primorski dnevnik
I zače! izhajati v Trstu DrpriK1^3 1945’ njegov
Rnevn^k ik PARTI2anski
bra ioNIK pa 26 no''em‘ "a J9« v uas| Zakriž nad
cik „ .T’ razmnožen na '-*11 °« 5. do 17. se-Pternbra 1944 se je tiskal
Gnu karni ’'D°berdob« v 5i0V„criu PR Sorenji Trebu-rt' i 18-. septembra 1944 »ei.: maia 1945 v tiskarni D?MHen,Ja<< pod V°iskim pa \/dnj1, d0 8' maja 1945 kipr OSvob°jenem Trstu,
ka n! IZŠIa.zadnja števi|-ti2an'J6 edini tiskani par-^anskl DNEVN|K
s^njeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 187 (13.125)
Trst, sobota, 27. avgusta 1988
Afa prvem zasedanju ministrskega sveta po zaključku letnega premora
Minister Amato ponudil načrt o klestenju javnih izdatkov
^n’i osnutek finančnega zakona za leto 1989 odprl vrsto vprašanj v zvezi z državnim primanjkljajem - Država bi morala prepustiti del svojih dejavnosti zasebni pobudi
jn ^ ~ Italijanski Jug, krčenje javnih izdatkov bilit °rjS finančne9a zak°na za prihodnje leto so na neine^ne točke, o katerih so včeraj razpravljali Prem6111 zasetianju ministrskega sveta po letnem Ijali °-rU ^aibolj kritična točka, o kateri so razprav-nenn erab Pa se ie navezovala na vprašanje držav-gaau Pr'manjkljaja, ki je bolj zaskrbljujoče od tiste-p0'. ar 50 predvidevali. Po avtomatičnem izračunu se ni an!a *zt^atkov pri posameznih ministrstvih, bi lij. ,0ral javni primanjkljaj dvigniti do 140 tisoč mi-tisoč lir,..deiansko pa bi se lahko dvignil še za 24 čune	dr' ko bi pri tem upoštevali vse prora-
7' u) 50 ministri že predložili.
9orri u n* minister Amato je vsem zbranim kole-kfijj^brazložil, kako bi se morali lotiti reševanja iner.jne9a položaja. Register izdatkov bi morali za-že sa 1 to ne toliko s krčenjem stroškov, (kar je njejjj1110 P° sebi precej težavno), pač pa z določa-bj Sg t?0vih kanalov državnega finansiranja. Morali izda.,1Zogniti potrati in se odreči vsem odvečnim Minister Amato ti
*ko žrtvovati, (država bi posegla izključno
trdi, da bi se morali vsi Prime "T zavovatli (država bi posegla izključno v tet bi1*”' k° ddo t0 nujno potrebno ali primerno), vse w In.orali obenem odpraviti iz državne bilance prar je odvečnega.
krčiti ?erov je nič koliko: od zdravstva (tu bo treba zov, 0Pre(ivsem izdatke za farmacevtiko) do prevo-šetu v ■ Socialnega skrbstva do pošte, skratka na re-1 tisti sektorji, kjer bi lahko država prepustila
svoj delež konkurenci ali zasebnikom. Na tiskovni konferenci, ki jo je minister Amato sklical takoj po zasedanju ministrskega sveta, je obrazložil, kako bi lahko rešili vprašanje zdravstva: po izvidih bi lahko bolnike poslali prej iz bolnišnice domov, kar seveda še zdaleč ne pomeni, da bi morali komaj operirane bolnike zmetati na cesto. Potrebno pa je vsekakor obrazložiti porabnikom, kako se lahko izkorišča abulatorialno zdravljene. Na področju socialnega skrbstva pa bi morali odpraviti vsa nesorazmerja, predvsem s krčenjem kopičenja pokojnin.
Minister Amato je tudi rekel, da bi lahko v kratkem času krčili državne izdatke izključno s spremembo državnega ustroja, kar pomeni predvsem z uvedbo sprememb v parlamentarnih pravilnikih ter z odpravo tajnega glasovanja pri zakonih o državnih izdatkih. K proračunu bi morali dodati tudi vse obrobne ukrepe, ki dopolnjujejo trenutno izredno »vitek« finančni zakon. Ko bi do tega ne prišlo, bi se lahko po menju socialističnega ministra odprli hudi politični spori.
Amato je bil vsekakor protagonist včerajšnjega ministrskega sveta, saj je sam obrazložil podrobnosti svojega načrta in obenem predstavil osnutek finan-čenga zakona. Do prihodnjega zasedanja minstrske-ga sveta se bosta Amato in ministrski predsednik De Mita sestala s posameznimi ministri in se skušala z njimi meniti o krčenju stroškov, kar najbrž ne bo lahek posel. G. R.
Zakladni minister Amato	(Telefoto AP)
Zaskrbljenost zaradi višjih obrestnih mer
RIM — Podražitev denarja je naletela na takojšnje reakcije italijanskih gospodarstvenikov, ki v glavnem z zaskrbljenostjo sprejemajo najnovejšo odločitev zavoda Banca dltalia in zakladnega ministra Amata. Po mnenju Confin-dustrie je že tako drag denar v Italiji postal še dražji, kar bo imelo po trditvah podpredsednika Združenja industrij cev Abeteja negativne posledice za italijanska podjetja. To po njegovem mnenju še posebej velja za manjša in srednja industrijska podjetja, ki večino sredstev vlagajo v tehnološko obnovo in si prizadevajo za prodor na mednarodni trg. Abete tudi trdi, da je treba čim prej pripraviti sanacijski program javnega finaciranja, če se noče preprečiti razvoja industrije, od katere je odvisno ustvarjanje novih delovnih mest.
Zaskrbljenost zaradi zvišanih obrestnih mer izražajo tudi združenja obrtnikov in trgovcev, medtem pa so danes italijanske banke že prilagodile svoje obrestne mere novim določilom. Vpliv zvišanja obrestnih mer pa je bilo tudi včeraj čutiti na valutnih trgih, kjer je dolar ponovno izgubil na vrednosti. V Parizu so ga cenili po 6,342 franka (v petek 6,39), v Frankfurtu po 1,8656 DEM (1,8764) in v Milanu 1.386,925 lire (1.398,025).
Protest v poljskih rudnikih se počasi umirja
Vlada pripravljena na pogajanja Za dialog se zavzema tudi Cerkev
nikij/^^AVA — Stavkovno gibanje v poljskih premogov-rhdn kSe P.odas' umirja, saj pri stavkah vztrajajo le še trije SzC2p '. ki so 15. avgusta tudi začeli s stavkami. Toda v se d czinu in Gdansku še ni znakov umirjanja, istočasno pa šaVsk avski protest širi na jeklarno v Stalowi Woli, v var-Uporaein Ursusu pa se ponovno pojavljajo znamenja novega
dik,^ omeniti, da je nekdanji voditelj razpuščenega sin-na D ‘Solidarnost Lech Walesa včeraj izrazil pripravljenost da jg 9aianja z oblastmi, če bodo ta pokazala pripravljenost, Ponovno razpravlja o sindikalnem pluralizmu.
Nlotra2e.' da le irMi poljska vlada pripravljena na pogajanja, da p,.1111 minister Kiszczak je namreč sporočil, da se je vla-družhI^raV*iena pogovarjati z vsemi predstavniki poljske S°ijd,ene stvarnosti. To izjavo je pozdravil eden od vodij ha nntri?0sti kdisznik, ki meni, da to predstavlja prvi korak k sporazumu.
Cerkev^[1ZOr**de spopada pa je ponovno stopila katoliška je p0[; 1. v bistvu predstavlja največji del Poljakov. Tako v Cze t v, iJr*rnas kardinal Jožef Glemp med svečano mašo Položa5 0llowi izrazil veliko zaskrbljenost zaradi sedanjega dejan;^a na Poljskem. Glemp se je zavzel za premišljena reh di ina odeP straneh barikad, kar naj bi omogočilo stva-je tudi mec* Predstavniki delavcev in oblasti, katere pa čevain ?°zvak da po končanih stavkah ne posežejo po maš-sodel0 jUkrePik Proti delavcem, ki so v protestnih akcijah
Mir v Zalivu pričenja v ženevski palači OZN
ŽENEVA —1 »Divide et impera« je staro rimsko pravilo, iz katerega je generalni tajnik OZN Perez De Cuellar črpal osnovno diplomatsko misel, s katero vodi mirovna pogajanja med Iranom in Irakom. De Cuellar sicer nima vodilnih popadkov, dolgoletna praksa pa mu je najbrž dokazala, da je lažje priti do sprave, če se antagonista čimmanj zreta v oči. Iranska in iraška delegacija v Ženevi sta se včeraj srečali le za kratek čas, pravega sestanka pa med njima ni bilo.
Tako Iranci kot Iračani se namreč ne pogovarjajo med se-boj.Vsakdo izraža svoje misli v domačem jeziku, sogovornik pa je v obeh primerih generalni tajnik OZN. Mirovna pogajanja potekajo torej po diplomatskem »trikotni-kovanju«, kjer imajo še največ dela prevajalci, ki prevajajo iz perzijščine in arabščine v angleščino, De Cuellarja pa morajo nato ponovno prevajati.
Drugi dan ženevskih mirovnih pogajanj je vseakor minil brez večjih dosežkov, vendar je treba priznati, da se v palači OŽN rešujejo spori med dvema državama, ki ju pogojuje 8-letna krvava vojna. Sleherni korak na poti dokončne sprave in bodočega miru je torej dobrodošel, pri OŽN pa si ne delajo utvar, saj je sam Perez De Cuellar priznal, da bodo pogajanja najbrž težavna in dolgotrajna.
Iranski zunanji minister Velajati je včeraj sklical letečo tiskovno konferenco, da bi lahko zbranim novinarjem objasnil, kako se Iran poteguje za »mir, ki bo globalen, pravičen in časten«. Iranci naj bi izkazali tudi posebno dobro voljo, saj so pripravljeni sprejeti, poleg resolucije 598, tudi Alžirski sporazum iz leta 1975. Nasmejani Velajati je s tem zadel v črno, saj je prav državna meja pri Šat-el-Ara-bu, ki jih določa Alžirski sporazum in jo je Irak zanikal, ena izmed ključnih toč v sporu med Iranom in Irakom.
Opozorilo KZE zaradi stekline na Tržaškem
NA 5. STRANI
□ □ □
Pred pričetkom 45. beneškega filmskega festiva
NA 12. STRANI
Skupina nomadov privabljala dekleta v Italijo z obljubo službe
Mladoletne Jugoslovanke silili k prostituciji
MILAN Sabira je prišla v Italijo, ker so ji obljubili dobro plačano službo v restavraciji. Kljub mladim letom so tudi starši privolili v začasno delo na tujem in v skrivni prehod meje v prepričanju, da bodo hčerki zagotovili boljšo prihodnost. Stvarnost, s katero se je Sabira soočila v Milanu, pa je bila povsem drugačna. Komaj je prišla v tabor nomadov v predmestju Milana, so ji pojasnili, da ne bo natakarica pač pa prostitutka. Dekle se je uprlo in zahtevalo izpolnitev obljub. A zaman. Najprej so jo zaprli za nekaj dni v barako, ki so jo nato še zažgali, da bi dekle preplašili. In ker ni klonilo, so ji grozili z britvijo, o čemer še danes pričajo brazgotine na licu. Tako je Sabira le šla ha ulico.
Sabirina zgodba je le ena izmed tolikih tragičnih zgodb, katerih žrtve so bile mladoletne Jugoslovanke. Njeno in druge tragedije je ugotovil milanski sodnik Massimo Maiello, ki je v teh dneh končal preiskavo o delovanju nomadske tolpe jugoslovanskega porekla. Sodnik je sestavil obtožnico proti desetim nomadom (devet moških in ena ženska) in predal akte sodišču v nadalnji postopek. Vseh deset
(od teh jih je šest v zaporu, tri policija še išče, eden pa se bo zagovarjal iz prostosti) je obtoženih ugrabitve mladoletnic, njihovega navajanja k prostituciji in izkoriščanja.
Preiskava je začela v decembru lanskega leta, ko so nekatere milanske prostitutke opozorile policijo, da se na pločnikih že nekaj časa pojavljajo mlade in neprostovoljne konkurentke. Sprva so policisti tavali v temi, nato pa so postopno le ugotovili vzroke in ozadje novega vala mladoletne prostitucije. Odločilna je bila pomoč nekaterih nesrečnic, potrebno pa je bilo veliko potrpežljivosti in prepričevanja, preden so agenti lahko prebili zid molčečnosti. Dolgo časa je strah pred morebitnimi represalijami izkoriščevalcev mladenkam dobesedno zalepil usta. In ob upoštevanju, kaj vse je pretrpela Sabira, ni čudno, da dekleta niso hotela spregovoriti.
Deseterica zločincev, ki so jim preiskovalci prišli na sled, je delovala v tesni povezavi z nekaterimi pajdaši v Jugoslaviji. Dekleta in njihove starše
so premamili z obljubo ugodnih in donosnih služb v Italiji, kjer naj bi se zaposlile kot natakarice ali prodajalke. Obljuba o blagostanju, o življenju v velemestu, o lepih oblekah je največkrat bila zadostna vaba, ko pa ni šlo zlepa, so se zločinci poslužili tudi sile in dekle kratko malo ugrabili. Zbirno mesto za mladenke je bilo v Zagrebu, kjer so izkoriščevalci seznanili žrtve z njihovo usodo. Tiste, ki so se upirale, so prisilili k pokornosti s posilstvom in palico. Dekleta so nato prepeljali skrivaj čez mejo (Kaže, da so šli skrivaj preko meje v okolici Trsta) in jih napotili v Milan ali v druga italijanska in evropska mesta. V teh so bila dekleta podvržena še neke vrste »krstu«, ki naj bi zlomil še njihov zadnji odpor.
V preiskavi so milanski policisti izkoristili tudi izkušnje prejšnjih let, ko so prišli na sled prekupčevanju z jugoslovanskimi mladoletniki, ki so jih nekatere tolpe Romov izkoriščale kot tatiče v italijanskih mestih. Vsekakor pa je bila za policijo presenetljiva ugotovitev, da so se nomadi lotili izkoriščanja prostitucije, saj to ne sodi v tradicijo Romov.
Severne Koreje ne bo v Seulu
SEUL — Severna Koreja je odločila, da se ne bo udeležila olimpiade. Tako se je v Seulu klavrno zaključilo nekjadnevno zasedanje zastopnikov obeh Ko-rej. Olimpiski duh očitno ni pripomogel k spravi, ki bi bila sicer začasna, a bi lahko odločilno pomagala pri izboljšanju odnosov med obema državama.
V	pravilniku olimpiskih iger sicer natančno piše, da izbira pade na mesto - v tem primeru Seul - in ne na državo, zato so Južni Korejci tudi odbili prošnjo Severne Koreje, ki je postavila kot pogoj k spravi, ravno pravico do soudeležbe pri organizaciji iger.
V	Seulu je ponovno zavladal strah pred morebitnimi terorističnimi atentati, obe državi pa nista popolnoma prekinila medsebojnih odnosov. Zastopništvi obeh Korej se bosta namreč zopet sestali, vendar bo to šele po zaključku olimpiskih iger.
Od danes pričakujejo na italijanskih cestah in avtocestah »val povratka«
Slabo vreme je že odgnalo mnogo turistov
Toča ponovno pestila Južno Tirolsko
RIM — Slabo vreme, nalivi, toča na Južnem Tirolskem, vihar pri Anconi, neurja, ki bodo še prišla, bodo spremljali Italijane in tuje turiste na poti domov. V nedeljo bo večina letoviščarjev dokončno zapustila počitniške kraje in se vrnila v tovarne, urade in šole. Kako bo z množičnim povratkom bo seveda mogoče razbrati iz podatkov, ki nam bodo na razpolago v prihodnjih dneh, zane-krat pa sta družba italijanskih avtocest in ACI sporočila, da se je že sinoči promet občutno zgostil. Velikih zastojev še ni bilo, čeprav je na mejnih prehodih z Avstrijo in Jugoslavijo kar živo.
Ključna dneva bosta vsekakor danes in jutri, ko bodo morali še poslednji letoviščarji na pot. Prometna policija skrbi za to, da bodo šoferji spoštovali predpise o omejitvah hitrost, tovornjaki pa že od sinoči ne smejo na cesto. Vse je torej nared za najavljeni »val povratnikov«, narava
pa je najbrž že pripomogla k temu, da se bodo avtomobilske kolone vile brez velikih zastojev. Nad italijanskim Severom so se namreč ponovno zgrnili temni oblaki, ki so zapodili še tako vztrajne turiste in povsem iznenadili Južne Tirolce. Le nakaj tednov po izjemni toči, se je namreč izkazalo, da vihar sploh ni bil nekaj izrednega, saj so ledene kroglice stolkle še ostali del sadnega pridelka, predvsem jabolk, in popolnoma uničile vinograde. Škoda je ogromna in menda presega vsoto desetih milijard lir.
Iz meteoroloških napovedi bi lahko razbrali, da se bo nenaden konec poletja - vsaj v severnih italijanskih deželah - spojil z blagim pričetkom jeseni. Podobno velja tudi za sosednjo Jugoslavijo, kjer se je na Triglavu že pojavil prvi sneg (zapadlo ga je kar 8 centimetrov), v Makedoniji, ki jo je pestila 7-mesečna suša, pa deževje.
Človeška veriga v Riccioneju proti onesnaženosti Jadrana
Izrael skuša prepričati Zahod da ne krši ženevske konvencije
Hudi spopadi v Bilbau
Ob začetku tradicionalnega krajevnega praznika Sema-na grande je včeraj v Bilbau prišlo do hudih spopadov med mladimi baskovskimi nacionalisti in policaji. Do spopadov je prišlo, ko so mladi Baski z aplavzom sprejeli izobešenje baskovske zastave, medtem ko so špansko zastavo »pozdravili« z žvižganjem in protišpanskimi vzkliki. Posegla je policija, Baski pa so odgovorili s kamenjem. Spopadi so trajali več kot štiri ure.	(AP)
TEL AVIV — Izraelsko zunanje ministrstvo je poverilo svojim veleposlaništvom, da preverijo koliko zahodnoevropskih vlad bi priznalo začasno palestinsko vlado v begunstvu. Po naj novejših izraelskih ocenah bi tako vlado priznale Španija in Grčija, prav tako ne izključujejo možnosti, da bi nekaj podobnega storila tudi Italija.
Potem ko se je jordanski kralj Husein odpovedal Cisjordaniji, je PLO v začetku tega meseca pričela proučevati možnost, da bi Palestinci sestavili vlado v izgnanstvu. Izrael je to vest sprejel brez večjih skrbi, zunanji minister Šimon Perez pa je opozarjal, da bo »vsaj 30 držav priznalo palestinsko vlado«. Danes pa je položaj za Izraelce še slabši, saj se je medtem povečalo število držav, kar Izraelcev navsezadnje ne bi smelo presenetiti, saj ima že sedaj PLO več predstavništev kot Izrael veleposlaništev. V Tel Avivu so matematično gotovi, da bi palestinsko vlado priznale skoraj vse arabske in večina muslimanskih držav ter seveda vzhodnoevropske države. Če k temu dodamo, da bi začasno vlado priznala tudi večina neuvrščenih držav, je lahko vsakomur jasno, da Izrael ne bo skoparil s pritiski proti zahodnim državam, ker bi bil za Tel Aviv prehud udarec, da bi palestinsko vlado priznali tudi Zahodnjaki.
Nič čudnega torej, da izraelski pravniki v teh dneh ne skoparijo z napori, kako bi svetu dokazali, da izraelske vojaške oblasti na zasedenih
ozemljih ne kršijo določil ženevske konvencije o dolžnostih okupacijskih sil na zasedenih ozemljih, ki v svojem 39. členu določa, da »je prepovedan nasilni individualni ali množični izgon ljudi z zasedenih ozemelj na ozemlje okupatorja ali kake druge države«. Izraelski pravniki svojeglavo tolmačijo to konvencijo in trdijo, da prepoveduje le množične izgone in ne individualnih. Na pomoč so poklicali celo jezikoslovce, ki trdijo, da se termin »individualni« v konvenciji nanaša »na individume, ki sestavljajo množico«. Še bolj za lase pa je povlečena trditev, da Gaza in Cisjor-danija nista v pravnem pomenu »zasedeni ozemlji«. Kaj sta torej, pravnike ne zanima. V kakšni zagati so se znašli Izraelci potrjuje tudi trditev, da je ženevsko konvencijo ratificirala izraelska vlada in ne kneset (parlament). Višek pa je dosegel neki izraelski pravnik, ki je poudaril, da ženevska konvencija prepoveduje rušenje hiš na zasedenih ozemljih, nad tem pa se nihče ne zgraža, torej naj molčijo tudi glede izgonov.
Manj skrbi ima Izrael glede ZDA, ki so prav tako obsodile izgone, včeraj pa napovedale, da bi lahko Izrael vključile v seznam držav, ki kršijo mednarodna sindikalna določila. V Jeruzalemu in Tel Avivu trdijo, da so Američani to storili le iz ljubega miru, da imajo do predsedniških volitev vezane roke, težave bodo nastale le kasneje, če bi se zgodilo najhujše, tako da bi Američani namesto Busha izvolili »Grka« Dukakisa.
RICCIONE — Včeraj dopoldne so na plaži »perla verde« v Riccioneju turisti ter gospodarski in turistični delavci pod vodstvom tamkajšnjega župana Pieranija formirali človeško verigo in s pesmijo Romagna mia simbo; lično protestirali proti onesnaženosti Jadranskega morja. Udeležba ljudi j® bila izredno številna, kar kaže na poj večanje zanimanja za zdravo morje, k' ni namenjeno le kopanju, temveC predstavlja veliko naravno premoženje vseh prebivalcev. Ob vsem tem Pa so na tem zborovanju v Riccioneju zahtevali tudi konkretne ukrepe za iz' boljšanje položaja na Jadranu.
Po Benetkah sta zdaj tudi občinska odbora v Bologni in Ravenni sprejela sklep o prepovedi prodaje pralnm praškov, ki vsebujejo več kot 1 odstotek fosforja. Ta prepoved bo na pod' ročju občine Ravenna začela veljati ze 1. decembra, v bolognski občini pa h decembra letos.
Ob vseh teh protestih o onesnaze; nosti Jadrana pa so se oglasili tudi strokovnjaki. Na konferenci v Anconi, kjer so bili prisotni župani obalnih občin iz Mark in turistični delavci, so strokovnjaki za morsko biologijo prp šotnim zagotovili, da cvetenje alg p1 povezano z onesnaženostjo morja iu da Jadransko morje še zdaleč ni v agoniji. Če je treba že govoriti o onesnaženju, ga je po mnenju strokovnjakov treba pripisati odlaganju kmetih skih in mestnih odpadkov, kar pa bi bilo treba preprečiti.
Na sliki: župan Riccioneja Terzo Pierani je vodil človeško verigp. ^ je s pesmijo simbolično protestiral proti onesnaženosti Jadrana. (AP)
Predsedstvo Jugoslavije pred konferenco neuvrščenih
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je včeraj preučilo glavne usmeritve za akcijo in oblikovalo stališča za delovanje delegacije SFRJ na konferenci zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo na Cipru od 5. do 10. septembra letos.
Uvodno poročilo je imel zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar. Predsedstvo je ob upoštevanju dejstva, da se v svetu dogajajo hitre in velike spremembe pri popuščanju napetosti, še posebej v odnosih velesil ocenilo, da se ustvarjajo možnosti za večjo stabilnost v svetu, kar vpliva na vsa področja mednarodnih odnosov. V takšnih okoliščinah pa se uresničujejo tudi predpostavke za prilagajanje temu položaju in na tej podlagi za še bolj dinamično delovanje gibanja neuvrščenih. Zato se bo delegacija SFRJ na Cipru zavzela, da ta konferenca pripomore k aktivnejšemu zavzemanju
gibanja za reševanje najaktualnejših mednarodnih problemov, razoroževa-nja, boja za mir in varnost, hitrejšega preprečevanja kriznih žarišč in oboroženih spopadov med neuvrščenimi, za demokratizacijo mednarodnih odnosov, še posebej pa za zagotovitev gospodarskega razvoja in družbene stabilnosti neuvrščenih in držav v razvoju. Tako bo gibanje neuvrščenih prispevalo h krepitvi začetih pozitivnih procesov. Hkrati naj bi tako zagotovili tudi krepitev položaja in vloge gibanja kot nedovisnega in globalnega dejavnika celotnih mednarodnih odnosov.
Predsedstvo SFRJ je poudarilo potrebo, da se jugoslovanska delegacija zavzame tudi za nenehno posodabljanje vsebine metod in načinov dela gibanja neuvrščenih in za poglabljanje sodelovanja z vsemi pomembnimi dejavniki mednarodnih odnosov, (dd)
V Burmi ljudski protest vedno hujši Zahteva po odstopu predsednika Muanga
RANGUN — Zadnji pomirjevali
predlogi burmanskega Pre^se^n|J^
' očitn0
Muang Muanga niso imeli zažehet1®^ ga učinka. Burmansko ljudstvo 0®jjj
napovedim o izvedbi referenduma svobodnih volitev ni verjelo in zah va spremembe takoj.	...
Včeraj se je namreč približno mi^ jon ljudi udeležilo protestnega vanja v Rangunu. Zborovanje sta v0,:a la dva vidna opozicijska voditelM ljudje pa so zahtevali ponovno uV js. demokracije in večstrankarskega s tema v državi. Demonstranti so za .ka vali tudi takojšen odstop predsedni^ Muang Muanga in pozvali vois^0,ne-
se pridruži ljudskemu revolucionar
mu gibanju.	,,u.
Na sliki: skupina burmanskih ^ dentov protestira proti vladi Prk0. sednika Muang Muanga ob tajs burmanski meji. (AP)
Nadarjeni
Jugoslovani
BEOGRAD — V domu inženirjev in tehnikov v Beogradu bodo 9. in 10. septembra organizirali testiranje izjemno nadarjenih Jugoslovanov. Če bo vsaj sto kandidatov izpolnilo normo, bodo ustanovili prvo jugoslovansko društvo nadpovprečno inteligentnih.
To testiranje, za katerega se je doslej prijavilo že okoli tisoč ljudi, organizirata zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije in svetovno združenje su-perinteligentnih Mensa iz Londona, ki je tudi pripravilo teste. V Mensi so zbrane nacionalne organizacije iz več kakor 75 držav.
To bo prvo testiranje v neki socialistični državi; po nekaterih mednarodnih ocenah naj bi v Jugoslaviji živelo okoli 300 do 400 tisoč nadpovreč-no inteligentnih ljudi. Organizatorji menijo, da z ustanovitvijo društva ne bo težav, saj je nadarjenost Jugoslovanov menda kar prislovična, (dd)
Begunci so v Ruandi nezaželeni in se morajo izseliti
V Burundiju pa se nadaljuje tragični genocid
NAIROBI - Iz Burundija in Ruande še naprej prihajajo nasprotujoče si novice o pokolih v sred-njeafriški državi Burundiju. Burundski predsednik major Pierre Buyoya zatrjuje, da je vojska v nemirnih severnih provincah vzpostavila mir. Burundski begunci in ruandski vojaški predstavniki pa trdijo, da burundska vojska nadaljuje s pokoli nad večinskim ljudstvom Hutujcev, da je vsak dan znova slišati streljanje in da v sosednjo Ruando prihajajo vedno novi hutujski begunci.
Vlada v burundskem glavnem mestu Bujumburi je izjavila, da je v doslejšnjih spopadih na severu umrlo okrog 5.000 ljudi, medtem ko neuradni podatki pravijo, da so pokoli terjali med 24.000 in 30.000 žrtev. Ruandski vojaški predstavniki in burundski begunci za pokole dolžijo burundsko vojsko, sestavljeno iz manjšinskega in privilegiranega ljudstva Tutsijev. Te obtožbe naj bi dokazovalo dejstvo, da je med več kot 40.000 ruandskimi begunci v Ruandi velika večina Hutujcev, predvsem žensk in otrok.
Če bi se te trditve potrdile, potem sedanji pokoli v burundskih severnih provincah močno spominjajo
na pokol pred 16 leti, ko je burundska vojska iz maščevanja proti hutujskemu uporu tutsijski vladi pobila na stotisoče pripadnikov večinskega ljudstva. Izjave predsednika Buyoya (tudi on je Tutsi, kakor vsi dosedanji vladarji od razglasitve burund-ske neodvisnosti leta 1962) so postavljene v čudno luč tudi zato, ker je vojska dve nemirni severni provinci povsem odrezala od ostalih delov države.
Po nekaterih podatkih naj bi do prvih spopadov res prišlo, ker so skupine zatiranih Hutujcev napadle tutsijske lokalne oblastnike. Nato naj bi prišlo do maščevalnih pobojev Hutujcev, ki jih izvaja vojska, pri čemer je mogoče govoriti o genocidni politiki oblasti v Bujumburi, ki je posledica ene najbolj tragičnih in krvavih notranjih kolonizacij v Afriki, s kakršno si je privilegirana manjšina povsem podredila večinsko ljudstvo in ga odrinila na socialno, gospodarsko in politično obrobje.
Nič manj ni tragična usoda desettisočev burundskih beguncev v Ruandi, kamor tuja pomoč v hrani, zdravilih, odejah in šotorih le počasi prihaja. Pri tem gre še za nekaj drugega: pred kratkim je na-
mreč ruandski predsednik polkovnik Juvenal ,e, yarimana izjavil, da Ruanda zaradi goste naS? nosti in nerazvitosti ne more sprejeti nazaj vefej{lih sto tisoč ruandskih beguncev, ki so se v pzer -e i letih zatekli v Ugando in Tanzanijo. okrog 6,3 milijona prebivalcev na 26.000 kvaa rav-
kilometrih površine in s 3,7 odstotka letnega
nega prirastka še bolj gosto naseljena kot

