo prve mednarodne letne konference Okolje in ekonomija, ki bo v ponedeljek, 21. marca, v prostorih GZS v Ljubljani. Namen konference je predstaviti ekonomske učinke varovanja okolja in okoljevarstvene tehnologije vsmis-lu povezave med Evropo in Kitajsko. Na konferenci bodo sodelovali predstavniki slovenske vlade, Kitajske in evropskih držav, domači in tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja, ter podjetja in institucije, ki že rešujejo okoljevarstvene probleme. Konferenca je namenjena predstavnikom lokalnih in državnih oblasti ter okoljevarstvenikom evropskih držav in Kitajske, da bi primerjali načine reševanja problemov varovanja okolja in trajnostnega razvoja, s katerim je soočeno celotno človeštvo. V Esote- chu so prepričani, daje mogoče z izmenjavo izkušenj in prenosom znanja ustvarjati boljši svet - za vse nas. Franci Kotnik POPRAVEK V 10. številki SN bi moralo v članku o Krajevnem odboru Združenja borcev in udeležencev NOB Rečica ob Savinji pravilno pisati: »Sam je tako po očetovi kot po materini strani izgubil v vojni več stricev.« Za pomoto se vsem prizadetim vljudno opravičujem. Marija Lebar S TUŠEVIM BISTRIM KOTIČKOM DO ZNANJA Bistra kotička bosta tudi na Ljubnem in Rečici Že drugo leto zapored podjetje Engrotuš iz Celja pripravlja dobrodelno akcijo Tušev bistri kotiček. V lanskem letu so s kompletom, ki vsebuje računalnik, LCD monitor, tiskalnik, mizico in stol, opremili 15 knjižnic, med njimi tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, letos bo Tuševe bistre kotičke prejelo še deset knjižnic. Med njimi tudi knjižnici Ljubno ob Savinji in Rečica, enoti Osrednje knjižnice Mozirje. Podpis pogodbe med Tušem in izbranimi knjižnicami je potekal v torek, 1. marca, v eni izmed dvoran Planeta Tuš v Celju. Letošnjega razpisa, kije potekal v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, se je udeležilo kar dvajset knjižnic z vse Slovenije. V prijavo so knjižnice morale vložiti tudi čim iz-virnejši program aktivnosti, s katerim nameravajo dvigniti nivo bralne kulture in računalniškega opismenjevanja otrok. Kot je na slavnostnem podpisu pogodbe poudaril direktor družbe Aleksander Svet- elšek, so knjižnice pripravile zelo širok spekter aktivnosti namenjenih spodbujanju branja in računalniškega opismenjevanja otrok, kar kaže na izjemno voljo knjižnic za razvoj, kljub pomanjkanju denarja, s katerim se srečujejo: »V veliko zadovoljstvo nam je, da smo z akcijo Tuševi bistri kotički že drugo leto zapored vzpodbudili toliko kakov- ostnih predlogov za širjenje kulture branja, kreativnosti in kakovostnega preživljanja prostega časa otrok, še bolj pa namje v veselje, da smo povezali knjigo in računalniško opismenjevanje, saj oba otrokom nudita neizmerne količine znanja.« Njegovim besedam se je pridružila tudi mag. Jelka Gazvoda, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, kije sodelovala pri izbiri knjižnic in dodala, dasi njihovo ministrstvo želi le še več takšnega sodelovanja med kulturo in gospodarstvom. Po njenem mnenju je pomembno, »daje oprema namenjena zlasti otrokom, saj se ti z računalnikom zelo naravno učijo. Pomoč knjižničarja pri delu z računalnikom pa je tisto, kar knjižnice bistveno loči od ostalih e-točk.« Akcija s Tuševim bistrim kotičkom do znanja je v dveh letih zajela že skoraj polovico vseh slovenskih splošnih knjižnic, saj bo računalniške kotičke prejelo že 25 od sicer 61 splošnih knjižnic, kolikorjih deluje vSIoveniji. Dobrodelne akcije, kot je Tuševa, so slovenskim knjižnicam gotovo zelo dobrodošle, saj se zaradi slabo urejene zakonodaje na področju financiranja marsikatera slovenska splošna knjižnica bojuje celo za preživetje, kaj da bi si lahko privoščila celo nakup uporabnikom namenjene računalniške opreme. Tatiana Golob Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut in Aleksander Svetelšek med podpisom pogodbe (foto: Tatiana Golob) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE Titov trg 1. p.p. 204,3320 Velenje Telefon: 03 8961 600, telefaks: 03 8961 844, www.gov.si/durs, e-pošta: gp.durs-ve@gov.si Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2004 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje organizirala: 1. v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje od 1.3. do 25. 3. 2005 in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 8.00 do 15.00 ure, v sredo od 8.00 od 17.00 ure ter v petek od 8.00 do 13.00 ure. Od 29. 3. do 31. 3. 2005 vsak dan od 8.00 do 18.00 ure. 2. V prostorih občin Solčava v torek, 22. 3. 2005 od Luče v torek, 22.3. 2005 od Ljubno v četrtek, 24. 3. 2005 od Gornji Grad v sredo, 23. 3. 2005 od Nazarje v četrtek, 24. 3. 2005 od 8.00- 11.00 ure 12.00- 16.00 ure 11.00- 16.00 ure 8.00 -16.00 ure 14.00- 16.00 ure Davčnim zavezancem je omogočeno oddati svojo davčno napoved tudi po elektronski poti. Več informacij vam je na voljo na spletni strani http://edavki.durs.si. Vse dodatne informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na telefonski številki Izpostave Mozirje 03 8393 338, Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje. OBČINA MOZIRJE OBČINSKA UPRAVA Savinjska cesta 7,3330 MOZIRJE VABILO NA PROSTORSKO KONFERENCO Vabimo vas, da se udeležite prve prostorske konference, ki bo v sredo, 16.3.2005, v sejni sobi občine Mozirje, ob 15.00 uri. Seznanili vas bomo z načrtovanjem lokacijskega načrta ureditve območja »Krahelnovo«. Predvideno območje je razširitev območja mestnega jedra na še proste površine proti severozahodu, na zemljišče med potokom Trnavo in regionalno cesto na Žekovec. Površine predvidene ureditve bodo namenjene izgradnji enodružinskih stanovanjskih objektov. Vabljeni! Župan občine Mozirje IVAN SUHOVERŠNIK GALERIJA NAZARJE Stopinje v Novo Terezije Bastelj Od leve: Anita Lakner, Terezija Bastelj in Ljoba Jenče (foto: Ciril M. Sem) Kulturno društvo Nazarje je 25. februarja v galeriji v Nazarjah pripravilo likovno-glasbeno predstavo. Razstavo umetniških del Terezije Bastelj je dopolnila glasbena predstava Ljobe Jenče, pevke ljudskih pesmi, pravljičarke in zbirateljice ljudskega blaga ter pesmi Lučkih fantov pod vodstvom Anite Lakner. Svojstvena postavitev svetlobnih slik in otroških copatk (Stopinje v novo), je ob osvetlitvi in svetlobnih efektih mojstra Rudija Stakneta izražala posebno intimnost, sozvočje med prostorom in obiskovalci, ki so ob pričetku kulturniškega dogajanja postali del vsega, je po besedah predsednice kulturnega društva Vladimire Planovšek za Nazarje in Zgornjo Savinjsko dolino nekaj zares posebnega in vrhunec umetniškega ustvarjanja. Njenim besedam je pritrdila tudi umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je predstavila avtorje in njihova dela. Šajnovaje med drugim dejala, »da gre v tem primeru za svojstven dogodek, za večplastno umetniško dogajanje, perform-ans art, za dogodek, ki je načrtovan in nadzorovan, kjer sodelujejo tudi vsi prisotni v galerijskem prostoru in je vključenih več vrst umetnosti, glasba, pesem, slikarstvo, umetniška beseda, svetloba in učinek ambienta. Dogodek dopušča naključja, aktivnost obiskovalcev, v tem primeru pa tudi sprehod v preteklost, ker brez tega ni stopinj v prihodnost, v novo.« Ljoba Jenče je povezala občinstvo z nitmi, ki so prihajale iz preteklosti in so jih vodile v prihodnost, s pripovedovanjem in izštevanko pa je ustvarjala poduhovljeno, tiho uigranost in intimno atmosfero. Šajnova pa je predstavila svetlobne slike Tereze Bastelj kot površine, zapolnjene z materialom, ki so polne perforacij, odprtin, skozi katere prihaja večna svetloba od zadaj. Med drugim je temeljito predstavila tudi slikarsko in oblikovalsko, že dvajsetletno umetniško usposabljanje Tereze Bastelj iz Gornjega Grada, poudarila je vrhunsko izrazno in umetniško ustvarjalnost Ljobe Jenče, priznanje pa je izrazila tudi vsem drugim, v projektu sodelujočim partnerjem, šivilji Vesni Levič, kije sešila več kot sto otroških copatk, modni krea-torki Mojci Semprimožnik, kije sešila obleko Ljobi po zamisli Bastljeve, in mladim pevcem. Jože Miklavc KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Zapleti in razpleti Pred poroko Zadnjo soboto v februarju so v prepolni dvorani domačega kulturnega doma mladi gledališčniki rečiškega kulturnega društva z odra nasmejali staro in mlado. Premierno so uprizorili komedijo Pred poroko neznanega avtorja, ki jo je priredila Barbara Senica. neveste, se glavni junak zaplete z zamenjavo oseb med prijatelji, ki so prišli na poroko. Ti po sili razmer sodelujejo v ženinovih spletkah, ki dodobra nasmejijo gledalca. Za scensko podobo sta poskrbela Jože Kramer in Barbara Senica, ki je v rokah držala tudi režisersko taktirko in pri izbiri igralcev, po besedah strokovne spremljevalke, dramaturginje Saše Krolf, imela zelo »srečno roko«. Vsi so svoje vloge namreč odigrali zelo plastično Mladi gledališčniki rečiškega kulturnega društva so s komedijo Pred poroko nasmejali staro in mlado (foto: Ciril M. Sem) in bili iz prizora v prizor bolj temperamentni. Igra ima lahkotno vsebino z ljubezenskim zapletom, ki temelji na karakterni in situacijski komiki. Pojavijo se nenapovedani prihodi oseb, te zamenjajo tudi svoje vloge. Po zatrjevanju dramaturginje Kro-flove je bil govor je zelo slišen, razločen in dobro artikuliran. Med vsemi zelo dobro odigranimi vlogami, tako glavnimi kot stranskimi, sta bila gibalo igre profesor Silvester Kovač, ki ga je uspešno upodobil Franci Brinjovec, in ženinova nekdanja ljubica, cirkuška jahalka Milena, katere lik je oživela Renata Vr-šnak. Marija Sukalo Dogajanje je postavljeno v preteklo stoletje, glavni junakje ženin Florjan z burno ljubezensko preteklostjo, ki se želi poročiti z dekletom iz »dobre družine«. Dan pred poroko pa se nenapovedano pojavi nekdanja ljubica Milena, ki želi iz propadle ljubezenske zveze izvleči materialno korist. Da bi vse skupaj nekako utišal in prepričal starše bodoče HONDA JANKO ČEPIN 5.p. Pot v Lešje 1 3212 Vojnik tel.: (03) 780 00 50 faks: (03) 780 00 43 gsm: 041/612 001 www.cepin.si HONDA Of 600S 1.649.000 SIT Vsi HONDINI MODELI NA ZALOGI, DOBAVA TAKOJ Ugodno financiranje! pol plačaš letos.pol čez eoo leto ACCODO 11 l-CTM ali vprašaj za popust (pogoji veljajo samo za modele na zalogi) HK-V 1.6 Mima, ABS, že za 3.890.000 SIT 8. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV Izjemen podvig Jožeta Podbregarja Jože Podbregar se igranja na trobila uči pod mentorstvom Stefana Garkova (levo) (foto: Franci Kotnik) V Celju in Velenju je v dneh od 14. do 16. februarja potekalo 8. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, na katerem je sodelovalo tudi pet učencev Glasbene šole Nazarje. Vsi so se odlično odrezali, saj so za svoje nastope prejeli tri zlata in dve srebrni priznanji, izjemen podvig pa je uspel trobilcu Jožetu Podbregarju, ki je dosegel vseh možnih sto točk, kar se zgodi zelo redko. Na tekmovanju je nastopilo 84 solistov in dvanajst komornih skupin. V Celju so tekmovali harmonikarji, tolkalci, pianisti, kitaristi in komorne skupine z godali in klavirjem, v Velenju pa so se merili trobilci. Jože Podbregarje igral na tubo v 1. B kategoriji, njegov nastop pa je bil tako brezhiben, da mu je sicer izjemno zahtevna strokovna komisija dodelila vseh sto točk, kar je tokrat uspelo le še enemu učencu iz Velenja. Za Podbregarjev dosežek sta vsekakor zaslužna tudi mentor Stefan Garkov in korepetitor Toni Acman. V 1. B kategoriji tolkal je nastopil Luka Venek in s 93,33 točke osvojil zlato priznanje. Tudi njegov korepetitor je bil Toni Acman, Luka pa je varovanec učitelja Tomaža Lojena. V isti kategoriji je tekmoval tudi Marko Vačovnik, ki ima istega mentorja in korepetitorja, s 85 točkami pa je osvojil srebrno priznanje. Zlato priznanje si je z 90 točkami priigral harmonikar Matija Veninšek, kije pod mentorstvom Tomaža Gučka nastopil v 1. B kategoriji. Peti tekmovalec GŠ Nazarje je bil trobentar Simon Brezovnik, kije nastopil v 1. C kategoriji in s 87,25točke osvojil srebrno priznanje. Tudi njega je na klavirju spremljal Toni Acman, njegov učitelj pa je Stefan Garkov. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše je ob tem izjemnem uspehu izjavila: »Vsem učencem, učiteljem in korepetitorju iskreno čestitam za dosežene uspehe, vsem prejemnikom zlatih priznanj pa želim veliko uspeha na državnem tekmovanju, ki bo potekalo od 17. do 20. marca v Ljubljani!« Velja dodati, da sta zlato priznanje na regijskem tekmovanju osvojila tudi dva bivša učenca GŠ Nazarje, sedaj dijaka srednjih glasbenih šol v Celju oziroma Veienju, trobentarja Roman Podlesnik in Miklavž Pintar. Franci Kotnik FOTOGRAFSKI UTRINKI SAŠE BENDA Ohranjanje pristnosti izdelka V gornjegrajskem centru starejših je 17. februarja na ogled svoje fotografije postavila Saša Benda. Odprtje razstave z naslovom Fotografski utrinki so s svojim nastopom popestrili pevci kvarteta Grmada iz Celja, ki so navdušili varovance doma in številne obiskovalce vsaj v tolikšni meri kot razstavljavka. Fotografinja Saša Benda (v sredini) in predsednik ljubljanskega Foto kluba Oskar Dolenc (foto: Marija Šukalo) O fotografinji je spregovoril predsednik ljubljanskega Foto kluba Oskar Dolenc. Saša Benda seje s fotografijo srečala na fakulteti. Iskala je trenutke in jih ujela v objektiv, pri tem pa je vedno ohranila pristnost izdelka. Njene fotografije izhajajo iz njenega načina življenja in pogleda na svet. Tako so nastali čudoviti pejsaži, tihožitja in portreti. Saša Bedna je s svojimi deli že posegla po visokih nagradah in si pred dvema letoma pridobila razstavljalski naziv fotograf 3. razreda slovenske fotografske zveze. Marija Šukalo Sinu Jaku Tevžu En poljub na vsako stran prejmi za tvoj prvi rojstni dan, srček naš pa ti želi, da praznoval bi še ogromno rojstnih dni. Mami in ati Francki Fedran Iz Pođhoma Za osemdesetletnico vse najboljše in vse najlepše, da bi tvoj srebrni smeh še dolgo zvenel med nami želimo sosedje Piše: Aleksander Videčnik MOZIRJE-OKOLICA Tu naj omenimo, daje bilo v nekaterih obdobjih zaslediti pri trških občinah delitev na občino trg in občino okolica. Tak primer najdemo tudi v Gornjem Gradu, ki smo ga že opisali. Občina šteje 2213 prebivalcev, 400 hiš, 309 posestev in 86 koč. Površina meri 5089 ha, od teh njiv in vrtov okoli 779 ha, travnikov in pašnikov okoli 1118 ha, vinogradov okoli 4 ha, gozdov okoli 3040 ha in ostalega 148 ha. Občina se razprostira okoli Mozirja severno in južno od Savinje. Na severni strani so Golti (Mozirska planina), sredogorska planota, ki pogreša vode inje polna lijastih žrel in podzemskih jam. Pritoki Savinje so Mozirnica, Trnava in Ljubija. Ob teh vodah so številni mlini in tudi pogoste žage. Južno od Savinje ležijo tako imenovane Mozirske Dobrovlje. Mnogo lesa se izvozi, precej je sadjarstva, v Ljubiji so nahajališča boksita, sicer pa so dobri pogoji za tujski promet, posebno smučanje, saj ima Slovensko planinsko društvo (SPD) na Golteh dve koči, ki sta odprti tudi pozimi. Brezje Štejejo 318 prebivalcev, 60 hiš, 45 posestev in 15 koč. Ležijo na nadmorski višini 430 m. H kraju spadajo zaselki: Brdo, Breslovški vrh (verjetno Breclovski vrh, op. A.V.), Jazbine, Korenov vrh, Krnice, Prečno in Sele. Kmetijstvo je dobro razvito, posebno sadjarstvo, predvsem jabolka. Žage in mlini so ob potoku Trnava. Znan je neusahljiv vir vode pri nekdanji cerkvi svetega Jošta. Ta cerkev se omenja leta 1426, v začetku 17. stoletja pa je bila zgrajena sedanja cerkev Matere Božje, zakristijo so prizidali leta 1857. Na Štrucljovem vrhu stoji znamenito Štrudjevo gradišče. (To je bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja raziskano, op. A.V.). Tu so bile vidne glinaste cevi za vodovod, ki so bile speljane v "Peklo" pod cerkvijo svete Radegunde. Dobrovlje (mozirsko) Ima 81 prebivalcev, 16 hiš, 14 posestev in 2 koči. Od Nazarij je oddaljeno 1 kilometer. Leži na nadmorski višini 661 m. K vasi spadata zaselka Tiršek in Velam. Zemljišča so manj rodovitna, razvito je tudi gozdarstvo. Podružnična cerkev svetega Urbana se omenja 1426. Leta 1655 so staro cerkev prodali in sezidali sedanjo. 1829 so povišali stolp. Oltarje delo Janeza Vurnika iz Radovljice (1866). Cerkev je bila do leta 1860 pod braslovško župnijo. Lepa Njiva Šteje 639 prebivalcev, 102 hiši, 83 posestev in 19 koč. Šola je bila ustanovljena leta 1927. Leži Ilaše občine pred drugo soefoono oojno na nadmorski višini 465 m. K vasi spadajo zaselki: Lokovec, Na lokah, Ržiše in Završe. Manj rodovitno območje. Kmetijstvo, gozdarstvo, pridelava odličnega sadjevca in trgovanje s sadjem. Podružnična cerkev Matere Božje je iz leta 1493, bila je do leta 1668 brez zvonika in zakristije. Obokali sojo leta 1770. Zaselek Završe se prvič pisno omenja leta 1241. Ljubija Šteje 408 prebivalcev, 91 hiš, 64 posestev in 27 koč. Vas leži v glavnem ob potoku Ljubija na nadmorski višini okoli 340 m. H kraju spadajo zaselki: Gneč, Kolovrat, Preseka, Rožnik in Soteska. Leži na nadmorski višini okoli 340 m. Kmetijslvo, lesna trgovina, žage na Ljubiji. Mnogo je sadja, le malo pa vinogradov. Kraj se prvič omenja 1426, koje pripadal Savinjskemu uradu benediktinskega samostana Gornji Grad. (Naj ob tem omenimo, da so mnogi kraji omenjeni v letu 1426, ker seje tedaj nastavil samostanski urbar, karpa ne pomeni, da že niso obstajali davno prej. Op. A.V.). Kužno znamenje pred vasjo spominja na razsajanje kuge, kije morila v Mozirju leta 1682. Tu so pokopavali umrle za kugo. Sedanja podružnična cerkev svetega Miklavža se prvič omenja kot kapela cerkve sv. Ruperta in Ožbalta. 1582 pa kot cerkev sv. Ruperta in Ožbalta. Koje Savinja izpodjedla temelje cerkve, sojo 1858 podrli in v letih 1859 do 1861 zgradili sedanjo, bližje glavne ceste. Glavni oltarje delo mozirskega podobarja Andreja Cesarja. Loke Štejejo 187 prebivalcev, 36 hiš, 27 posestev in 9 koč, ležijo na nadmorski višini 340 m. Kmetijstvo, gozdarstvo in mnogo sadja. Žage ob rokavu (stranski strugi) reke Savinje. Sv. Radegunda Šteje 291 prebivalcev, 53 hiš, 45 posestev in 8 koč. Leži na nadmorski višini 813 m. Raztreseni zaselki: Globoko, Jazbine, Radegunda, Trnavče in Žekovec. Manj rodovitno območje. Kmetijstvo, gozdarstvo in veliko sadja. Mimo pelje markirana pot k mozirski koči, ki leži na višini 1344 m. To je postavilo SPD leta 1896. Leta 1929 so zgradili poleg stare še novo kočo. Od nje drže markirane poti k Ledenici (jama s snegom). Obisk turistovje velik, posebno smučarjev je veliko. Podružnična cerkev svete Radegunde v Goltih je bila prvotno posvečena svetemu Vidu in se prvič omenja 1241 (Omeniti velja, da je tega leta bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu, in da so tedaj pripravili popis cerkva in premoženja, op. A. V.). Šmihel Šteje 236 prebivalcev, 35 hiš, 29 posestev in 6 koč. Šola je bila ustanovljena leta 1892, v kraju deluje Javna knjižnica, Strelska družina in Sadjarsko društvo. Leži na nadmorski višini 718 m na pobočju Mozirske planine. Kmetijstvo, zlasti živinoreja, razvito sadjarstvo in gozdarstvo. Mimo drži pot h Mozirski koči (1344 m). Župnija Šmihel ima 415 duš, pokopališče. Župna cerkev svetega Mihaela je iz leta 1631 inje bila večkrat predelana. Leta 1903 je cerkev poslikal Fanto-ni mlajši. Samostojna župnija je postala leta 1862. Župna kronika popisuje dogodke od leta 1604 dalje. Tu je bil rojen plodovit pisatelj Vladimir Levstik. Bil je tudi prevajalec iz ruščine in francoščine. Podatki so iz Krajevnega leksikona Dravske banovine iz leta 1937. Mozirska koča po prvi dozidavi pred prvo svetovno vojno. Šlilco^am je poslala Hedviga Vidmar - Šalamon iz Slovenskih Konjic. 