Dopisi. Jz Slov. Bistrice. (Volitve okrajnegazastopa). Hudo borbo smo imeli v Slovenski Bistrici. Vršila se je volitev za okrajni zastop. Ne sluteč posebno hude borbe, smo skoraj bi rekel brez skrbi čakali izida volitve. Ali dne 10. dec. srao se prepričali, da še imamo dosti nasprotnikov ; kajti pri prvi volitvi smo komaj dva naših izvolili, in še le pri ožji volitvi zopet dva. Posebno sta se odlikovala v agitaciji od nasprotne stranke Stiger iz Slovenske Bistrice in Janez Hrastnik iz Spodnje Polskave. Vse so imeli ti Ijudje dobro napeljano, samo da popolnoma se jim ni posrečilo. Tako ima sedaj veliko posestvo izvoljene štiri nasproti štirim. Trga Makole in pa Studenice sta narodno volila. Še ni popolnoraa potihnil volilni vihar, ko nam napoči sobota, dne 14. dec, ko nam je bilo zadnji in odločilni boj biti. Od ranega jutra do desete ure so dohajale trume volilcev od vseh stranij. Zbrali smo se kakor navadno v gostilnici g. Petra Novaka, kamor pa niso samo naši, ampak tudi nekateri nasprotniki prišli. Tako na primer je prihrul tudi Baumann iz Pekla in se nekaj ustil, na kar ga pa g. Novak odločno zavrne, da je takoj pete odnesel. Tudi mestna občinska pisarna }e bila zavetje nasprotnemu agitovanju, kjer so se tudi nekaterim listki delili. Ali vkljub najhujšemu naporu, so vendar bili naši kandidatje z ogromno večino izvoljeni tako, da skoraj ni vredno imenovati glasovanja nasprotnikov. — Volitve so končane, pa kakšen bode odbor, to bodemo v kratkem videli. Bila je ta volitev zopet nova šola za nas, kako se imamo discipline držati, če hočemo tudi zanaprčj gospodarji v okraju ostati. Obžalovati pa moramo vse tiste kmečke volilee, bodisi iz velikega posestva, bodisi iz kmečkih občin, kateri so šli na limanice našim najhujšim nasprotnikom, kakor so Stiger, Nasko, Baumann i. t. d. Vprašal bi je sedaj: Ali se ne sramujete vašega čina, da se daste zapeljati od ljudij, kateri vara v resnici niso bili nikoli naklonjeni ? Jelite, da so vam delali vsakovrstne obljube in se vam na vse načine laskali, samo da so vas od vaših sobratov odvrnili? Pa tudi veste, zakaj so to storili? Gujte kratek odgovor! Zato so storili, ker hočejo sami gospodariti črez nas, kakor vas; kajti njim je le za gospostvo, pa ne za vas. Zapomnite si to in se ne dajte nikdar več preslepiti, ker poznali so vas samo sedaj ob volitvi, ali sedaj po volitvah ste njim popolnoma neznani in se vam še po vrh prav debelo smejejo. Dragi rojaki! sedaj pa pride vrsta na nas, da tem zagrizenim nasprotnikom odločno pokažemo, da smo zavedni, namreč s teni, da se njih izogibljemo in si ne damo nič več ž njimi opraviti. Popustimo in ne kupujmo nič večod njih! Ob enem pozivljemo slov. trgovca, da se takoj kot konkurent Stigerja naseli. Naj pomisli, da večina okraja bode k Slovencu zahajala. Mi zastopniki pa moramo odločno in določno v vsakem oziru postopati in od naših pravie ne za las odnehati. V to nam ppmozi Bog! Več zastopnikov. Iz Zalca. (Prav dobro obiskan shod) slov. kat. delavskega društva je zopet bil v nedeljo, dne 15. decembra v dvorani g. Hausenbichlerja. Ob xjA. uri otvori društveni predsednik shod ter prosi gospoda Jelovšeka, braslovškega živinozdravnika, da govori o prvi točki dnevnega reda, namreč o živinoreji. Zbrani gospodarji so ga zvesto poslušali, in burno odobravanje je sledilo, ko je končal gospod govornik. Na to vstane g. Hausenbiehler ter se zahvaljuje g. zdravniku za njegov poduk in ga prosi, da bi večkrat prišel, n. pr. vsak mesec in predaval o živinoreji in drugih potrebnih in koristnih rečeh. To je gospod zdravnik tudi obljubil. 