(27.834 kvadratnih kilometrov in nekaj mani k milijonov prebivalcev). V ruandskem glavnem g z tu Kigaliju se sedaj sprašujejo, kaj se bo z90-eiem, burundskimi begunci, ki so v Ruandi nezaz domov pa se večinoma nočejo vrniti zaradi
pred represijo. Dvomljivo je, da bi mogli
tretjo državo, ki bi bila pripravljena sPreietIpn0cid' settisoče nemočnih žrtev zgrešene in celo R®' Qb ne politike burundskih vladajočih 0^Hailje£ hJ vsem tem pa burundska tragedija še . osamljen primer v Afriki, marveč bi jih bh0 ” ?n do našteti dolgo vrsto, od severa, zahoda, vzhod
AVGUST PUDCAK
de-
Počastitev 50-letnice smrti Vinka Poljanca
»Z morilci Poljanca ni dialoga...«
. CELOVEC — 25. avgusta 1938 je umrl slovenski župnik v Škocjanu, Vinko Poljanec. Hudo bolan se je vrnil iz gestapovskih ??porov, kamor so ga odvedli Hitlerjevi rablji že kar po nasilji Priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. V zaporih so zastrupili velikega slovenskega orisleca in politika, ki je zastopal Slovence v predvojnem koroškem deželnem zboru, v kmetijski zbornici in bil poleg župnika predvsem tudi kulturnopolitični delavec v prid sloven-skega naroda na Koroškem. V cetrtek, torej točno 50 let po smrti prve slovenske žrtve nem-skega iašizma, so priredila krajevna prosvetna društva in osrednje organizacije koroških Slovencev v Škocijanu spominsko prireditev, na kateri je stal v ospredju lik Vinka Poljanca, Prav tako pa so si udeleženci zastavili vprašanje, kako bi Vinko Poljanec ocenjeval današnjo situacijo koroških Slovencev, če bi bil še med nami.
To vprašanje je naglasil v svoji pridigi že župnik Tomaž Hol-J116^ ki je sicer z veseljem ugotovil, da obhajamo 50. obletnico Poljančeve smrti še v slovenščini, hkrati pa je izrazil bojazen, ua tega na primer ob 100. obletnici ne bi bilo mogoče več storiti. Miha Kap, Predsednik sloven-skega prosvetnega društva v Škocijanu, torej v kraju, kjer je Poljanec največ deloval, se je spomnil na ogromni doprinos Poljanca k občemu razvoju slo-v®nske narodne samozavesti. »Z ?iini je postala zgodovina Škoci-Jana tudi zgodovina upora proti fašističnemu nasilju,« je poudaril kap, ki pa je naglasil tudi, da aradni predstavniki občine da-J*es Poljanca raje zamolčijo. Zastopnik Narodnega sveta koroš-"•h Slovencev Karel Smolle je ^postavil, da je že Poljančev po-ffreb postal prva demonstracija Upornosti slovenskega življa na
Marjan Sturm
Karel Smolle
Koroškem proti nacističnemu nasilju. Sicer pa je pojmoval Smolle Poljančevo delovanje kot temelj za »današnje samostojno nastopanje koroških Slovencev na raznih ravneh družbenega življenja«. Spraševal se je, zakaj Slovenci te Poljančeve politike po vojni nismo nadaljevali, hkrati pa je izkoristil nagovor pri spominski prireditvi kot zagovor svoje ubrane poti: »Je čas za demonstracije, za shode, toda je tudi čas za pogovore. Nas ne bo rešila radikalnost nedeljskih govorov. Če bomo zdaj dobili slovensko trgovsko akademijo in slovenske televizijske oddaje, je to - čeprav morda skromen - uspeh naše pripravljenosti za pogovore. V tem se kaže pravilnost novega dialoga.«
Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je izpostavil v svojem govoru, da je Vinko Poljanec gojil plamen slovenstva. »Iz njegove šole so rasli ljudje, ki so se zavedali dolžnosti do svojega rodu in ki so bili pripravljeni boriti se za svoje pravice proti komur koli že.« Na vprašanje, kako bi Vinko Poljanec sodil o našem današnjem zadržanju, pa je nedvomno poudaril, da bi nas Vinko Poljanec učil, da smo močni le, če smo enotni, odločni in uporni. »Od besed se ne smemo dati varati, bi nam dejal Poljanec. In opozoril bi nas, da sta Vranitz-ky in Wagner klonila pred Haiderjem. Zato ne moremo verjeti, da bi nam bila avstrijska vlada pripravljena pomagati. Zato moramo še naprej informirati javnost in stremeti za čim širšo akcijsko enotnostjo z vsemi demokrati. Nikakor pa ne smemo nasedati utvari, da nas bi kak novi dialog rešil. Še posebej ne, če gre tudi za dialog z duhovnimi nasledniki tistih, ki so umorili Vinka Poljanca.«
ANDREJ MOHAR
Popravni izpiti v šolah obalno-kvaške regije
Zahteve po spremembi zakonodaje
KOPER — V srednjih šolah obalno-kraške regije so v večini že zaključili s popravnimi izpiti. Posamezni učenci tako tudi že vedo, kje bodo začeli novo šolsko leto - v višjem letniku ali znova istem, če je to seveda prvič, kajti dvakratno ponavljanje ni možno. Lahko se le odločijo za pavziranje in med šolskim letom opravljajo manjkajoče izpite, za katere pa morajo kot občani tudi plačati.
K popravnim izpitom se je v avgustovskem roku prijavilo veliko srednješolcev, in kar je morebiti še huje, posamezniki so imeli po več negativnih ocen. Tokrat je izstopalo dekle v neki koprski srednji šoli z osmimi, takoj za njo pa rekorder s sedmimi izpiti. Tako neomejeno število dopušča Zakon o usmerjenem izobraževanju, uveden z reformo srednjega šolstva v Sloveniji, vendar so zahteve po spremembah zelo glasne. Na staro bi morali vrniti predvsem dvoje: poleg števila popravnih izpitov tudi čas njihovega opravljanja! Čemu prvi izpitni rok že v juniju, takoj po koncu šolskega leta, ki ga je učenec zaključil z negativno oceno? Kako lahko posameznik le v nekaj dneh nadomesti vse tisto, česar ni zmogel v devetih mesecih? K izpitu naj bi tako pristopil prvič v avgustu, potem ko je imel za učenje dovolj časa poletnih počitnic, drugi termin pa bi kazalo pomakniti v september!
Prav tako ali še bolj smiselno je vprašanje števila negativnih ocen oziroma popravnih izpitov. Le kdo jih zmore štiri, pet ali celo osem hkrati? Ali spričevalo s tolikimi negativnimi ne kliče k ponavljanju razreda s ponovnim sistematskim učenjem celotne snovi? Čas je, pravijo pedagoški delavci, ki vsako leto znova opazujejo in opozarjajo na nesmisel tako velikodušne možnosti popravljanja neznanja, da omejijo število popravnih izpitov na dva ali največ tri!
Letos je bilo še po starem! V srednji kovinarski in prometni šoli v Kopru so k popravnemu izpitu morali kar 204 učenci od 750, kolikor jih je na šoli. V srednji pedagoški in naravoslovno-matematični jih je bilo 150, v družbos-lovno-ekonomski pa štirje manj; v srednji šoli v Sežani bodo z izpiti zaključili v ponedeljek, v izolski gostinski in turistični ter v srednji pomorski in prometni v Piranu pa so prav v času pisanja te zbirne informacije na zaključni konferenci pregledovali rezultate izpitov. Ob koncu bodo znani tudi podrobnejši podatki o tem, v kateri srednji šoli bodo še prosta mesta. Zasedli jih bodo predvsem tisti učenci, ki v izbrani šoli zaradi omejitve vpisa niso bili sprejeti.
MIRJAM MUŽENIČ
Claudia Raza razstavlja v Tolmeču
TOLMEČ — Nocoj ob 19. uri bodo v palači Prisacco v Tolmeču odprli razstavo del priznane tržaške slikarke Claudie Raza, po rodu Bene-čanke.
Slikarska razstava bo zajela dela od leta 1980 do 1987, predstavil pa jih bo umetnostni kritik Carlo Milic.
Razstava, ki bo prav gotovo vzbudila veliko zanimanje, je v organizaciji tamkajšnje občinske uprave.
Sežanski občinski praznik na valovih Radia Koper
SEŽANA — V okviru prireditev sežanskega občinskega praznika bo drevi na programu javna radijska oddaja Radia Koper-Capodistria.
Prireditev bo na sejmišču v Sežani, začela pa se bo ob 19. uri. Organizatorji oddaje so povabili k sodelovanju: moški pevski zbor iz Ponikve, ki ga vodi Miloš Pegan, žensko pevsko skupino Stu ledi, Oskarja Kjudra z njegovo harmoniko, tržaškega slikarja Lojzeta Spacala, režiserja Bojana Podgorška, predsednika sežanske občine Ivana Vodopivca in direktorja proste cone na Fernetičih Tihomila Kovačiča.
Za smeh in zabavo bodo skrbeli: dolgoletna sodelavca Radia Koper Marika in Drejče, veseli klepetulji Tonca in Vanka, humorist Andrej Jelačin - Toni Karjola s svojo humoresko o Kraševcih, zabavnoglasbeni program pa bo izvajal ansambel Bistro iz Divače.
Pokrovitelji javne oddaje, ki jo bosta vodila igralca Sergij Ferrari in Metka Franko, so skupščina občine Sežana, Iskra Sežana, Krasopre-ma Dutovlje in Mitol Sežana.
Prenos javne oddaje bo v nedeljo ob 15.15 po Radiu Koper-Capo-distria.
Pošiljke tapioke v koprski luki
KOPER — S portugalske tovorne ladje Andre de Gou-veia so v koprskem pristanišču začeli pretovarjati 6.800 ton tapioke, posebne krme iz gomoljev tropskega grma kasave ali manioke, ki jo bodo slovenski živinorejci začeli uporabljati kot dodatek pri pripravi močnih krmil. Tovor je prispel iz Tajske, pretovarjanja prve pošiljke tapioke pa sta si poleg uvoznika, prodajalca in predstavnikov koprske Luke, ogledala tudi podpredsednik IS SRS dr. Boris Frlec in France Popit.
Uvoz tapioke je plod več kot desetletnega prizadevanja slovenskih živinorejcev, da bi si zagotovili to krmilo, ki je za najmanj 30 odstotkov cenejše od koruze. Uporaba tapioke pri pripravi močnih krmil - njena hranilna vrednost je zaradi nižje vsebnosti beljakovin le nekoliko slabša od koruze - bo po svoje pocenila rejo govedi, prašičev in piščancev.
Kot je povedal Matija Počivavšek, direktor sektorja notranje trgovine Univita, ki je uvoznik tapioke, bi lahko slovenska živinoreja letno uvozila okrog 80 tisoč ton tapioke, s čimer bi pri pripravi močnih krmil nadomestila med 20 in 25 odstotkov koruze in drugih vrst žit.
Direktor Konima in predsednik konzorcija jugoslovanskih firm, ki poslujejo s Tajsko, Zvonko Volaj, je dejal, da so Tajci zelo zainteresirani za vsakega novega kupca tega krmila, saj letno pridelajo okrog deset milijonov ton tapioke, državam EGS pa je uspelo prodati nekaj več kot polovico. Novim uvoznikom zato omogočajo številne olajšave pri izvozu njihovih industrijskih izdelkov na Tajsko.
Uvoz tapioke iz Tajske je šel prek zahodnonemške firme Peter Cremer GMBH and Co., ki že 30 let uvaža to krmilo za države EGS. Le-te letno iz Tajske in Indonezije uvozijo okrog sedem milijonov ton, kar 5,5 milijona ton pa prek omenjene zahodnonemške firme. Uvoz tapioke za slovensko živinorejo odpira možnost tudi koprski Luki za pretovor krmila za srednjeevropske države, s čimer bi povečali izkoriščenost opreme na terminalu ob silosu za žitarice.
IZTOK UMER
20-letna Katia prva mis Alpe-Adria
PORTSCACH — Prva mis Alpe-Adria je doma iz Mor-tegliana. Na zaključnem tekmovanju v koroškem Port-scachu, do katerega je prišlo v okviru sodelovanja in prijateljstva med obmejnimi deželami je namreč zmagala 20-letna študentka Katia Gori. Na gornji sliki jo vidimo med 20-letno Tržačanko Romano Turino, ki je bila v Gradežu pred nedavnim izvoljena za mis F-JK in 18-let-no novopečeno učiteljico iz Sesljana Ketty Zacchigno. Na prva tri mesta so se torej uvrstile tri dekleta iz naše dežele in s tem potrdile »kakovost« skupine lepotic, ki jo vodi turistični delavec Spartaco Vidon.
rad >>^otem razumeš, kako se počutim, kaj ne? Zdaj pa bi na a'. 5*a nehaš skrbeti zaradi mene, da greš v posteljo in se sPiš! Zdaj se počutim veliko bolje in vse, kar potrebujem spanje, vendar ne bom mogla spati, če bom mislila, da si nareiT1Rien ali zaskrbljen. Zdaj pa mi obljubi, da boš šel avnost v posteljo in da boš dobre volje.«
»Obljubim, Mary.« Zdelo se je, kot da bi mu odleglo. »Lahko noč, Tim in prav lepa hvala, ker si mi tako požgal. Tako lepo je, če kdo skrbi zate, in ti znaš res lepo tr jLrbeti zame. Dokler bom imela tebe, mi nikoli ne bo a biti v skrbeh, kaj ne?«
Pol' V^dno bom skrbel zate, Mary.« Sklonil se je in jo lubil na čei0 ^0 kot je včasih storila ona, kadar je bil v Postelji. »Lahko noč, Mary.«
OSEMNAJSTO POGLAVJE
la ^istega četrtka popoldne, ko se je Esme Melville vrni-c]tl: sv°jega igranja tenisa, se je komaj privlekla skozi za-ia vrata hiše in se sesedla v naslanjač v dnevni sobi.
Noge so se ji tresle. Le z največjim naporom je prišla domov, ne da bi kdo opazil, v kako slabem stanju je. Bilo ji je tako slabo, da je čez nekaj trenutkov vstala in se odvlekla do kopalnice. Čeprav je na kolenih sklanjala glavo v umivalnik, ji to ni olajšalo občutka slabosti, nikakor ni mogla bruhati, ker je bila bolečina pod levo lopatico prehuda za ta napor. Tako je nekaj minut nemočno slonela tam in s težavo dihala, potem pa se je počasi postavila na noge, tako da se je oprijela omarice in vrat kabine za tuš. Zgrozila se je, ko je spoznala, da je prestrašen obraz v stenskem ogledalu njen. Bil je ves siv in na njem so se svetile kapljice znoja. Ta prizor jo je od vsega najbolj prestrašil, zato je takoj odvrnila pogled od zrcala. Uspelo ji je, da se je opotekla nazaj v dnevno sobo in se loveč sapo sesedla na stol, roke pa so ji nemočno opletale ob telesu.
Potem pa jo je zgrabila bolečina in se zajedla vanjo kot ogromna pobesnela zver. Z rokami, prekrižanimi čez prsi se je sklonila naprej, pesti pa je tiščala v pazduhi. Iz ust se ji je izvilo tiho ječanje, vsakokrat, ko je bolečina kot rezilo noža zarezala vanjo z vedno večjo močjo, nazadnje je lahko mislila le še na bolečino. Zdelo se ji'je, da je minila cela večnost, preden je popustila; vsa izčrpana in tresoča se po vsem telesu, se je v stolu naslonila nazaj. Zdelo se ji je, da ji nekaj z vso težo pritiska na prsni koš in ji iztiska zrak, ki ga na noben način ne more vdihniti. Bila je popolnoma premočena; bela teniška obleka je bila prepojena z znojem, obraz je imela moker od solz, stol pa moker zaradi seča, ki ga je izpustila med najhujšimi krči. Ihte je lovila zrak skozi pomodrele ustnice in molila, da Ron ne bi zavil v gostilno Na obali, ampak da bi prišel naravnost domov. Zdelo se ji
je, da je bil telefon oddaljen od nje nekaj svetlobnih let in je bil zanjo popolnoma nedosegljiv.
Ko sta tistega večera Ron in Tim vstopila skozi zadnja vrata hiše na Surf Streetu, je bila ura že sedem. Vse je bilo nekam čudno tiho in mirno. V jedilnici miza ni bila pogrnjena in nič ni dišalo po sveže pripravljeni hrani.	,
»Živijo, kje pa je mama?« je veselo vprašal Ron, ko sta s Timom stopila v kuhinjo. »Es, ljubica, kje pa si?« je zaklical, potem pa skomignil z rameni. »Verjetno se je odločila, da bo v svojem klubu odigrala še nekaj setov,« je dejal.
Tim se je napotil proti dnevni sobi, Ron pa je prižgal luči v kuhinji in v jedilnici. Iz notranjosti hiše je zaslišal grozljiv krik. Ron je izpustil iz rok kotliček za čaj in z razbijajočim srcem planil v dnevno sobo. Tim je stal tam, vil roke in jokal, pri tem pa strmel v Esme, ki je napol ležala na stolu, čudno mirna, s prekrižaniina rokama in stisnjenimi pestmi.
»O bog!«
Ronu so se oči napolnile s solzami, ko je stekel k stolu in se sklonil nad svojo ženo. S tresočo roko še je dotaknil njene kože. Bila je topla; komaj je verjel, ko je videl, da se njen prsni koš rahlo dviga in spušča. Takoj je vstal.
»Tim, nikar ne joči,« je rekel s šklepetajočimi zobmi. »Poklical bom dr. Perkinsa in Dawnie, potem pa se takoj vrnem. Ti pa ostani tukaj in če se bo mama le zganila, me pokliči. Je prav tako, fant moj?«
Knjiga je pred kratkim izšla	-
pri ZTT v zbirki »Prevodi«	
Včeraj sestanek o dodeljevanju
Novi prispevki KGS za razvoj kmetijstva
Pogovor s predsednikom Dragom Cibicem
Poljske poti glavna skrb proseškega jusarskega odbora
V Bazovici in na Pesku
Danes množična mobilizacija proti lokaciji sinhrotrona
Kot je naš dnevnik že poročal, bo danes v Bazovici in na Pesku množična mobilizacija proti lokaciji sinhrotrona v neposredni bližini Bazovice, se pravi na predlaganem območju T8. Medtem ko bo v popoldanskih urah na obmejnem prehodu na Pesku potekalo razdeljevanje letakov s pozivom mimoidočim, naj se pisno sami izrečejo o namestitvi tehnološkega velikana, se bodo že v jutranjih urah (točneje ob 10. uri) številni naravovarstveniki zbrali v Bazovici, kjer bodo namestili center za dokumentacijo in za zbiranje podpisov proti sedanji lokaciji sinhrotrona. Ob 10.30 pa bo izpred vaške cerkve startala skupina kolesarjev, ki bo nato obiskala ostale kraš-ke vasi in razdelila dvojezične letake, v katerih številne organizacije in skupine, ki delujejo na področju zaščite okolja, pozivajo meščane k uporu proti divji urbanizaciji Krasa in predvsem proti namestitvi sinhrotrona v bližino Bazovice. Kolesarska povorka, ki bo seveda v primeru dežja prenešena, je odprta za vse, organizatorji pa vabijo k udeležbi predvsem prebivalce Bazovice in zainteresiranega območja ter vse tiste, ki jim je pri srcu ohranitev Krasa ter njegovih naravnih, kulturnih in zgodovinskih vrednot.
Prireditelji so ob sodelovanju prebivalcev poskrbeli za dvojezičnost pobude, oproščajo pa se za nekatere pomanjkljivosti, do katerih ni prišlo zaradi neobčutljivosti za ta problem, temveč zaradi pomanjkanja organizacijskih moči.
Čez dobra dva tedna, in sicer v soboto, 10. septembra, bo zapadel rok, v katerem lahko kmetovalci z območja Kraške gorske skupnosti zaprosijo to ustanovo za prispevke na osnovi deželnega zakona štev. 35 z dne 31. oktobra 1987. Ta zakon predvideva vrsto ukrepov v prid goratih območij v Fur-laniji-Julijski krajini in torej tudi za razvoj kmetijskih dejavnosti na njih. Prav v teh dneh je KGS v sodelovanju z ostalimi gorskimi skupnostmi v deželi dokončno izdelala pravilnik za izvajanje zakona, njen predsednik Marino Pečenik pa ga je včeraj osvetlil predstavnikom kmečkih stanovskih organizacij s Tržaškega in Goriškega na sestanku, ki je potekal na sedežu KGS v Sesljanu.
Pečenik je uvodoma poudaril, da je vključitev Krasa med območja, ki bodo deležna ugodnosti deželnega zakona 35/1987, zahtevala precej političnih prizadevanj, saj je do nedavnega sploh bilo sporno, ali bo Kras ohranil status "goratega območja" in v kakšni obliki. Poleg tega pa je obžaloval, da je deželna uprava za izvajanje tega zakona zaenkrat nakazala sorazmerno zelo malo denarja. Prispevki bodo po dosedanjih finančnih razpoložljivostih za vseh deset gorskih skupnosti v Fur-laniji-Julijski krajini v letih 1987-89 znašali skupno 2 milijardi lir. Da je to res skromna vsota, se lahko vsakdo prepriča, če pomisli, da bo KGS za vsa tri leta lahko razdelila skupno 127,2 milijona lir, in sicer po 44,52 milijona lir za leti 1987 in 1988 ter 38,16 milijona lir za leto 1989. S tem si kraško kmetijstvo res ne bo veliko opomoglo, toda na Kraški gorski skupnosti so prepričani, da bo deželna uprava prej
ali slej nakazala večje vsote denarja za izvajanje zakona 35/1987.
Ena izmed bistvenih novosti tega deželnega zakonskega ukrepa je ta, da na njegovi osnovi lahko prosijo za prispevke kmetovalci ne glede na to, ali so vpisani v poklicne sezname kmetijskih podjetnikov ali ne. Prošnje, ki jih je treba nasloviti na Kraško gorsko skupnost, lahko vložijo posamezniki ali skupine, dejavnosti oziroma bremena, za katere so predvideni prispevki, pa so naslednji:
—	vodenje knjigovodstva in izpolnjevanje davčnih obveznosti;
—	izdelava ali nakup struktur in opreme za spravljanje, predelovanje in prodajanje krajevnih pridelkov;
—	prenovitev in posodobitev kmetijskih poslopij ob upoštevanju krajevnih tipoloških in arhitektonskih značilnosti;
—	uvajanje novih tehnologij za izboljšavo proizvodnih sredstev;
—	melioracije travnikov in pašnikov;
—	ribogojstvo;
—	sadjarstvo.
Kmetovalci, ki želijo zaprositi za nakazane prispevke, se morajo obrniti neposredno na Kraško gorsko skupnost ali na svoje kmečke stanovke organizacije. Prošnje morajo napisati na posebnih obrazcih.
Včerajšnjega sestanka so se poleg predsednika Marina Pečenika in funkcionarja Kraške gorske skupnosti Vit-jana Sancina udeležili Edi Bukavec, Sergij Majovski in Marino Faraglia za Kmečko zvezo iz Trsta, Danilo Cane-sin za Confcoltivatori iz Gorice, Paolo Larghi in Franco Nait za Coldiretti iz Trsta ter Baldassare D'Amore in Gior-gio Picagli za Coldiretti iz Gorice.
Tako kot v številnih drugih slovenskih vaseh, tudi na Proseku že nekaj let deluje jusarski odbor, ki skrbi za upravo jusarskih zemljišč. Na volitvah leta 1986 je bil za predsednika proseškega odbora za upravljanje jusarskih zemljišč izvoljen Drago Cibic, s katerim smo se pogovorili o delovanju tega odbora.
Kdaj se je v naših vaseh začelo govoriti o prvih jusarjih?
»O tem imamo nekatere podatke, ki segajo celo v 17. oziroma 18. stoletje. Z upravnega vidika pa obstaja avstrijski državni zakon številka 134 iz leta 1867, ko je bila pravno priznana »Zadruga upravičenih posestnikov«. Zadnji občni zbor te zadruge je bil leta 1926 in se ga je udeležilo kar vseh 111 j Usarjev. Z novim italijanskim zakonom iz leta 1927 pa so dobili jusarsko pravico prav vsi prebivalci vasi, torej tudi poznejši priseljenci. V predvojnih letih si je prilastila upravo teh zemljišč tržaška Občina in jo obdržala vse do pred kratkim. Pred približno desetimi leti je bil po dolgih in truda polnih političnih in pravnih pogajanjih izdan zaželeni odlok, tako da je zakonito upravljanje zemljišč zopet prišlo v roke jusarjev.«
Kako je sestavljen vaš odbor?
»Sestavljen je iz petih izvoljenih članov; ponavadi se sestajamo enkrat mesečno, po potrebi pa tudi pogosteje. Na vsakem sestanku mora biti navzoč tudi tajnik, ki ni član odbora.«
S katerimi problemi se trenutno ukvarjate?
»V glavnem se ukvarjamo z vprašanjem poljskih poti, ki potekajo skozi zemljišča in ki niso začrtane v katastrskih mapah. Poleg tega rešujemo probleme v zvezi z odstopom majhnih de-
lov jusarskega ozemlja na prošnjo lju' di, ki pri zidavi hiše potrebujejo cesto do svojega zemljišča. Najprej morajo zemljišče odkupiti od jusarjev in 9a nato odstopiti Občini.
Med drugim smo imeli letos nekaj prošenj za gradnjo športnih igrišč na jusarskem ozemlju in torej sedaj Prej tresamo to stvar. Potem imamo tudi veliko dela z obravnavanjem starih in novih najemniških pogodb.«
Kakšne načrte imate za bližnjo prihodnost?
»Prav gotovo bomo morali kmalu urediti gmajne tudi z ekološkega vidika in zato že pritiskamo na pristojne organe. Morda pride ponekod v p°' štev tudi pogozdovanje kakega ze' mljišča ter ureditev gozdnih poti za gasilce.«
Kakšne koristi imajo občani od jusarskih zemljišč?
»Korist je že v vsem tem, o čemer sem doslej govoril, pa tudi v vsakoletnem sekanju drv za kurjavo.«
Koliko hektarjev premorejo pr°' seška jusarska zemljišča?
»Površina zemljišč obsega približno 60 hektarjev na ozemlju tržaške občine in drugih 60 na ozemlju zgoniške. Največja gmajna, ki jo imenujemo Gadnja griža, je velika kar 37 hektarjev in se razprostira približno od ceste, ki pelje iz Devinščine na proseško postajo, pa tja do ceste, ki pelje s Proseka v Briščike.«
Se jusarska zemljišča lahko prodajajo?
»Prodajajo se lahko, toda le v redkih primerih in s posebnim deželnim dovoljenjem.«
TANJA UKMAR
Na četrtkovem sestanku na Opčinah
Odložili izvolitev predsednika rajonskega sveta za Vzhodni Kras
V četrtek se je na Opčinah sestal vzhodnokraški rajonski svet. Dnevni red sestanka je obsegal dve točki, in sicer umestitev novoizvoljenih rajonskih svetovalcev ter izvolitev predsednika in podpredsednika rajonsketra sveta.	3
Začeli so z umestitvijo novoizvoljenih in sprejeli odstop dosedanje predsednice Anamarije Kalc, ki je bila izvoljena v občinski svet. Nato bi predstavniki morali izvoliti novega predsednika rajonskega sveta, vendar do izvolitve ni prišlo, ker je Krščanska demokracija predstavila resolucijo, s katero je zahtevala odložitev izvolitve, dokler ne pride do zaključka pogajanj v občinskem in pokrajinskem svetu. Proti resoluciji so glasovali predstavniki KPI in MSI, vse ostale stranke pa so resolucijo podprle.
Predstavniki KPI in MSI so izjavili, da so odločno proti lotizaciji rajonskega sveta, saj bi moral ta organ ohraniti svojo avtonomijo, ne glede na razvoj položaja na Občini oziroma na Pokrajini.
Vprašanje svetovalcev KPI tržaškemu županu o železarni
Tržaški občinski svetovalci KPI Maurizio Pessato, Giorgio Apostoli in Do-menico Costa so naslovili na župana vprašanje v zvezi s težkim položajem, v katerem se je znašla škedenjska železarna AIT po odločitvi zavoda IRI in ministra za državne udeležbe, da se proda na dražbi nekaj obratov družbe Finsider, med katerimi je tudi škedenjska železarna.
Omenjeni komunistični občinski svetovalci v svojem dokumentu najprej ugotavljajo, da dogodek ponovno odpira vprašanje državnih udeležb v tržaški pokrajini, in trdijo, da so za neugodni razvoj dogodkov v prvi vrsti odgovorne politične sile, ki sestavljajo vladna zavezništva na vsedržavni in krajevni ravni. Te sile naj bi se v zadnjih časih v resnici ne zavzemale za preporod tržaškega gospodarstva, marveč naj bi širile po tovarnah in izven njih prepričanje, da ni mogoče ničesar ukreniti.
Izhajajoč iz teh ugotovitev Pessato, Apostoli in Costa vprašujejo tržaškega župana in občinski odbor, kaj nameravata ukreniti, da bi sporazumno z vsemi ostalimi zainteresiranimi krajevnimi upravami prispevala k zagotovitvi proizvodne bodočnosti škedenjske železarne, da bi se odprla razvojna perspektiva, ki bi omogočila razvoj industrijskih dejavnosti na Tržaškem, in da bi ukrenili vse, kar je potrebno za takšen industrijski razvoj.
Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni
Priznanji našima kmetovalcema
Na 26. mednarodnem kmetijsko-ži-vilskem sejmu v Gornji Radgoni je bil v sredo, 24. t. m., dan zadružnikov, na katerem je Zadružna zveza Slovenije podelila priznanja posameznikom in organizacijam za njihov prispevek k razvoju zadružništva in kmetijstva na Slovenskem.
Med nagrajenci sta bila tudi kmetovalca s Tržaškega Anton Petaros, ki stanuje v Gročani, in Drago Starc s Proseka. Oba sta znana kmetovalca in zadružna delavca.
Anton Petaros iz Gročane se pretežno ukvarja z živinorejo, ob nelahkem delu na svoji kmetiji pa se Petaros aktivno udejstvuje v raznih kmečkih organizacijah in zadrugah. Med drugim je član in odbornik Kmečke zveze in odbornik Kraške mlekarne, bil je tudi odbornik Združenja rejcev. Ko smo ga poklicali po tele fenu in mu čestitali, se je Anton Petaros nekoliko potožil nad usodo živinoreje v Gročani. Dejal je, da mladi zapuščajo kmetije in živino. Pogoji niso najboljši, dela je veliko, zaslužek pa ne poplača truda. Posamezne kmetije redijo premajhno število krav mlekaric in junic, saj je zemlja preveč razparceli-rana, da tudi krme ni dovolj. Živinoreja postane donosen posel, ko lahko na eni sami kmetiji redijo več kot .20 krav, tega pa gročanski živinorejci ne zmorejo. Petaros in drugi starejši kmetje vztrajajo, njihovi otroci pa si poiščejo druge službe.
Drago Starc s Proseka je kmet-cvetličar. Na Proseku je ustvaril zgledno in sodobno kmetijo, prednost pa je dal cvetličarstvu. Tudi on je bil
Anton Petaros
zelo aktiven v kmečkih organizacijah in zadrugah. Bil je dolgoletni predsednik in ustanovitelj Cvetličarske zadruge na Proseku, aktivni član Kmečke zveze in raznih drugih zadrug. Na žalost je Draga Starca prizadela bolezen in mu onemogočila, da bi nadaljeval s svojim delom v korist kmetijstva na Tržaškem. Kljub temu pa se še vedno zanima za razvoj in seveda probleme svojega kmetijskega obrata, ki ga sedaj vodita žena Mara in sin Miran. Ob tem spremlja delo tistih kmečkih organizacij in zadrug, za katere je žrtvoval velik del svoje-
Drago Starc
ga prostega (morda je ta beseda za kmetovalca neprimerna) časa in vlj' nje vložil svoj trud in svojo sposob' nost. Tudi njemu gredo naše iskrene čestitke.
Naj ob zaključku članka zapišem0, da pomenita priznanji Zadružne zveze Slovenije slovenskima kmetoma Tržaškega tudi spodbudo vsemu na šemu kmetijstvu in priznanje vsem tistim kmetovalcem, ki so se r.na spoprijeti z najrazličnejšimi težavam in uveljaviti to — na Tržaškem s preveč zanemarjeno — gospodarsk dejavnost.
Konec prihodnjega tedna na Kolonkovcu
. Praznik solate slavi prvi jubilej
Na Kolonkovcu se s kmetijstvom preživlja približno 30 družin, še cela vrsta pa je takih, ki se z njim ukvarja samo v prostem času. Kmetijska panoga, značilna za ta del predmestja, je vrtnarstvo. Na zemljiščih, ki so jim razlaščanja zadnjih desetih let še prizanesla, gojijo predvsem povrtnino, med katero seveda »kraljuje« solata.
Prav zato ni nič čudnega, če so odborniki PD Kolonko-vec na prvi seji novoustanovljenega društva pomislili, da bi za ta predel Praznik solate lahko postal značilen dogodek, s katerim bi ovrednotili glavno in za mnoge življenjsko pomembno dejavnost. Od tedaj je minilo že dobrih deset let in Praznik solate se je medtem razvil v pravo tradicijo, ki združuje interese večine prebivalcev Kolonkovca. Ta praznični trenutek pa se ne omejuje na golo družabno priložnost: od vsega začetka so ga organizatorji (odborniki in člani PD Kolonkovec, ob njih pa skupina kolonkovških vrtnarjev) združili z veliko resnejšo konstanto. Ni naključje, da je bilo leta 1978 ustanovljeno društvo in da je bil takrat tudi prvi Praznik solate: dovolj je, da pomislimo na številna razlaščanja, na drastično krčenje obdelovalne zemlje, ki je je sedaj ostala le pičla polovica. Na rodovitnih zemljiščih so začeli graditi nove stanovanjske bloke. Poseg je znatno okrnil značilno in nekdaj široko razvito kmetijsko dejavnost in ji bistveno onemogočil nadaljnji razvoj. Praznik solate je torej nastal tudi kot nekakšen protest proti temu
poseganju, obenem pa ima tudi namen skupinskega obujanja kmetijske dejavnosti in seveda tudi zabave.
O Prazniku solate smo se pogovorili z Josipom, Stančičem, dolgoletnim predsednikom PD Kolonkovec, ter z Alojzom Debelisom in Justom Karišem, ki sta v prvi vrsti vrtnarja in aktivna člana tamkajšnjega društva. Debeliš, ki je med drugim podpredsednik Kmečke zveze, nam je tudi podrobneje orisal sedanjo kmetijsko problematiko na Kolonkovcu. Položaj je namreč precej nejasen: regulacijski načrt še vedno upošteva možnost gradnje na tem območju, v kratkem pa naj bi spet prišlo do razlastitve za gradnjo novega poštnega centra, kar ponovno postavlja v dvom perspektivno in smotrno razvijanje vrtnarstva.
Praznik solate, ki bo v soboto, 3., in nedeljo, 4. septembra, prireja PD Kolonkovec, levji delež truda pa prevzemajo tudi kolonkovški vrtnarji. Poleg plesa in zabave je namreč duša tega praznika vsakoletno tekmovanje v sajenju solate, katerega se lahko udeleži vsak, ki se za to čuti sposoben. Tekmovanje je seveda razdeljeno v tri skupine: v sajenju solate se ločeno pomerijo moški, ženske in otroci, in sicer vsako leto na drugem vrtu. Prvi, ki je to svojevrstno tekmovalno srečanje gostil na svojem vrtu, je bil prav Just Kariš, eden od naših sogovornikov. Že desetič zapovrstjo pa bo v okviru praznika na Kolonkovcu tudi razstava najlepših primerkov solate, ki jo bodo kot ponavadi prispevali tamkajšnji kmetovalci, (dam)
Poziv Mladinske sekcije SSk
Podpisi za boljši slovenski jutri
Prejeli smo in objavljamo:
Primer Janša, kot so ga poimenovali — kaj nam to pravzaprav pomeni, koliko se je uzavestil v nas "zamejce", v kolikšni meri smo pripravljeni tudi v tem primeru živeti enotni slovenski kulturni prostor? O procesu proti slovenski četverki v Ljubljani je bilo že marsikaj napisanega, a tokrat ni ostalo le pri tem. Tokrat se Slovenci v osrednji Sloveniji niso ustavili v puhlem besedičenju, temveč so enotno in množično privreli na ulice in sicer mirno, a dostojanstveno in odločno dokazali, da sta slovenstvo in demokracija vrednoti, ki se jima ne nameravajo odpovedati, kot se sploh ni več mogoče odreči doslednemu in polnemu spoštovanju vseh človekovih pravic.
Kako in v kolikšni meri smo jim Slovenci v Italiji pritrdili? Nekaj društev, organizacij in skupin je res pristopilo in podprlo delo Odbora za varstvo človekovih pravic, a množičnega opredeljevanja pri nas le ni bilo. Ostali smo nekako ob robu dogajanj, kot
da bi se nas vse skupaj ne tikalo, da bi nas ne zanimalo, kakšna uS°, se piše Slovencem onkraj meje. M dinska sekcija Slovenske skupn0 ^ zato poziva vse Slovence v Italiji, imenu Enotnega slovenskega kul ^ nega prostora s svojim podpisom P° prejo delo Odbora za varstvo ^^ovenja vih pravic in s tem nova prizadeva za boljši slovenski jutri.	^cji
V ta namen Mladinska sekcija predlaga, naj bi akcijo zbiranja P0.^ sov vodil odbor, ki bi ga sestaV. nj politično in idejno različno usrn,er^jn-posamezniki in organizacije. ^ a ska sekcija SSk pa bo že takoj s ,g. začela zbirati podpise, in sicer v n
Ijo, 28. avgusta, na Našem pr/
azniku 'j
Trnovci, ob sredah in četrtkih o do 20. ure na sedežu SSk v T Machiavelli 22), vsak dan pa v U
TB,SiS
20)
knjigarni v Trstu (Ul. sv. ^rančl^orici in v Katoliški knjigarni v (Travnik 25).
MLADINSKA SEKCIJA SS
primorski dnevnik — 27. avgusta 1988
tržaški dnevnik □ stran 5
Po ugotovitvi, da je bil lisjak v Trebčah stekel
KZE svetuje previdnost in pozornost da bi preprečili širjenje stekline
I °tein ko je Zavod za živalsko profi-> v 0 7 Padovi ugotovil, da je bil lis-st k k* 80 9a na®l* v soboto v Trebčah, ^ sel, je Tržaška krajevna zdravstve-enota izdala tiskovno sporočilo, s a erim vabi vse prebivalce tržaške Pokrajine, naj se držijo določil, ki jih Pfedvideva pravilnik živinozdravniške Policije v primerih, ko se pojavi stek-0^,KZE opozarja, da se človek lahko uzi z boleznijo, če pride v posreden 1 neposreden stik s steklo živaljo: če Fa t ^olna žival ugrizne ali opraska, ^ hko pa tudi, če se dotakne njene sli-i	ki najbolj pogosto prenaša-
0 bolezen, so lisice, psi, mačke, glo-a ci in seveda vse živali, ki so jih ^Sriznile okužene živali. Za pospeše-nje bolezni so zelo nevarne pote-PUske živali, zato KZE vabi vse lastni-Iie domačih živali, naj jih ne zapuščajo j,, cesb in naj ne puščajo hrane v kra-cj ' kiGr to ni dovoljeno. KZE opozarja, se človek mora cepiti vsakič, ko ni Pano, ali je bila žival, ki ga je ranila, Zaš"*^3 ^PP^J611!8 zagotavlja dovoljšno
Živinozdravnik Riccardo Floreancig a® je vsekakor zagotovil, da ni veli-8 nevarnosti, da bi se s steklino oku-r ' tudi ljudje. »Domače živali bi mola f vse cepljene, saj so jih njihovi s niki — p0 določilu KZE — morali CePiti do 31 julija.«