3ščemo stare fotografije KAKO VARNO POSKRBIMO ZA SVOJO PRIHODNOST Hladen februar na Ljubljanski borzi V februarju je bilo na Ljubljanski boni kar 27 odstotkov manj prometa, kot v enakem obdobju lani. Indeks SBI20 je v februarju izgubil 125 točk oz. 2,45 odstotka in se je znižal iz 5.132 točk na 5.006točk. Tudi indeks investicijskih skladov PIX je v istem obdobju zdrsnil za 2,5 odstotka, iz 4.733 točk na 4.614 točk, torej za 118 točk. indeks prostega trga IPT je v februarju zdrsnil za 2,15 odstotka. Iz začetne vrednosti 4.385 točk je namreč padel na 4.291 točk. Na Ljubljanski borzi so bile v preteklem mesecu najprometnejše delnice Krke, z dvema milijardama tolarjev prometa. Daleč zadaj so Krki po prometu sledili: Petrol z 980 milijoni tolarjev prometa, Mercator z 969 milijoni tolarjev prometa in Pivovarna Laškoz 940 milijoni tolarjev prometa. Med 29 delnicami v borzni kotaciji jih je le sedmim vrednost v februarja porasla, vsem ostalim pa seje vrednost znižala. Najbolj so vfebru-arju zdrsnili: Aerodrom za 7,7 odstotka, Intereuropa za 4,5 odstotka in Žito za 4,3 odstotka. Slika je bistveno lepša, če na trg pogledamo od daleč. Na letni ravni je kar 21 delnic pridobilo na vrednosti. Najbolj je porasel Merkur, in sicer kar za 59 odstotkov. Sava je porasla za 57,5 odstotka, Aerodrom pa za 56,6 odstotka. Na letni ravni so največ izgubili lastniki Droge, in sicer 9,5 odstotka ter Ko- linske, 4,2 odstotka. Lebdenje tečajev na Ljubljanski borzi seje poznalo tudi pri letošnjih donosih vzajemnih skladov in posledično pri nižjih prilivih v vzajemne sklade, ki so bili v tem mesecu po dolgem času manjši od pet milijard tolarjev. V letošnjem letu smo zaznali že nekaj objav s strani posameznih družb za upravljanje, da so njihovi vzajemni skladi uskladili svoje poslovanje z določbami Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Takšni vza-jemni skladi izgubijo pridevnik "posebni", kar pomeni, da zanje ne veljajo 10 odstotne omejitve naložb v tujino. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo selitev dela premoženja vzajemnih skladov vtujino. Če bo to sovpadalo tudi z ustreznim gibanje svetovnih borznih indeksov (Nemčija, ZDA in Japonska), bo ta možnost še večja, saj bodo nižje tečaje tujih delnic vzajemni skladi izkoristili za postopne nakupe v nižjih nivojih. Različno gibanje domačega in svetovnih borznih indeksov se je v letošnjem letu že odrazilo pri donosih vzajemnih skladov. Vzajemni skladi, ki imajo večji del naložb vtujini, so dosegali v začetku leta višje donose, vendar je negativni trend v zadnjih dneh v povprečju zopet izenačil donose vseh slovenskih vzajemnih skladov. Borut Repše, upravljalec premoženja na tujih trgih borut.repše@ilirika.si, ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d„ Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Viri: www.ljse.si,www.finance-on.net ILIRIKA BORZNO PpSREDNIŠKA Ali veste? ... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem? [ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d.je s svojo družbo od leta 199g prisotna na Hrvaškem j ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 16 166 Odvodnjavanje gozdnih vlak DAMJAN JEVSNIK, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Gozdne vlake so gozdne prometnice namenjene traktorskemu spravilu lesa iz gozda in se upora- bljajo le občasno. Če se gozdne ceste vzdržujejo načrtno (gozdarji ZGS, občine, izvajalci), je za vzdrževanje gozdnih vlak odgovoren lastnik gozda, oz. izvajalec sečnje in spravila. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sorfi-mentov (Ur. I. RS, št. 55/1994, RS - MP, št. 95/2004) predpisuje po zaključeni sečnji in spravilu ob gozdnem redu tudi sanacijo poškodb in ureditev odvodnjavanja na vseh gozdnih prometnicah, V jarkih in propustih naj ne bo vej in vrhačev (foto: Damjan Jevšnik) Gozdne vlake z urejenim odvodnjavanjem se bodo sčasoma ozelenile (foto: Damjan Jevšnik) torej na cestah in na vlakah. Z vseh gozdnih prometnic, pa tudi iz jarkov in propustov, je potrebno odstraniti vrhače in vejevje, zlasti pa je pomembno prekopati gozdne vlake tako, da voda z njih čimprej odteče. Vlake, po katerih teče voda, kažejo na malomaren odnos nekaterih lastnikov do gozda. Pomlad je pravi čas, da z ročnim orodjem ali traktorsko desko pod dovolj velikim kotom prekopljete vlako in prebijete brežino ter tako odvedete vodo z gozdnih vlak. Bolj strme vlake morajo biti prekopane na več mestih kottiste bolj položne. Vlaka z urejenim odvodnjavanjem, ki se redkeje uporablja, se bo sčasoma tudi ozelenila, rastje na vlaki pa bo še dodatno ublažilo moč hudournih voda. SONJA ROBNIK, PATRONAŽNA SESTRA Ni« ji ni pretežko ali odveč Patronažne sestre na terenu skrbijo za bolnike, starejše in novorojenčke. Njihov delavnik nam je poskušala približati Sonja Robnik, ki si je prav z delom patronažne sestre prislužila laskavi naslov Naj občanka občine Nazarje. Poleg dela na terenu jo ljudje, ki potrebujejo nujno zdravniško pomoč, srečajo dvakrat na mesec tudi v dežurni ambulanti, ob sredah pa v posvetovalnici za otroke pri dr. Fiirstovi. Dobili sva se v njeni pisarni mozirskega zdravstvenega doma, kjer je ob jutranji kavi poskušala postoriti nekaj administrativnih del, vezanih na terensko delo - delovni nalogi, statistika, vnos podatkov v računalnik. Njen nasmeh in prijazen sprejem sta tudi meni, kakor vsem ljudem tisti dan, polepšala skupni dopoldan. Kaj hitro sije naložila instrumente in ves potrebni sanitetni material v avto, ki gaje pred leti morala odkupiti, kotvse njene sodelavke. Podali sva se po mozirski krajevni skupnosti. Bil je to eden od mnogih dni, kijih prebije med ljudmi v vseh letnih časih. O vremenskih razmerah ne razmišlja. Naj sije sonce, dežuje ali sneži, ljudje, potrebni pomoči, so njena prva skrb. V nekaj stavkih je opisala, kaj naju čaka. BOLNIKI - NJENA PRVA SKRB Še pred osmo uro zjutraj sva potrkali pri prvem bolniku v Kolovratu. 74-letniku, ki si lajša dihanje tudi s kisikovo bombo, je vzela kri. Tudi starejši vdovec v Mozirju in gospa v Lokah, ki dopoldneve, ko so domači vslužbah, preživita sama, ter gospa, ki jo čaka operacija zaklopk, so morali nastaviti roko za pik igle. Zadnji, ki mu je vzela krije bil bolnik z rakom na pljučih. Ta seje razširil že vtolikšni meri, daje pritiskal na glasilke. Tako je bilo tudi komuniciranje z njim precej onemogočeno. Ima pa je tudi težave z ledvicami. A Sonja se ni dala, pogovorz domačimi in nekaj nasvetov bolniku. Sledil je telefonski posvet z zdravnico in seveda pot v laboratorij v Nazarje, od koder so kri odpeljali na analizo vCelje. Nekaj napotkov še sestram v laboratoriju. Nato ponovno v Mozirje, v Loke. Pogovor o bolnikih je zmotilo brnenje telefona. SPODBUDNE BESEDE IN NASVETI PO TELEFONIH »Danes je komunikacija veliko hitrejša, mobilni telefoni nam skrajšajo veliko poti in prihranijo čas. Pred leti smo se morale odpeljati na posvet k lečečemu zdravniku pacienta,« pove v trenutku, ko je zaključila enega od številnih telefonskih pogovorov in posredovala še nekaj nasvetov sogovorniku. Za malico sva izkoristili čas med vožnjo v Loke, saj si zaradi obilice dela ne more nikoli vzeti odmora za obrok. Tu joje čakala gospa, ki ji je bilo potrebno prevezati nogo zaradi problemov z žilami. Prijazna beseda ob oskrbi rane in nasveti vsej družini, saj so, kot je kazalo, vsi staknili vročino. Pogled na nogo ni bil nič kaj prijazen, vendar jo je Sonja ob besedah tolažbe očistila in zamenjala obveze. Druga bolnica je potrebovala le nekaj spodbudnih besed in vitaminsko injekcijo ter seveda kontrolo pritiska. OSKRBA NAJMLAJŠIH Potem sva se podali v Šmihel, k družini, kije pred slabim mesecem dobila nov naraščaj. Dveletna Ana in triletna Marija sta dobili bratca Miha, ki ga je morala patronažna sestra skopati in stehtati, zato staji »priskočili« na pomoč. Pogled na tehtnico je bil dokaz, da fantek dobro napreduje. Nepopisno veselje malih pomočnic je bilo vidno ves čas. Vneto sta »asistirali« tako pri kopanju kottudi pozneje pri mazanju in oblačenju. Tudi Robnikova je poleg svojega poklicnega znanja vložila vto delo veliko ljubezni in topline ter dopustila deklicama, da sta se počutili pomembni. Opravilo je bilo za malčka utrudljivo, zato je kaj kmalu zaspal. Iz Šmihela skok na Lepo Njivo, kjer je mamica potrebovala nekaj nasvetov za svojo dvomesečno hčer- kico, kije prav tako preizkusila Sonjino tehtnico. Nato nazaj v dolino. Na poti sva se ustavili pri stari gospe, kiji je bilo potrebno očistiti zagnojene palce na nogah in pregledati preležanine. In za zaključek še k najstarejši Lepanjivčan-ki, ki že nekaj desetletij uporablja za hojo protezo. Nekaj toplih besed in meritev pritiska gospe, ki bo letos devetim križem dodala še peto jesen. POLEPŠA SAMOTNE DNEVE Kamor koli sva prišli, so naju bili ljudje veseli,sajjim je Robnikova poleg strokovne medicinske pomoči pomagala premagati tudi vsakdanjo težavo, skrajšala pot do zdravila, ali pa enostavno z njimi poklepetala kakšno minuto in polepšala samotne dneve. Bila je in je njihov »angel«, ki se razdaja in čuti kot njeni pacienti. Pozna njihove male in velike skrivnosti. Pomaga v velikih in malih stiskah. Nič ji ni pretežko ali odveč, pa naj si bo to delavnik, nedelja ali praznikih. »Bolezen ne pozna delovnega časa. Ko sem začenjala delo na terenu, mi je bilo vse tuje, danes pa poznam skoraj vse hiše in ljudi v svojem delovnem okolišu. Srečujem se z več generacijami v eni družini. Eni umirajo, drugi spet rojevajo. Ko ugasne življenje, sočustvujem z domačimi. Tedaj