Kje so dnevi!
Bilo je tiste dni,     j--------------------------------—•       : i *    * *i*      *        v                        f^                                                   •
bla.tni državiii cesti           __m$  * 'T         .ui^^-^-B?1
poštni voz. Par sta-     '•/ jv-—./*& ~~Sr>   -----sHR—-^J^
rabljenern sedlu, iz     ^~^$r         ~^ '^J^Tteljftl^jjl? usnja ne vem kate-    ^^fc^^^    ^—^T^ V^^ Jza
sedel v svoji urad-                                                  tjo,
\\\ obleki sain gospod »postiljon«. Kadar se je pribli-žal cilju svojega potovanja, je vzel. v rake poštiii rog in ponosno naznanjal: »Trara, trara, trara, pošta je prišla.«
Fod strelio poštnega voza pa se je dolgočasilo aii zabavalo včasih več, včasih m<inj potnikov. Vse se je ravnalo najbolj po tem, kakšnd jc bilo vreme in kakšna je bila cesta. Ko so se pri]->eljali srečno na svoj doni, so najinauj po iri dni poraMiavali in urcjevali svoje iz-mnčene in pretreseiie ude. da so spet znali po človeško hoditi. O, da, da, pa je bilo le prijotno.
Kje so zdaj tisti dnevi!
Prišla je vnies železnica, prišli so avtomobili: zdaj straše že poštni zrakoplovi. Stari, častitljivi poštni vo-zovi pa pozabljeni uživajo nezasluženi in neplačani pokoj. Spomhi nanje pa . skuša ohrauiti še živahni »postiljon« DorČe. Za god je dobil od strica pisauo obleko. Kadar jo obleče, se kar zamisli v nekdanjo službo starega očeta. Še staro njegovo pokrivalo na glavo, pa je >postiljon«.   Kropnikov   Janče   in  Marko
107
sta skonja«, nekaj otrok sede v voziček in poštni voz opravlja svojo nekdanjo službo na domačeni dvorišču. Pa naj kdo reče, da uživa pokoj!           J. E. Bogomil   .