Nevarnost bi moralo zmanjšati tudi ^njstvo, da so lovski čuvaji v zadnjem, P strožje nadzorovali gozdne živali, sJ»Je sežanska občinska sanitarna ba že pred tedni sporočila, da so Usinjenem ozemlju našli več steklih navv ^am° v avgustu so jih namreč k j 1 kar deset. Nevarnost okužbe naj lastPrePrečil° tudi strožje nadziranje
Steklega lisjaka so, kot rečeno, našli v soboto popoldne v Trebčah, blizu hiše družine Canziani, ki stoji na samem, 50 metrov od ceste. Dorina Canziani je po kosilu, okrog 14. ure, šla krmit kokoši v kurnik, ki stoji onkraj vrtne ograje. Medtem ko je trosila krmo, pa je nenadoma zagledala lepega, mladega in košatega lisjaka, ki je ležal za kurnikom in težko sopihal. Canzianijeva se je ob pogledu na žival
pošteno ustrašila in takoj stekla v hišo, da bi telefonsko obvestila lovskega čuvaja Carla Furlana, ki živi v Trebčah. Furlan, ki je član Pokrajinskega odbora za lov in strokovnjak za kopitarje, je za vsak primer vzel s seboj puško, ko je dospel h Canzianije-vim pa je bil lisjak že mrtev. Lisjakovo truplo so isti dan poslali v Padovo, v sredo pa je bil znan rezultat analiz: žival je bila stekla. (B. G.)
Sinoči z zaključno prireditvijo
V Boljuncu se je končal tabor mladih raziskovalcev
KD « F. PREŠEREN -
BOLJUNEC -gg
Z včerajšnjim večerom se je končal mladinski raziskovalni tabor Boljunec '88, ki ga je že drugič priredilo KD France Prešeren iz Boljunca. Na zaključnem večeru, ki je potekal na sedežu tabora v boljunskem občinskem vrtcu, so mladi raziskovalci in mentorji predstavili staršem, prijateljem in znancem rezultate petdnevnega raziskovalnega in terenskega dela. Zvrstila so se poročila posameznih delovnih skupin.
Naravoslovna skupina, ki sta jo vodila biologinja Damiana Ota in študent Peter Volk, je z raziskovanjem odkrila značilnosti živalskega sveta in rastlinstva Doline Glinščice in njene neposredne okolice. Pod mentorstvom prof. Lučke Abram je skupina mladink navezala stike z vaščani, ki so jim bili bogat vir izvirnih podatkov. Mladinke so anketirale skupine krajanov različne starosti, da bi ugotovile izvor domačih krajevnih imen, skrite zanimivosti Doline Glinščice ter kakšen odnos imajo mlajši in starejši rodovi do naravnega bogastva domačega kraja. Zbrano gradivo in posnetke so člani raziskovalne skupine zapisali v boljunskem narečju. Kemijska skupina, ki jo je vodila prof. Zorka Danieli, je
letos preučevala barvila rastlin in opazovala, kako se barvila spreminjajo v različnih razstopinah. Za analizo vzorcev so se raziskovalci posluževali instrumentov in pripomočkov, ki jim jih je dala na razpolago srednja šola Simon Gregorčič iz Doline. Deževno vreme je preprečilo, da bi najštevilnejša hidrogeološka skupina izpeljala raziskovalno delo, ki si ga je zastavila na začetku. Ker ni bilo mogoče meriti rečnih virov, sta prof. Stojan Sancin in Boris Žerjal peljala skupino na ogled izvirov in na krajše sprehode po rečni dolini.
Poročila delovnih skupin so dopolnili diapozitivi, slike in video posnetki. Na televizijskem ekranu je stekla kaseta o življenju na taboru. Video kaseto so s pomočjo prof. Borisa Zuljana pripravili mladinci, ki so posneli udeležence tabora med vsakodnevnim raziskovalnim delom in v trenutkih razvedrila. Tako so si gostje včerajšnje zaključne prireditve lahko ogledali, kako so mladi raziskovalci v ponedeljek in torek zvečer prepevali v družbi Igorja Malalana in Marka Ferija, ki sta mladim pomagala sestaviti himno tabora Boljunec '88, in kako so mladinci v četrtek zvečer navdušeno sledili nastopu mladinske glasbene skupine The hard knobs", ki jo sestavlajo Aleksij Jercog, Peter Jankovič, Niko Tul, Edvard Žerjal in tonski tehnik Igor Coretti.
Zadnji večer tabora Boljunec '88, ki je tudi letos zelo dobro uspel, se je zaključil z družabnostjo in z nastopom kabaretista Andra Merkuja. Mladinci so se nato, po petih dneh prijetnega skupinskega dogajanja, vrnili domov polni lepih vtisov in za eno izkušnjo bogatejši.
BARBARA BONETA
je	psov, ki so dolžni imeti svo-
čnj^e aa vrvici in jim nadeti nagob-pr e' kdor ne upošteva tega novega mor 1 3 živinozdravniške policije, cer r ^a^ati precej slano globo, in si-pri ^	ir' visoka globa je v teh
®erih povsem upravičena, saj samo s evidnost vseh, ki imajo živali in ki radi podajo v naravo, lahko prepre-1 sirjenje okužbe.
^ rraši pokrajini že štiri leta niso t(^aziii steklih živali, vendar so pojav
u rat Pričakovali — nam je povedal koord;
N vaje
°rdinator nadzorne službe lovskih s. Vaiev in podpredsednik Pokrajin-s ella odbora za lov Piero Petruzzi — Dr'V, • 62611 ne Pozna rneja. Steklina itli ( 3 Sikirij8- »potuje« pa z žival-
50 kilo"
(vsako leto napreduje za približno
sk -rnetrov), tako da je že »osvojila« oraj vso vzhodno Evropo. Zemljepis-kP 0mei8vati bolezen pa je zelo težko, li V** ®09°8e kontrolirati divjih živa-(jjv. a človeka so na splošno bolj kot nia”t Z'va^ nevarne navadne domače jo ClCe' z*asti vaške mačke, ki se podi-P° poljih in gozdovih in se nato
liurt a^° vNomove' kjer pridejo v stik z c .^i' Če so druge domače živali cen l6116 proti steklini, pa za mačke gred V ni obv8Zna- Za ljudi- ki radi jjj 0 v naravo velja vsekakor nasvet, če 113111 ^a ie bal Petruzzi: najbolje je, la}YZ3memo s seboj palico, s katero se Bol ° obranimo napadalnih živali, se 113 ^5aca J8 lahko zelo nevarna, ker Pribl Z3 raziiko °d zdrave živali -nj lza človeku. Bolezen spremeni v st °, boiemanje okolja in obnašanje: rabu- da jo človek hoče napasti, se 2azene vanj.
V poletnem središču na Opčinah
Pesem, igra in zabava tudi za konec
Sproščeno in prijetno se je včeraj popoldne v Prosvetnem domu na Opčinah zaključilo poletno središče, ki se ga je udeležilo več kot 90 otrok, med njimi tudi prizadeti. Za njih so skrbele vzgojiteljice in koordinatorke središča, ekonom in seveda predstavnice Sklada Mitja Čuk, ki je bil organizator te pobude ob pomoči staršev, ki so svoje otroke zaupali središču in so včeraj navdušeno sledili programu, ki so ga njihovi otroci pripravili v tako kratkem času.
Program, ki so ga izvedli otroci, razdeljeni v tri starostne skupine, si je ob pomoči vzgojiteljic zamislila pedagoginja prof. Milena Nograšek. V njem so udeleženci poletnega središča prikazali, kar so se med zabavo, igro, petjem in še marsičem veselim naučili. Če so se starši ob tem razveselili in ponosno gledali svoje male pevce, igralce, glasbenike, pa so se najbolj zabavali prav mali izvajalci.
Kaj vse so predstavili, kaj so nam prikazali? Skupina najmlajših je začela z Ringa-rajem, nato s pesmico o pajacku Keric-Kracu, nadaljevala z igrico »Zvončki in boben« ter z dvema pesmicama o živalih. Malčke so z orf-inštru-menti spremljali nekoliko starejši udeleženci središča.
Sledil je nastop druge skupine žabic in račk, ki so plesale okoli mlak in pokazale, kaj počenjajo žabe zjutraj, opoldne in zvečer. Ko so se žabe skrile pred štorkljo, je bilo na odru tako veselo in razposajeno, kot le kdaj.
Zadnji del programa je bil v rokah »najstarejših« udeležencev središča, ki so se predstavili z veselo koračnico, nato z inštrumenti, ki so jih sami pripravili, in nazadnje še z veselim potovanjem v pravljično deželo Balalaj. S to veselo pesmijo in igrico so otroci potrdili prijateljstvo, ki jih druži in se polni lepih spominov poslovili od središča, svojih vzgojiteljev in od vseh, ki so omogočili, da je letovanje lepo uspelo. To so: KD Tabor in ŠD Polet, Hranilnica in posojilnica na Opčinah, radijske postaje, gospa Valerija in zadružna gostilna. Zahvala je šla tudi našemu dnevniku.
Pred začetkom programa, ki ga je napovedovala koordinatorka Marija Puntar, je v imenu Sklada Mitja Čuk povedala nekaj besed tajnica Stanka Čuk. »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je tudi letošnje poletno središče uspešno zaključilo, v zadovoljstvo otrok, staršev, pa tudi nas organizatorjev. Dosegli smo tako enega od naših ciljev, ki želi zagotoviti otrokom v poletnem času varen prostor, kjer se lahko ob nadzorstvu vzgojiteljic in spremljevalk nemoteno sprostijo, naigrajo in se tudi marsikaj koristnega naučijo.«
Omenila je dve pobudi, ki jih ima Sklad v programu. Tako namerava vzeti v najem zemljišče v bližini Prosvetnega doma, na katerem bi uredili večnamenski prostor, ki bi ga primerno opremili za razne igre in dejavnosti na prostem. V kratkem namerava vodstvo Sklada v svojem sedežu odpreti tudi vzgojno-zaposlitveni center, ki bi omogočil bolj temeljito delo v korist prizadetih otrok.
»Organizacija poletnega središča, kot tudi naše nove zamisli in dejavnosti terjajo seveda finančna sredstva, pa tudi nesebično delo vseh, ki že delajo pri Skladu ali nam kakorkoli pomagajo. Računamo na pomoč in razumevanje vseh. Najlepša zahvala za naš trud in delo pa sta nam bila in nam še bosta zadovoljstvo staršev in veselje otrok, ki so preživeli z nami košček lepih in brezskrbnih počitnic.«
Loterija, ki so jo otroci sami pripravili in bogata zakuska, ki so jo pripravile mamice ter razstava risb in ročnih del so zaključile poletno središče. (N. L.)
Tržaški urad za informacije KZE uspešno prestal preizkusno dobo
t6iej^rad za informacije tržaške Krajevne zdravstvene enote, ki odgovarja na Preielt10 številko 573012, je od svoje ustanovitve (8. marca letos) do danes Poslnž i	telefonskih pozivov. V povprečju se je torej te telefonske službe
sp0rnZl, kakih 20 ljudi na dan. Podatke je zbrala KZE in jih v tiskovnem uu posredovala vsem javnim občilom.
kiriali mGn^eni urad so odprli pred petimi meseci. Sprva je šlo le za poskus, kaj Ustan ^3 Se le Izkazalo, da je takšna služba še kako potrebna. KZE je hotela z ip ta),0Vltvd0 urada nuditi porabnikom podatke o delovanju zdravstvene službe o vzpostaviti dialog s porabnikom-pacientom. nejje ■ °fr l8 v teh petih mesecih zavrtel številko 573012, je lahko dobil najrazlič-hih nr Ki0rmacde 0 zapletenem delovanju KZE, pa tudi o splošnejših zdravstve-ga jg _ nuli- Urad je odprt ob delavnikih od 8.30 do 12.30. Po prvih uspehih, ki razširii 0Z1Ve*a tovrstna služba kaže, da se bo urad za informacije v bodoče q, !n da se bo število telefonskih klicev v kratkem podvojilo. laborflt Catd so najpogosteje želeli izvedeti za urnike radioloških inštitutov in čila udjev ter pojasnila o pristojnostih bivših krajevnih uradov SAUB (povra-
urano • VNdelek za higieno in ekologijo pri KZE (cepljenja, nadzorstvo nad tildi Dna aianje zdravstvenih knjižic, zdravniška potrdila ipd.). Urad je nudil
2a,?-3tk8 o delovanju KZE v drugih italijanskih deležah. točne infmanR za to novo informativno službo dokazuje, da občani potrebujejo Za zrlrarU0rmaciie' ki jih je mogoče dobiti po telefonu. Ta ugotovitev ne velja le Prestal Vs*'vo- ampak za vsa področja javne uprave. Da je urad KZE z odliko hizaeij P°skusno obdobje, dokazujejo e številne pohvale sindikatov, raznih orga-' Pa tudi samih občanov.
Neuspela goljufija v Tržaški hranilnici
S ponarejeno hranilno knjižico sta 28-letna Radojka Babič s Krka in 38-letna Slavica Bajič iz Pulja hoteli dvigniti v Tržaški hranilnici 19 milijonov lir. Direktor bančnega zavoda pa je takoj zavohal goljufijo in poklical agente letečega oddelka, ki so ženski odvedli v zapor. Obtoženi sta sodelovanja pri poskusu goljufije in uporabe ponarejenih listin. Po njunem pričevanju ju je v kaznivo dejanje napeljal moški, ki ga zaenkrat še niso izsledili. To naj bi bil Tržačan srednjih let, od katerega sta dobili bančno knjižico.
Dogodek se je pripetil v četrtek okrog poldne v agenciji Tržaške hranilnice v Ulici Valmaura 71. Ženski sta izročili blagajniku hranilno knjižico na prinositelja in rekli, da želita dvigniti vso naloženo vsoto — 19 milijonov lir. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da je knjižica ponarejena. O zadevi je bil obveščen ravnatelj hranilnice Da-rio Zudenigo, ki je takoj zavrtel številko 113. Čez nekaj minut so v banko vstopili policisti in odvedli Jugoslo-
vanki najprej na kvesturo, kjer so ju zaslišali, od tam pa v zapor.
Slavica Bajič je preiskovalcem priznala, da ji je hranilno knjižico izročil njen prijatelj. Ker ga še iščejo, policisti niso hoteli izdati njegovega imena. V četrtek so ga iskali ves dan, a za njim so se izgubili vsi sledovi. Osumljenec je Tržačan in ima stalno bivališče v našem mestu, že več mesecev pa je stanoval pri Bajičevi v Pulju. Kot kaže, gre za trgovca, ki je bil že obsojen zaradi prisvajanja tuje lastnine in namernega stečaja.
Povsem možno je, da je Tržačan povsem načrtno pripravil "podvig", tako da je ponaredil knjižico in nato prepričal ženski, da sta šli v tržaško banko. Sam je res pred kakim letom vložil na bančno knjižico 100 tisoč lir, letos pa je od te vsote ostalo le 10 tisoč lir. Temu izredno nizkemu "prihranku" pa je na bančni knjižici verjetno prav on s kompjuterjem dodal nekaj številk. Direktor pa je takoj opazil, da so številke nekoliko drugačne...
Sindikat FIOM-CGIL zaskrbljen zaradi krize podjetja IRET
Pokrajinsko vodstvo sindikata kovinarjev FIOM-CGIL je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi položaja, v katerem se je znašlo podjetje IRET. Sindikat ugotavlja, da je trenutno v dopolnilni blagajni 160 delavcev in uradnikov, kar znaša več kot dve tretjini vseh zaposlenih. Sindikat nadalje ugotavlja, da več kot poldrugo leto po dogodkih, zaradi katerih je IRET zabredel v krizo, še ni izdelan industrijski načrt, ki bi podjetju zagotovil produktivno bodočnost, kakor tudi še niso rešena številna vprašanja, povezana z novim statusom podjeta. Vodstvo podjetja pa naj bi medtem mimo vseh sindikalnih sporazumov zahtevalo izredno mobilnost za rešitev problema uslužbencev v dopolnilni blagajni.
Po mnenju sindikata FIOM-CGIL pristojne oblasti na splošno podcenjujejo krizo podjetja IRET. To velja zlasti za deželni odbor, ki se je obvezal, da bo konkretno posegel za rešitev tega vprašanja. Zaradi vsega tega je po mnenju sindikata FIOM-CGIL ne-. obhodno potrebno, da se skupno s sindikatoma FIM-CISL in UILM čim prej sestane s tovarniškim svetom in z njim razpravlja o nadaljnjih korakih.
KZ prireja izlet na vinski sejem v Ljubljano
Kmečka zveza prireja v sredo, 31. avgusta, enodnevni izlet na 34. vinski sejem v Ljubljani. Izletniki se bodo lahko udeležili organizirane pokušnje razstavljenih vin. Zbirališče in odhod bosta ob 9. uri pred kletjo Vina Kras v Sežani, potovanje pa z avtobusom.
Kdor se želi izleta udeležiti, naj se prijavi Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 362941, ob delavnikih od 8. do 14. ure.
t
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
Vladimir Rebula
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabre-žinsko cerkev.
Žalujoči: žena Neva, hči Marica, sin Renato, bratje Pepi, Silvio in Mauro z družinami ter drugo sorodstvo.
Nabrežina, Sesljan, Melbourne, 27. avgusta 1988
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Z mešanimi občutki in domotožjem
Obiskali so nas mnogi »novi« Avstralci
Poletje je tipičen čas dopustov in potovanj, mnogi se odpravimo od doma, nekateri pa prihajajo k nam. Med njimi so tudi tisti Tržačani ali prebivalci okoliških vasi, ki so v letih 1955/56 množično zapustili svoj dom in se selili v Avstralijo. Po tolikih letih je ta daljna dežela postala njihova druga domovina.
Vračajo se k nam že kot Avstralci, a še vedno polni spominov, domotožja in drugih mešanih občutkov, ki pač navdajajo vsakega zdomca, posebno če je tako daleč od svojega doma. Morda se jih še nikoli ni vrnilo v svoj rodni kraj toliko kot letos. Skoraj v vsaki vasi jih imajo v gosteh, največ pa jih je seveda v Trstu.
Med tistimi, ki so v domačem kraju preživeli kar precej časa, sta bila tudi Vili Ogorevc in Modesta Verk. Po trimesečnem bivanju pri sorodnikih sta se sinoči vrnila v svojo novo domovino. To, kar sta nam povedala, bo verjetno veljalo v glavnem za vse nove Avstralce. Toži se jim po domu, ne bi radi umrli v tujini, a se ne morejo več navaditi na Trst, tak kakršen je danes. Ne ustreza jim naš ritem življenja, pogrešajo prijatelje in znance, vse jim je čudno, tuje.
Le naša govorica jim milo zazveni v ušesih. Na šagrah, ki so jih pridno obiskovali, pa so jih navduševale naše pesmi in popevke. »To je drugič, ko sva prišla v Trst. Prvič sva bila leta 1971. Toda od tedaj se je tu pri vas marsikaj spremenilo. Vsi nekam hitite, nihče nima časa za miren razgovor, ulice se nama zdijo tako ozke, promet vrtoglav.«
Ko sta Vili in Modesta odhajala — bilo je to 18. marca 1955 — je bila še zima. Dan prej je močno snežilo in Modesta si je na tihem želela, da bi tako močno snežilo, da ne bi mogli odpotovati. Pa ni bilo tako. On, doma iz Opatije, ona pa Tržačanka, ki je živela v Rovtah, sta tedaj v Trstu zelo težko živela. Vili je bil brezposeln, preživljati sta morala tri otroke. »Delal sem prošnje na številne naslove, a
zaposlitve zame ni bilo. Ni mi preostalo drugega, kot da se odselimo. Slovo je bilo težko in tudi začetek v novi domovini ni bil lahek. Sam sem delal v tovarni Ford, žena se je zaposlila v tovarni za predelavo sadja.«
Počasi sta si opomogla, si odprla tudi trgovino in danes imata svojo hišo. Toda ne takšno leseno, sta nam pojasnila, pravo hišo iz opeke, kar pomeni, da sta se na družbeni lestvici precej visoko povzpela. Stanujeta v manjšem kraju v pokrajini Ouisland. Tam je veliko zelenja, ulice so široke, hiše so prav tako obdane z drevjem in vrtovi. Tu živi še več tržaških Slovencev, ki se pogosto srečujejo in imajo tudi svoje društvo. Radi poslušajo slovenske oddaje, ki so na programu radijskih postaj v Sydneyu in Melbournu.
Tu v Trstu sta si želela ogledati čim več. Vse sorodnike sta obiskala, vse ju je zanimalo, vse sta si želela vtisniti v spomin. Vilija je najbolj pretresel obisk v cerkvici v kraju Cargnaco v bližini Palmanove. Ta cerkvica ima posebno klet ali tempelj, kot ji pravijo, v kateri hranijo knjige. V te je starejši duhovnik zapisoval imena, rojstne podatke ter datum smrti mnogih italijanskih vojakov, ki so padli v Rusiji. Znanec mu je povedal, da je v tem templju našel podatke nekega svojega sorodnika. Tudi Vili je našel več imen prijateljev in daljnih sorodnikov, za katere niti družine niso vedele, kje in kdaj so umrli.
»Rada bi se vrnila sem domov, čeprav imava tam še sina in hčerko, ena hčerka nama je na žalost umrla. Rada bi, da bi najine kosti počivale v domači zemlji. In takšno domotožje obhaja vse nas, nove Avstralce. Morda bo res tako. Zaenkrat se vračava, vesela, da sva videla svoje, vesela, da sva zadihala domači zrak. V tretje gre rado, pravijo. Pa bova prišla še v tretje. Pozdravite vse Slovence in ne pozabite nas!«
NEVA LUKEŠ
Sporočilo SDGZ
Bencinski boni za podjetja
Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča svojim članom, da je pripravilo podrobna navodila za pridobivanje pravice do dodelitve bencinskih bonov. Vsa pojasnila bodo člani prejeli neposredno na tajništvu Združenja, za danes pa javljamo le skrčene osnovne podatke.
Pravico do dodelitve bonov imajo le podjetja in podjetniki, ki so vpisani v sezname pri Trgovinski zbornici tržaške pokrajine. Vsi tisti, ki opravljajo samostojne poklice, a so vpisani le v strokovne sezname (Albi professionali), kot so zdravniki, komercialisti, svetovalci, odvetniki itd., nimajo pravice do ugodnosti, ki jih predvideva zakon. Podjetniki si torej morajo priskrbeti potrdila o vpisu v zbornico. Pri obrtnikih in trgovskih potnikih ali svetovalcih je važno, da je v potrdilu vpisana ta njihova dejavnost. Predpisi Zbornice namreč določajo, da imata ti dve kategoriji podjetnikov, če nimajo uslužbencev, pravico do dvojne dodelitve bonov, in to kot fizične osebe in podjetniki, če imajo seveda dve vozili in če je v družini še druga oseba, ki ima vozniško dovoljenje. Podjetniki, ki imajo več vozil, vknjiže-nih na podjetje, in ki jih uporabljajo uslužbenci, lahko dobijo večjo količino bonov na podlagi posebnega ključa, ki je sestavljen na osnovi dejavnosti in števila uslužbencev. Uslužbenci, ki uporabljajo vozilo podjetja, ne izgubijo pravice do uporabljanja bonov kot fizične osebe za lastno vozilo. Podjetniki oz. uslužbenci bodo morali predložiti prošnji tudi fotokopijo vozniškega dovoljenja ter prometne knjižice.
Kot vidimo, so možnosti razdeljevanja bonov različne in zato svetujemo podjetnikom, naj se oglasijo v tajništvu Združenja, kjer bodo lahko dobili dokončne informacije o tem, kako sestaviti prošnje.
(ok)
_________gledališča_____________
GRAD SV. JUSTA
Napovedani glasbeni večer "Talent-scout - Voci nuove: Castrocaro Terme in tour" odpade iz tehničnih razlogov.
V četrtek, 1. septembra, bo na sporedu zaključni koncert ciklusa "Concerto al Castello 1988", na katerem bo nastopil Komorni orkester festivala iz Brescie in Bergama pod vodstvom Agostina Orizia. Izvajali bodo skladbe Haendla in Vivaldija.
MIRAMARSKI PARK
Luči in zvoki
Nocoj ob 21.00 in ob 22.15 program v italijanščini.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča, da posluje do konca avgusta s poletnim urnikom in sicer v sredo, 31. t. m., od 10. do 11. ure.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 27. avgusta 1988
MONIKA
Sonce vzide ob 6.20 in zatone ob 19.52 - Dolžina dneva 13.32 - Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 5.58.
Jutri, NEDELJA, 28. avgusta 1988
AVGUŠTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.13 najnižje -65 cm, ob 10.43 najvišje 53 cm, ob 16.37 najnižje -35 cm, ob 22.23 najvišje 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb raste, brezvetrje, vlaga 50-odstotna, nebo oblačno, morje , skoraj mirno, temperatura morja 23,2 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Daniel Pisanello, Ste-fano Comello, Marco Chersovani, Sara Poropat, Matteo Iles, Margherita Pivotti, Lorenzo Tropea, Anna Spadaro.
UMRLI SO: 67-letni Dario Ferretti, 67-letni Guido Debrilli, 44-letna Flora Bal-zano, 67-letna Assunta Cappelletti, 44-letni Bruno Marciano, 52-letna Adua Scarpellini.
OKLICI: tehnik Lorenzo Musini in učiteljica Marina Prelc, uradnik Luciano Bordin in uradnica Maria Tonello, finančni stražnik Giovanni Matichecchia in učiteljica Maria Giuseppa Cesare, bolničar Pietro Calogero in prodajalka Vivi-enne Angela Bassan, delavec Daniele Scherlich in gospodinja Susanna Dean-covich, mesar Igor Purič in učiteljica Ta-tiana Černivec, železničar Corrado Scamperle in v pričakovanju zaposlitve Arianna Sedmak, delavec Livio Forza in prodajalka Barbara Vigini, arhitekt Giovanni Panizon in uradnica Maria Giaco-metti, tehnik Fulvio Carboncini in bolničarka Rita Anselmi, finančni stražnik Ni-cola Giuseppe Latella in gospodinja Gio-vanna Sguillaci, finančni stražnik Antonio Pezzano in gospodinja Laura Anna Staffiero, podoficir Alessandro Conte in agentka javne varnosti Manuela Napoli, finančni stražnik Arturo D'Alena in uradnica Maria Palermo.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote,
27. avgusta 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik ob srečanju ljudskih noš v nedeljo, 11. septembra. Kdor se ga udeleži v noši, ima brezplačno vožnjo in kosilo. Za vpis in informacije telefonirati na št. 415797 ali 69297.
KD Kraški dom priredi 2., 3. in 4. septembra izlet na Dunaj. Cena izleta znaša 230.000 lir in vključuje avtobusni prevoz, vse gostinske in hotelske storitve ter vstopnine. Vpisuje Vesna Guštin, tel. 227124.
KD Rdeča zvezda organizira 23., 24. in 25. septembra izlet v Miinchen (Dachau in Oktoberfest). Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev je 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije: Roberto Kante - tel. 229432 v popoldanskih urah.
Državni poklicni zavod J. Stefan prireja od nedelje, 11. septembra, do vključno 13. septembra tradicionalni 3-dnevni izlet v Vzhodne Julijce po Slovenski transverzali od Vršiča do doline Vrata z vzponom na Prisojnik in Razor. Vpisovanje v tajništvu šole, Ul. S. Cilino 16 - tel. 568233, do vključno sobote, 3. septembra.
SPDT prireja v nedeljo, 11. septembra, avtobusni izlet v Karnijske Alpe. Planinci se bodo z avtobusom peljali do vasi Pierabec, nato pa se bodo mimo jezera Bordagdia in prelaza Giramondo podali še do jezera Volaia in do koče Tolazzi, kjer jih bo pričakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Izlet vodi Angelo Krmec. Pohitite z vpisom.
kino
ARISTON - 21.15 Domani accadra, It.
1988, r. Daniele Luchetti, i. Paolo Hen-del, Nanni Moretti.
EKCELSIOR II - 18.00, 21.45 Shoking Love, □.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Illusione mortale.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 L'ultimo imperatore, r. Bernardo Bertolucci.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Orrore in Bowery Street, srh., □.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Arsura bi-onda, porn., □
NAZIONALE IV - 17.00, 22.00 Omicidio allo specchio, srh., □.
PENICE - 17.30, 22.15 Zombi III, □.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 E.T. L’ex-traterrestre, fant.
MIGNON - 17.00, 22.15 Miracolo sull’ Ottava strada.
LJUDSKI VRT - 21.00 II nome della rosa, i. Sean Connery.
EDEN - 16.00, 22.10 D’estate le gonne volano, porn., □
VITTORIO VENETO - Zaprto.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Colors, krim., i. Sean Penn, Robert Duvall.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 La donna delle bestie, porn., □
Prepovedano mladini pod .14. letom □ -18. letom □ □
menjalnica
26.8.1988
Ameriški dolar............ 1372.—
Nemška marka ............... 740,50
Francoski frank........... 217.—
Holandski florint ........ 655.—
Belgijski frank........... 35.—
Funt šterling............. 2335.—
Irski šterling............ 1975.—
Danska krona.............. 190.—
Grška drahma ................. 8,75
Kanadski dolar ........... 1100.-
Japonski jen................... 9,50
Švicarski frank ............. 877,50
Avstrijski šiling.......... 105.—
Norveška krona ............ 200.—
Švedska krona.............. 213.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................ 10,50
Avstralski dolar .......... 1090. -
Debeli dinar................... 0,43
Drobni dinar................... 0,43
BČIKB
''"‘»i A-
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
V priredbi Društva slovenskih lovcev F-JK "Doberdob" tradicionalni
Lovski praznik
v ŠTEVERJANU
Spored:
danes, v soboto, 27. 8.: ob 17.30 srečanje lovskih delegacij; ob 18.30 otvoritev lovske in slikarske razstave; ob 20.00 ples z ansamblom Lojzeta Furlana
jutri, v nedeljo, 28. 8.: ob 17.00 odprtje razstave; ob 18.30 nastop Lovskega pevskega zbora iz Trbovelj in Lovskega pevskega zbora Doberdob; ob 20.00 ples z ansamblom Misel.
Delovali bodo dobro založeni kioski s tradicionalnim lovskim golažem in drugimi specialitetami.
Vabljeni!
Slovenska skupnost vabi na
NAŠ PRAZNIK
ki bo danes in jutri v Trnovci.
Današnji spored: ob 18. uri otvoritev; ob 19. uri nastop godbe na pihala iz Nabrežine; od 20. do 1. ure ples ob zvokih ansambla MI.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
razna obvestila
Občina Zgonik v zvezi z možnostjo začasne zaposlitve v šolskem letu 1988/89 objavlja naslednje tri razpise: 1. suplence učnega osebja v občinskih otroških vrtcih in pomožnega osebja v vrtcih in šolah, 2. dodelitev začasnega poklicnega naloga za spremljavo prizadetih otrok in 3. dodelitev začasnega poklicnega naloga animatorja/animatorke otrok v občinskih otroških vrtcih. Rok za predložitev prošenj zapade v soboto, 3. septembra.
_________prispevki______________
V	spomin na dragega brata Stanka Cesarja, ki je pred tremi meseci nenadoma umrl v daljni Avstraliji, darujeta sestri Danila Tavčar in Marija Fon 100.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Jelkinega očeta Čelesteja Daneua darujeta Nevja in Mauro 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
_________razstave_________________
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem par^Jj
je odprta razstava z naslovom NOVc MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA' Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava b° odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odbornis-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Vodstvo Društva slovenskih lovcev F-JK "Doberdob" sporoča, da se je pri Italijanski lovski federaciji v Trstu pričel LOVSKI TEČAJ. Če bi bilo zanimanje med slovensko mladino zadovoljivo, je vodstvo društva sklenilo, da bi priredilo na željo pripravnikov še dodatna izpopolnjevalna srečanja. Slovenski lovci imamo namreč razvito bogato lovsko kulturo, običaje in navade in prav je, da se tudi mladi lovci že na samem začetku seznanijo s pomenom in poslanstvom, ki ga je imel in ki ga ima lov pri nas. Za morebitne informacije lahko telefonirate ob urah kosila na št. 200173 - Nevo.
razne prireditve
Slovenska skupnost prireja danes, 27., in jutri, 28. avgusta, NAŠ PRAZNIK v Trnovci. Na sporedu kulturne točke in politični govori. Poskrbljeno za zabavo in ples. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Župnija sv. Jerneja na Opčinah vabi jutri, 28. t. m., na slovesno PRAZNOVANJE SVOJEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Na sporedu: ob 8.30 pritrko-vanje; ob 9.00 slovesna sv. maša in ob
20.00	glasbeni večer s skupino Gallus Consort.
Župnijska skupnost Mačkolje vabi jutri, 28. avgusta, ob 17. uri na PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Sodelovala bosta srebrno-mašnika g. Vončina iz Boljunca in g. Petrič s Planine. Po maši bo sledil blagoslov zunaj prenovljene cerkve in zvonika ter blagoslov avtomobilov. Sledilo bo bratsko srečanje v bližnji srenjski hiši.
Župnijska skupnost Barkovlje vabi jutri, 28. t. m., na slovesno PRAZNOVANJE SVOJEGA ZAVETNIKA SV. JERNEJA. Maša z ofrom bo ob 9. uri, po maši procesija.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je odprta razstava likovnih del, ki so jih pripravili tečajniki, ki so obiskovali letošnji slikarski tečaj v naravi pod vodstvom umetnika in pedagog3 Nina Perizija.
V Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - bodo nocoj ob 20.00 odprli razstavo likovnikov Ermanna Barovera in Carla Fontane.
__________mali oglasi
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci na št. 21.
OSMICO ima odprto Herman Škrlj v Sa-ležu št. 35. Toči belo vino in teran.
KOMPLETNO KUHINJSKO OPREMO oddam. Tel. 040/200426.
PRODAM knjige za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 772777 v večernih urah.
NOVA ALUMINIJASTA VRATA prodam, 2,03 m x 1,00 m. Tel. 281920.
PRODAM klavir v dobrem stanju za 1.000.000 lir ter knjige za učenje klavirja za začetnike. Tel. 774103.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškega ovčarja brez rodovnika. Tel. 229225.
PRODAM renault 4, letnik 1981. Tel' 228616.
PRODAM dvoje železnih vrat, 220 cm x 80 cm. Tel. 226619.
PRODAM stanovanje v drugem nadstropju, 55 kv. m, v Tržiču, Ul. Ferraris št. 3. Tel. 0481/45213.
IŠČEM v najem stanovanje v goriški pokrajini. Tel. 0481/45213.
IŠČEM knjige za 1. razred znanstvenega liceja. Telefonirati v večernih urah na št. 280633.
IZPOSODIM SI, iščem v najem ali Wdl kupim, če je cena zmerna, nerabljeno ali staro harmoniko z 80 - 120 basi. Te • 51853.
V REPNIČU se je izgubila mlada psičk pasme seter, belo-črne barve. Najdit® J je naprošen, da telefonira na št. 22929
S. R. L.
IMPORT - EXPORT
TRST
Ulica Ghega 2
Tel.: (040) 64535-64449
Telex: 460517 TECHNA '
Hines pleše v Cotton Clubu
Prikaz Francisa Forda Coppole slavnega newyorškega kluba, v katerem so se zbirali belci, da bi poslušali najboljše temnopolte jazz glasbenike in občudovali temnopolte plesalke, je tako zamikal igralca-plesalca Gregoryja Hinesa (na sliki), da je na avdiciji presenetil režiserja z nenapovedanim nastopom: skočil je na mizo in mu odplesal eno najzahtevnejših točk tip-tapa. Tako si je seveda zagotovil prisotnost v filmu, čeprav ne z zaželjeno vlogo Caba Callowaya. Srečnejši je bil Richard Gere, ki mu je Coppola zaupal glavno vlogo in res zavidljivo sodelovanje z debitantko Diano Lane.
Za vse ljubitelje jazza in zakajenega harlemskega ozračja bo Cotton Club odprt v ponedeljek ob 20.30 na RAI 1.
sobota 23.25 Canale 5 Family Life (dram.) sobota 0.15 RAI 3
Gli angeli con la faccia sporca (dram.) nedelja 20.30 Rete 4 Isadora (dram.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Cotton Club (dram.) ponedeljek 21.30 RAI 3 Gli insospettabili (dram.) torek 18.00 RAI 1 II traditore (dram.) sreda 20.30 Rete 4
La donna scimmia (kom.) sreda 22.20 Rete 4
Mamma Roma (dram.) četrtek 22.10 Rete 4 Lola (dram.) petek 20.30 RAI 1
La gatta sul tetto che scotta (dram.) petek 22.05 Rete 4
La signora omicidi (kom.)
glasba
nedelja 23.10 RAI 3
Rossinijeva opera L'italiana in Algeri ponedeljek 14.10 RAI 3
Maurizio Pollini izvaja Prokofjeva ponedeljek 21.45 RAI 2
D.O.C. - s Francom Battiatom torek 14.10 RAI 3
Arthur Rubinstein izvaja Čajkovskega petek 14.10 RAI 3
Zubin Mehta dirigira Carmina Burana petek 22.20 RAI 2
Verdijeva opera I due Foscari
šport
sobota 12.55 RAI 3 VN Belgije F1 - poskusne vožnje sobota 20.00 TV-Kp
Košarka: EP jr. - polfinale nedelja 14.00 RAI 1 in 14.30 TV-Kp Avtomobilizem F1 - VN Belgije nedelja 12.25, 13.45 in 14.55 RAI 3 nedelja 17.30 in 19.00 TV-Kp Motociklizem v Brnu nedelja 18.00 in 20.00 TV-Kp Košarka - EP jr.
od pon. do pet. 20.30 TV-Kp in 23.30 Italia 1 Tenis - turnir Flushing Meadotvs četrtek 21.30 Italia 1
Nogomet: Real Madrid-Milan
ali
sobota 12.05 RAI 1
Parisiana 25 in Dupondov portret (balet) od ned. do pet. 19.20 RAI 1
Venezia Činema 1988 (aktualno) četrtek 21.50 RAI 1
Izvolitev: Miss Italia ’88
■ Vj*	’
“I
JL
SEg
til
1-1
1"“ ll 2
lili
is
(O
’ 03 S!
“ “ E
- “ 2 ^ « S les r
oj o > a>
h— O. C0 H“
ID
:i|
vn
ll