imam občutek, da je odšel nekdo iz moje družine. Ko se rodi novo življenje, se veselim enako kot njegovi starši,« mi je ob zaključku dneva zaupala Sonja Robnik. Marija Sukalo NAZARJE Sobota, 12.3., ob 20.00 in nedelja, 13.3., ob 17.00 TAKSI - akcijska komedija Režija: Tim Story Igrajo: Queen Latifah, Jimmy Fallon, Ann-Margret Belleje dostavljalka pic, ki se odloči, da bo svoje šoferske sposobnosti unovčila drugače: kot taksistka. Kmalu jo najame nesposobni policaj Andy, ki bi rad z njeno pomočjo ujel skupino prelepih bančnih ropark. Taksije ohlapna predelava istoimen- ske francoske uspešnice, na sedežtaksista Samyja Nacerija pa je tokrat sedla oskarieva nominiranka Queen Latifah. Dveletna Ana in triletna Marija sta dobili bratca Miha, ki ga je patronažna sestra Sonja Robnik skopala in stehtala (foto: Marija Šukalo) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Pomanjkanje članstva iz zaselkov Brdo in Rovt SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČJTE V Velenju podelili priznanja zaslužnim članom V Prostovoljnem gasilskem društvu Šmartno ob Dreti v preteklem letu niso imeli večjih odmevnih akcij. Kljub temu pa so, po zatrjevanju predsednika društva Jureta Zakrajška, imeli veliko dela. Uredili so okolico gasilskega doma in postavili mlaje ob prvomajskih praznikih. Na Florjanovo, ob prazniku gasilcev, so pripravili srečanje gasilskih društev nazorske občine in ga obeležili z mašo in druženjem članov. Poleti pa so se v Šmartnem pri Litiji udeležili vsakoletnega srečanja gasilskih društev z imenom Šmartno. Ob prazniku krajevne skupnosti so pripravili Dan odprtih vrat in bili z udeležbo krajanov vidno razočarani. Udeleževali so se izobraževanj, pionirji in mladinci pa tudi tekmovanj, kjer so dosegali dobre rezultate. Intervenirali so ob požaru na gospodarskem poslopju v kraju. Ob mesecu požarne varnosti so pripravili vajo gašenja na kmetiji v Devcah. Na željo poveljnika Zdenka Štruklja so ga na občnem zboru društva v nedeljo, 27. februarja, razrešili dolžnosti. Na to mesto so imenovali Slavka Brica, ki je to funkcijo v preteklosti opravljal več kot desetletje in pol. Imenovali so ga kljub temu, da je tudi poveljnik občinskega poveljstva občine Nazarje. Na srečanju je bil izpostavljen tudi problem pomanjkanja članstva iz Slavko Bric, poveljnik občinskega poveljstva občine Nazarje, je tudi novi poveljnik PGD Šmartno ob Dreti (foto: Marija Šukalo) zaselkov Brdo in Rovt, ob tem je Zakrajšek dejal, da je delo v njihovi organizaciji prostovoljno in odvisno od vsakega posameznika. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Kako povečati zanimanje za operativno delo v društvu? Delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Gorica ob Dreti je v preteklem letu, po besedah predsednika Antona Blatnika, zaznamovala 80-ietnica društva, ki sojo slavnostno obeležili z razvitjem novega prapora. Pripravili so tudi tradicionalni štirinajsti turnir za pokal sv. Florjana. Niso pozabili niti na izobraževanje in delo z mladino ter na nabavo nove opreme, ki jo operativci potrebujejo za izvajanje intervencij. Operativni člani so, po zatrjevanju novega poveljnika društva Jerneja Riga, ki je 27. februarja na občnem zboru naloge prevzel od Tomaža Blatnika, intervenirali pri požaru lesne delavnice v Potoku, medtem ko so jim ob krotenju požara na gos-podarsko-stanovanjskem objektu na Venišah v pomoč priskočila vsa društva v dolini. Ob mesecu požarne varnosti so na vaji ugotavljali svojo usposobljenost. Vse leto so se soočali s pomanjkanjem zanimanja za operativno delov društvu. Riga je prepričan, daje pri tem pomemben vsak posameznik, saj pomanjkanje časa ne more biti izgovor. Marija Šukalo Po osrednji slovesnosti v Ljubljani, ki je potekala 1. marca na praznični dan, so naslednjega dne v Velenju povabili na slovesnost zahodnoš-tajerske regije pripadnike Civilne zaščite, poklicne in prostovoljne reševalne enote, službe in sestave ter zaslužne posameznike, zavode in druge organizacije. Predstavnikom in posameznikom so ob tej slovesnosti podelili priznanja za njihovo poslanstvo in požrtvovalno delo v preteklem letu. Zbranim sta spregovorila župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v imenu gostiteljev in slavnostni gost poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko prim. dr. Ivan Eržen, dr. med. Prejemnikom priznanj za leto 2004 je čestital in se jim zahvalil za izjemne zasluge pri izvajanju nalog zaščite in reševanja v imenu poveljstva in Uprave CZ Republike Slovenije. Med šestindvajsetimi prejemni- ki priznanj so podelili dve plaketi in tri zlate znake, dva srebrna in osem bronastih znakov CZ. Med njimi so priznanja bronasti znak prejeli tudi posamezniki iz Zgornje Savinjske doline: župan občine Solčava Vojteh Klemenšek, Ivan Pustoslemšek in Peter Žehelj (oba gasilca PGD Mozirje) ter Franc Zagožen (PGD Ljubno ob Savinji). Jože Miklavc Priznanja bronasti znak Civilne zaščite so prejeli tudi posamezniki iz Zgornje Savinjske doline (foto: Jože Miklavc) Najprej ljubi samega sebe in vse drugo se bo temu prilagodilo. Če hočeš na svetu kaj storiti, moraš resnično ljubiti samega sebe. Lucille Ball Penzion uha Gostilna - Penzion Raduha, Martina Breznik s.p., Luče 67, 3334 Luče Iščemo osebo za pomoč v kuhinji. Interesenti dobijo več informacij na tel. številki 03/838-40-00 ali 031/64-57-58. S teptanjem do zmag Člani šmarskega športnega društva Lipa so znani kot dobri organizatorji tekem z visoko udeležbo V devetih starostnih kategorijah je nastopilo tekmovalcev. To dokazuje tudi občinsko prvenstvo v veleslalomu, ki so ga prvo marčevsko soboto skoraj sedemdeset ljubiteljev tovrstnega viju- pripravili na belih strminah Pod globoko rižo. ganja med vratci. V hitrosti in smučarskih iz- kušnjah so se pomerili tako stari izkušeni mački kot najmlajši in tudi tisti, ki so si smuči prvič nadeli v zrelih letih. Najmlajša udeleženka tekmovanja Lana Turk je štela komaj štiri pomladi, medtem koje najstarejši smučar Marjan Miklavc pred dvema letoma srečal abrahama. Dobro pripravljena veleslalomska proga je »zdržala« do konca tekmovanja, v katerem so bili časi postranskega pomena, saj so bili udeleženci prepričani, da sta sodelovanje in druženje pomembnejše. Kljub temu pa so nekateri tekmovalci dosegli zavidljive rezultate. Kako tudi ne bi, saj so progo teptali in pripravljali z veliko energije in ljubezni smučarski zanesenjaki iz Šmartnega, ki upajo, da jih bo drugo leto zamenjal stroj za teptanje snega. Vijuganje mimo vratič po beli strmini je po mnenju Adija Goveka, predsednika ŠD Lipa in organizatorja veleslaloma, potekalo brez problemov, vzdušje med tekmovalci iz nazar ske občine pa Šmartnemu primerno - veselo in družabno. Marija Sukalo Na veleslalomu je v devetih starostnih kategorijah nastopilo skoraj sedemdeset ljubiteljev smučanja (foto: Marija Šukalo) DAVO KARNIČAR LETOŠNJI REKORDER NA LOVSKI SKAKALNICI PRI LOŽEKARJU Jagri na smučeh, gledalci pa v smeh »Lovska, lovska je ta.,..«, bi lahko zaželi rahlo žaljivo reportažo o hudo resnem športno rekreativnem dogodku na smučišču pri Ložekarju nad Solčavo. Skoraj petintrideset članov lovskih družin iz Zgornje Savinjske doline. Jezerskega in Železne Kaple, seje letos pomerilo v zimskem lAIMtlfAIM uImAKaIiIu «a trAŠIIA lovsKem »vecDoju« «e ireijic. Rekorder skakalnice Davo Karničar iz LD Jezersko v zraku (foto: Lojz Lipnik) Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah na smučeh, s startom v gamsovem dvoru, z začetnim veleslalomom do strelišča, kjer so izstrelili pet dobro merjenih strelov z malokalibrsko puško, s smukom čez petelinov greben in s terenskim »zajčjim« skokom ter vratolomnim smukom do cilja. Rezultate so sešteli iz pravilnosti vožnje med vratci (drevjem), številom krogov (lovske tarče), daljavo skoka (čez plot) in skupnim časom (kam le čas beži) ter umetniškim vtisom, ki so ga tekmovalci prikazali v naravni galeriji Ložekar. Med sodelujočimi ekipami in posamezniki Lovskih družin Solčava, Luče, Gornji Grad, Braslovče, Mozirje, Jezersko in Železna Kapla (tekmovanje je tako imelo tudi mednarodno obeležje) so se najboljše uvrstile ekipe LD Luče, LD Jezersko in LD Solčava. Med posamezniki pa so se najboljše uvrstili Jernej Prodnik iz LD Solčava, Boštjan Pahovnik iz LD Luče in Mitja Rak iz LD Braslovče. Rekorder skakalnice Davo Karničar iz LD Jezersko je ssvojo prisotnostjo in atraktivnim skokom poskrbel za privlačnost tekme. Nedvomno najbolj navdušeni pa so bili »jagri« iz Železne Kaple, ki so se najbolje odrezali na družabnem delu tekmovanja v gostišču Aleša Klemenška po težkih lovskih in športnih preizkušnjah. Jože Miklavc EMORIAL MIRKA SUP Smuk za najbolj vzdržljive Vsi tekmovalci so že s prevoženo dolgo progo dokazali, da so zmagovalci vsi, ki jim to uspe (foto: Franjo Atelšek) Na kmetiji PlanišekvPodvežijebila prejšnjo soboto organizirana smukaška tekma za memorial Mirka Supina. Organizator, gospodar domačije Anton Mlinar, je ob pomoči Športnega društva Raduha Luče in Prostovoljnega gasilskega društva sek) in veterani (najboljši Albin Robnik s časom 7 min 10 sek). Vsi tekmovalci so ne glede na dosežene čase že s prevoženo progo dokazali, da so zmagovalci vsi, ki jim na takšni tekmi to uspe, za kar so bili s strani organizatorjatudi simbolično nagrajeni. Franjo Atelšek Luče v čudovito okolje Planiške domačije letos že tretje leto privabil 58 smučarskih navdušencev, ki so tekmovali v štirih kategorijah na pravi vzdržljivostni preizkušnji. Na 4,5 km dolgi progi je najboljši čas med vsemi tekmovalci doseg- el Viktor Matijovc, kije od starta na višini 1.560 m, pri pastirski koči na Podvežaku, do cilja na 1.083 m nadmorske višine potreboval 6 minut 11 sekund. Smučarsko vzdržljivost so preizkusile tudi ženske (zmagala je Marjeta Robnik s časom 7 min 58 sek), otroci (zmagovalka Špela Kumer s 7 min 32 POTEPUH il POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA- 7% POPUST za plačila do 15.1 SICILIJA letalo; 27.4 ■ 1.5.: 137.000 Sit; RIM-POlIPEJl-NEAPELJ-SORRENTO-CAPRI; 28.4,2.5.: 61.500 Sit;< UMBRIJA-zeleno srce Italije; 27.