0 drugi toeki dnevnega reda govori č. g. Osenjak, ter poudarja, da ima vsak davkoplačilec pravico, pa tudi dolžnost voliti. Oraenja, kake važnosti da so občinske volitve ter navdušuje navzoče, naj volijo v vsak nastop: bodisi v občinski odbor ali okrajni zastop, v deželni zbor ali državni zbor može, kateri se ravnajo po starem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Odobravanje raed govorom je pričalo, da je gospod govoril vsem iz srca! Ker se nikdo ni oglasil k besedi, zaključi gospod predsednik shod s trikratnim živio na papeža in cesarja. Od Drave. (Slaba cesta.) Ob trgatvi sem se na vabilo prijatelja N. podal iz Maribora v Ljutomerske goriee. Pri tej priliki sem si ogledal Ormož, Ljutomer in narodni trg Središče. V Ormožu in Ljutomeru sem na trgu in v krčmah slišal samo slovensko govoriti. V kavarnah gg. Bauer in Schramel, kamor nekateri meščani in uradniki zahajajo, slišiš nemško. V narodnem Središču sem pa debelo gledal, ko sem v restavraciji na kolodvoru slišal gg. domače duhovnike, trgovce in učitelje itd. večinoma med seboj nemško govoriti. Središki kolodvor je zunaj-trga. Hotel sem si pa terg oglodati. Steza od kolodvora do trga je dobra. Po trgu pa Bog pomagaj! Nekaj dnij poprej je deževalo; velika cesta, ki pelje do farne eerkve, je slabo navožena; nisem niti kupca prodeca videl o vseh svetnikih, na mestih bi trebalo čolna, da se ne utopiš. Blaten sem dospel do farne cerkve. Pred krčmo g. Šuleka sem vprašal: »Kdo je načelnik okrajnega zastopa? Ali se ne pritožite pri g. županu zavoljo slabe ceste? Ako si ne boste ceste bolj nadelovali, bodo lujci imenovali ta kraj »blatno ves!« In sem rekel »Srečno na svidenje !« Iz Gorice. (Slov. šola; priporočba.) Tukajžnje Ijudstvo je jako razburjeno, ker je mestno starešinstvo določilo za novo slovensko štirirazredno šolo bivšo kosarno na skrajnem koncu mesta. Ono nedeljo so se ljudje zbirali na Travniku, glavnem trgu, hole izvedeti prav za gotovo, kako in kaj. Brž ko ne, bodo seje prihodnjega deželnega zbora jako viharne. Potem po nastane še drugo vprašanje zaradi tega, ker hote Lahi spraviti po 120 Slovencev v eden razred, kar gotovo ne gre. Slov. stariši bi lahko dali svoje otroke v laške šole, pa nočejo. Ti pridni stariši hočejo, da so njih deca vzgojijo v materinem jeziku. Slava lakim pametnim starišera! — Te dni se je v Celje preselil akademični, cerkveni slikar g. Ivan Gosar, ki je bival v Gorici kaki dve leti. Njegov odhod obžalujemo skoro vsi Slovenci na Goriškem tembolj, ker je g. Gosar umetnik in človek odkritega srca. Svojo posebno spretnost kot cerkveni slikar in portretist je dokazal z mnogimi umotvori cerkvenega slikarstva. Naj navedemo kot glavna pa tudi po velikosti se odlikujoča dela sledeče slike, s kojimi je nekatere cerkve na Goriškem okrasil za mnogo časa. Ti umotvori so: Velika nastropna slika (sv. Družina) na Plačuti v Gorici; sv. Didak (eez 2 metra visoka podoba) za tukajšno kapucinsko cerkev. Odlikujejo se tudi: Sv. Janez krstnik, Sv. Franeišek AsiSki, žalujoča Mati božja, umirajoči sv. Jožel itd. Pri vseh teh in drugih slikah se je skazal g. Gosar v kompoziciji, risbi in koloritu. Zato je pa med duhovniki imel veliko naročnikov in prijateljev, kar mu iz srca voščimo tudi pri naših bratih Štajarcih. A. Iz Lehna na Pohorju. (Občinske volitve). Tudi letos smo Slovenci sijajno zmagali pri občinski volitvi, akoravno so se zbrali nasprotniki v polnem številu. Sicer so se pritožili proti tej volitvi, toda c. kr. namestnija je zavrgla pritožbo. Dne 28. novembra t. 1. so izvolili novo izvoljeni odborniki gosp. Jerneja Pavliča županom, gg. Janeza Švajgerja, Jakoba Medveda, posestnike v Lehnu, in Jakoba Kopiča, nadučitelia v Lehnu, za svetovalce. Bivši župan, g. Urbanc, ni hotel županstva prevzeti radi bolehnost, kar zelo obžalujemo.