‘•-.3
iliHd
l!4j#
m
ii




lil





V;:
p«i«=:


!!ll!!i!!l iliiiliiiiiiliiiHinililii
\	TEUVmaA	\
I RAt 1
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Poletni maraton: balet Parisiana 25 (2. del) in Portret Patricka Duponda (kor. Roland Petit, nastopajo Zizi Jeanmaire, Denys Ganio, Balet iz Marseilla)
1.3.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Moby Dick, la balena bianca (dram., ZDA 1956, r. John Huston, i. Gregory Pečk)
15.55	Risanki: L ispettore Gadget,
16.45	Favole europee
17.00	Športna sobota
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Nad.: Astuzia per astuzia
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film TV: Mi hai rovinato la vita (kom., ZDA 1987, r. David As-hwell, i. Paul Reiser)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: Avventura impossibile (vojni, ZDA 1942, r. Raoul Walsh, i. Errol Flynn, Ronald Reagan)
24.00	Dnevnik in vremenske razmere 0.10 Nanizanka: L ora del mistero
RAt 2________________________j
10.30	Glasbena oddaja: Festival v Permu (dir. D. Renzetti)
11.25	Film: II caso Ettore Grande (dram., It 1985, r. M. Malfatti in R. Tortora, i. G. Gleijeses)
13.00	Dnevnik
13.35	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Filmska oddaja: Video week-end
15.05	Variete: Patatrac - Speciale va-canze (vmes nanizanki)
16.00	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi (r. S. Korber, i. Sophie Carle, 4. del)
17.00	Film: La grande notte di Casanova (kom., ZDA 1954, r. Norman Z. McLeod, i. Bob Hope, Joan Fontaine)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Bert D'Angelo Superstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Detenuto in attesa di giu-dizio (dram., It. 1971, r. Nanni Loy, i. Alberto Sordi)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25	Glas. odd.: Top Summer '88
23.30	Dnevnik - zadnje športne vesti
RAt 3_________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
12.55	Avtomobilizem Fl: poskusne vožnje za VN Belgije (iz Spaja)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: bezbol, Koreja-Italija (prenos iz Riminija)
14.40	Variete: Helzapoppin
15.25	Film: Domini e cieli (dram., It. 1943, r. Francesco De Robertis)
16.45	Dok. oddaja: Speciale Schegge
17.10	Film: Marinai senza stelle (pust, It. 1943, r. F. De Robertis)
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dok. odd.: 20 let prej - Drobci
20.00	Zabavna oddaja: Spett. le Rai -Videolettere
20.30	Vatriete: Fantasmi (vodi Olivie-ro Beha, 1. del)
21.25	Dnevnik - večerne vesti
21.35	Nadaljevanka: II segno del co-mando (2. del)
22.20	Fantasmi (2. del)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Film: Gli angeli con la faccia sporca (dram., ZDA 1938, r. M. Curtiz, i. James Cagney)
RTV Ljubljana______________
17.05	Video strani
17.20	Otroška oddaja: Radovedni ta-ček - Vlak
17.30	Otr. odd.: Pamet je boljša kot žamet - Kdo preganja črve v lesu
17.35 Otroška nadaljevanka: Predigra življenja
18.05	Poletna noč in nadaljevanka Manhattan bo moj (pon.)
19.05	Risanka
19.14	Vremenska napoved
19.15	Video strani
19.22 TV okno
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
19.59 Aktualno: Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30 Film: Mednarodno letališče (ZDA 1985, r. Charles S. Dubin in Don Chaffey, i. Gil Gerard, Berlinda Tolbert, Pat Crowley 22.10 Dnevnik
22.25 Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj, Informativna oddaja za tujce in francoska rožnata nanizanka 1.25 Video strani
TV Koper
13.30 TVD Novice
13.40 Atletika: mednarodni miting v Zahodnem Berlinu (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.00	Rubrika o ženskem športu: Don-
na Kopertina (pon.)
18.30	Športna oddaja: Juke boxe jpon.)
19.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.30	TVD Stičišče
20.00	Košarka: evropsko prvenstvo ju-niores (polfinalna tekma, iz Sr-bobrana)
21.30	Tenis: turnir Roland Garros, Ivan Lendl-John McEnroe (pon.)
24.15 Športna oddaja: Juke box (pon.)
• o?	im as? |>O^TA IB	""""	""						J	
		::::::::	Ii;:::::::		-
CANALE 5____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 La grande lotteria, 10.30 Glitter
11.30	Kviz: Cest la vie
12.00	Nanizanki: Jennifer,
12.30	Hotel
13.30	Film: Via Margutta (kom., It.-Fr. 1960, r. M. Camerini, i. Antonella Lualdi, Gerard Blain)
15.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden (9. del)
17.30	Nadaljevanka: L'ere-dita dei Guldenburg (9. del)
18.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
18.50	Cantando can-tando
20.30	Variete: La corrida
22.50	Nanizanka: Helena
23.25	Film:	Family life
(dram., VB 1971, r. Ken Loach, i. Sandy Rat-cliff, Grace Cave)
1.30	Nanizanka: Spy Force
8.30	Nanizanka: II Santo
9.15	Film: Rita, la figlia americana (kom., It. 1965, r. Piero Vivarelli, i. Toto, Rita Pavone)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In
Časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Film: La cieca di Sor-rento (dram., It. 1952, r. Giacomo Gentilomo, i. Antonella Lualdi)
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Attenti a quei due
20.30	Film: Giorno maledet-to (vestern, ZDA 1955, r. John Sturges, • i. Spencer Tracy, Robert Ryan)
22.05	Film: Mirage (dram., ZDA 1965, r. Edward Dmytryk, i. Gregory Pečk, Walter Matthau) 0.10 Nanizanke: Petrocelli,
1.05	Vegas, 2.00 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin'-On
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Nanizanki: II principe delle stelle, 15.00 Hardcastle & McCor-mick
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, Dna sirenetta fra noi
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Športna oddaja: Superstar of Wrestling
21.30	Nanizanki: A-Team,
22.30	Troppo forte
23.00	Aktualno: Ai confini dello šport
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi,
1.35	Grudice di notte
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: La villa Bianca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Športna rubrika: Spee-dy
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Tv film: I capi (i. Charl-ton Heston, Keith Car-radine, 2. del)
22.30	Nad.:Latalpa
23.30	Nanizanka: Toma 0.30 Film: La notte dei ser-
penti (vestern, 1970, r.
Giulio Petroni, i. Luke Askew, Luigi Pistilli)
TELEFRIULI
14.30	Risanke
15.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due vote
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei
18.15	Nadaljevanka: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: Paolo e Frances-ca (dram., r. Raffaello Matarazzo, i. Odile Versois, Armando Francioli)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: II perduto amore
23.30	Dražba
24.00	Glasbena oddaja: kon-cert kvarteta Chilingi-ran
1.30	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
|
I

I RAI 1
9.50	Šport: kolesarstvo, svetovno prvenstvo (iz Renaixa)
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Šport: kolesarstvo, svetovno prvenstvo (iz Renaixa)
17.00	Nanizanka: Pika Nogavička
17.45	Nadaljevanka: Cronache marzia-
ne - I marziani (i. Rock Hudson, Gayle Hunnicutt, 3. in zadnji del)
19.20	Aktualno: Venezia Cinema 1988 (ured. Bruno Vespa)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Little Roma (r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fiore, Claudio Amendola, 4. del)
21.50	Glasbena oddaja: Discoring esta-te - Hit Parade tedna
22.40	Športna nedelja
24.00	Dnevnik in vreme
0.10 Šport: nogomet, finale mednarodnega turnirja Under 20
I RAI 2	~j
11.00	Film: I due orfanelli (kom., It. 1947, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini)
12.30	Aktualna oddaja: Bolj zdravi in lepši
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Športne vesti
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Šport: avtomobilizem Fl, VN Belgije (iz Spaja)
16.30	Glasbena oddaja: D.O.C.
17.00	Film: Le avventure di Don Gio-vanni (pust., ZDA 1949, r. Vincent Sherman, i. Errol Flynn, Vi-veca Lindfors)
18.50	Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar
19.35	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Film: II principio del domino - la vita in gioco (dram., ZDA 1976, r. Stanley Kramer, i. Gene Hac-kman, Candice Bergen)
22.10	Dnevnik - kratke vesti
22.25	Rubrika: Mixer
23.25	Inf. oddaja: Protestantizem
23.50	Glasbena oddaja: Milano suono
| RAI 3
12.25	Motociklizem: 250 ccm (iz Brna)
13.25	Dok.: Speciale Schegge
13.45	Motociklizem: 125 ccm (iz Brna)
14.00	Deželne vesti
14.40	Dok.: 20 let prej - Drobci
14.55	Motociklizem: 500 ccm (iz Brna)
16.00	Šport: bezbol, SP, Italija-Nikara-gua (iz Reggio Emilie)
16.30	Šport: vaterpolo, predolimpijski turnir (iz Palerma)
17.30	Glasb, odd.: Girofestival 1987
18.35	Aktualno: Spett.le RAI
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.30	Dokumentarec: Živi planet
21.30	Dok.: Le voci delFocculto
22.00	Dnevnik
22.15	Nan.: SanfEligio notte e giorno
23.05	Filmska rubrika
23.10	Opera: Lhtaliana in Algeri (Gio-acchino Rossini, pojejo Gunther von Kannen, Susan McLean, Doris Soffel, Simfonični orkester in zbor Radia iz Stuttgarta ter zbor iz Sofije, dir. Ralf Weikert)
RTV Ljubljana_________________
9.10	Video strani
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nadaljevanka: Oliver Twist (pon. 6. dela)
10.45	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (pon. 5. dela)
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Štirje kovači
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Video strani
16.00	Nadaljevanka: Šefi (Stewart Wo-ods, r. Jerry London, i. Charlton Heston, v 6 delih - 5. del)
16.50	Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini
17.30	Film: Wichita (ZDA 1955, r. Jac
ques Tourneur, i. Joel Mc Crea, Vera Miles, Lloyd Bridges)
18.50	Risanka 18.59 Vreme in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Večerni zvonovi (4. del)
21.10	Aktualno: Zdravo
22.40	Informativna oddaja za tujce
22.45	Video strani
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Kolesarstvo: SP (neposredni prenos iz Renaixa)
14.30	Avtomobilizem: Fl, VN Belgije (prenos iz Spaja)
16.30	Kolesarstvo (iz Renaixa)
17.30	Motociklizem: SP, VN Češkoslovaške (povzetki iz Brna)
18.00	Košarka: EP jr., tekma za 3. in 4. mesto (prenos iz Srbobrana)
19.00	Motociklizem: SP, VN Češkoslovaške (iz Brna)
20.00	Košarka: EP jr., tekma za 1. in 2. mesto (iž Srbobrana)
21.30	Kolesarstvo (povzetki)
23.00	TVD Vsedanes
23.10	Avtomobilizem: Fl, VN Belgije (povzetki)
Iht ':*|p Ji:: £* mm* H% Iti NP*	m mm	m!::::		i:::::	:::::	i:::!:!:	.
	H::::::	m::::				
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
8.45	Nanizanki: Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Film: Aspettami stase-ra (kom., ZDA 1951, r. Richard Šale, i. Betty Grable, Rory Calhoun)
11.30	Nanizanki: Helena,
12.00	Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: II bacio di mez-zanotte (glas., ZDA 1949, r. Norman Tau-rog, i. Mario Lanza, Kathryn Grayson)
16.10	Nanizanke: Lottery,
17.10	Orazio, 17.40 Glitter, 18.40 Love Boat
20.30	Nad.: Peccati
22.20	Nan.: Top Secret
23.20	Film: L anello di fuoco (krim., ZDA 1961, r. Andrew Stone, i. David Janssen, Joyce Taylor)
0.50 Nanizanki: Spy Force,
1.50	S.VV.A.T.
RETEOUATTRO
8.00	Aktualno: II mondo di domani
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Capitan Cina (pust., ZDA 1949, r. Le-
wis G. Poster, i. John Payne, Gayl Russell)
11.00 Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy Show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Mississipi
15.30	Film: L'avventuriera di Tangeri (kom., ZDA 1951, r. Norma Z. McLeod, i. Bob Hope, Hedy Lamarr)
17.30	Nan.: Masguerade,
18.30	Nero Wolfe
19.30	Nadaljevanka: La saga del Padrino (9. del)
20.30	Film: Isadora (dram., VB 1968, r. Karel Reisz, i. Vanessa Redgrave, James Fox)
22.35 Film: La vita privata di Henry Orient (kom., ZDA 1964, r. George Roy, i. Peter Sellers, Angela Lansburry)
0.40 Nanizanki: Petrocelli, 1.35 Vegas
ITALIA 1___________
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, II pianeta delle mille avventure, LJsola delle mille avventure
10.30 Nanizanke: Boomer,
11.00	Dimensione Alfa,
12.00	Legmen
12.55 Šport: Grand Prix
14.00	Film: L’eroe di Sparta (pust., ZDA 1962, r. Ru-dolph Mate, i. Diane Baker, Richard Egan)
16.00	Nanizanke:	Robin
Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 L uomo di Singapore,
18.00	Master
19.00	Risanke: Alvin show,
19.30	Telebugs, 20.00 Berenstain
20.30 Variete: Grand Hotel 22.20 Nanizanke: Sulle stra-de della Calinfornia,
23.30	Star Trek, 0.30 Ai confini della realta,
1.00	Taxi, 1.30 Tre cuo-ri in affitto
TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanka: I giorni del Padrino (2. del)
16.00	Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch
17.30	Nadaljevanka: Kenne-dy contro Hoffa (2. del)
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Gian Burrasca (kom., It. 1982, r. Pier Francesco Pingitore, i. Alvaro Vitah)
22.15 Film: Kriminal (pust., It. 1966, r. Umberto Lenzi, i. Gelnn Saxson, Helga Line)
0.15 Nanizanka: Switch
1.15	Film: Le manie di Mr. Winniger omicida ses-suale (srh., Šp. 1970, r. Jose Luis Madrid, i. Patricia Loran)
TELEFRIULI
12.45	Film: Paolo e Frances-ca (zgod., It. 1949, i. Odile Versois)
14.15	Koncert kvarteta Chi-lingerian_
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Festa barocca (5. del)
19.00	Športne vesti
19.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 arini
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: Lontano da dove (kom., It. 1983, i. Claudio Amendola, Stefa-nia Casini))
22.30	Nanizanka: II perduto amore
23.00	Športne vesti
23.30	Nanizanka:	Giallo
sera
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
Q>
I
O
'C:
o
a
£ c o.
"Š ni
Eiž §
aJ ~ Q> c <D (tj
ifl
Ul
iti*
š-lp
i|!£
■ll c 1
S^ -a ^ «2 § "
fe
UJ
&