-29.4.: 42.900 Si; SAN GIMIGNANO-SIENA-ELBA-PISA-FIRENCE; 27.-29.4.: 44.500 Sil; LIGURIJA - riviera cvetja; 30.4.-2.5.: 45.900 Si; JEZERO MAGGI0RE-B0R0MEJSKI0T0KI-MILAN0; 1 30.4.-1.5.:27.500Si; RAVENNA-RIMINI-SAN MARINO; 30.4.-1.5.; 19.500Sit; BENETKE in BENEŠKE LAGONE; 27.4.: 9.700 St AŽURNA OBALA; 29.4,2.5.: 45.900 Sil; AVSTRIJA-ŠVICA-LIECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500 Si; GRADOVI JUŽNE ČEŠKE; 30.4,1.5.: 22.500 Si; DUNAJ-BRATISLAVA; 30.4,1.5.: 20.900 Si; SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.: 23,900 Si; BEOGRAD; 1 1,2.5, :19.900Si; ROMUNIJA; 27.4,2.5.: 102.000 Si; HALLSTATT-BAD GOISERN-BADISCHL-MONDSEE; 30.4.: 8.2001 § PRVOMAJSKI ODDIH na moriu. v planinah, zdraviliščih.... 1 V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij II! e-mail: potepufeialwet, vww.mb-dolinarsi plačilo navec obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/713 23 00,03/71323 01; fax: 03/71323 08 Šport, Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi SVETOVNE IGRE SPECIALNE OLIMPIADE - NAGANO 2005 Damijan Rajter - trikratni svetovni prvak Japonski Nagano bo z zlatimi črkami zapisan v anale društva Specialne olimpiade iz Mozirja saj je bil njihov član Damijan Rajter najuspešnejši posameznik slovenske reprezentance, na pravkar končanih zimskih svetovnih igrah Specialne olimpiade v deželi vzhajajočega sonca. Novaštifčan, kije osvojil kartri zlate medalje v vseh treh alpskih disciplinah ni biljunaksamo med Slovenci ampak je s svojim rezultatom navdušil celotno svetovno javnost in na najboljši način promoviral slovensko smučanje tudi na nivoju Specialne olimpiade. Damijanuvse čestitke, kaj več o tem pa ob njegovem prihodu domov. Franjo Pukart ROKOMETNA ŠOLA SAVINJSKA Savinjski rokometni tabor v Podčetrtku V Podčetrtku bo od 27. junija do 1. julija (prvi termin) in od 4. do 8. julija potekal Savinjski rokometni tabor za dečke in deklice letnikov 1992-1995 in mlajše. Tabor bodo vodili priznani rokometni trenerji Milan Ramšak, Aleš Filipčič in Bojan Voglar s sodelavci. Poleg dopoldanske vadbe in kopanja v termalnem bazenu bodo udeleženci in udeleženke igrali rokometne tekme za prvenstvo tabora v posameznih kategorijah. Organizirane bodo razne zabavne igre, otroci bodo imeli na razpola- go dostop do interneta, ogledali pa si bodo tudi Olimje (čokoladni butik, Deželo pravljic, Jelenov greben...). Poskrbljeno bo tudi za zdravstveno službo. Prijavnina znaša 23.000 SIT (možno plačilo v več obrokih), v navedeno ceno pa je všteta izvedba petdnevnega programa s polnim penzionom (tudi pijača in sladoled), kopanje, majica tabora, diploma in fotografija. Prijave in dodatne informacije: Rokometni klub Nazarje, GSM: 041 497 202 (Sanda Djujič). PR Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKIH DIABETIKOV Merjenje krvnega sladkorja, tlaka in holesterola Drušlvo zgornjesavinjskih diabetikov je v četrtek v sodelovanju z mozirskim društvom upokojencev in medobčinskim združenjem invalidov začelo z rednimi tedenskimi meritvami krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola v večnamenskem prostoru upokojencev na Praprotnikovi ulici 7 v Mozirju. Meritve bodo potekale vsak četrtek od 10. do 11. ure, za strokovnost dela pa bo skrbela diabetična ambulanta iz Topolšice. KF Izvajanje rednih tedenskih meritev krvnega sladkorja, krvnega tlaka in holesterola v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) Med poznavalci razvojnih razmer na Gornjegrajskem in onimi, ki mislijo, da to so, velja prepričanje, daje zadrečka občina med vsemi vZgornji Savinjski dolini najbolj uspešna in prodorna. Prav gotovo, če odmislimo malenkosti, med katere sodijo tudi ograje na nekaterih mostovih, ki so zaradi dotrajanosti zgnile in razpadle. Tako kot primer v Lenartu pri Gornjem Gradu, kjer je, posebno v zimskih razmerah, ogrožena prometna varnost. Izgovori na izvajalce in podizvajalce del, ki bi morali, pa očitno niso opravili svojega dela, bodo v primeru nesreče neresno besedičenje. Če je potrebno biti prizanesljiv do gornjegrajskega komunalnega podjetja, kije z novim letom prevzelo v upravljanje občinske ceste, potem bi Občina vendarle morala vedeti, da je potrebno najprej poskrbeti za življenjsko pomembne »malenkosti«. Savinjčan l______________I_______________I_____________I______________________r LEPA NJIVA Odličen skakalni dan Legenda slovenskega skakalnega športa Janez Debelak v zraku (foto: Benjamin Kanjir) Minulo nedeljo se je na domači skakalnici v Lepi Njivi zbralo 55 pogumnih skakalcev, ki so se večinoma na klasičnih smučeh pognali s strmine 40-metrske skakalnice. Najdaljši skok dneva je skočil eden izmed legendarnih slovenskih skakalcev Janez Debelak, ki je poletel v globino in pristal pri osemintridesetih metrih. Glavnemu organizatorju Srečku Ledineku iz Lepe Njive so snežne padavine in temperature pod 0 stopinj celzija omogočile dobro pripravo skakalnice. Kako dobro seje prijel Bojanov memorial, kije bil tokrat tretje leto zapored, so dokazali obiskovalci, ki so dobesedno preplavili iztek skakalnice. Njihova glasna podpora je tekmovalcem, tako tistim do petnajst let starosti, kakor članom in veteranom, dodatno dvigovala smuči in pogum. Kako velika mera poguma je potrebna, da se človek »spusti« po zaletišču na odskočno mizo, so pokazali vsi tisti, ki so se po padcih znova po- dali v smučino. Malce trših pristankov sicer ni bilo veliko, vsi pa so minili brez poškodb, čeprav je bilo poskrbljeno tudi za slednje, kajti v izteku je bilo pripravljeno tudi reševalno vozilo. Na svoj način je zmago dosegel vsakdo, ki je skočil in požel aplavz občinstva. Benjamin Kanjir " N Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati zadnjega kroga: Brglez.com : Parižlje 90:56, Werinox : Radio Fantasy 54:66, Laško : Gomilsko64:85, prosti: ŠKŽalec. Končni vrstni red po rednem delu: 1. Brglez.com Polzela 21, 2. Študentski klub Žalec (-1 ) 20,3 Gomilsko United 20,4. Veterani Pivovarna Laško (-1) 19,5. Radio Fantasy Team Celje 17,6. Parižlje 14.7. Werinox Celje 13. UM .________________________________________y Oven prvi polovici meseca boste zadržani in zaverovani v svoj prav, kasneje pa vas bo življenje naučilo, da seje potrebno odpreti in zaupati ljudem. V ljubezni vas čaka nekaj več skrivnosti in intenzivnih čustev. Devica Ä* Dobrodošla bo pomoč prijatelja, ki vam bo nakazal nekaj uspeš-nih načrtov. Če sejih boste držali, se nimate kaj bati. V komunikaciji trdna volja. V ljubezni se boste veliko pogovarjali in gradili odnose na temelju sodelovanja. Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. Tehtnica Marca vas bo najbolj osrečilo delo in uspehi. Veliko pozornosti in časa boste posvetili videzu in urejenosti. Na začetku meseca boste V tem mesecu se boste zadev lotili s premislekom in se iz tega tudi sami nekaj naučili. Pred vami so projekti in ideje, katere boste postopoma tudi uresničili. V ljubezni boste nekoliko bolj vase zaprti in se boste izražali po notranjem navdihu. S pomočjo zavzetosti in odgovornosti pri delu in izvajanju nalog boste napredovali tudi v službi. ------- Bik Koristila vam bi tehnika sproščanja in sami boste prišli do spoznan-_______1 ja, da tudi vaša duša rabi duhovno hrano. Ura sprostitve na dan bo zelo komunikativni, kasneje pa se boste bolj zapirali vase. V pogledu službe se bodo stvari razvijale tako, kot si želite. V ljubezni boste srečni in s partnerjem boste uživali pri vseh zadevah, kijih nalaga vsakodnevno življenje. Škorpijon Prišli boste do spoznanja, da se stvari lotite lahko še iz drugega zornega kota. Morali se boste postaviti zase in za tiste interese, kijih koristila vašemu telesu kot tudi umu. Ukvarjali se boste z umetnostjo in pridobili nazaj čut za estetiko, ki ste ga zadnje čase zaradi preobremenjenosti na drugih področjih življenja nekoliko zanemarili. Dvojčka Zavedli se boste, da potrebuje tipičen predstavnik vašega znamen-I ja družbo, prijatelje in komunikacijo. Na delovnem mestu bo ozračje razgibano in to boste uporabili sebi v prid. V tem mesecu obstaja možnost, da delate na sebi in naredite tudi nekaj načrtov, ki so vezani na prihodnost. Privlačil vas bo tudi svet mistike. Rak Privlačilo in navdihovalo vas bo vse, kar je lepo, prijetno in harmonično. Prav intuitivno boste začutili klic, ki vas spodbuja k lastni ustvarjalnosti. Večina ljudi vas pozna kot pridnega pri delu in tudi vtem mesecu ne bo nič drugače. Vzemite si čas za reči, ki vas osrečujejo in pridobite si mir v duši, tako bo življenje postalo prijetno. --------J Lev Naloge in projekte, katere si boste zadali, boste reševali uspešno in _______ konstruktivno. Oblikovalo vas bo delovno in ambiciozno življenje. V tako ali drugače zagovarjate. Oprijeli se boste dela in našli izzivvtežjih nalogah. Rezultati bodo kmalu vidni. Obnavljali in poglabljali boste ljubezen. Konec meseca se boste dodatno ukvarjali z neko tehniko, ki bo v vašem poklicu prinesla dodaten uspeh. Strelec Energijo boste iskali vsepovsod, na vaše začudenje jo boste našli doma. Na splošno bo prva polovica meseca pustila močan pečat v pogledu doma. Nekaj vihravosti vas čaka v denarnih zadevah, toda v vašem primeru se bo potrdil pregovor, daje sreča na strani pogumnih. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in iskala točke, ki vaju povezujejo in združujejo. Kozorog Stremeli boste k povečani meri varnosti in življenje jemali z dokaj ------- varne razdalje. Lotili se boste sistematičnega varčevanja. Znali boste ohraniti trezno glavo. Srčnega izvoljenca povabite na izlet in uživajta skupaj. Službeno boste uspešni, še več, spet boste našli poslovno žilico, če pa boste uporabili še diplomacijo, bodo uspehi hitro na dlani, i Vodnar V sebi boste začutili veliko nabrane energije in boste zaradi tega precej nemirni. Polni boste idej, novih zamisli in romantike. Zadeve se bodo odvijale tako, kot si želite ali pričakujete. Finančno boste uspešni in zadeve vam bodo šle dobro od rok. Konec meseca boste nalogam lažje kos. Osebno srečo in zadovoljstvo boste našli predvsem doma v krogu svojih dragih. Ribi ©V tem mesecu bo pomembno nalogo odigrala družba, saj vas bodo še naprej najbolj osrečevali kontakti z ljudmi. Zaradi vaše pozitivne energije boste zaželeni in priljubljeni. V ljubezni boste imeli kar nekaj sreče, vendar se bo potrebno prilagoditi nekaterim partnerjevim zahtevam. Ponovno se boste morali prisluhniti sami sebi. Spremljala vas bo velika notranja moč in boste lotili nekega posla, ki je vezan na preteklost. Doma boste ustvarjalni. POKAL SLOVENIJE V MALEM NOGOMETU Kobaridcem prvi pokalni naslov Zaključni turnir četverice slovenskega pokala vTolminu je poskrbel za pravi spektakel in promocijo malega nogometa na najvišjem nivoju. Nabito polna dvorana, športno in že kar fanatično navijanje »Soških bomb« in »Tminskih grafov« ter vrhunska igra vseh štirih ekip so na najboljši možni način zaznamovali praznik nogometa v Posočju. Veseli nas, da so pri tem sodelovali tudi nazorski »graščaki«, ki so v dramatičnem polfinalu tesno izgubili z domačini in tako ponovili lanskoletno uvrstitev. Da je v Posočju mali nogomet šport številka ena, ni nobenega dvoma. Navijači živijo in dihajo za svoje ekipe, njihovo organizirano in športno navijanje pa je podob- no le še rokometnim privržencem v Celju, ki so preverjeno najboljši na stari celini. Prav to je mogoče ključ do uspeha ekip iz Tolmina in Kobarida, ki so se tako drugič zapored znašle v velikem finalu slovenskega pokala. Še lani drugoligaš Oplast je vsekakor največje presenečenje turnirja, saj je v polfinalu najprej izločil evropsko Litijo, nato pa premagal še domače »Upornike« (oboje po izvajanju »pe-nalov«) in prvič v svoji zgodovini osvojil laskavi naslov pokalnega zmagovalca. Zelo blizu, pa spet tako daleč so bili tokrat Nazarča-ni, ki so, kljub odsotnosti kapetana in prvega strelca ekipe De-lamee, odigrali eno svojih najboljših tekem v tej sezoni. Hitra igra in tesno pokrivanje po celem igrišču je presenetilo domačine in predvsem njihove navijače, ki so po vodstvu »graščakov« ob koncu polčasa povsem utihnili. Priložnosti so se na strani Nazarčanov vrstile tudi v nadaljevanju in ker žoga ni hotela v golje sledila kazen. Dve podarjeni žogi sta bili dovolj, da so domačini preobrnili rezultat in drama v »peklu« tolminske dvorane se je šele dobro začela. Izenačenje in že v naslednjem napadu ponovno vodstvo domačih je zaznamovalo končnico, ki je bila dokončno odločena po zgrešenem prostem strelu kapetana Hrena z desetih metrov, prav v zadnji minuti. Za pristop in borbenost fantom kapo dol! Je pa res, da tokrat, ne da ni bilo sreče, bila je slaba realizacija in nekaterih napak, čeprav jih ni bilo veliko, si na tako pomembnih tekmah ne bi smeli privoščiti. Franjo Pukart Rezultati polfinala: Oplast Kobarid : Svea Lesna Litija 8:6 (1:0), Puntar Tolmin : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 3:2. Finale: Oplast Kobarid : Puntar Tolmin 7:6 (0:1). Vrstni red: 1. Oplast Kobarid, 2. Puntar Tolmin, 3. Svea Lesna Litija, 4. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc. Kinološko društvo Zsornjesavinjske doline Mozirje vabi vse ljubitelje psov na tečaj šolanja svojih štirinožnih prijateljev. Vpis in informacije v nedeljo, 13.3.2005, ob 10. uri na društvenem vadbišču v Varpoljah. Informacije na tel« št. 040/204-399 (Dominik) ali 041/324-367 (Ferdo). KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Konec naporne in uspešne sezone Nazarčani so s tekmo proti Jurij Ježici zaključili svojo prvo sezono v 2. slovenski košarkarski ligi, ki je bila, kljub zadnjemu porazu, izredno uspešna. Po prvem delu je kazalo še boljše, vendar je poškodba najboljšega posameznika in strelca ekipe, kapetana Iztoka Zakrajška, naredila svoje. Kljub slabšemu zaključku prvenstva je potrebno čestitati vsem igralcem za uspešne rezultate, za njihovo vztrajnost v dolgi sezoni, ki jo predvsem mlajši igralci niso vajeni. Trener Andrej Pečovnik je s svojim marljivim delom in strpnim vodenjem ustvaril pravo atmosfero, ki jo je ekipa znala vzdrževati kljub razliki v starosti, izkušenosti in nenazadnje znanju posameznih igralcev. Ne smemo pri vsem tem pozabiti na upravo kluba, na njeno hrabro in pametno odločitev za nastop v višji ligi, kar je dalo pop- KK Nazarje : KK Jurij Ježica 76:92 (22:16, 13:25, 24:23, 17:28) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 100. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Aleš Juhart (Maribor). Tehnični komisar: Gorazd Krasnik (Lenart). KK Nazarje: Plaskan, Janko, Žerjav 5 (34), Gelb, Zadravec 1 (1-2), Vodončnik 13 (0-2), Plesnik 2, Goltnik 22 (4-6), Grebenšek 5 (1-2), Valenčak 19 (5-9), Zakrajšek Matija 9 (5-8).. KK Jurij Ježica: Vesel 13 (3-10), Degenek 4 (2-6), Bajt 4, Kobilica 9 (2-2), Petelin 5, Prešeren, Kosanovič 4, Reberšak 7, Špacapan 10 (3- 6), Lebar, Šuštaršič 23, Klinc 13 (2-2). Prosti meti: Nazarje: 19:35, Jurij Ježica: 12:26. Osebne napake: Nazarje 21, Jurij Ježica 24. Met za tri točke: Nazarje 7 (Goltnik 4, Vodončnik 3), Jurij Ježica 10 (Šuštaršič 5, Kobilica, Petelin, Špacapan, Klinc, Reberšak 1 ). Igralec srečanja: Boštjan Šuštaršič (Jurij Ježica). Rezultati 18. kroga: Nazarje : Jurij Ježica Superga : Celjski KK ŽKK Maribor: Prebold Piv. Laško ml. : Ruše Grosuplje : Ptuj Končni vrstni red: 1. Celjski KK 18 2. Pivovarna Laško-ml. 18 3. Grosuplje 18 4. ŽKK Maribor 18 5. Jurij Ježica 18 6. Nazarje 18 7. Ruše 18 8. Ruj 18 9. Prebold 18 10. Superga 18 CD h" 92 00 CD : 101 83: 67 90: 77 85: : 77 15 3 1511 :1324 (187) 33 13 5 1538 :1338 (200) 31 12 6 1494:1335 (159) 30 10 8 1380:1359 (21) 28 10 8 1499:1513 (-14) 28 9 9 1453:1491 (-38) 27 8 10 1477:1485 (-8) 26 5 13 1330:1497 (-167) 23 5 13 CO LO 00 co co (-160) 23 3 15 1373:1553 (-180) 21 GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje________/ ularizaciji košarke še dodaten pečat. Skratka treba je nadaljevati v tej smeri, posvetiti veliko pozornosti mladim igralcem in ob podpori pravih sponzorjev se za obstoj nazorske košarke ni bati. Franjo Pukart Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom » (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Pometati pred tujim pragom - tretjič V 4. številki Savinjskih novic smo dne 28. januarja 2005 na strani 22 v rubriki Pisma bralcev objavili sestavek Iztoka Vrtačiča z Ljubnega ob Savinji pod naslovom Pometati pred tujim pragom. V njem avtor odgovarja na članek z naslovom Turistično društvo Ljubno ob Savinji, kije bil objavljen na 28. strani glasila Občine Ljubno Ljubenski vevnik št. 2 decembra 2004. Avtor omenjenega članka je (dosedanji) predsednik Franc Atelšek - dobesedno tako je namreč podpisan. Z oziroma na dejstvo, da ni nobena redkost, da občani v časopisih polemizirajo oziroma odgovarjajo na posamezne objave vdrugih medijih, v uredništvu Savinjskih novic nismo imeli večjih pomislekov, da pisma Iztoka Vrtačiča ne bi objavili. Tudi zato, ker Ljubenski vevnik vzadnjem času izhaja dvakrat letno (poleti in konec leta) in zato omenjeni občan ni imel možnosti odgovora v razumnem roku. V 5. številki Savinjskih novic smo dne 4. februarja 2005 na strani 26 objavili odgovor Franca Atelška iz Radmirja na objavljeno pismo Iztoka Vrtačiča. V omenjenem pismu pa g. Atelšek ne polemizira z Vrtačičem, ampak svoje nezadovoljstvo in prizadetost usmerja name kot odgovornega urednika Savinjskih novic. Med drugim me sprašuje: »Alije mogoče, da komaj čakate, kaj bi »vtaknili« med osmrtnice?« Na to vprašanje odgovarjam zelo jedrnato: »Ne. Pravzaprav je slika ravno obratna - v vsaki številki objavimo manj prispevkov, kotjih imamo na razpolago, za kar gre zasluga našim marljivim dopisnikom, ki vestno beležijo utrip lokalnega okolja, v katerem živijo.« Zaradi objektivnejše informiranosti bralcev Savinjskih novic je prav, da povzamem bistvo Atelšk-ovega članka v Ljubenskem vevniku, zaradi katerega je odrea-giral Vrtačič. V omenjenem prispevku Atelšek v uvodu pojasnjuje, da se zaradi izjemno skromne finančne podpore turističnemu društvu s strani lokalne skupnosti pod takimi pogoji ne želi več ukvarjati z vodenjem društva. Nato navaja, da se da kljub takšnemu stanju vseeno kaj premakniti, in našteva konkretne aktivnosti v letu 2004 ter uspeh na tekmovanju Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, kjer je Ljubno v kategoriji »drugi kraji« v regijskem merilu doseglo 1. mesto, v državnem merilu pa 2. mesto. V drugem delu svojega prispevka Franc Atelšek ugotavlja, da je takšen rezultat lažje doseči kot obraniti, zato seje nekaj dni po prejemu omenjenega priznanja sprehodil po kraju in posnel nekaj fotografij, ki so v omenjeni številki Ljubenskega vevnika objavljene s podpisi. Na strani 29 je v sredini desnega stolpca objavljena fotografija starejše hiše, pod njo pa podpis: »Flram kulture bi si res zaslužil uglednejšega soseda. Tudi tako se kaže kultura lastnika. Boto ljubljanski Kolizej?«. Iz pisma Iztoka Vrtačiča je mogoče sklepati, da je objekt na omenjeni fotografiji njegov, prizadet pa je zaradi tega, ker »se Atelšek v svojem članku ne omeji zgolj na oceno, da so moji objekti slabo vzdrževani, ampak si vzame pravico, da preko njih ocenjuje mene osebno...