....ur
~l ‘"is;-..........
iilirj
“
!r»
Tri ^...J
......J

'■'Ij
.....lil
in iisr


\ ITAkl 1 lAlll-4EVA TCl B\fff^Fl TJC	l
t i i	■ CiiniBiTf IfcUi'ii_________________________________]
RAl 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: L'ora di New York (kom., ZDA 1945, r. Vincente Minelli, i. Judy Garland, Robert Walker)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dokumentarec: Al di la delle colline
17.45	Risanka: Richie Rich
17.55	Film: La citta della paura (vestern, ZDA 1949, r. Sidney Lanfi-eld, i. Dick Powell, Janet Greer)
19.20	Aktualno: Venezia Cinema 1988 (vodi Bruno Vespa)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Cotton Club (dram., ZDA 1984, r. Francis Ford Coppola, i. Richard Gere, Gregory Hines)
22.35	Dnevnik
22.50	Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.10 Nadaljevanka: II mulino sul Po
RAl 2_________________________
12.10	Nadaljevanka: II delitto Notar-bartolo (r. Alberto Negrin, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere dell estate (ured. Bruno Modugno)
16.55	Film: Vento caldo di battaglia (vojni, Fr. 1962, r. Charles Bra-bant, i. Dany Carrell, Raymond Pellegrin)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Bert DAngelo Su-perstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: Speciale TG 2
21.00	Nanizanka: L.A.LAW. avvocati a Los Angeles
21.45	Glasbena oddaja: D.O.C. - poje Franco Battiato
22.25	Dnevnik - nocoj
22.40	Variete: Aperto per ferie
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Prima linea (vojni, ZDA 1956, r. Robert Aldrich, i. Jack Palance, Eddie Albert, Lee Mar-vin, Robert Strauss)
RAl 3__________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
13.40	Dokumentarna oddaja: Speciale Schegge
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: pianist Mauri-zio Pollini izvaja 3. Koncert v C-duru op. 26 Sergeja Prokofieva (Simi. orkester RAl iz Turina, dir. Herbert Halbert)
14.50	Šport: jahanje (iz Vicenze)
15.20	Šport: SP v bezbolu, Italija-Ja-ponska (iz Bologne)
15.50	Aktualna oddaja: Specialmente sul Tre
17.55	Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Se sei saggio ridi
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Gli insospettabili (krim., VB 1972, r. Joseph L. Mankie-wicz, i. Laurence Olivier, Michael Caine)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Športna rubrika: Prvaki
RTV Ljubljana_________________
16.35	Video strani
16.50	Aktualno: Naš utrip
17.05	Aktualna oddaja: Zrcalo tedna (pon.)
17.20	Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon.)
18.20	Otroška nanizanka: Radovedni Taček - Karta
18.35	Otroška nadaljevanka: Mala Nada
19.05	Risanka
19.14 Vreme in Tv Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Tretje nadstropje (ČSSR, r. K. Smyczek, i. J. Vacu-lik, A.J. Duchoslav, J. Potmišil, Lj. Krbova, J. Milova, 3. del)
21.10	Mozaik kratkega filma: Zlate medalje Los Angelesa (ZDA, r. Greg Bonann, Gay Hennessy)
22.15	Dnevnik
22.30	Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (3. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine, nato nanizanka Tudi takšni se rodijo (7. del)
1.30	Video strani
TV Koper______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box (pon.)
14.15	Kolesarstvo: svetovno prvenstvo (povzetki)
16.30	Športna oddaja: Juke box (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport
spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (iz New Yorka)
23.30	Kolesarstvo: SP (povzetki)
:
I
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče
10.30	Film: Lettere smarrite (kom., ZDA 1973, r. Gene Nelson, i. John Forsyte, Jane Powell)
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: La confessione
di Peter Reilly (dram., ZDA 1978, r. Tony Ric-hardson, i. Stefanie Po-wers)
17.10	Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.40 L'albe-ro delle mele, 18.10 I cingue del guinto piano, 18.40 Love Boat
20.30	Film: Meteor (fant., ZDA 1979, r. Ronald Neame, i. Sean Conne-ry, Natalie Wood)
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	ASktualno: Cinea-mando (vodi Maurizio Costanzo)
23.30	Film: La spia del lago (dram., ZDA 1950, r. Mitchell Leisen, i. Alan Ladd, VVanda Hendrix)
1.05	Nanizanka: Spy Force
(kom., ZDA 1983, r. Waris Hussein, i. Do-nald Sutherland, Teri Garr)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: II coltello nella piaga (dram., It. 1962, r. Anatole Litvak, i. Sop-hia Loren, Anthony Perkins)
22.35	Film: II terrore dei mari (pust., It.-Fr. 1961, r. Domenico Paolella, i. Silvana Pampanini, Don Megowan)
0.30 Nanizanki: Petrocelli,
1.25	Vegas
specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: Magnum P.L,
21.30	Downtown, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia
23.30	Šport: tenis (iz Flushing Meadowa)
0.30 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
Franco Nero, Mario Meranzana)
22.30	Športna oddaja
23.00	Film: Diabolik (krim., It. 1967, r. Mario Bava, i. John Philip Law, Marisa Mell)
0.45 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
TELEPADOVA
■TALI A 1
RETEOUATTRO
8.00	Nanizanka: II santo
9.15	Film: LTnverno del nostro scontento
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin,
8.55	Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe,
12.00	MovinOn
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.10 Ciranda de Pedra,
16.30	Piume e paillet-tes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: II giorno del cob-ra (krim.,It. 1980, r. Enzo G. Castellari, i.
12.15	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.00	Dokumentarec: Roba da medioevo
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Kviz: Caccia al premio
21.00	Rubrika: Attenti ali’ uomo
21.30	Nanizanka:	Corpo
speciale
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Sprint
23.30	Dražba
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RAI 1
RAI 2
RAI 3
11.55 12.05
13.30
13.55 14.00 14.15
15.45 16.00
17.00
17.45
18.00
19.20 19.40 20.00 20.30
21.20
22.35
22.45
23.20
24.00
0.10
Vreme in dnevnik
Variete: Portomatto (vodi Maria
Teresa Ruta)
Dnevnik
Dnevnik - tri minute...
Portomatto (2. del)
Film: Neve rossa (krim., ZDA 1951, r. Nicholas Ray, i. Robert Ryan, Ida Lupino)
Risanka: Grisu il draghetto Variete: Tanti varieta di ricordi Dokument.: Al di la delle colline Risanka: Richie Rich Film: II traditore (dram., ZDA 1935, r. John Ford, i. Victor McLaglen, Una 0'Connor) Aktualno: Venezia Cinema 1988 Almanah, in vreme Dnevnik
Dokumentarec: Kvark Nadaljevanka: La figlia di Mi-stral Dnevnik
Koncert: Accardo igra Mozarta Dokumentarec: Velike razstave Dnevnik - zadnje vesti Nad.: II mulino sul Po (2. del)
J
12.10	Nadaljevanka: II delitto Notar-bartolo (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - II ritorno del dottor Scorpio
14.30	Dnevnik
14.40 Variete: II piacere dell estate
17.00	Film: L eroe della strada (kom., It. 1948, r. Carlo Borghesio, i. Er-minio Macario, Carlo Ninchi)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Bert D Angelo Su-perstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Sfida nella citta morta (vestern, ZDA 1958, r. John Stur-ges, i. Robert Taylor, Richard Widmark)
21.55 Dnevnik - kratke vesti
22.10	Variete: Aperto per ferie
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.20 Zabavna oddaja: Videocomic -Komiki na tv zaslonu
0.10 Film: La ragazza di Bube (dram., It. 1964, r. Luigi Comencini, i. Claudia Cardinale, Georges Charikis)
=!
sm
	
RTV Ljubljana
16.55
17.10
18.40
18.45
19.05 19.14 19.30 19.55
20.05
Video strani
Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon. 3. dela) in nanizanka Tudi takšni se rodijo (pon. 7. dela)
Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet - Kuharska učenost (Kuhati je treba z rokami in z glavo, da naredimo najboljše piškote.)
Oddaja za otroke: Hura, pekli
bomo koruzo
Risanka
Vreme in TV Okno Dnevnik
Vremenska napoved TV drama: Odkos (TV Beograd,
r. Slavoljub Stefanovič, i. Liljana Krstič, Andreja Maričič, Slavko Simič, Ivan Bekjarev, 2. del) 21.30 Dnevnik
21.45 Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (4. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine, nato nanizanka Nenavadne zgodbe (13. del)
0.45 Video strani
TV Koper
13.30 TVD Novice
13.40 Tenis: turnir Flushing Meadows (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja

i______________________________________________________________________________________;

CANALE 5
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče
10.30	Film: Psicanalista a tempo perso (kom., ZDA 1980, r. Robert Day, i. Bonie Franklin)
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Gita al faro
(kom., VB 1983, r. Gregg Colin, i. Lesley Baxter)
17.10	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.40 L'albero delle mele, 18.10 I cingue del guinto piano, 18.40 Love Boat, 20.30 Dallas, 21.30 II profumo del successo
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Aktualno: Cineaman-do (vodi Maurizio Co-stanzo)
23.30	Film: A caccia di spie (krim., VB 1965, r. Val Guest, i. David Niven, Cyril Cusak)
1.35	Nanizanka: Spy Force
vey, i. Glenda Jackson, Dirk Bogarde)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a quei due
20.30	Variete: II Girasole tour
23.00	Film: Le guattro verita (kom., It.-Fr.-Šp. 1962, r. Berlanga-Clair-Her-ve-Bromberger-Bla-setti, i. Charles Azna-vour, Monica Vitti)
1.05	Nanizanki: Petrocelli,
2.00	Vegas
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, Una sirentta fra noi
18.00	Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanki: I Robinson,
21.00	Denise
21.30	Film: La patata bollen-te (kom., It. 1979, r. Steno, i. Renato Pozzetto, Edwige Fenech)
23.35	Šport: tenis (iz Flushing Meadovva)
0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi,
1.35	Giudice di notte
22.15	Film:	Pericolo in
agguato (dram., ZDA 1978, r. John Carpen-ter, i. Lauren Hutton, David Birney)
0.15 Nanizanka: Switch
1.15	Film: Diabolik (krim., It. 1967, r. Mario Bava, i. John Philip Law, Marisa Mell)
TELEFRIULI
■TALI A 1
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: La storia di Patri-cia Neal (dram., ZDA 1981, tr. Anthony Har-
8.30	Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe,
12.00	Movin’ On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere,15.10 Ci-randa de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: 7 Hyden Park -La časa maledetta (dram., It. 1985, r. Martin Herbert, i. Rossano Brazzi)
14.30	Nanizanka:	Corpo
speciale
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: II perduto amore
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: II perduto amoree
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: II ritorno delsanto
TELEOUATTRO
19.30	TVD Stičišče
20.00 Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželni dnevnik
14.10 Glasbena oddaja: Arthur Rubin-stein izvaja koncert št. 1 v B P. I. Čajkovskega (orkester RAI iz Turina, dir. Pietro Argento)
15.15	Šport: bezbol (iz Parme), off-sho-re (iz Cowesa), motonavtika
16.15	Film: Vivere in pace (dram., It. 1946, r. Luigi Zampa, i. Aldo Fabrizi, Ave Ninchi)
17.45	Dok.: 20 let prej - Drobci 17.55 Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokument.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. oddaja: Se sei saggio ridi
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Minaccia da un miliardo di dollari (kom., ZDA 1980, r. Barry Shear, i. Dale Robinette)
23.05 Kult. odd.: Una sera, un libro
23.20	Dnevnik - nočne vesti 23.35 Dokum.: 20 let prej - Drobci
23.45	Dokum.: Drobci - Benetke

f®.
k" § 1

-i.:,.
-
........ .......
.
1%,
in!
(■fetus.
.i
fcj.
n 11!

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:

:




■■■II«

si®;
L
..»Mi

PlBillI
'Km '

■f.,. ^

RAI 1
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Variete: Portomatto (2. del)
14.15	Film: La časa della 92. Strada
(krim., ZDA 1945, r. Henry Hat-haway, i. Signe Hasso)
15.45	Risanka: Grisu il draghetto
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dokumentarec: Al di la delle colline
17.45	Risanka: L'ispettore Gadget
18.10	Film: Agente Federale X3 (krim.,
ZDA 1955, r. Louis King, i. Vic-tor Mature, Piper Laurie)
19.20	Aktualno: Venezia Cinema 1988
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo -Un omicida fra i leopardi
21.20	Aktualno: In bocca al lupo Italia
22.25	Dnevnik
22.40	Športna sreda: atletika in bezbol
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Nadaljevanka: II mulino del Po (3. del)
J L
RAI 2
12.10	Nadaljevanka: II delitto Notar-bartolo (zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere dell estate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli)
16.55	Film: Fantomas contro Scotland Yard (kom., Fr. 1967, r. Andre Hunebelle, i. Louis De Funes, Mylene Demongeot)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Bert DiAngelo Su-perstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Mare contro mare (vodi Ramona Dell' Abate)
22.25	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Variete: Aperto per ferie (pripravila Michele Mirabella in Tony Garrani)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Oggi sposi - sentite con-doglianze (kom., ZDA 1972, r. Melville Shavelson, i. Jack Lem-mon, Barbara Harris)
J E
RAI 3
12.00	Aktualno: Magazine3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: Nikita Maga-loff izvaja Chopina
15.00	Šport: SP v bezbolu (iz Verone)
15.30	Film: La sposa non pub attende-re (kom., It. 1949, r. Gianni Fran-ciolini, i. Gino Cervi, Gina Lol-lobrigida)
16.45	Variete: Helzapoppin
17.40	Dokum.: Drobci - Popevke
17.55	Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Informativna oddaja: Se sei sag-gio ridi (12. del)
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Ouesti pazzi pazzi sulle autostrade (kom., ZDA 1981, r. John Schlesinger, i. Geraldine Page, William Devane)
23.10	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Dokum.: Drobci - Benetke
LiU
Lil
rj

I
£1


RTV Ljubljana
16.45	Video strani
17.00	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon. 4. dela) in nanizanka Nenavadne zgodbe (pon. 13. dela)
18.25	Spored za otroke in mlade: Zbis - Infantinjin rojstni dan
19.05	Risanka
19.14	Vremenska napoved
19.15	Video strani
19.20	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Film: Nana Akoto (NDR-Gana, r. King Ampaw in Ingrid Mertner, i. Joe Eyson, Emmanuel Agbino
wu, Osei Kvvabena, Grace Nor-tey, s. King Ampaw, Elisabeth Jensen)
21.40	Dnevnik
21.55	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (5. del), nato Informativna oddaja za goste iz tujine in nanizanka Knjiga šal (8. del)
0.55 Video strani
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka)
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: turnir Flushing Meadows (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
LlSj
				
CANALE5
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče
10.30	Film: S.O.S. limousine (kom., ZDA 1983, r. Terry Hughes, i. John Ritter, Susan Dey)
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Idolo da coperti-
na (kom., ZDA 1983, r. Irving J. Moore, i. Joan Collins)
17.10	Nanizanke: II mio ami-co Ricky, 17.40 L'albe-ro delle mele, 18.10 I cingue del guinto piano, 18.40 Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Aktualno: Cineaman-do (vodi Maurizio Co-stanzo)
23.30	Film: I gangster non perdonano (krim,, ZDA 1956, r. Jospeh Kane, i. David Brian, Vera Ralston)
0.50 Nanizanki: Spy Force,
1.50	S.W.A.T.
Mervin Chomsky, i. Ben Gazzara)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Banjamin, 17.30 Mary Tyler Moore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti aguei due
20.30	Film; La donna scim-mia (kom., It. 1964, r. Marco Ferreri, i. Annie Girardot, Ugo Tognaz-zi)
22.20	Film: Mamma Roma (dram., It. 1962, r. Pier Paolo Pasolini, i. Anna Magnani, Ettore Garo-falo)
0.20 Nanizanki: Petrocelli,
1.15	Vegas
specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulii, Lala-bel, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: L uomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nanizanke: LJncredi-bile Hulk, 21.30 Mac-Gyver, 22.30 Sulle strade della California
23.30	Šport: tenis (iz Flushing Meadowa)
0.30 Nanizake: Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
Claxton, i. Janet Le-igh, Stuart Withman)
22.15	Oddaja o ribolovu
22.45	Film: Con una mano ti rompo, con due piedi di spezzo (pust., Hong-Kong 1973, r. Wang Yu, i. Wang Yu, Tien Yem)
1.00	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: Un uomo d'azio-ne (vojni, ZDA 1972, r.
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo
14.15	Nadaljevanke: Un vita da vivere, 15.10 Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-me e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nadaljevanka: Bril-lante
20.30	Film: La notte della lunga paura (fant., ZDA 1972, r. VVilliam F.
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nanizanka:	Corpo
speciale - Sand Bag-gers
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La vita co-minciaa40 anni
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Film: Operazione ter-zo uomo (dram., Avstrija 1965, r. Alfred VVeidemann, i. Pierre Brice, DaliahLavi)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: 11 perduto amore
23.30	Dražba
TELEOUATTRO

M
RA1 1
RA1 2
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik- tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15 Film: La sfida (dram., It. 1957, r. Francesco Rosi, i. Rosanna Schiaffino, Jose Suarez)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi (ured. Ascania Baldasseroni)
17.00	Dokumentarec: Al di la delle colline
17.45 Risanka: L'ispettore Gadget
18.20	Aktualno: Di paesi di citta
19.20	Aktualno: Venezia Cinema 1988
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Giochi senza frontiere
21.50 Aktualno: Miss Italia '88
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10 Film: Una notte d'estate (dram., ZDA 1980, r. John Cassavetes, i. Gena Rowlands, John Adames, Basilio Franchina)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Nadaljevanka: II mulino sul Po
11.50 Nadaljevanka: II Boss (r. Silverio Blasi, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40 Variete: II piacere dell estate (vodi Bruno Modugno)
17.00	Film: II caso Trafford (dram., ZDA 1971, r. Ralph Thomas, i. Joan Collins, Tom Bell, Den-holm Elliot)
18.30	Dnevnik - šport
18.45 Nanizanka: Bert DAngelo Su-perstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: Le inchieste del commissario Maigret - La pipa di Maigret
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Variete: Aperto per ferie
23.15	Aktualno: Speciale - II piacere di abitare
23.55 Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Le bugie nel mio letto (kom., Fr. 1962, r. Michel Deville, i. Marina Vlady, Macha Meril, Michel Vitold)
1 V
RA1 3
1
12.00
14.00
14.10
15.10
15.40
16.55
17.45
17.55
18.45
19.00
19.30
19.45
20.00
20.30 21.20
21.30
23.05
23.20
23.35
23.45
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
_____________________•	__________________i
Aktualno: Magazine 3 Deželne vesti
Glasbena oddaja: Brahmsov 2. koncert v B-molu (dir. E. Gracis, Simf. orkester RAI iz Turina) Bezbol: SP (iz Parme)
Film: II Fornaretto di Venezia (dram., It. 1938, r. D. Coletti) Aktualno: Progetto Bicocca Dokum.: Speciale Schegge Nanizanka: Spazio 1999 Športni dnevnik: Derby Dnevnik Deželne vesti
Dokum.: 20 let prej - Drobci Inf. odd.: Se sei saggio ridi Nanizanka: Professione pericolo Dnevnik - večerne vesti Film: Alpha Omega - il pricipio della fine (fant., VB 1974, r. Robert Fuest, i. John Finch)
Kult. odd.: Una sera un libro Dnevnik - zadnje vesti Dokum.: 20 let prej - Drobci Film: I dannati della terra (dram., It. 1970, r. Orsini-Taviani, i. Frank Wolff, Marilu Tolo)
•r

»J
m
t*
P*s»j
piijij.
..k
® II

#

RTV Ljubljana
16.40	Video strani
16.55	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon. 5. dela) ter nanizanka Knjiga šal (pon. 8. dela)
18.20	Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (poljska nadaljevanka, r. J. Leski, i. G. Barszc-zewska, W. Kovalski, 3. del)
18.50	Risanka
19.00	Vremenska napoved
19.13 Video strani
19.20	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.00	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch.
Dickens, VB, i. Esther Summer-son, zadnji del)
22.00	Dnevnik
22.15	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (6. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine, nato ameriška nanizanka Sledge Hammer (6. del)
1.15	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: turnir Flushing Meadows (pon.)
16.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (neposredno iz New Yorka)
:::::		!!!!!!!!
		::::::::
—
_____________________________________________________'
'"»■Ul
.»mil]!,,
..I!| -ii
''"■■Hi
JV' ;
CANALE5
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče
10.30	Film: Scapolo in ro-daggio (kom., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Barbara Rush)
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: DottorKildare
15.00	Film: Le impronte della vita (dram., ZDA 1983, r. Joseph Ser-gent, i. Melissa Gil-bert, Martin Sheen)
17.10	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.40 L'albero delle mele, 18.10 I cingue del guinto piano, 18.40 Love Boat
20.30	Film: I soliti ignoti venfanni dopo (kom., It. 1985, r. Amanzio To-dini, i. V. Gassman, M. Mastroianni)
22.25	Kviz: Passiamo la notte insieme
23.10	Aktualno: Cineaman-do (vodi M. Costanzo)
23.25	Film: Le colline delLo-dio (vojni, ZDA 1959, r. Robert Aldrich, i. Robert Mitchum)
1.25	Nanizanka: Spy Force
RETEGUATTRO
8.30	Naniznaka: II santo
9.15	Film: Via con amorč (dram., ZDA 1980, r.
John A. Alonzo, i. Kris-ty McNichol)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Banjamin, 17.30 Mary Tyler Moore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: Lultimo giorno d'amore (dram., Fr. 1977, r. Edouard Moli-naro, i. Alain Delon, Mireille Dare)
22.10	Film: Lola (dram., ZRN 1981, r. Reiner W. Fassbinder, i. Barbara Su-kowa, Mario Adorf)
0.30 Aktualno: Meeting di Comunione e libera-zione (iz Riminija)
0.45 Nanizanki: Petrocelli,
1.40	Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph supermaxieroe,
12.00	Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo
specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče Lulu, Lalabel, Unasirenetta
18.00	Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelti blu, 20.15 Maple Town
20.30	Šport: Speciale Real
21.30	Šport: nogomet, Real Madrid-Milan
23.30	Šport: tenis (iz Flushing Meadowa)
0.30 Nanizanke: Ai confini della ralta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
TELEPAPOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Giovani, belle... prorabilmente ricche (kom. It. 1982, r. Massi-mo M. Tarantini, i. N. Cassini, C. Russo)
22.15	Film: A tutto gas (kom., ZDA 1981, r. Les Rose, i. Donald Suther-land, Susan Anspach) 0.05 Nanizanka: Switch
1.15	Film: Pericolo in ag-guato (dram., ZDA 1978, r. John Carpen-ter, i. Lauren Hutton)
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Atttenti ali'
uomo
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nanizanka: La con-guista di Luke
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nad.: Caravaggio
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Kviz: Caccia al premio
21.00	Nan.: Raffles, ladro gentiluomo, 22.00 Si e giovani solo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
23.30	Dražba
24.00	Aktualnosti
TELEGUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
N
O
>
N
I
N
O
>
li
i= s
S!

i
i


lil....I!...

# "
m

CC ° 2
•gr -- cm
O 0)”
i1!
*.ES
> —' O 0)
KAJ ~ •“
^ i1
»<g s«
>N £ ^
EEfl
o co
TD O)
Srci!
Sil H ll
T3 (D
Sl!
.E w
to ca
UT' O) > 0) ca k/)
šž S N
i
II
'5::;:; .....
f1:
^■r...S!:;]i
"šili!
I RAI 1	j j RAI 2	j I RAI 3	/
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: L/ombra del passato (krim., ZDA 1945, r. Edward Dmytryk, i. Dick Powell, Claire Trevor)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dok.: Al di la delle colline
17.45	Risanka: Llspettore Gadget
18.25	Aktualno: Di paesi di citta
19.20	Aktualno: Venezia Cinema 1988
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: La gatta sul tetto che Scotta (dram., ZDA 1958, r. Richard Brooks, i. Paul Newman, Elizabeth Taylor)
22.20	Dnevnik
22.30	Glasba in moda: Le stelle delL-Orsa (iz Cetare)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere
0.10 Film: Maya (dram., Fr. 1980, r. Agust Agustsson, i. Berta Do-minguez, Joseph Rosevich)
11.35	Nadaljevanka: II Boss (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate (ured. Bruno Modugno)
16.55	Film: Tristi amori (dram., It. 1943, r. Carmine Gallone, i. Lui-sa Ferida, Gino Cervi)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Bert D'Angelo Su-perstar
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film TV: Con gli occhi di Emma (r. John Korty, i. Elisabeth Montgomery, Barry Newman)
22.05	Dnevnik
22.20	Opera: I due Foscari (Giuseppe Verdi, pojejo Renato Bruson, Alberto Cupido, Linda Roak-Strummer, Orkester in zbor milanske Scale, dir. Gianandrea Gavazzeni)
0.30 Film: Allo sbaraglio (vojni, ZDA 1951, r. Robert Pirosh, i. Van Johnson, Lane Nakano, Gianna Maria Canale)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: Carmina Bura-na (Simfonični orkester in zbor RAI iz Turina, dir. Zubin Mehta)
15.25	Šport: kotalkanje (iz Cassana D'-Adda)
15.40	Šport: bezbol (iz Turina)
16.10	Šport: nogomet, Torino-Flamen-go (iz Orteja)
17.55	Nanizanka: Spazio 1999 - Occhi di Titone
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Se sei saggio ridi
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - nocoj
21.30	Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza
22.10	Aktualno: Specialmente sul Tre
23.40	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokum.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
15.45	Video strani
16.00	Tednik (pon.)
17.00	Poletna noč, vmes nadaljevanka Manhattan bo moj (pon. 6. dela) ter nanizanka Sledge Hammer (pon. 6. dela)
18.20	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (7. del)
18.50	Risanka
19.00	Vreme in Tv okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nanizanka: Cagney in Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 11. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Ko
komarji pikirajo
21.35	Dnevnik
21.50	Poletna noč, vmes ameriška nadaljevanka Manhattan bo moj (7. del) in Informativna oddaja za goste iz tujine
24.00	Film: Jug (dram., Šp. 1983, r. Vic-tor Eriče, i. Omero Antonutti, Sonsoles Aranhuren)
1.30	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
20.30	Tenis: turnir Flushing Meadows (posnetki iz New Yorka)
sT
MNiim				!!!!!!!	!!!!!		
Srh		::::::	::::::			
iiMIliillft
CANALE 5____________
8.30	Nanizanke: La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče
10.30	Film: Intimamente es-tranei (kom., ZDA 1977, r. John Llewel-lyn, i. Denis Waever, Sally Struthers)
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: II giallo del dottor Cook (dram., ZDA 1970, r. Ted Post, i. Bing Crosby)
17.10	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.40 L'albero delle mele, 18.10 I cingue del guinto piano, 18.40 Love Boat
20.30	Variete: Festival
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Aktualno: Cineaman-do (vodi M. Costanzo)
23.30	Film: II sesto eroe (dram., ZDA 1961, r. Delbert Mann, i. Tony Curtis, Gregory Wal-cott)
1.30	Nanizanka: Spy Force
BETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: II sosia (dram., ZDA 1976, r. John Grissmer, i. Robert
Lansing, Judith Champman)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata, 16.30 Mary Benjamin, 17.30 Mary Tyler Moore,
18.00	Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Ironside, 19.30 Attenti a guei due
20.30	Film: La maschera del-la morte (krim., VB 1985, r. Roy Ward Baker, i. Peter Cushing)
22.05	Film: La signora omi-cidi kom., VB 1955, r. Alexander Marcken-drick, i. Alec Guinness, Cecil Parker)
23.40	Nan.: Petrocelli, 0.45 Vegas, 1.40 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Ce-
ra una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Lulu, Lala-bel, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: L’uomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: II ritorno di Rin-go (vestern, It. 1965, r. Duccio Tessari, i. Giu-liano G emma)
22.25	Dok.: Jonathan
23.25	Šport: tenis (iz Flushing Meadowa)
0.25 Nanizanke: Ai confini della realta, 0.55 Taxi,
1.25	Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: II cacciatore di sguali (pust., It.-Šp. 1979, r. Enzo G. Castel-lari, i. Franco Nero, Enzo Girolami)
22.20	Film: Un pocker di pištole (pust., It. 1967, r. Giuseppe Vari, i. George Hilton, Annabel-la Incontrera)
24.00	Nanizanka: Switch
1.15	Film: Con una mano di rompo, con due piedi di spezzo, (pust, Hong-Kong 1973, r. Wang Yu, i. Wang Yu)
TELEFRIULI
13.00	Nanizanki:	Angie,
13.30	Leonela
14.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
15.00	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.15	Nad.: Caravaggio
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: L' ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Nan.: II peruto amore
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Star maček ima rad mlade miši.
(francoski)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 80 leti: 30. 8. 1908 je bil v Gorici ustanovljen telovadni odsek Orel.
□	Pred 65 leti: 29. 8. 1923 je bilo v Trstu ustanovljeno Združenje slovanskih srednješolcev v Italiji.
□	Pred 60 leti: 27. 8. 1928 je bila v gozdu na Kuclju partijska konferenca za Goriško in Furlanijo, na kateri so razpravljali o poživitvi komunistične dejavnosti in o organizaciji med kmeti.
□	Pred 60 leti: 28. 8. 1928 je komunistični mladinec Lojze Bergant ustrelil v Gorici fašističnega ovaduha. Med begom je smrtno zadel nekega fašista in tudi sam padel. Fašisti so nato aretirali 30 oseb.
□	Pred 40 leti: 29. 8. 1948 je bil v Gorici prvi kongres Zveze slovenske mladine v Italiji. Prisotni so bili mladi iz Gorice, Benečije in Kanalske doline.
OSEBNOSTI:
□	28. 8. 1968 je v Trstu umrl živinozdrav- | nik in kulturni delavec Edvard Križnič, ki || se je rodil 11. 10. 1908 na Opčinah.
□	28. 8. 1901 se je v Trstu rodil jezikoslo- | vec in literarni zgodovinar Mirko Rupel, ki j je umrl v Mariboru 20. 10. 1963.
□	29. 8. 1889 se je v Trstu rodila učiteljica | Marija Čok-Domicelj, ki je umrla 28. 8.
1968.
Lignano
^r*na Alpe Adria
u . oc°jr 27. 8., ob 21. uri: Ex novo ensemble v sodelovanju z J^zitetnim centrom iz Padove predstavlja Med naravo in teh-(ogijo - Od petja ptic do kompjuterske glasbe. ra nedeljo, 28. 8., ob 21. uri: Fratelli Format - Deset ritmičnih nusljanj za deset izvajalcev, četrtek, 1. 9., ob 21. uri: koncert Loredane Berte.
"ENETKE - LIDO estavracija Paradiso
b	28. 8., ob 21. uri: Zapravljena nebesa - jazz koncert na
s skupino Batisto Coco.
M *10.*e* Grimod
°coj, 27. 8., ob 21.45: nastop kvarteta Ada Montellanica.
BENETKE
Cerkev La Pleta
Viv	2. 9., ob 21. uri: Le sonate di Manchester (Antonio
aldi), izvajajo I solisti del Ensemble di Venezia.
°"Bazione Cini
Gr	^ °'3 nastoP organista Sergia De Pierija.
Nocoj, 27. 8., ob 21.30: koncert Erosa Ramazzottija. nedeljo, 28. 8., ob 21.30: koncert Nicka Kamena.
VERONA
romano
(WilrC°^	°b 21.15: gledališka predstava Sen kresne noči
ham Shakespeare), rež. Glauco Mauri. can p°nedeljek, 29. 8., ob 21.15: Ženski glas v avtorski pesmi - La zone d'autrice (ponovitvi 30. in 31. 8.).
Petek, 2. 9., ob 21. uri: baletni večer skupine Ballet Lausanne, ojj 0graf Maurice Bejart, nastopajo Jorge Donn, Maurice Cour-Cecilia Mones-Ruiz, Serge Campardon, Jania Batista.
D^J?coi' 27. 8., ob 21. uri: opera Turandot (Giacomo Puccini), dir. y 1(‘l Oren, rež. Raymond Rossius.
Mi^edeljo, 28. 8., ob 21. uri: balet Zorba il greco, na glasbo rij, *^a Teodorakisa, koreografija Lorce Massine, nastopata Ekate-y "Maksimova in Vladimir Vasiljev.
E>on	30. 8., ob 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir.
‘ato Renzetti, rež. Pietro Zuffi.
^lA“ANO
y anin
ALnj-^^nedeljek, 5. 9., ob 21. uri: koncert Lucia Dalle in Giannija
(iisifS,toPn‘ce so na razpolago pri Agenciji UT AT v Trstu in v poteki La Luna v Tržiču.
Risana
r3 Indipendenza
Ponedeljek, 29. 8., ob 21. uri: koncert skupine I Nomadi.
StANjel
dvorišče
Špi 0c°i' 27. 8., ob 20.30: gledališka predstava Miklova Zala (Šket, ar. Messner, Hartman), rež. Peter Militarov.
mednarodni festival
kSBLjana
V	Na16' Narodna galerija in CD
Elioti nRODNI GALERIJI nocoj, 27. 8., ob 20. uri: koncert kitarista ni) Piska (Sor, Scarlatti, Bach, Barrios-Mangore, Berio, Pagani-
2oXiMALEM ATRIJSKEM DVORIŠČU v ponedeljek, 29. 8., ob
Polone
no nip t!wvi	v luieiv ou. o., uu zu.ou: alternativ-
dali (TSno gioBališče Neger iz Miinchna predstavlja Aliče za ogle-
V	p2nztheater Neger).
nosov-°,dETNEM GLEDALIŠČU v sredo, 31. 8., ob 20.30: Rdeči Dorica >et;er Barnes, rež. Dušan Mlakar), gostovanje PDG Nova
V SREDNJI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA v četrtek, 1.
9.,	ob 20.30: Tetovirano pozorište (Mladen Materič), gostuje Otvo-rena scena Obala iz Sarajeva.
• Prireditev 1. 9. je zadnja iz letošnjega poletnega programa. Informacije nudi Festival Ljubljana (tel. 061/221948 ali 061/221188). Vstopnice pri blagajni Festivala (tel. 061/226544) vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 11. do 13. ure in od 18. do 19. ure ter uro pred predstavo.
PUŠJA VAS Občinska palača
Danes, 27. 8., ob 20.30: koncert srednjeveških in renesančnih skladb s skupino Les Menestrels, dir. Klaus Walter.
TRST
Grad sv. Justa
V četrtek, 1. 9., ob 20.30: koncert komornega orkestra Festivala iz Brescie in Bergama, dir. Agostino Orizio (Handel, Vivaldi).
Trst
□	Glavna bolnišnica (Trg delLOspedale - tel. 040/7761): vsak dan
18-	19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30, 18-19.
□	Katinarska bolnišnica (tel. 040/7761); vsak dan 18-19, ob nedeljah in praznikih 11.30-12.30.
□	Otroška bolnišnica (Istrska ulica - tel. 040/7695): ostetrični oddelek - vsak dan 14-15 in 19.30-20; pediatrični oddelki - ob delavnikih 15-16, ob nedeljah in praznikih 10-11.
□	Bolnišnica pri Sv. M. Magdaleni (Ul. Molino a Vento - tel. 040/393362): ob torkih in petkih 16-17, ob nedeljah in praznikih
10.30-	11.30.
□	Bolnišnica za kronične bolnike (Ul. S. Cilino - tel. 040/567714): vsak dan 12-13 in 17-18.
□	Psihiatrična univerzitetna klinika (Ul. S. Cilino - tel, 040/51344): vsak dan 11-12.30 in 18-19.30.
□	Sanatorij pod Obeliskom (Ul. Bonomea - tel. 040/7761): ob četrtkih, sobotah in nedeljah 15-17.
□	Zdravilišče v Nabrežini (tel. 040/201071): ob torkih in četrtkih
14.30-	17, ob nedeljah 10.30-11.30 in 14.30-17.
Gorica
□	Splošna bolnišnica (Ul. Vittorio Venelo - tel. 0481/30011); ob ponedeljkih, sredah in petkih 19-20, ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih tudi 10.30-11.30.
□	Bolnišnica Fatebenefratelli (Ul. Fatebenefratelli - tel. 0481/3821): vsak dan 10-12 in 15-20.30, ob nedeljah in praznikih tudi 9-12.
Tržič
□	Splošna bolnišnica (Ul. Rossini - tel. 0481/482181); ob delavnikih
19-	20, ob sobotah, nedeljah in praznikih 15-16 in 19-20.
Gradež
□	Splošna bolnišnica (Ul. Marchesini - tel. 0431/82561): vsak dan 12-13 in 19-20.
Čedad
□	Mestna bolnišnica (Ul. S. Chiara - tel. 0432/730791): ob delavnikih 12.30-13.30 in 19-19.30, ob sobotah 10.30-11.30 in 19-19.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-11.30 in 15.30-16.30.
Ankaran
□	Ortopedska bolnišnica Valdoltra (Jadranska - tel. 066/51830): ob sredah in sobotah 14-16, ob nedeljah in praznikih 10-15.
Koper
□	Mestna bolnišnica (Santorijeva - tel. 066/25681): ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih 15-16.
Izola
□	Bolnišnica (Polje - tel. 066/63121): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Sežana
□	Bolnica Ivana Regenta (Cankarjeva - tel. 067/73641): ob torkih in sobotah 15-16, ob četrtkih, nedeljah in praznikih 14-16.
Postojna
□	Bolnišnica (Vilharjeva - tel. 067/21020): ob torkih, četrtkih, sobotah, nedeljah in praznikih 14-15 za porodniški ter 13-15 za ginekološki oddelek.
Šempeter
□	Splošna bolnišnica Franca Derganca (tel. 065/31811); ob sredah in petkih 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
Idrija
□	Psihiatrična bolnišnica (Devetega korpusa - tel. 065/71611): vsak dan 9-12 in 14-17.
Ljubljana
O Univerzitetni klinični center (Zaloška - tel. 061/323641): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.
□	Bolnica dr. Petra Držaja (Vodnikova - tel. 061/555233): ob torkih, četrtkih in sobotah 15-16, ob nedeljah in praznikih 14-16.


današnji radijski sporedi


Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert iz studia: pianistka Katja Milič (Skrjabin, Fabris), skupina Gallus Consort (Slama), MPZ Fran Venturini od Domja (dir. Ivan Tavčar); 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice! 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album;
18.00	Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Glasbeni mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu; 18.00 Ravel v ritmu valčka; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica, pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper; 8.00 Casual; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.00 Carosello Curci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.05 Sprehod po ulicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasba;
15.00	Spet se te spominjam; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni val.
tu in tam - tu in tam - tu in tam - tu in tam - tu in tam
Grafične umetnine v hladu smodnišnice
gega r ls|u' je namenjen v Gradež ali gre iz kakega dru-Hek v lil H a m™0 Palmanove, bo lahko prijal krajši posta-rini Si aC*U siare napoleonske smodnišnice obzidja Fosca-k° lahk6r samo *e za nekaj dni, točneje do konca meseca, si starih „° tak0 mimogrede ogledali tudi vsakoletno razstavo
ar* grafičnih izdelkov.
dovediw u ie Preko 10 tisoč razstavljenih predmetov. Ra-stikai hr,Z~i ^akko listal po debelih mapah z grafikami,
risba S- *ak z grafičnimi odtisi, črno-belimi in barvani-živaij zn111 °9leclal si bo lahko panoramike mest, razpise, SugestivnanStVene naravnave in se tako za trenutek podal v kerr> tro)111 SVet P^teklosti. Znašel se bo tako na srednjeveš-takoj S Prebivalci, ki se brezskrbno gredo slepo miš, ali helik list° EreB Napoleonom v bitki pri Rivoliju. S porume-^advse °V1se mu bo rogal narobe svet s slikami, ki so bile 9°spodaP- Ubliene v prejšnjem stoletju: osel je vpregel dB oklic-rja v voz' Prašič pa je klal ljudi, da bi iz njih nare-
Steki 6 Salame-
r°kanii n° 1brarli PreB indiskretnimi in preveč radovednimi ^Ytedna - ^re dragocenosti: jedkanico Albrechta Diirerja r‘Sane EdOO.OOO lir) in Giandomenica Tiepola, ročno Lottija Nrdjevide znanih avtorjev - Allarda, Coronellija,
Nejjoi ^.rcatdreia| Mortiera, Horteliusa. raZstav]i • °dmaknjeno, skoraj na robu uradnega dela so C* °gle<rumnov^i dokumenti in članki, ki si jih obiskoval-ErejšnjeriJeJ° ,Z .enakim zanimanjem, nekako od polovice
fPriČeVai0	d° druge svetovne vojne: iz leta 1860 je
^ erem s Alc®jca- iz druge svetovne vojne pa plakat, na Pok6 POjdvliaj° štirje temnopolti ameriški oficirji kot Varjenosti in izrojenosti Rooseveltove države.