« To je bil torej povod za njegov odgovor na v Ljubenskem vevniku objavljen članek. Tako kot v večini drugih uredniš-tevtiskanih medijevtudi v uredništvu Savinjskih novic velja, da stališča avtorjev pisem bralcev niso stališča uredništva. O kulturi dialoga obeh avtorjev so si lahko bralci ustvarili svoje mnenje, zato je odveč, da na tem mestu pojasnjujem, kaj je za nas »še razumen kulturni nivo polemike«, o katerem piše v svojem pismu Franc Atelšek. Menim, da smo ravnali v skladu z načeli demokratične družbe, ko smo obema prizadetima strane- ma omogočili predstaviti javnosti svoje videnje. S tem v Savinjskih novicah zaključujemo polemiko na to temo. Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic 80 let Lojzeta Mavriča Spoznal sem te, ko sem bil še otrok. V tistih časih smo spoštljivo pozdravljali starejše ljudi. Čez ramo si nosil cepin in ob strani ti je visela torba s skromno malico. Z Menine planine si se vračal domov. Takrat še nisem vedel, kaj vse še počneš po končanem napornem delu. Od staršev sem izvedel, da se ukvarjaš z amaterskim igralstvom. Imel sem priložnost, da sem te spoznal tudi po tej plati. Oče Karničnik v Prežihovih Samorastnikih se mi je za vedno vtisnil v spomin. Mnogo let pozneje, ko smo gornjegrajski gledališčniki ponovno uprizorili to igro, si bil spet stari neizprosni Karničnik, sam pa sem odigral enega od tvojih sinov. Že veliko prej sva postala prijatelja, tako na odru kot izven njega, in tovariša pri gasilcih. Le komu od gasilcev niso ostala v spominu poročila, ki jih je dolga leta pripravljal v funkciji predsednika nadzornega odbora. Koliko lepih večerov smo preživeli na odru in za njim. Veliko si vedel in radi smo ti prisluhnili. Posebno doživeto si govoril o grenkih spominih, ki si jih kot mladenič, v uniformi nemškega vojaka, doživljal po evropskih bojiščih, še najbolj izrazito v Normandiji. O tebi je bilo že precej napisanega, zato je težko »pogruntati« kaj novega. Rečem lahko le, da teje življenje izklesalo v pokončnega človeka, kije znal misliti s svojo glavo. V nasprotju z večino ostalih, si znal svoje misli tudi javno izražati, čeprav ni bilo vedno priporočljivo. ČRNA KRONIKA • VLOM V KOZOLEC Nazarje: Neznani storilec je v noči na 3. marec vlomil v zaprte prostore kozolca v Nazarjah. Iz avtomobila, ki je bil parkiran v notranjosti kozolca, je odnesel več kosov zidarskega orodja. • ZALOTENA MED TATVINO Mozirje: 3. marca je varnostnik varnostne službe v trgovini TUŠ v Mozirju zalotil žensko med tatvino. Omenjena je bila prijavljena na policiji, sledi pa poročilo na tožilstvo. • NEŠPORTNI TAT Mozitje: 5. marca je neznani storilec vlomil v avtomobil, kije bil parkiran pred enim izmed mozirskih gostinskih lokalov. Iz notranjosti je nepridiprav odnesel smučarsko opremo, avtoradio in večjo vsoto denarja v tujih valutah. • POŠKODOVAN AVTOMOBIL Radmirje: Neznani storilec je v noči na 6. marec namerno poškodoval osebni avtomobil, kije bil parkiran v Radmirju. • NESREČNO PADEL V SMRT Mozirje: 6. marca se je zgodila tragična nesreča pred vrati enega izmed mozirskih gostinskih lokalov. Moški je nesrečno padel po stopnicah, zaradi poškodb pa je umrl na kraju dogodka. • POGORELA LESENA UTA Rovt pod Menino: 8. marca dopoldan je v Rovtu pod Menino iz zaenkrat neznanega vzroka zagorela lesena uta velikosti 6x3 metre, v kateri je bilo shranjeno orodje. Ker je baraka skupaj z orodjem skoraj v celoti pogorela, so gasilci iz PGD Šmartno ob Dreti zaščitili stanovanjsko hišo v neposredni bližini goreče ute. Kadar grem na Menino, se vedno oglasim pod Vivodnikom, kjerti je v naročju umrl sodelavec, prijatelj in igralski kolega. Posvetil si mu čudovit verz, ob katerem se človek lahko zamisli o svoji usodi in o usodi človeštva nasploh. Globoke misli so zapisane tudi na tabli v avli kulturnega doma v Gornjem Gradu. Verz si napisal ob 100-letnici delovanja društva. Tudi ti si Neočiščene l< V središču Nazarij je v teh dneh veliko ledenih površin, največja ledena ploščad pa je pred zasebno stavbo Bohač. V pritličju te stavbe sta gostilna in trgovina, v prvem nadstropju papirnica in še druge dejavnosti, v sosednji stavbi pa frizerski salon. Pred stavbo je tudi avtobusna postaja. Nerazumljivo je, zakaj ta prostor oz. »drsališče« ni očiščen, čepravje lastnik stavbe dolžan to očistiti in skrbeti za varen dostop do trgovine in ostalih prostorov. Sprašujemo se, del drevesa, ki ga omenjaš, saj si ga dolga desetletja gojil v lepi slovenski besedi, v nepozabnih likih, ki si jih odigral. Lojze, iskrene čestitke ob tvojem jubileju. Ostani še naprej tak, kakršnega te je izklesalo življenje. Jože Remšak - Zotler Spodnji trg 8 Gornji Grad ene površine kaj delajo občinske inšpekcijske službe, ki bi v tem primeru morale takoj »ukrepati«? Poleg tega ni nikjer »prehoda za pešce«, čeprav mnogo občanov hodi čez cesto na pošto in v Erino trgovino. Sprašujemo se, kdaj bodo občinske službe, ki so zadolžene za prometno varnost, ukrepale in uredile center v Nazarjah? Marjeta Spec Cvetlična ulica 15 Nazarje Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, in ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja! V SPOMIN 13. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zavedno zapustila Marija ČULK Hvala vsem, ki jo nosite v srcih, besedah, mislih in s prižgano svečko postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Ni res, pa je! Nisem si mislil, da bom moral tudi sam uporabljati to rubriko, pa vidim, da sem se pošteno zmotil. Javno naprošam osebo, ki se skriva v zavetju teme in sprošča svojo energijoz metanjem jajc in polivanjem vode pred vhod v hišo, nastavljanje žebljev in vijakov pod kolesa (vedno pod desno zadnjo kolo, 6 krat pod avto R4 katrco, enkrat pod zadnjo desno polo W), da obišče svojega lečečega zdravnika in ga prosi za napotnico v ustanovo zaprtega tipa (bolnica Vojnik ali njej podobno), da ne bo mogel delati škode na tuji lastnini. To je zelo težka bolezen, toda da se pozdraviti, če je še pravi čas, v nasprotnem primeru pa je nemogoče. Tudi dra- go ga lahko stane, ko bo nekoč prijet pri svojem umazanem delu. Če imaš korajžo pod okriljem noči, jo imej tudi podnevi. Zato moraš imeti pa že jajca, ti jih pa nimaš in zato to počenjaš naskrivaj. V svojih očeh moraš biti velikjunak, ko počenjaš tako umazana dejanja obenem pa se bojiš, da bi te kdo zalotil pri tvojih junaških opravilih, zato imaš nočne pohode, podnevi se pa nekje potuhneš zaradi nemirne vesti. Toda takšni kot si ti, nimajo vesti, so brez vsakega bontona, ker niso bili pravilno vzgojeni v svoji mladosti. Lep pozdrav! Anton Delamea Prešernova 13 Mozirje ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ui. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame Pavle MLINAR iz Podvolovljeka (*6.6.1932 + 20.2.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane svete maše, sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Gračnerju in gospodu Filipu za opravljen obred, pevcem za lepo odpete pesmi, gospodu županu Cirilu Roscu za izrečene besede slovesa, praporščakom in pogrebni službi Morana. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Banali ■SBdBeaüBiOilLDS!] □»a jmmmwMj em Zakaj si ne natakneš snežnih verig? Pri avtu to pomaga. f ZGLEDI VLEČEJO 1 Vladna delegacija s predsednikom na čelu je obiskala najbolj revno območje v državi. Ne, niso bili pri nas. Še pri tem smotretjeuvrščeni. Za obisk Janeza Janše naše doline predlagamo, da sede v Drnovškov helikopter. Mogoče še vedno avtomatsko potegne v Logarsko dolino. f BRIHTNE ZAMISLI ] Občine bi res lahko v prihodnjih letih s svojimi proračuni poskrbele, da bi bilo v Sloveniji stanovanj za vse dovolj. Vsaj nekateri državniki mislijo, da bo dovolj, če prepolovijo stroške za pluženje snega, pa bo. ENOTNI PRAZNIKI Potrošniki so venomer znova žrtve raznih prevar in goljufij. Mogoče bi morali dan potrošnika praznovati skupaj s praznikom Civilne zaščite, da bi pridobili na strahospoštovanju trgovcev? NI OBLETNICA 1 Bepo posluša Šimna: "Moja žena že od torka kuha mulo. Pravi, da je užaljena, ker sem pozabil nanjo. Ampak jaz sem povsem prepričan, da 8. marec ni datum najine obletnice poroke..." Tisto je Nataša Marinova, znamenita ruska balerina. ( KAJ DOGAJA? ) Kaj je narobe z novimi politiki na poziciji? Obljubljajo lepšo prihodnost, kot da niso že na položajih. ( DLAKO MENJA ) Ženske, ki ne marajo biti v lastni koži, hočejo od moških, da jim kupujejo krzno. ( MAČO MAN ) Pravi moški je tisti, ki mu na ženski ni nič všeč. Najraje vidi, da je brez vsega na sebi. Vsaj dokler ni on na njej. (IZREK O REKU) Noben izrek ne drži vedno v vsem, kar trdi, razen tega. ( ZLORABA ) Z uporabo alkohola ženske lahko postanejo lahke, moški pa trdi. Če z alkoholom nadaljujejo oboji, ženske padejo, moškim pa pade. ( KJE JE SOL? ) Gornjegrajčan v gostilni komentira zasoljen račun: "Juha je bila mila, se mi je zdelo, da se bo to nekje poznalo." ( PREGOVOR ) "Ah, mladost skače čez reko tam, kjer je most ..." reče Silvin oče. "Kaj mi ne moreš preprosto čestitati, ker sem se zaročila?!" ( OBLJUBE ) Zdajšnji vladi nekateri ne pripisujejo dolgega veka. Kaže, da si ga še ljudje v vladi ne. Že so začeli dajati obljube, kijih nimajo namena izpolniti. V ROZCAH Glasbena pedagoginja Anita Lakner: »Tvoje volnene slike so občudovanja vredne, zato te vljudno prosim, da še meni spleteš nogavice z dolgimi rokavi v C-duru.« Akademska slikarka Terezija Bastelj: »Ni problema, samo volno prinesi, okvir bom pa sama dodala.