ROBERTO PUSIOL
Nova preobleka starih okraskov ali skoraj verski nadih v posvetnem
V čaru kavarne
Med obiskovalci Benetk je le malo takih, ki so se znali upreti skušnjavi, da ne bi vsaj enkrat sedli v bogato opremljeno kavarno Florian in si privoščili razkošje drag(ocen)e kave ali osvežilne pijače. Kavarno Florian najpogosteje označujejo kot zgodovinsko, sicer si je zagotovila tudi mesto v literaturi, ker je očitno očarala tudi pisatelje, da so ji posvetili marsikatero stran.
Sicer so v preteklosti, nekako na polovici preteklega stoletja, imeli največ opravka z njo slikarji in vsi tisti, ki so skrbeli za njeno ureditev. Kavarna do danes ni bistveno spremenila svojega "obraza", umetniki pa se nekako ne morejo odpovedati užitku, da ne bi še in še posegali v kavarno z umetniškimi pobudami.
Zadnji poskus v tem smislu je opravil rimski slikar Bruno Ceccobelli, ki je okrasil dve osrednji dvorani, kitajsko in senatsko, z množico drobnih umetnin. Po stenah je posejal preko 700 slikic, težko opredeljivih dragocenosti, ki obiskovalca spominjajo na cerkvene ex voto v še tako posvetnem ozračju beneške kavarne. Ceccobelli, ki se lahko ponaša z vrsto uspešnih razstav v Italiji in tujini, ponuja svojstveno in in seveda zelo osebno vizijo okraskov, s katerimi se kavarna Florian lahko ponaša. Ti okraski so tako doživeli umetniško preobleko in s tem odpirajo nekakšno novo, sodobno in v bodočnost usmerjeno poglavje tej kavarni ob trenutnem srečanju sodobnega umetnika z "zgodovinskimi" predhodniki.
Pobuda, pri kateri je sodelovala beneška galerija Totem - 11 Canale, nosi naslov Temporanea in jo dopolnjuje kata-log, ki ga je omogočila založba Electa in v katerem so zbrane pripombe in mnenja uglednih osebnosti.
Ugodna ocena Združenja malih industricev (APl)
Goriški sklad je uspešen instrument a potrebna je večja jasnost predpisov
Združenje malih industrijcev v goriški pokrajini ugodno ocenjuje vlogo Goriškega sklada. Ta instrument je posebno v zadnjih mesecih, kljub še številnim težavam, predvsem proceduralnega značaja, bistveno prispeval k uresničevanju nekaterih novih gospodarskih pobud v goriški pokrajini.
Tej problematiki so posvetili največ pozornosti na prvi seji združenja%po poletnih počitnicah. Pri Združenju so, tako izhaja iz tiskovnega poročila, z zadovoljstvom vzeli na znanje dejstvo, da je Trgovinska zbornica vendarle izdelala osnutek pogodbe, na podlagi katerega bodo posameznim podjetjem nakazali prispevke iz Goriškega sklada. Gre za prispevke, ki so bili že odobreni.
Gre za pomemben in pozitiven korak, vendar Združenje API opozarja, da bi morali pri Trgovinski zbornici čimprej obravnavati tudi druge prošnje, ki so bile odobrene, ter tako dokazati, da so uradi sposobni ažurnega poslovanja.
Združenje malih industrijcev je vzelo v pretres še drugo vprašanje, tako ali drugače povezano s prispevki Goriškega sklada. Gre za vprašanje, ki je prisotno že lep čas, a doslej žal še ni
bilo v celoti razjasnjeno: so prispevki Goriškega sklada združljivi s prispevki Dežele, Države ali iz drugih javnih skladov? Z drugo besedo, podjetnik, ki zaprosi za prispevek Goriški sklad, se mora odpovedati prispevkom iz drugih virov? Dosedanje tolmačenje na Deželi je zelo restriktivno. Industrijci zahtevajo, da se to vprašanje čimprej in dokončno razreši. Ob tem opozarjajo, da bi restriktivno tolmačenje, če bi obveljalo, močno prizadelo kakih petnajst podjetij, članic združenja, ki bi bila prikrajšana za približno 3,5 milijarde lir raznih dotacij.
Jasnost predpisov je predpogoj za začetek vsakršne nove gospodarske pobude, ugotavljajo industrijci. Gospodarski operater mora z določeno sigurnostjo vedeti, na kolikšne ugodnosti in možnosti lahko računa. Pri tem navajajo negativne izkušnje v zvezi z leasingom, ko je Dežela preklicala oziroma omejila že odobrene olajšave in ugodnosti in je zadevni ukrep prizadel precej podjetij.
Na seji združenja so ugotovili nadalje, da se je v industrijskem sektorju na Goriškem v zadnjih treh, štirih letih pričel odvijati postopek posodab-
ljanja, ki je že tudi obrodil prve sadove, ki pa se mora pospešeno nadaljevati v vidu novih pogojev in novih izzivov, ki jih prinaša evropsko združevanje. Samo s stalnim obnavljanjem in uvajanjem novih tehnoloških procesov bo mogoče kolikor toliko uspešno kljubovati ostrejšim pogojem konkurence, ki jih bo popolna gospodarska integracija uvedla.
Občinski svet v Sovodnjah se sestane v torek
Občinski svet v Sovodnjah se bo po daljšem počitniškem obdobju ponovno sestal v torek, 30. t. m. Sklepal bo o nekaterih vprašanjih v zvezi s skorajšnjim pričetkom šolskega leta, o katastrski ureditvi in odkupu parcel na območju železniškega podvoza, o namestitvi dodatnega terminala. Na dnevnem redu tudi razna imenovanja ter dodelitev prispevka odboru za postavitev spomenika deportirancem v nacističnih uničevalnih taboriščih.
Seja bo ob 20. uri.
Pred sklepnim delom mednarodnega posveta
Včeraj govor o dosežkih ustanov ki skrbijo za ljudsko kulturo
Prvi mednarodni posvet ljudske kulture poteka v vrtoglavem ritmu zaradi izrednega števila udeležencev. Včeraj je v enem samem jutru nastopilo kar sedemnajst poročevalcev, zato je razumljivo, da je imel vsak na razpolago le nekaj minut časa. Organizatorji so v začetku predvidevali prisotnost samo dobre polovice vseh predavateljev, zato se morajo stalno boriti s časom. Včeraj so razen nekaterih nastopili v glavnem predstavniki neevropskega sveta. Na vrsto so torej prišla zastopstva iz Sri Lanke, Arabije, Filipinov, Jamajke, Gvineje Bissau, Kameruna, Kuwaita, Avstralije in Ugande. Predstavništvo na tem posvetu je res zavidanja vredno, čeprav z organizatorskega vidika povzroča seveda nekaj težav. Ker je simultan prevod poskrbljen le iz italijanščine, francoščine in angleščine, je iz ostalih jezikov potrebno naknadno prevajanje, kar zahteva še dodaten čas.
Ob včerajšnji tematiki Dosežki organizacij, ki delujejo na tem področju, so predavatelji posredovali veliko zanimivih podatkov glede rezultatov znanstvenih raziskav. Poljska predstavnica prof. Drodz Piasecka je z zadovoljstvom ugotovila, kako je ljudska kultura še vedno živa pri njih, čeprav med mladimi ne žanje čezmernega uspeha. Čudovito je ohranjena domača
obrt, ki je še vedno zelo aktivna m priznana. Italijanska predavatelja Bor-ghi in Zagnoni sta v nekaj stavkih strnila delovanje Študijske organizacije Alta Valle del Reno, ki je od leta 19'5 izdala precej knjig o tradicijah in na' vadah svojih krajev. Zelo ganljiv je bu poseg predstavnice Sri Lanke ShirleV Perera, ki je pred poslušalci zapels dve krajši pesmi v ljudskem jeziku ko sporočilo miru in svobode za vse narode. Filipinska zastopnica Rosaria Acu-na Limcaoco je pripravila zelo originalen nastop: v živo in ob ritmu pl°s' kanja prisotnih je prikazala tipično dnevno obleko filipinske žene, ki j° s različnih kombinacijah nosijo ob vsen priložnostih. Poročevalec iz Kameruna Nyobe je poudaril predvsem nenaklonjenost zgodovine prejšnjih stoletij' enakovrednost afriške kulture in napredek, ki so ga dosegli na kulturnem področju. Tudi prebivalci Jamajke se borijo proti suženjski preteklosti, ki Je skušala na vse načine zatreti kali domače kulture.
Danes je zaključni dan tega Prvega svetovnega posveta ljudske kulture. Dokončno ga bo sklenila diskusija s sodelovanjem vseh prisotnih. Drevi ob 21. uri bodo v dvorani UGG nastopil® še zadnje skupine v tekmovalnem delu.
Prej preveč suho in vroče zdaj preveč moče - gob pa ni
Stojnice na mestni tržnici ponujajo te dni vseh vrst sadja, eksotičnega, gozdnega, vrtnega. Pa zelenjave je tam tudi na pretek, tako da človek kar gre, pogleda tu pa tam po stojnicah, malo razmisli, malo pobaranta in se s polno torbo vrne domov.
Kogar pa zamika, da bi si privoščil gob, čisto ta pravih, takih, ki še dišijo po prsti in vlagi, no, ta bo pač moral za enkrat počakati. Gob preprosto ni od nikjer. Ne s Pokljuke, kjer je te dni že naletaval sneg, ne s Ponikev, da o Trnovskem gozdu sploh ne govorimo. Gobarji se vsi s praznimi košarami vračajo domov in čakajo, da se bodo vremenske razmere nekoliko izboljšale.
Kdor se je nabiranja gob lotil že meseca julija, ko se gobarska sezona tudi začne, se je zaradi suše moral vdati. Tla niso bila dovolj namočena, da bi jurčki in druge zgodnje vrste obilno pokukali iz trave in listja. O gobanih torej niti sence. Sedaj nas že teden dni spremlja slabo vreme. Dež in plohe se vrstijo vsak dan in pričakovali bi, da se bodo gozdovi kar takoj prekrili z rjavimi klobuki.
Vendar so gobe delikatna stvar. Alessandru Medeotu, izvedencu, ki na tržnici pregleduje gobe in ki je sicer predsednik gobarskega društva, lahko verjamemo. Za dobro rast potrebujejo gobe namreč najprej malo dežja, po-
tem malo sonca,, da se lahko razbohotijo. Obojega smo imeli doslej preveč, v nepravih količinah. Sicer pa se bo stanje nedvomno popravilo.
Organizatorji tradicionalne gobarske razstave, ki je predvidena za zadnji teden v septembru, obljubljajo, da ta tudi letos ne bo manjkala. Zaenkrat pričakujejo ustalitev lepega vremena. Potem se bodo pokazali tudi jurčki, dežniki, lisičke in kukmaki, kasneje pa tudi že prve štorovke.
Medea - Castelculier 10-letnica pobratenja
V Medeji praznujejo te dni desetletnico pobratenja s francoskim mestecem Castelculier. Ob tej priložnosti je v Medeo prispela večja skupina občanov iz pobratenega kraja. Prispeli so že v četrtek zvečer, medtem ko je bila sinoči prva od slovesnosti, s katerimi nameravajo obeležiti pomembno obletnico. Danes bodo gosti iz Francije v spremstvu gostiteljev obiskali Postojnsko jamo, zadružno klet v Vipavi, Novo Gorico in Vrtojbo. Osrednja slovesnost ob desetletnici pobratenja bo jutri dopoldne. V naslednjih dneh si bodo gostje ogledali še nekaj zanimivosti v naši deželi, odpotovali pa bodo v sredo, 31. t. m.
Nadzorovano odlagališče za odpadni material v Ulici Brigata Sassari je za nekatere občane očitno premajhno ali neprimerno. Neprimeren bo najbrž tudi urnik, pa morda tudi to, da je treba za odloženi material nekaj plačati. Sicer pa bi težko razumeli, kako samo nekaj sto metrov pred vhodom v ograjeno odlagališče rastejo kupi najrazlič-
nejše šare. Čisto ob cesti in to na kraju, ki prepovedujejo odlaganje. Cest in ulic pa na tem koncu ni toliko, da ne bi bilo mogoče vzpostaviti temeljitega nadzorstva in stopiti na prste nekulturnim in neodgovornim občanom. Denarna kazen za tako ravnanje bi po našem skromnem mestu bila veliko bolj odmevna, kakor - recimo - kazni
za nedovoljeno parkiranje avtomobilov. Avtomobilistom lahko priznam0 olajševalno okoliščino, da v centru mesta ni dovolj parkirnih prostor?^ Tisti, ki odpadni material in najrazličnejšo šaro odvržejo na njivo, samo st metrov od urejenega in nadzorovanega odlagališča, ne morejo trditi, 03 materiala nimajo kam peljati.
Na razstavi beneškega slikarstva doslej okrog 25 tisoč obiskovalcev
Razstava del beneških slikarjev sedemnajstega in osemnajstega stoletja na goriškem gradu je po številu obiskovalcev sodeč med najbolj odzivnimi v deželi. Razstavo, ki bo odprta do 18. septembra, to je še tri tedne, si je doslej ogledalo že okrog petindvajset tisoč oseb. Nadpoprečno velik obisk so zabeležili v zadnjem tednu, ko je
OD 21. JUNIJA X 13 TEDNOV
V TRŽIČU
MAGAZZINI BIG
Ul. DUCA D'AOSTA 76
PRODAJA VSEGA BLAGA
ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA
PRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE 40.000 KOSOV: OBLAČIL, PLETENIN, SRAJC, JEANSOV
VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
ZNIŽANJA DO 80%
Obv. občini 4/6/88
bilo med obiskovalci veliko tujih turistov.
Veliko zanimanje vlada tudi za katalog, ki bo, kot predvidevajo organizatorji, pošel še pred koncem razstave.
V prihodnjih tednih se obeta še nekaj vzporednih prireditev oziroma predavanj. Prihodnji teden si bo razstavo ogledal svetovno znani umetnostni kritik Andre Corboz z univerze v Zurichu. Corboz je poleg drugih razprav napisal zanimivo in svojstveno študijo o Canalettu. Corboz bo v Gorici tudi predaval, in sicer 2. septembra, na temo: Benetke v viziji Canaletta.
Lovski praznik v Števerjanu
Danes popoldne, začetek je napovedan za 17.30, se bo v Dvoru v Števerjanu pričel tradicionalni lovski praznik, ki ga prireja društvo slovenskih lovcev "Doberdob". Praznika se bo udeležilo več delegacij lovskih zvez, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali lovsko razstavo, razstavo likovnih del in fotografij. Na njej bodo predstavili lastne izdelke člani društvenega fotokluba. V večernih urah bo vse udeležence prijetno zabaval ansambel Lojzeta Furlana.
Jutri se bo praznik nadaljeval. Od 17. ure dalje bodo ponovno odprli razstavi, ob pol sedmih pa bo nastopil najprej lovski pevski zbor iz Trbovelj, nato pa zbor društva Doberdob. Praznik bo sklenil ansambel Misel.
Organizatorji obljubljajo, da bo poleg običajnih jedi na žaru in žlahtne kapljice na razpolago tudi znani lovski golaž.
Spet težave ob četrtkovem nalivu V Ločniku daljši izpad elektrike
Nevihta, ki je v četrtek popoldne zajela goriško območje je že spet povzročila precej težav v prometu zaradi poplavljenih ulic, nekaj škode na električnem omrežju in tudi precejšnjo mero zaskrbljenosti med prebivalci, ki imajo svoja stanovanja v nižjih predelih in ki so že v nedeljo imeli opravka z vodo, ki je zamakala kleti in pritlične prostore. Močna ploha z bliski in grmenjem je trajala približno eno uro. Strela je poškodovala naprave električnega omrežja. Do daljše prekinitve električnega toka je prišlo v Ločniku, kjer na širšem območju je primanjkovala elektrika med 18. in 19. uro, na območju nekaterih ulic v tem kraju pa so okvaro uspeli odpraviti šele okrog 21. ure.
Ponekod na Goriškem je bila nevarnost toče. Sicer so se ledena zrna, čeprav le za nekaj minut, tudi pojavila in sicer v okolici Štandreža in Sovodenj. Toča je padala pomešana z dežjem, zato je povzročila le omejeno škodo. Močno deževje je prineslo znatno ohladitev. Neugoden razvoj vremena z zaskrbljenostjo spremljajo zlasti kmetje in vinogradniki. Posledicam skoraj dvomesečne suše se utegnejo zdaj pridružiti posledice zaradi obilnega deževja. Vremenske razmere, kakršne so bile v začetku tedna, ovirajo redno zorenje grozdja.
Lažji nesreči
Včeraj zjutraj se je v Sovodnjah pripetila lažja prometna nesreča. Iz še nepojasnjenih vzrokov je 24-letno kolesarko Mari Alessio iz Gorice oplazil avtomobil. Ponesrečenko so nemudoma odpeljali v goriško splošno bolnišnico. Zdravniki so dekletu ugotovili
močan udarec v obraz in zlom nosnice. Ozdravela bo v sedmih dneh.
V Mošu pa je med vožnjo padel s kolesom 64-letni domačin Giuseppe Campanaro. V bolnišnici so ga po pregledu odslovili, ker je med padcem zadobil le nekaj odrgnin.
Trgovine v Gorici bodo jutri odprte
Združenje goriških trgovcev sporoča, da bodo trgovine v Gorici jutri lahko odprte cel dan. Prav tako bodo lahko odprti bari in drugi gostinski lokali, ki so sicer ob nedeljah zaprti. Ukrep je v zvezi z jutrišnjo zaključno prireditvijo ob 18. mednarodnem fok-lornem festivalu.
razna obvestila
Košarkarska sekcija ŠZ Dom sporoča, da bo prvi atletski trening (za letnik 1973 in mlajše) v ponedeljek v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 19. uri.
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijaviti na obrazcih, ki so na razpolago na občinah, zaloge vina in vinskih proizvodov. Stanje mora izražati količino vina in vinskih proizvodov na dan 31. avgusta.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da zaradi ovir tehničnega značaja ne bo peljal avtobus za Pokljuko in Bled jutri, 28. t. m., ampak naslednjo nedeljo, in sicer 4. septembra ob 6. uri s Travnika z naslednjimi postanki: Gorica - pred gostilno Primožič, Pevma - pred spomenikom, Oslavje - pred kostnico, Podgora - pred spomenikom in Sovodnje - pred cerkvijo.
izleti
SPD Gorica priredi 11. septembra a_ tobusni izlet na Dan planincev na Ja čah, v arboretum Volčji potok in v niško Bistrico. Prijave v trgovini Bav° in pri odbornikih društva do 31. t. m.
Jutri, 28. t. m., bo izlet na Nevejsk0 sedlo in Prestreljenik. Prevoz z sredstvi. Priporoča se zlasti	^
udeležencem smučarskih tečajev in J hovim družinskim članom. Izlet voC”.. otj Berdon, zbirališče na Travniku, 0°n ob 6.30.
SPD Gorica obvešča, da bo ptembra izlet na Coglians (2780 m)- * bo vodil Ivo Berdon.
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »LJnsostenibile 'e^. gerezza delTessere«. Prepovedan dini pod 14. letom.
VERDI 18.00-22.00 »Attrazione
Prepovedan mladini pod 14. leto • ^
VITTORIA 17.30-22.00 »Banane al cl0l8 colato«. Prepovedan mladini p° letom.
Nova Gorica	0
SOČA 18.30 »Top gun«, ob 20.30 p^]ega
Pulju '88 »Skrivnost samostan žganja«, ob 22.30 »Hawai«.
DESKLE 19.30 »Sila moči«.
DEŽURNA LEKARNA V c°Rlafg72-Provvidenti - Travnik 34 - tel.
DEŽURNA LEKARNA V TR# , te). SanfAntonio - Ul. Romana 1 40497.
Prvi teden izkušenj na območju Brd in Števerjana
Mladi raziskovalci in mentorji pridno delajo na taboru Brda 88
stv ^ivi mladi raziskovalci pod vod-dan*1 7z^ušenih mentorjev že šesti tahPn<ino delajo na 8. raziskovalnem prir ru Brda 88. Letošnji tabor, ki ga ni '“'Bsek za zgodovino pri Narod-s Si stucBjski knjižnici v sodelovanju t0ln genskim raziskovalnim inštitu-Cev'Vruštvom slovenskih naravoslov-tVo *n tehnikov Tone Penko in Druš-rn	mladih raziskovalcev, ima na-
arhe ?0v^rot>no raziskati in preučiti z 8^° °^ega, etnološkega, geograf-zorn ' naravoslqvnega in sociološkega °kolf^a *t0ta ^teverjan in njegovo Gl
je v avni štab raziskovalnega tabora riCi Tlovenskem dijaškem domu v Go-žen„*u vseh štirideset mladih udele-
zej. Zanimivo delo so opravili tudi raziskovalci naravoslovne skupine. V tem prvem tednu so zaključili nabiranje vsakovrstnih botaničnih primerkov, sledila jim bo nekaka zapletena ekološka obdelava. Skupina si je po-bliže ogledala Medejski grič, gozd na Plešivem ter števerjansko in pevmsko
okolico. V prihodnjem tednu bodo vse te kraje preučili iz geološkega zornega kota, kar bo vsekakor zelo zanimivo.
Tudi geografska skupina je dobro izkoristila prvi del letošnjega tabora, saj je že pripravila več tematskih kart, ki jih bo v naslednjih dneh še izpopolnila. Preverili so naseljenost naših Brd, migracijske aspekte v teh krajih itd. Med drugim so obiskali tudi županstvo v Dolenjah.
Mladi sociologi in arheologi so tudi nabrali že vrsto zanimivih informacij, ki jih bodo v naslednjem tednu še izpopolnili. Arheološka skupina bo nadaljevala z iskanjem prazgodovinskih in kasnejših ostankov na obronkih gričev ob cesti, ki povezuje Gorico s Krminom, sociološka pa bo opravila zanimivo anketo med mladimi Števerjanci.
Mladi raziskovalci in mentorji imajo sedaj na razpolago še teden dni, da nadaljujejo in uspešno zaključijo letošnji tabor Brda 88. Seveda bo v tem tednu poskrbljeno tudi za zabavo. Že drevi se bodo popeljali y bližnji Štanjel, kjer si bodo ogledali gledališko predstavo Miklove Zale, v torek pa bo po večerji na sporedu krst. Na programu so še etnološki video večer, srečanje z upravo Občine Števerjan, video kaseta o Mladini in predavanje s področja naravoslovnih ved. Čaka jih torej še lep in zanimiv teden, (mč)
Mednarodni folklorni festival se bo sklenil jutri zvečer
“"Z*!!1
Plesalke z Eolskih otokov
Teden mednarodnih foklornih prireditev se izteka. Danes se bo zaključil svetovni posvet o ljudski kulturi in ljudskem izročilu, drevi pa bodo v dvorani na Battistijevem trgu še zadnji nastopi v tekmovalnem delu. Napovedan je nastop štirih skupin iz Italije, Bolivije, Avstrije in Kitajske. Zaključna prireditev bo jutri, ko napovedujejo zelo gost program.
(foto Bumbaca)
Ob 9. uri bo na gradu srečanje med člani foklornih skupin in delegati prvega svetovnega posveta o ljudski kulturi, popoldne, s pričetkom ob 16.30, bo po goriških ulicah tradicionalni sprevod vseh nastopajočih skupin, ki se jim bodo pridružile godbe na pihala iz raznih krajev. Sprevod bo od Spominskega parka do stadiona Baiamonti. Ob 21. uri bo v dvorani UCG poslovilni nastop vseh skupin.
Hreci®,v. kakih deset mentorjev ki So a)e' primerja in ureja podatke, ci tab''1” ^zs^ec*ili na terenu. Udeležen-sicet °ra so razdeljeni v pet skupin, in sko, n arheološko, etnološko, geograf-taboruajavoslovno in sociološko. Na ni, ]jj oslujeta tudi dve drugi skupi-in rari 3 zadolženi za video posnetke V	obdelavo podatkov.
letoj?0ne(^e^ek se je celotna odprava stala ega raziskovalnega tabora se-t a v Prostorih števerjanske Občine j. ^kajšnjimi društvi, da bi navezala g^or^alstvom čim tesnejše stike. Us-'bora je namreč tesno povezan s Vanjem domačinov. Na. tem
sna tabo
Sodelo
drusjnem sestanku so se predstavniki
Primo V obvezali. da bodo poskrbeli za orne "cicere".
tem ^lsbovalci etnološke skupine so v terviic6111 tednu opravili že več in-bjheti'2 nekaterimi števerjanskimi šap n k ten^ SO se Pogovarjali in sku-cij 0 abrati čimveč zanimivih informa-skih Ra2v°iu vinogradništva v sloven-Pomon ^ *siočasno niso prezrli tudi zbiran-8 nekdanjih šeg in običajev, so s. .]a ,starih premetov itd. Ogledali udi Formentinijev zasebni mu-
Novo šolsko leto je na pragu Od četrtka popravni izpiti
prispevki
Septembrski popravni izpiti so pred vrati in kmalu si bodo lahko oddahnili tudi dijaki, ki so svoje šolsko leto podaljšali na poletne mesece. Na vseh slovenskih šolah se bodo izpiti pričeli 1. septembra s pismenimi nalogami.
Na klasični gimnaziji in liceju bo popravljalo 12 dijakov, izpiti pa se bodo odvijali po naslednjem programu: v četrtek, 1. septembra, bo za dijake 4. in 5. gimnazije pismena naloga iz italijanščine, za 2. licej pa naloga iz slovenščine. V petek, 2. septembra, bo naloga iz latinščine, v soboto iz grščine, v ponedeljek, 5. septembra, še zadnja, iz nemščine.
Ustni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek, 5. septembra, za 1. in 2. licej in se zaključili v torek, 6., ko bodo izprašani še dijaki 4. in 5. gimnazije.
Na učiteljišču ima popravne izpite 13 dijakov. V četrtek bodo pismene naloge iz slovenščine in latinščine, v petek iz matematike in nemščine. V soboto, 3. septembra, bodo ustni izpiti.
Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois bo vseh 21 popravljavcev
imelo v četrtek, 1. septembra, nalogo iz slovenščine, istega dne pa bo tudi knjigovodska naloga za 3. in 4. razred. V petek bo matematična naloga za vse razrede, v soboto pa se bodo izpiti vršili po naslednjem programu: nemška naloga za 2. razred, angleška za 3. in 4., za 2. razred pa bo še praktična vaja iz trgovskega računstva. Ustni izpiti bodo 5. in 6. septembra po razporedu, ki ga bodo javili na šoli.
34 kandidatov strokovnega zavoda za trgovino Ivan Cankar bo 1. 9. imelo pismeno nalogo iz splošne izobrazbe, upravnih ved, stenografije, strojepisja in strojnega računstva. 2. 9. bo pismena naloga iz matematike in italijanščine, 3. iz nemščine, 5. 9. iz srbohrvaščine in trgovinstva, 6. septembra še zadnja pisna preizkušnja iz trgovskega računstva. Ustni izpiti se bodo začeli tudi 6. 9. in se nadaljevali do 8. septembra. Poleg popravnih izpitov imajo na Cankarju tudi sprejemni izpit za dijaka, ki se bo vpisal v 2. razred. 1. septembra bo imel praktično vajo iz strojnega računstva, 5. septembra pis-
meno nalogo iz trgovske tehnike, 7. septembra pa še ustne izpite.
Na tehničnem industrijskem zavodu Galileo Galilei se bodo popravni izpiti vršili bodisi zjutraj kot popoldne. Začeli se bodo v četrtek zjutraj s pisno preizkušnjo iz italijanščine, popoldne bodo nadaljevali s slovenščino. 2. 9. zjutraj pismena naloga iz informatike in angleščine, popoldne pa bodo dijaki imeli praktično vajo iz informatike.
V	soboto bo na vrsti matematična naloga, ob 13. uri pa izpit, menda praktičen, iz telovadbe! Po presledku za nedeljski počitek se bodo dijaki v ponedeljek zjutraj začeli ubadati s tehničnim risanjem in pismeno nalogo iz elektronike, popoldne pa bodo imeli praktične vaje in matematično prakso.
V	torek bo na sporedu praksa iz elektronike, popoldne bo praktična vaja iz sistemike, v sredo pa, zadnji dan izpitov, bo zjutraj še vaja iz računstva. Istočasno se bodo vršili ustni izpiti za 1. in 2. razred, popoldne pa bodo tudi dijaki 3. in 4. razreda zaključili popravne izpite iz šolskega leta 1988.
Za Zeleni križ so v razne namene prispevali: podjetje Cavallari 5 tisoč: podjetje Bernardis 5 tisoč: drogerija Sclauze-ro 10 tisoč: podjetje Toberio 5 tisoč: pekama Azzano 6 tisoč: mesnica Landri 10 tisoč; trgovina Zingaro 5 tisoč: družina Perco 5 tisoč; družina Bressan 5 tisoč; podjetje Vianni 5 tisoč; mesnica De Franceschi 20 tisoč; družina Pizzi 10 tisoč; družina Braini 35 tisoč; Ideal market 10 tisoč; trgovina Bertazzo 5 tisoč; družina Barbangelo 5 tisoč; podjetje Mosetti 15 tisoč; družina Gonella 5 tisoč; družina Peresson 5 tisoč; družina Lollis 5 tisoč; Maria Gandin 10 tisoč; družina Adotti 5 tisoč; družina Gasparini 5 tisoč; družina Donato 5 tisoč; družina Badin 5 tisoč; Mario Furlani 5 tisoč; družina Brumat 10 tisoč; družina Piani 5 tisoč; družina Pitta-na 5 tisoč; podjetje Vidoz 10 tisoč; Lucio Marega 10 tisoč; družina Boemo 10 tisoč; podjetje Quark 5 tisoč; podjetje Zoff 10 tisoč; Medeot Silvano 10 tisoč; družina del Bianco 7 tisoč; družina Spessot 10 tisoč; družina Princi 5 tisoč; družina Bressan 5 tisoč; družina Tuzzi 5 tisoč; Picotti Scorianz 5 tisoč; družina Russian 10 tisoč; Rita Vecchiet 10 tisoč; družina Colja Te-mon 10 tisoč; družina Blanch Battistutta 15 tisoč; družina Višin 30 tisoč; družina Culot 10 tisoč; družina Petri 10 tisoč; Ma-urizio Sant 5 tisoč; družina Pauletic Bressan 5 tisoč lir.
Enkratno doživetje Igorja Jurna s Poljan
Poldrugo leto na potovanju po južni polobli
v Dr„,Varb trajajo navadna potovanja ttiesec ?n?orske dežele štirinajst ali se a*1, recimo dva, redkokdaj pa bivan: *' ba se kdo odloči za dveletno Prednn t119 ■ ^m5em kontinentu. To Pdston Sr,9a že povsem drugačen čitvi r|„r° Potovanja, saj ob taki odločaš vso r° Veš' ba se odrekaš za lep ^oniačp11111' bar Puščaš za sabo. Puščaš bodaiaš prijateliei stare navade in se postano nasProti neznanemu. To pa VseQa V trenutku bolj pomembno od Vseh D °s,:a^e9a. bolj pomembno od Je bil0 m^slekov in negotovosti. Tako Venibrs ;U . za !9oria Jurna, ki je no-^erool t6ta 1986 2 Edijem in Fabiom Itldone7ii?m odpotoval proti Tajski, hasleHni m Muloziji- Sam je marca ^Vstrallr f *et.a 2 letalom pristal v Pjih ocJ1’ kier ie potem ostal nasled-Prav mesecev.
‘vojo vnpi°vo Ie	odločitev za
'jena. Ka-t °. Pust°lovščino premiš-Odhod v ’• i Ie “Ujbolj spodbudilo za Za nrn Skorai neznano"?
vtat ng l0Vanje se nisem odločil na ^ bi za °SC . dolgo sem razmišljal, ^Ohil	al časa popolnoma spre-
V*b izkuš° ■ zazelel sem si čisto no-sP°znanieni' botel sem priti do novih Sahio ria|' ,0° katerih lahko prideš ?0, vsakrin 0d vse9a' kar ti je že zna-te* Prei?!.811!6.'" Predvsem pa sem ho-zmn*USlt! sebe. videti, česa sem P.°zhaš ufn' y tujini, kjer nikogar ne yste9a'	.ie vse tako različno od
?a °dvispr S1 Pustil doma, si popolno-, časi tir,,? farn° °d samega sebe in 6ri1, kaj v c8 do čisto nove zavesti o Tvojg neliaš in kaj hočeš.
prva postojanka v Avstrali-
ji...
Na Tajskem sem spoznal prijatelja, italijanskega stilista, ki me je povabil k sebi domov. Svoj prvi dom v Avstraliji sem tako našel v Perthu, ki je glavno mesto Zahodne Avstralije. Mesto izgleda kot velik urad, saj se v njem odvija vse birokratsko in administrativno delo, za celotno državo. Kot mesto je relativno mlado, saj se je razvilo v zadnjih letih. Tu sem mislil najprej ostati le nekaj tednov, potem pa je tako naneslo, da sem se tu ustavil nadaljnjih šest mesecev. Tu sem si našel stanovanje, potem sem si poiskal službo, saj je denarja že vidno primanjkovalo. Tako sem postal kuhar v italijanski restavraciji, kjer so klienti še kar cenili mojo kuhinjo. Prijatelj mi je predstavil svojo klapo, ki je postala tudi moja, in oni so prav gotovo dosti pripomogli k temu, da sem se odlično vpeljal v tamkajšnje življenje. Skupaj smo veliko hodili po mestu in v dneh, ko sem bil dela prost, smo za več dni pohajali naokrog. Severno od Pertha je eno naj lepših območij Avstralije s prekrasnimi plažami. Tu pridejo delfini čisto do obale...
Da se ne bi izneveril svoji odbojkarski karieri, sem našel tudi ekipo v A ligi, s katero sem igral kar tri tekme prvenstva.
Kako pa da si zašel tudi v Novo Zelandijo?
Po šestih mesecih mi je vizum za Avstralijo zapadel, zato sem moral zapustiti državo, da bi mi ga kasneje obnovili. Za pet tednov sem se zato odpravil v Novo Zelandijo. Evropa, mislim pri tem seveda na način življenja, te države še ni dosegla, saj .zgleda, kot da bi bila za kakih deset let pred nami. Počasi se res razvija, kljub temu
pa je tam vse veliko bolj pristno in naravno. Tu je, recimo, veliko nacionalnih parkov, posebno pozornost namenjajo varstvu okolja. To dokazuje tudi dejstvo, da v celi Novi Zelandiji nimajo enega samega atomskega raziskovalnega centra.
Najprej sem za nekaj časa ostal v Oaklandu, ki je glavni ekonomski center, potem pa sem z avtostopom nadaljeval pot in prebredel vsa najpomembnejša mesta, glavno mesto Wel-lington, Cristchurch, Daniden. Tu na Novi Zelandiji sem srečal vseh vrst živali, ki jih pri nas ni — tjulenji, albatrosi, pingvini, poleg tega pa še blazno število ovac, ki jih je povsod dovolj.
Ljudje so zelo gostoljubni in tudi zelo vdani pijači. Mogoče izvira njihova dobra volja prav iz tega... Tudi tu sem dokazal svoje kuharske sposobnosti, saj mi je za to čestital celo prvi minister.
Iz Nove Zelandije sem se vrnil v Avstralijo, v Sydney tokrat. Tu sem nadaljeval z delom, ki sem ga mimogrede našel že v Novi Zelandiji, in sicer s prodajo slik, kar je bilo z ekonomskega vidika zelo uspešno poslovanje. Prodajal sem jih v mestu, konec tedna pa sem se z najetim avtomobilom in s štirimi prijatelji odpravljal iz države New South Wells v sosednjo
Pred templjem v mestu Čang May na Tajskem
državo Oueensland. Hodili smo po turističnih letoviščih, čez dan se zabavali, zvečer prodajali. Res nam ni bilo slabo... Svoj zadnji dan v Avstraliji sem preživel na božič, potem pa sem se po približno osmih mesecih svojega bivanja v Avstraliji podal na Filipine, saj sem poleg Indonezije, Tajske in Malezije, ki sem jih obiskal v prvih treh mesecih svojega potovanja z Edijem in Fabiotom, želel obiskati tudi to državo. Moram reči, da je v veliki meri pripomogla k moji odločitvi informacija, da je na Filipinih veliko neraziskanih podzemskih jam. Moj prvi stik s Filipini je bil res nepričakovan. Sploh nisem bil pripravljen na to, kar me je tam čakalo. Strašna revščina, nepojmljiv kaos, poleg tega pa sem še svojo prvo noč preživel v najbolj nepriporočljivem centru Manile, v Mabi-ni. Drugega dne sem zato stopil na avtobus in se odpravil proti jugu, na otok Sebu. Pravzaprav sploh nisem vedel, če ga bom sploh kdaj dosegel, saj je bilo potovanje nekaj groznega. Tri dni je trajalo potovanje, najprej z avtobusom, potem z ladjo, in to prav v obdobju, ko se je na Filipinskem morju pripetila lani strahovita nesreča. K sreči sem živ in kolikor toliko zdrav prispel na otok.
Kdaj si se pravzaprav srečal z Edijem?
Na otoku Sebu sem spoznal ekspedicijo biologov z rimske univerze, ki so raziskovali neštete jame, ki jih je najti na Filipinih. Poklical sem Edija v Doberdob, naj me s popolno jamarsko opremo dohiti na Filipinih, saj sem se s člani te rimske odprave zmenil, da bomo nadaljevali z njihovim začetim delom.
(Nadaljevanje in konec jutri)
Kolesarstvo: jutri SP v cestni vožnji
Italijani med favoriti
Atletika: sklepno tekmovanje za G P v Berlinu
Po predvidevanjih Aouita
Jurij Uršič »srebrn«
RENADC — Po zaključku svetovnega kolesarskega prvenstva v dirkališ-čnih vožnjah v belgijskem mestu Gan-du, na katerem so Italijani želi izreden uspeh, saj so bili z dvema zlatima, tremi srebrnimi in eno bronasto kolajno najboljša reprezentanca pred Avstralijo, Francijo in Švico, bo jutri na sporedu najbolj pričakovan »kolesarski dan«: svetovno prvenstvo v cestni vožnji.
Glede na to, da se naslov dodeli v eni sami dirki, je favoritov mnogo, med katerimi so prav gotovo tudi Italijani. Slednji bodo dejansko nastopili kar s petimi kapetani oz. »špicami«, pač odvisno kako se bo dirka razvila. Tako Argentin, kot tudi Bugno, Bon-tempi, Fondriest in Saronni imajo namreč možnost, da posežejo po najvišjih lovorikah. Najbolj je v formi Bugno, Bontempi lahko zmaga v sprintu, Argentin se je na zadnjih treh prvenstvih zelo izkazal, Fondriest in Saronni pa lahko prijetno presenetita.
Marchetti odhaja
TRST — Tehnični vodja tržaškega nogometnega tretjeligaša Giampiero Marchetti zapušča društvo po šestih letih. Včeraj je namreč bivši državni reprezentant in igralec Juventusa dal ostavko, ne da bi za to navedel razlogov. Triestina je izdala tiskovno sporočilo, v katerem je rečeno, da sprejema to novico »z žalostjo«.
ZAHODNI BERLIN Po predvidevanjih je na končnem skupnem tekmovanju Grand prixa v atletiki osvojil prvo mesto Maročan Said Aouita, ki je sinoči v Zahodnem Berlinu osvojil zmago na milji s časom 3'56"21. Med ženskami je prvo mesto pripadalo Romunki Pauli Ivan, ki je osvojila tek na 1500 m. Isto število točk je dosegla Grace Jackson z Jamajke, ki je sinoči osvojila tretje mesto v teku na 400 m in prvo mesto v tekmu na 200 m s časom 22"70, vendar je bila med celotno sezono nekoliko slabša od odlične Romunke.
Pravico do udeležbe v sinočnjem finalu, kjer so mesta prinesla dvojne točke, torej 18 za prvo, 14 za drugo in tako naprej, si je pridobilo po osem najboljših iz 17 »predtekmovalnih« mitingov, pri čemer so vsakemu atletu šteli le po pet najboljših točkovnih dosežkov. Vendar pa mnogi najboljši v posameznih disciplinah skoraj ali v celoti niso nastopali na teh mitingih.
Reli »tisočerih jezer«: vodi Finec Kankkunen
JYVASKYLA — Finec Juha Kankkunen (toyota celica GT-four) je osvojil prvo etapo relija »tisočerih jezer« na Finskem veljavnem za svetovno prvenstvo.
Za 19" je prehitel rojaka Markku Alena, za 1'21" pa Šveda Mikaela Eircssona. Na četrto mesto se je uvrstil Finec Mikkola, na peto pa njegov rojak Sundstroem.
Tenis: Becker gladko Poraz Živojinoviča
JERICHO (NEW YORK) V prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Jerichu je Zahodni Nemec Boris Becker gladko premagal Američana Ariasa s 6:4, 6:2.^ Nekaj važnejših izidov: Svennson (Šve.) - Pemfors (Šve.) 6:2, 1:6, 7:6; Courier (ZDA) - Leconte (Fra.) 7:6, 6:3; Agassi (ZDA) - Pate (ZDA) 6:7, 6:4, 6:4 in Noah (Fra.) - Živo-jinovič (Jug.) 6:3, 6:7 in 6:3.
Junaka sinočne finalne tekme za GP sta bila Američan Roger Kingdom, ki je osvojil tek na 100 m z zaprekami s tretjo najboljšo svetovno znamko vseh časov na morski višini (13"04) in Sovjet Rodion Gataulin v skoku s palico. Svetovni rekord zaprekaša Nehemia-ha (12"93) je v veliki nevarnosti in ni izključeno, da ga ne bo že v Seuli popravil prav Kingdom. Gataulin pa je pripravil prvo vrsto presenečneje. Za 15 cm je namreč prehitel rojaka Bub-ko z odlično znamko 595 cm.
Sinoči drugih posebnih rezultatov ni bilo. Calvin Smith je zmagal tek na 100 m z 10'12, 3000 z zaprekami Kariu-ki (Ken., 8'24"52), met krogle Krieger (Pol., 20,79 m), troskok Conley (ZDA, 17,59 m), višino Sjoberg (Šv.r 233 cm), pri ženskah pa bi omenili v teku na 100 m Brownovo (ZDA, 1TT8), v teku na 400 m Quirot (Kuba, 50"27) in na teku na 5000 m McColganovo (VB, 15'03"29J.
Nogomet: včeraj so operirali Ancelottija (Milan)
RIM — Včerja je znani dr. Perugia, ki se je že specializiral v zdravljenju raznih kostnih poškodb vrhunskih italijanskih nogometašev, odstranil meniskus Milanovemu veznemu igralcu Carlu Ancelottiju. Operacija je trajala le 35 minut ter je potekala gladko brez komplikacij. Ancelotti bo lahko spet treniral čez najmanj 40 dni.
Deskanje: propadel poskus preko Jadranskega morja
PORTO SAN GIORGIO — Pet deskarjev (dva Italijana - Manoe Dimarti in Gabio Jommi ter trije Jugoslovani -Robert Sanguilin, Ljubiša Celar in Ro-ran Maksan) so med sredo in četrtkom poskusili z jadralno desko prepluti Jadransko morje, vendar pa je njihov poskus propadel zaradi izredno slabih vremenskih pogojev. Najprej je bilo v bistvu brezvetrje, približno na polovici poti pa jih je zajela burja, ki jih je prisilila k odstopu.
Slovenec Miro Cerar, dobitnik zlate kolajne
Prvi poskus, da bi stopil v dvorano skozi stranski vhod, je bil zaman, možakarju pa sem natvezil, da ima mojo izkaznico kolega, ki je že v dvorani. Dal sem mu tudi izmišljeno ime. Slišal sem, kako so ga dvakrat preko zvočnikov poklicali k vratom. Delal sem se začudenega in obenem v skrbeh. Vztrajnost je naveličala Japonca, ki se me je najlažje odkrižal s tem, da me je spustil v notranjost. Tisti večer sem videl na delu slovitega Frazierja, ki je v prvem krogu zrušil na tla sovjetskega boksarja. Ob tehnično skromnejših atletskih rezultatih sem v bazenu videl edinstvene podvige Schollanderja in Avstralke Dawn Fraser, ki je osvojila svojo tretjo kolajno na 100 m prosto. Veselil sem se ob ‘zmagi Mira Cerarja na konju in bil razočaran po njegovem padcu z bradlje, kjer se mu je tudi smehljalo zlato. Tako med potjo na Japonsko, kot nazaj, sem bil v družbi zelo številne poljske olimpijske delegacije. Glavna sopotnika sta bila slovita Irena Kirzsenstein (nato Szewin-ska) in Jozsef Schmid, ki se je iz Tokia vračal že z drugo olimpijsko zlato kolajno v troskoku.
Morda je malo znano, da smo zamejski Slovenci na olimpijskih igrah v Tokiu prišli do kolajne. Srebrno odličje je v zasledovalni kolesarski vožnji osvojil Jurij Uršič iz Gorice. Uršič je v finalu podlegel Dalerju iz Češkoslovaške.
Prvo osebnost iz olimpijskih iger na Japonskem je precej težko določiti. Atletski program, ki je navadno dajal največ mitov, je kronično trpel dež in vlago. Vsekakor je Abebe Bikila že drugič (tokrat obut) osvojil maratonski tek. V tekih na srednje proge se je izkazal Novozelandec Peter Sneli. Zmagi v Rimu na 800 m je dodal prvi mesti na isti progi in na 1500 m. Čeprav brez vidnih uspehov, se je prvič v mednarodni areni pojavil kenijski tekač Keino. Izredno velik uspeh so v atletiki poželi Američani, ki so osvojili kar 18 zlatih kolajn. Sovjetska zveza je bila v povsem negativnem trenutku. Brumelj, ki je v treh letih šestkrat popravil svetovni rekord v skoku v višino od 222 cm do 228 cm, je v Tokiu zmagal z največjo težavo s samo 218 cm. Drugi je bil Thomas, ki bi brez obremenitve vloge favorita kmalu pripravil presenečenje.
V plavanju se je uveljavil predvsem Don Schollander. Zmagal je na 100 in 400 m prosto v dveh štafetah. Njegov
A vtomobilizem: poskusne vožnje VN Belgije
Po pričakovanju 1. Senna, 2. Prost
SPA (BELGIJA) — Kot je že običaj letos, sta bila tudi včeraj v ospredju McLarnova pilota na poskusnih vožnjah za jutrišnjo Veliko nagrado Belgije v formuli ena. Najboljši čas je namreč dosegel Brazilec Ayrton Senna, drugi najboljši čas pa je dosegel Francoz Alain Prost.
Takoj za McLarnovima predstavnikoma sta se uvrstila Ferrarijeva pilo, Avstrijec Gerhard Berger, četrti pa je bil Italijan Michele Alboreto. Peti čas je dosegel italijanski pilot Riccardo Patrese, šesti Alessandro Nannini, šele deveti pa je bil svetovni prvak Nelson Piguet na lotusu.
VRSTNI RED VČERAJŠNJIH POSKUSNIH VOŽENJ
L Senna (Braz.) mclaren 1'53"718; 2. Prost (Fr.) mclaren) T54"128; 3. Berger (Av.) ferrari 1'54"128; 4. Alboreto (It.) fer-rari r55"665; 5. Patrese (It.) williams r57"138; 6. Boutsen (Bel.) benetton 1’57"455; 7. Nannini (It.) benetton 1’57"535; 8. Nakajima (Jap.) 1'57"616; 9. Piguet (Braz.) lotus 1'57"821; 10. Warwick (VB) 1'57"952.
Motociklizem: poskusne vožnje VN Češkoslovaške
Gardner (Avs.) odličen
BRNO — Avstralec Wayne Gardner je včeraj na poskusnih vožnjah za VN Češkoslovaške zabeležil najboljši čas v pollitrski kategoriji. Prehitel je Raineya, Sarrona in Lawso-na. V četrtlitrski kategoriji pa je bil najhitrejši Sarron pred Garrigo, Ruggio in Ponsom.
Košarka: mladinsko evropsko prvenstvo
Danes polfinale
TITOV VRB AS — Po včerašnjem prostem dnevu se bo danes nadaljevalo evropsko mladinsko košarkarsko prvenstvo s polfinalnima tekmama in s srečanji, ki bodo odlčala uvrstitve od 5. do 12. mesta.
Grčija - Italija (18.00) in Jugoslavija - ČSSR (20.00) bosta torej polfinala tega EP. Grki so seveda največje presenečenje tega prvenstva, saj so kar nepremagani sklenili nastope v B skupini. V pomembnejših tekmah so najprej tesno premagali Čehoslovake, da bi v zadnjem kolu enostavno pregazili Sovjetsko zvezo, ki je tudi na mladinskem področju prednjačila v Evropi.
Italijani bodo zato moralo paziti na Grke, ki igrajo zelo hitro in so zelo temperamentni. Trener »azzurrov« Mario Blasone pa nima dvomov: »Hočemo se uvrstiti v finale, da bi se Jugoslaviji oddolžili za poraz v kvalifikacijskem delu. Z Grki smo že igrali v prijateljskem srečanju v Malmdju in smo jih tudi premagali. To ne pomeni, da Grke lahko podcenjujemo, za naše igralce bo ugotovitev več, da lahko premagajo tega nasprotnika in se uvrstijo v finale.«
V drugem polfinalu pa si bosta stali nasproti Jugoslavija in ČSSR, ki je tudi prijetno presenečenje tega EP. Z zmago proti SZ in tesnim porazom proti Grkom so Čehos-lovaki dokazali, da so močna ekipa in da lahko presenetijo tudi Jugoslovane.
»Plavi« pa seveda ostajajo nesporni favoriti za današnjo zmago, čeprav doslej, razen v srečanju s Španijo, niso pokazali, kar znajo.
Novosti pri Triestini
m