« (SOZVOČJE LIKOVNE IN GLASBENE UMETNOSTI PRESS) HONORARNA ZAPOSLITEV Mozirski podžupan Jože Grudnik: »Ne razumi me napak, vendar si tako temeljito seznanjen z vsemi gozdnimi parcelami v dolini, da bi lahko na Menini planini prevzel vlogo revirnega gozdarja.« Načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik: »0 zadevi je vredno razmisliti z vidika približevanja uslug občanom in vtem smislu prenesti reformo javne uprave tudi v gozdove.« (NOVODOBNI ROBIN HOOD PRESS) 19 TOČK ZA UMETNIŠKI VTIS Prva marčevska nedelja je bila v Lepi Njivi vznamenju letečih abuhov (orlov). Že res, da so orli na smučeh poleteli v globino pod skakalnico, kljub temu pa vsem ni uspel ravno doskok v telemark. Tekmovalec, domačin z druge strani grabna, je iskal kar najbolj sočne izraze za svoj ne najbolj mehak pristanek. Kljub temu pa je prisotnim deklinam dokazal, daje fant od fare, ki bi s svojim pogumom lahko tudi gore premikal. (ZA TA ŠPORT PA MORAŠ IMETI JAJCA PRESS) ______ © Portal Savinjske dolina MINI SLOVARČEK: ALSER- nekdanji Švedski namiznotenisač- Hans TOSCANA- pokrajina v Italiji ADAMOV- Francoski dramatik- Arthur AMINI- spojine amoniaka CAUSA- vzrok, povod (lat.) Walker KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN érr" Slavica marn, s.p. ime in priimek Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 NAROČ. ŠT. naslov IM IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Napovednik • Petek (11. marec), ob 19.00. Galerija Velenje Odprtje razstave Cvetke Hojnik • Petek (11. marec), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Koncert Glasbene šole Nazarje • Petek (11. marec), ob 20.00. Rdeča dvorana Velenje Koncert ob dnevu žena (Petar Grašo in Danijela) • Sobota (12. marec), ob 20.00. Hotel Benda, Loke pri Mozirju Družabni večer z Adijem Smolarjem • Sobota (12. marec), ob 20.00. Hotel Paka Velenje Akademski ples • Nedelja (13. marec), ob 13.00. Krnički log, Luče Odprto prvenstvo Luč v veleslalomu • Torek (15. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Kdaj bo prišla pomlad? • Sreda (16. marec), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Moj ata socialistični kulak • Četrtek (17. marec), ob 19.30. Dom kulture Velenje Pozdrav pomladi - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, vsedmem mesecu brejosti. Gsm 031 /565-444. Prodam breje telice. Gsm 041/354-550. Prodam žrebička, križanec norik, star 9 mesecev. Tel. 583-51 -15. Prodam teličko, sivo, 10 dni staro. Tel. 584-44-55. Prodam sivega bikca, starega 1 teden. Gsm 041/942-169. Prodam telico limuzin, težko okrog 100 kg. Tel.584-45-81. Prodam telički, simentalko in belgijsko plavo, stari 7 dni. Gsm 041 /783-489. ŽIVALI-KUPIM iHHHBI Kupim tri tedne stare bikce in prodam jedilni krompir. Marjan. Gsm 041/749-818. Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031 / 533-745. DRUGO - PRODAM Pivski pult- mizo, viš. 110 cm, dol. 2,5 m, šir. 60 cm, za gostilno ali bife, prodam. Informacije Gsm 051/205-492. Prodam 2 novi leseni stenski uri. Gsm 031/780-372. Prodam motorno žago husquama 650. Tine. Gsm 041/658603, tel. 583-22-02. Prodam računalnik AMD + 1700,40 GB, MDDCDRW, monitor 17",tiskalnik HP, miška, tipkovnica, zvočniki, in-tegriranTV turner. Gsm 041/658-503, tel. 583-2202. Prodam več bal sena po dogovoru. Gsm 031/380-956. Okrogle silažne bale prodam.Tel. 583 10-91. Dekliško obhajilno obleko št. 9 prodamo. Tel. 58310-91. Zelo ugodno prodam rabljeno spalnico. Tel. 83901-66 Prodam kamero sony 220 x H1, lepo ohranjeno. Gsm 041/821-826. DRUGO - KUPIM Kupim lokzazetor4712.Tel. 584-40-84. Cirkular do 3 KW kupim. Gsm 031/ 208768. Prirezovalnik desk (pingl - štucer), kupim. Gsm 031/695-208. Kupim bukova drva. Gsm 070/401-811 ali 031/83817-20. 35-letnik iz okolice Žalca želi spoznati sebi primerno, pošteno, skrbno žensko za skupno življenje. Gsm031/836-378. Iščemo dekle za občasno delo v dnevnem baru. Gsm 831/873-787. NEPREMIČNINE Kupim gozd in sadovnjak, po možnosti v Zadrečki dolini. Gsm 031 / 607-376. ODDAM Oddam mlado psičko, male rasti, primemo za otroke. Gsm 031/663441. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC FEBRUAR 2005 ROJSTVA: Rodilo seje 5 dečkov in 1 deklica. POROKE: Nikolaj Hrašar iz Podvina pri Polzeli in Marija Metka Skobir iz Podgorij. SMRTI: Jožef Fale iz Spodnjih Kraš, Andrej Visočnik iz Lepe Njive, Frančiška Remšak iz Home, Nikolaj Marjanovič iz Mozirja, Frančiška Remic iz Dobletine, Danijel Tkavc iz Šentjanža, Marija Sedovšek iz Lepe Njive, Janez Petek iz Šmiklavža, Angela Fale iz Brda, Rafael Krznar iz Spodnjih Kraš, Marija Ljudmila Stermecki iz Radmirja, Vladimir Šalamun iz Savine. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in Knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. MORDA STE ISKALI PRAV TO Piše: Igor Pečnik Zimsko čiščenje avtomobilov je vsekakor pomembnejše kot letno. V zimskem času je namreč na cesti veliko soli, ki se v prid varnosti uporablja za odstranjevanje snega in ledu, bistveno manj pa je naklonjena našim jeklenim konjičkom. Sol namreč ne povzroča zgolj poškodb na karoseriji, temveč vpliva tudi na mehanske dele na podvozju. Prizadete so tudi zavore, ležaji, vodila za menjalnik in glede na to, da je sol zelo agresivna, lahko doseže celo notranje dele karoserije in povzroča notranje rjavenje. Torej previdno in z veliko vode! SVETUJEMO VAM: Kako se zavarovati pred nadležno rjo voda redči tudi kisline, ki nastajajo pri rjavenju, in tako upočasni proces rjavenja. V sodobnih časih s pranjem ni več problema, saj so sodobne avtopralnice dobro opremljene in nudijo vse postopke od predpranja do sušenja. Ja, tudi sušenje je pomembno, saj v primeru hudega mraza voda na avtomobilu hitro zmrzne. Posebno pri vozilih, ki nimajo daljinskega centralnega zaklepanja, previdnost ni odveč. Pred pranjem zaščitimo ključavnice s samolepilnim trakom, saj tako preprečimo vdor vode in njeno zmrzal. Pazljivi moramo biti pri tesnilih, saj lahko zmrznejo, kar oteži odpiranje vrat ali pa celo vodi do poškodb. Avtomobili v današnjih časih sicer ne rjavijo kot pred 20 leti, toda izkušnje kažejo, da so nekateri še vedno dovzetni za rjo. Danes načeloma vsi proizvajalci nudijo garancijo na prerjavenje, kar pomeni luknjo in ne samo rje. Posebno občutljivi so avtomobili v obdobju zimskega vremena, ko se nočne temperature spuščajo globoko pod ničlo, dnevne temperature pa so nad ničlo. Takrat so ceste vlažne, zaradi nevarnosti poledice pa jih izdatno solijo. Sol se na ta način z vodo vpije v vse gube avtomobila in počasi prične delovati. Pravo pomoč predstavlja samo pranje, in sicer v stilu »večje bolje«. Velike količine vode ne odstranjujejo samo soli in umazanije, temveč Malo silikona zato ne škodi. Občutljiva so tudi lita platišča, ki jih je potrebno temeljito očistiti, saj v nasprotnem primeru lahko pride do poškodb laka in s tem oksidacije aluminija. Dnevno si vzemimo čas in očistimo vsa svetilna telesa, saj bomo tako bolje videli in bomo bolj videni. Tedensko zapeljimo avto skozi avtopralnico in izberimo program s sušenjem, mesečno pa privoščimo našemu konjičku še pranje podvozja, da se odstrani nabrana sol. Če ob koncu zime opazimo rjo inje avtomobil še v garanciji - takoj na servis! Če pa avto ni več v garanciji, vzamemo v roke brusni papir, očistimo rjo in ponovno polakiramo. Ponudba rabljenih vozil MAZDA AS VELENJE Telefon: 03/891-90-77, Cesta Simona Blatnika 20 Odlični nakupni pogoji ter možnost plačila preko položnic in trajnika! Daewoo Racer 1.5 GSI - NA TRAJNIK 1.1996, prev. 167000 km, kov. modra barva, elektro paket, prvi lastnik Mazda Xedos-9 2.5 V6 I. 2000, prev:; 111800 km, kov. zelena barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik Ford Escort 1.6i 16V - NA TRAJNIK 1.1997, prev. 129000 km, kov. bordo rdeča barva, 2 x air bag, servo volan, elek. paket, prvi lastnik Opel Astra Karavan 1.6 1.1998, prev. 162900 km, modra barva, 2 x air bag, servo volan, strešno okno Ford Focus 1.6 AMBIENTE Renault Clio 1.2 BEBOP 1.1999, prev. 103000 km, kov. svetlo 1.1995, prev. 114333 km, rdeča zelena barva, 4 x air bag, ABS, barva, zimske pneumatike, prvi lastnik elek. paket, prvi lastnik Mazda Premacy 2.0 diesel I. 2000, kov. zlata barva, klima, ABS, 4 X air bag. Citroen C-5 3.0 V6 Exclusive I.2001, prev.117000 km, kov. črna barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik Ford Fiesta 1.3i 1.1998, prev.87000 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prva lastnica Daewoo N ubi ra 1,6 S 1.1998, prev. 97000 km, kov. srebrna barva, elek. paket, zimske pneumatike, alarm, prvi lastnik Peugeot 406 Break 2.0 16V 1.1997, prev. 145000 km, kov. srebrna barva, avt. klima, 2 x air bag, ABS, elek. paket Mazda 626 1.8 1.1999, prev. 73300 km, kov. barva, klima, ABS, 4 x air elek. paket, prva lastnica Mazda 626 Wagon 2.0 16V 1.1998, prev.170000 km, kov. zelena barva, avt klima, 4 x air bag CD 'c > 03 C/) ‘c “O a> 03 c CD C/3 E 03 >o O i_ CD C < O LO ^ o § S i ^ Šl ° S a. o <- °° E co ! “ -i ! >Q CD 2 § CD >Q Z CD O CD C c/) 'o_ CD 'o' E o "O CD^ ÜT > CD g > o > >o o p fc jg o Z dà vam svetujemo pri izboru oblačil v katerih se boste udobno počutili. ù ' po j j p - sKiaaisce Prodajalno OPD_Per najdete v 1. nac 7 / 2005 Erinega nakupo centra v Mozirji|||| Savinjski cesti 4. 5000016195,10 COBISS e Novosti, ki vam gredo v račun ■ igk * ■ Nižje obrestne mere in odplačilna doba do 25 let. Od februarja dalje lahko v okviru akcijske ponudbe tolarskih stanovanjskih kreditov, ki velja do 3I.5.2OO5, najamete kredit po zelo ugodnih -bistveno nižjih obrestnih merah. Prav tako smo občutno znižali obrestne mere deviznih stanovanjskih kreditov z EURIBOR klavzulo. Odslej lahko najamete stanovanjski kredit z dobo vračila do 25 let. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. (((• 080 2140) p banka celje mm OSREDNJP •CM»1 CElJE