svetovni rekord 4T2"2 na 400 m je da' nes drugorazredni čas celo na ženskin tekmovanjih.
Japonci so lep delež kolajn osvojil' v telovadbi in nekaj tudi v judu. if borilni šport, ki se je na olimpij3'0'1 igrah pojavil prav zaradi domačinov, je prinesel njim samim tudi velik0 razočaranje. V odprti kategoriji, ki določi najmočnejšega judoista, je stopi* na najvišjo stopnico nizozemski. inor; nar Geesink. Bil je znatno višji in te^! od Japonca Kaminage. V poštev 01 morale priti zahrbtne poteze, ki dajejo judu sloves obrambne borbe telesno šibkejšega. Izkazalo se je, da je m°c ob primerni teži še vedno važnejša in marsikateri Japonec je poraz misln poravnati s harakirijem. Domačine j® doletelo veliko razočaranje tudi on koncu maratonskega teka. Precej mi' nut za Bikilo je na stadion pritekel Tsuburaja, skoraj 100 m za njim an' gleški predstavnik. Medtem ko je Anglež tekel, je Tsuburaja skoraj hodil m srebro izgtubil dva metra pred ciljem; Ob nagrajevanju se je japonski tekač jokal. Nekaj let kasneje je Tsuburaja napravil samomor, vendar tega ne moremo postavljati v zvezo z njegovim razočaranjem na olimpijskem stadio-
Zvezna republika Nemčija in Nem' ška demokratična republika sta še vedno nastopili z združeno ekip0' ozračje pa je bilo že skrajno nape*0-Krožili sta na primer dve brošuri ° Nemcih. Ena je prinašala podatke ° celotni delegaciji, druga pa je bila tis' kana v NDR in je opisovala samo nje' ne člane združene ekipe. Za NDR je postajalo sodelovanje v združeni ekip* pretesno. Na političnem polju je Skala priznanje drugih vlad in preko športnikov se je v svetovni javnost* največ uveljavljala. Iz kakovostnega vidika so začeli postajati Vzhodni Nemci močnejši. Sodelovanje v združeni ekipi je v marsikaterem primeru pomenilo odsotnost enega ali dveh njenih predstavnikov na olimpijskem prizorišču. V Tokiu se je dogajalo, da so v plavalnem bazenu Zahodni Nem; ci trenirali na eni polovici, Vzhodni pa v drugi.
Do odkritega razkola je prišlo dve leti kasneje na atletskem evropskem prvenstvu v Budimpešti, ko sta Nemčiji nastopili z dvema ločenima ekip3'
BRUNO KRIŽMAN
Avtor na olimpijskem stadionu v kiu z Emilom Zatopkom
Priprave naših nogometnih moštev
Komisija za odprave	V prihodnje prav gotovo še bolje
v tuja gorstva slavi 25-letnico opravljala.
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije slavi svojo 25-letnico, v tem dolgem obdobju pa je opravila veliko in hvalevredno delo. Ze 4. marca 1963 je bila prva seja KOTG, katere vodstvo je prevzel Pavle Šegula, pet mesecev kasneje pa je že krenila na pot prva odprava. Miha Potočnik je 10-člansko alpinistično odpravo vodil v skupino Elbrus. V 18 dneh so se povzpeli na 14 vrhov. Vsejh deset pa je bilo na najvišjem vrhu Kavkaza, na 5633 m zahodnem vrhu.
Čeprav vseh odprav, ki so ponesle slavo jugoslovanskega alpinizma po vsem svetu, seveda ni organizirala KOTG, je le-ta imela vseh teh 25 let odločilno vlogo v našem odpravar-stvu, pa tudi alpinizmu nasploh. Najprej pod vodstvom Pavla Šegule, ki je na mestu doslej zdržal najdlje, potem pod podstvom pokojnega Aleša Kunaverja in seveda tudi sedaj, ki jo vodi Tone Škarja.
Današnji KOTG pri PZS skrbi predvsem za najkvalitetnejše akcije v iz-venevropskih gorah in pomaga pri organiziranju drugih, z nakazovanjem možnih ciljev vpliva na izbor le-teh, ob finančnem sodelovanju »Sklada Aleša Kunavra« pa bo svoje funkcije
Prosta ponovitev v El Capitanu
Poskusi, da bi prosto ponovili kakšno smer v 1200 metrov navpični in gladki steni El Capitana imajo že svojo zgodovino. Prva pa sta uspela šele pred kratkim Todd Skinner in Paul Piana. Smer Salathe jima je vzela 36 dni, skupaj pa je dolga kar 36 raztežajev tudi do X-. Ta ponovitev je prav gotovo eden najpomemnejših svetovnih dogodkov v sodobnem prostem plezanju.
%
obvestila
1!
ŠPORTNI ODSEK KD DANICA Z VRHA obvešča, da se je začelo vpisovanje za 3. teniški turnir, ki ga bodo od 29. t. m. dalje organizirali na igrišču Kulturno - športnega središča. Vpisovanje sprejemata Ladi Devetak (tel. 882257) in Boris Cotič (882380) najkasneje do 27. t. m.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da se prične v ponedeljek, 29. t. m., ob 16.30 na športnem igrišču na Kontovelu tečaj za minibasket. Treningi bodo potekali vsak dan in jih bo vodil prof. Igor Meden.
Trebenski Primorec s pomlajeno postavo
Pri trebenskemu Primorcu, ki bo tudi letos nastopal v 3. amaterski ligi, so s treningi pričeli pred nekaj dnevi.
V teku so še fizične priprave, med katerimi prevladujejo teki po treben-skih gmajnah, s pomočjo katerih pridobivajo nogometaši potrebno kondicijo. Udeležba na treningih je skoraj stoodstotna, saj se le-teh udeležuje praktično vseh 18 mož, ki bodo sestavljali ekipo. Treninge vodi novi trener Franco Favento, ki je v amaterskih no-
gometnih krogih dobro poznan. Favento je prevzel mesto lanskoletnega trenerja Lugnana, ki odhaja zaradi delovnih obveznosti.	0°
Glede igralskega kadra pa je sprememb bolj malo. Ekipo bosta bjačila vratar Diego Bussani (ki prihaja od S. Vita) in vezni igralec Pitacco (prej Opicina Supercaffe), medtem ko jo bo zapustil Husu (zaradi delovnih obveznosti). V ekipi je veliko mladih (več kot polovica), katerim bo lahko dal iz-
kušeni kapetan Mauro Kralj teri dobri nasvet.
marsika-
Ekipi so vedno ob strani delavni borniki, ki skrbijo za organizac
8nardo
plat. Še najbolj aktiven je Leo Kralj, ki skrbi za vzdrževanje *eKri. travnatega igrišča. V odboru ne ^ vajo zadovoljstva nad dejstvorn^a_ vlada med nogometaši dobro, >>a če« vzdušje. Enajsterica ni sl°v feč samo po imenu; sestavljajo jo n ajci. v veliki večini prav slovenski ig , Pri Primorcu si želijo v novemu h s venstvu večji odziv občinstva, ki svojo prisotnostjo poplača trud °	«ev.
nikov, trenerja in zlasti nogon*	v
Trebenci se potegujejo za na* pjni-»mešani«, tržaško - goriški Vsak nastop na tujem bi lahk .^t predstavljal priložnost za Rral* platin s tem bi se okrepila družab ijjri-Trebenski nogometni delavci	s
to računajo na napredovanje, s	j.
tem opravili korak, ki jim ni _T se-šnjih letih, skoraj za las, **sPe 'r;;atelj' daj pa čakata Trebence dve p gu. ski tekmi, in sicer v proti c/P1 Treh' percaffe in proti Unionu (0.be jetrtel* čah), nakar se bodo pomerili p^vir** na Proseku proti Pr*rnoh,.9' v \ Štrekljevega memoriala. (*V.
Lokostrelstvo: novo priznanje za naši predstavnici
Lutmanova in Ražmova v reprezentanci FJK
Vesna Lutman
D ^®sna Lutman in Tamara Kažem, Za'1 aVn*c* društev Naš prapor in Pn l.a' sta bili izbrani v reprezentanco s ^anije-Julijske krajine, ki bo 3. in 4. kal teni^ra v Gorici sodelovala na po-m u dežel. Obe naši lokostrelki sta si p sto v deželni izbrani vrsti zagotovi-sradi vrste dobrih rezultatov, ki sta
Tamara Ražem
jih dosegli v teku sezone. Njun-nastop za reprezentanco pa ni novost, saj sta že na lanski izvedbi pokala dežel v Pistoii prispevali, da se je naša dežela uvrstila na prvo mesto.
Lokostrelsko tekmovanje, ki ga bo deželna federacija priredila na obnovljenem nogometnem štadionu Baia-
monti v Gorici, je za italijanskim prvenstvom najpomembnejša tovrstna prireditev. Z izjemo nekaterih najboljših, ki bodo odpotovali na olimpijske igre v Seul, bo v Gorici nastopila vsa državna elita.
Poleg Lutmanove (mladinka) in Raž-move (začetnica) bosta deželno reprezentanco sestavljali še Bruno Stocco, Renato Stocco, Edi Turus (člani), Lore-dana Nonini, Irene Scollo, Rita Lopez (članice), Luca Bossi (mladinec), Igor Zuliani (začetnik), Ermanno Bozzini (deček) in Francesca Canesin (deklica). Za naše predstavnike bo zelo težko, da ponovijo lanskoletni uspeh, saj je ekipa dokaj okrnjena zaradi odsotnosti šestih lokostrelcev, ki bodo sodelovali na seulski olimpiadi.
Neglede na to, pa imajo posamezniki, ki sestavljajo reprezentanco, možnosti, da se izkažejo. To velja tudi za naši predstavnici, ki se bosta pomerili s sebi enakimi tekmovalkami. Možnosti, da v kategoriji mladink in začetnic zabeležita dober rezultat, če že ne najboljšega, so precejšnje. Ciljati pred domačim občinstvom pa jima bo samo pomagalo, (pr)
Namizni tenis: ob polnoštevilni udeležbi v Zgoniku
Pri Krasu trenirajo s polno paro
igr ^ar mesec počitnic so si lahko privoščili namiznoteniški ,a c* in trenerji namiznoteniškega odseka pri Krasu. Prvi 0t) en. v juliju je naraščajnica* Monika Radovič uspešno bj avi^a nastop na mladinskih igrah v Rimu z osvojitvijo nj na' v avgustu so se štiri krasovke in tri Borove naraščaj-rg r uc^ežile petdnevnih priprav na Mostu na Soči v okvi-z nlf^^liške šole, kjer so trenirale dvakrat na dan, skupaj talimi 40 vrstniki iz matične domovine.
Zqo ■J'' rn' Ie namiznoteniški odbor organiziral priprave v žgip- u. Svoje člane je pozval, naj še pred pričetkom zdr-nii {? svoj° telesno kondicijo s tekom in razgibalnimi vaja-in' Udeležba na domačih pripravah je skoraj 100-odstotna prv lavestno izpolnjujejo trenerjeve zahteve. Članica ekipe Branka Batinič se ne udeležuje priprav, zaradi Z(jr d Poškodb, ki jih je utrpela v prometni nesreči. Šele po Zele2ni^ih izvidih bo jasno, kdaj bo spet lahko stopila za ^skrKi^20' zaradi česar vlada v vodstvu kluba precejšnja pj. Penost.
leta nPrave v Zgoniku bodo trajale do začetka šolskega pov'jPp.tekajo zjutraj in popoldan. Na skupni trening so tero„ tudi mlajše mladince kluba Ilirija iz Ljubljane, ka-
bodo izkazale družine Krasovih igralcev. Prišlo je tudi obvestilo, da je naraščajnica Biserka Simoneta izbrana v deželno reprezentanco za Igre treh dežel, ki bodo v začetku septembra v Novi Gorici, vendar je ueležbo odpovedala, ker bodo istočasno potekale vsedržavne priprave boljših naraščajnic v Cesenaticu, kamor je bila izbrana skupaj z borovko Ano Bersan. (JJ)
Nagrada za uspehe v sezoni 1987/88
Vsedržavna namiznoteniška zveza je s posebnim pismom obvestila ŠK Kras iz Zgonika, da je nagradila namiznoteniško sekcijo z drugo denarno nagrado za izredne uspehe v sezoni 1987/88.
Nagrada je bila dodeljena za izredne uspehe na raznih tekmovanjih, za uspešno delo z mladimi, za veliko število ekip, ki so tekmovale v A, B, C in D 1 ligi ter za organizacijske sposobnosti društva. (JJ)
Nogomet: od ponedeljka Memorial M. Štrekelj
Nastopajo vse slovenske ekipe s Tržaškega
drunu?5 av. “ Miro Štrekelj je mimo sedivi ?y°jih zaslug bil šest let pred-lgfi7lk PC Primorje: od leta 1964 do len . m °d leta 1968 do leta 1971; po-so i t a Pa ie Pil tudi med tistimi, ki hem a društvo oživili po petlet-biPTn doipvanju zaradi finančnih pro-prirri°v in ga prvič vpisali v FIG C. beijk°rle P° v njegov spomin od pone-rneL? ^ij® organiziral večerni nogo-9. g 1 tur.nir, ki se bo končal v petek, Št;reu ?. finalno tekmo. Memorial M. društ 1® >>večleten« in si ga zagotovi VtQV0' Hi P° dvakrat osvojilo turnir, dru™?^. M. Štrekelj sledi vrsti reja[0 Mrnirjev, ki jih je Primorje pri-prvemVSak° *eto Pred prvenstvom. Po sledil tarnirju, Memorialu Puntar, sta kal t>a dv? memoriala Ž. Race in Po-PouHa -f- *n Pokal Primorje. Važno je ntl, da bodo po več letih ponov-
no nastopali na turnirju vse slovenske ekipe s Tržaškega (Breg, Gaja, Kras, Primorec, Vesna, Zarja in Primorje), katerim se je pridružil kot osma ekipa še San Marco iz Sesljana. Take pred-prvenstvene tekme so koristne vsem ekipam, da preizkusijo igralce in sheme ter da se lahko na najboljši način pripravijo na prvenstvo, ki se bo za ekipe prve in druge amaterke lige začelo že dva tedna po koncu Memoriala. Te tekme lahko že pokažejo na možnosti posamezne ekipe v prvenstvu.
Turnir se odvija po izločilnem sistemu. (Tekme 1. kola smo označili s črkami A, B, C in D. V polfinalu bodo igrali zmagovalci na tekmah A in C ter B in D.) V primeruneodločenega izida po regularnem času bodo izvajali
enajstmetrovke, z izjemo finalnega srečanja za prvo mesto (v tem primeru bodo igrali dva polčasa po 15 minut in ob neodločenem izidu bodo streljali enajstmetrovke). Vsaka ekipa lahko igra s tremi »izposojenimi« igralci in med tekmo lahko zamenja štiri igralce.
SPORED
PONEDELJEK, 29. t. m.: Kras - Zarja (A); TOREK, 30. t. m.: Vesna - Breg
(B)	; SREDA, 31. t. m.: San Marco - Gaja
(C)	; ČETRTEK, 1. 9.: Primorje - Primorec (D); PONEDELJEK, 5. 9.: polfinale A - Q TOREK, 6. 9.: polfinale B - D; ČETRTEK, 8. 9.: finale za 3. mesto; petek, 9. 9.: finale za 1. mesto. Nagrajevanje bo na igrišču po koncu finalne tekme. Vsa srečanja bodo na proseš-kem igrišču ob 20.30. (M. Štoka)
34.
Dušan Jelinčič
NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Odločitev
»Jutri gremo vsi na goro,« izjavi zvečer Moj mir. »Saj prideš tudi ti?« pove obrnjen proti meni. To vprašanje me preseneti. Oklevam, ker se fizično počutim še nepripravljenega za tak napor, ko pa sem bil komaj pred dvema dnevoma na taboru I. Najraje bi zavrnil, toda vem, da je to moja jpriložnost. Negotov se obrnem k Zaretu, ki mi mirno odvrne: »Poslušaj, če se ne čutiš, da bi šel jutri na pot, lahko gremo vsi skupaj pojutrišnjem. Jaz, ti, Viki in Tomo, jutri pa še počivamo.«
Ob teh besedah se oddahnem, čutim pa, da nisem zadovoljen. Ko je bilo treba odločiti, sem se umaknil, vse sem preložil na naslednji dan. In to vem, da ni dobro. Čutim do dna duše, da sem s tem prelaganjem zgrešil, toda nimam psihične moči, da bi rekel: »Ne, pojdem jutri in ne pojutrišnjem na tabor II,« ter se vdam zloveščemu odlašanju.
Človek ima redke gotovosti, imenujem jih kar duševene aksiome, ki se mu iz leta v leto v vsakodnevni življenjski praksi izkazujejo za pravilne, dokler ne preidejo na nivo popolne gotovosti. Ena taka moja gotovost, ki sem jo izbrusil in dodelal v teku let pa je sledeča: vsaka odločitev, ki je ne uresničim, je napačna. Ali drugače: tisto, kar ne naredim, je izgubljeno za vedno. Torej ni res, da bom svoj jutrišnji dan, ko bi moral splezati do tabora II, nadomestil s pojutrišnjim. Res je samo to, da bom jutri, ko bi se moral podati do naše druge>višinske postojanke, ostal doma in kvečejmu gledal z daljnogledom, kako moji tovariši napredujejo na gori.
Kolikokrat sem že v življenju odložil kako potovanje, recimo od avgusta na september, od decembra na februar ali od aprila na maj, in vedno se je izkazalo, da sem zgrešil in sem to napako tudi drago plačal. Ali tako, da je iz različnih razlogov
tisto potovanje odpadlo, ali pa sem se moral v tistem obdobju, ko sem odšel na pot, zaradi svoje odsotnosti odpovedati kaki drugi bistveni stvari za mojo osebno notranjo rast.
In tu spet žgoče čutim, da sem zgrešil in si zato skoraj želim, da to svojo napako tudi plačam. Kar je izgubljeno, je izgubljeno, in ni pomoči!
Posledica odločitve
Naslednjega dne imam zelo neprijeten občutek. Moji šotorski tovariši odidejo na goro navsezgodaj, mene pa to tokrat ne veseli, kot v drugih primerih, ko se nato razko-modim v šotoru. Vstanem zelo zgodaj, da bi se vsaj ognil občutku izgube časa, pa me ta neizprosno stisne v svoje klešče. Saj nimam pretvez, danes se bom cel dan brez cilja podil po baznem taboru, kvečejmu bom kaj bral ali pisal dnevnik.
V opoldanskih urah sediva z Zoretom na kamenju pred šotori, ko pride k nama Viki in nama reče: »Vesta fanta, pravkar sem imel vezo s prijatelji na gori, pa se ne bo nihče že jutri vrnil v bazo. Zato bosta jutri žal morala ostati v bazi, saj je ne moremo pustiti prazno.«
Ta izjava me niti ne preseneti. Mirno splava mimo mojih možganskih celic in se neslišno razširi po zraku. Vse je res. Baza ne more ostati sama, na goro pa morata iti Viki in Tomo, ki bosta že v najkrajšem času poskušala naskok na vrh. Vse je logično, vsak delček tega miselnega mozaika gre spet na svoje mesto. Sedaj ni več nedorečenosti. Do sedaj je ostala tista včerajšnja, ki se je ta trenutek razblinila. Hotel sem videti, kako bom včerajšnjo napako neodločnosti, takrat, ko nisem hotel izbrati, plačal, sedaj pa se mi je dvom povsem razjasnil. Na najbolj logičen in enostaven način. Tudi jutri bom ostal v bazi.
ČUPA
do k^aiPrej je treba zabeležiti najbistvenejšo spremembo, bilo s 616 Pr^° v društvu leta 1985. Takrat je namreč tlvo],J>reJeto v italijansko vsedržavno jadralno zvezo in po ra iggT^^.P08^5116111 obdobju je bilo včlanjenje 17. oktob-
^hierT3 50 ^ desetletnici delovanja predali svojemu katerih1 V Se®ljanskem zalivu dva društvena pomola, na je usn iJe	privez štirideset kajutnih jadrnic. Društvu
števil„ , s Postavitvijo teh dveh objektov združiti zajetno itpeli „ S ovenskih lastnikov kajutnih jadrnic. Prej so le-ti ih Onr;H,0.ie Priveze po raznih italijanskih društvih v tržaški Soriški pokrajini
9aniza •• Pia pomolov je terjala precejšen finančni in or-dove p;iiSki napor, ki pa je kmalu začel obroditi svoje sa-vide^HHPoiožtjivost teh dveh struktur je namreč po pred-V društ''1*1 OIn°9očila izreden razcvet društvene dejavnosti. Posti pViU 50 se lahko povsem posvetili tekmovalni dejav-Prir®jati°t .Potniških tečajev in regat je društvo'začelo Hatecior - u^-i re(ine treninge za tekmovalce v posameznih Hdeležg1 . jadralnega športa. Člani Čupe so se tako začeli ih tudi VHtl vec*no večjega števila regat v Tržaškem zalivu v drugih krajih tako v Italiji kot v Jugoslviji.
Leta 1987 je društvo razpolagalo s petnajstčlanskim tekmovalnim moštvom v razredu Optimist (otroci do 14. leta starosti), s petčlanskim moštvom v razrednih europe in laser, s sedemčlanskim moštvom v razredu jadralnih desk in z enajstimi posadkami na kajutnih jadrnicah.
Član Čupe je leta 1985 na najprestižnejši regati na Jadranskem morju za kajutne jadrnice »500x2« osvojili tretje mesto. Drugi so se v letih 1986 in 1987 uvrstili na državna prvenstva.
Danes šteje društvo nad 200 članov v glavnem s Tržaškega, mnogo pa jih je tudi z Goriškega. Poleg športnih dejavnosti gojijo pri društvu tudi take, ki vzbujajo pri članstvu ljubezen do morja in do bivanja na njem. Gre za predavanja o pomorstvu, za izlete vzdolž dalmatinske obale in podobno. Leta 1987 je društvo dalo na razpolago svoj prostor tudi članom kajakaškega odseka S.K. Devin, ker so ga potrebovali za vadbo.
Zabeležiti je treba pomembno pobudo, ki jo je drutvo uresničilo s sorodnim društvom Sirena iz Barkovelj. Leta 1985 so v počastitev 40-letnice osvoboditve priredili v Ses-Ijanu srečanje partizanskih pomorcev s Tržaškega in goriš-kega. Prireditve se je udeležilo nad 300 gostov. Na sporedu je bila tudi mednarodna regata za jadralne deske s startom v Barkovljah in s ciljem v Devinu. Regata se je torej odvijala vzdolž tistega koščka obale, kjer skušata oba kluba ohranjati slovensko prisotnost v Tržaškem zalivu.
SIRENA
V letu 1981 je beležil Tržaški pomorski klub Sirena prvo zmago v razredu optimist s prvim mestom na regati v Chioggi. Obenem se je nadaljeval poletni jadralni tečaj za »optimiste«. Društvu je uspelo tudi urediti na pomorskem sedežu sanitarije, napeljati vodo in elektriko. Rekreacijska dejavnost v zimskih mesecih pa je potekala v prostorih
barkovljanskega kulturnega društva, kjer je legalni sedež TPK Sirena.
Leta 1982 je TPK Sirena uspelo razširiti društveni prostor ob morju od ca. 500 m2 na 2.000 m2. Delovanje je bilo vedno aktivnejše in zahtevnejše. Kadeti razreda optimist so se udeležili raznih državnih prvenstev. Poleg običajnih tečajev za optimiste so pričeli tudi s tečaji za deskarje, ki so privabili še večje število mladih. Italijanska jadralna zveza je dne 20. 7. 1982 sporočila dokončno včlanjenje. Uspešno so torej bili prestali dveletno preizkušnjo.
Leta 1983 si je odbor zadal še večjo nalogo in obveznost. Ob spoznanju, da je potrebno primerno urediti dodeljeni prostor ob morju, je sklenil zaprositi začasno posojilo Tržaško kreditno banko, da bi lahko postavil dve ploščadi, eno za plovila in drugo za postavitev montažne hiše. Sklep so uresničili in klub je dobil montažno hišo za svoj sedež. Postavitvena dela so izvršili sami odborniki, člani in prijatelji; vsega okoli 50 ljudi. Montažni objekt obsega ca. 230
Jadralci so se v letu 1983 udeležili neštetih regat, med drugim mladinskih iger v Rimu, zaključne regate v Livornu za evropso prvenstvo optimist, en jadralec pa je bil vključen v državno mladinsko ekipo olimpijskega razreda finn.
V letu 1984 beležimo še večje uspehe mladih jadralcev. Dva sta se podala z jadralnima deskama čez Jadransko morje od Cervie do Pulja.
Jadralni tečaji oziroma jadralna šola TPK Sirena je prejela od CONI-ja kvalifikacijo središča za športno vzgojo. Število mladoletnih aktivnih jadralcev se je povečalo in popestrilo: 6 med optimisti, 3 v razredu europa, 2 v laser in 1 finn. Ena mladinka je bila sprejeta v mladinsko državno moštvo v razredu europa. Decembra '84 je klub proslavil 60. obletnico ustanovitve prvotnega »Tržaškega veslarskega kluba SIRENA« ob prisotnosti petnajsterice nekdanjih članov.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
dnevnik
27. avgusta 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
M aS
Izdaja in tiska
Pred odprtjem 45, festivala »Mostra Internazionale del Cinema« v Benetkah
Kdo bo ugnal komarje in cenzorje ki bodo v nedeljo naskočili Lido
BENETKE — S smrdljivimi algami, ki naj bi jih odgnali s prepovedjo uporabe pralnih praškov, ali brez njih se bodo Benetke letos zrcalile v Laguni. Odprtje in zaprtje letošnjega filmskega festivala bo namreč posvečeno poveličevanju čudovitega mesta, ki se pogreza in gnije, pa čeprav velja za svetovno čudo. Predvsem zanimivo bb v nedeljo, 28. avgusta, ko bodo v Veliki dvorani Filmske palače predvajali nemi film Aleksandra Volkova Casanova, ki je bil v celoti posnet v Benetkah leta 1927. Da bo večer pred uradnim odprtjem festivala še bolj sugestiven, pa bosta poskrbela Georges Delerue in simfonični orkester, ki bo pod vodstvom njegove taktirke izvajal glasbeno spremljavo. Benetke pa bodo deležne tudi zaključnega poklona, ko bodo na Lidu predvajali Nosferatu v Benetkah italijanskega režiserja Augusta Caminitija.
Festivali - in v tem Benetke res niso izjema -pa so običajno vse prej kot vitrina bolj ali manj
zanimivih filmov. Za španskimi stenami, ki jih priložnostno prekrijejo z velikimi in pisanimi filmskimi letaki, živi namreč prava »čaršija«, kjer spretni in sposobni menedžerji prodajajo in kupujejo filme, televizijske nadaljevanke, avtorske pravice in še marsikaj drugega. Ponekod se to dogaja pri belem dnevu (glej v Cannesu), Benetke pa so v tem nekoliko demode, zato so kupčije »tajne« in je vsa pozornost osredotočena prav na filme, ki se borijo za zlate leve in trofeje Volpi.
Če tudi sami pokorno sprejmemo to nenapisano pravilo, potem moram neizbežno spregovoriti prav o filmih, in sicer o tistih, za katere je že pred pričetkom festivala znano, da bodo dvignili največ prahu.
Prvi na vrsti je seveda Scorsesejev film Poslednja Kristusova skušnjava, saj ga bosta pred evropsko premiero, ki bo 7. septembra prav na Lidu, menda gledala dva beneška sodnika. Tudi
Italijo je namreč zajel val polemik, ki so jih v ZDA sprožili najbolj integralistični verski krogi. V Dantejevi domovini se očitno ne učijo na napakah, sicer bi najbrž pustili, da bi Scorsesejev film mirno predvajali v kinodvoranah, gledali pa bi ga tisti, ki bi jih film zanimal.
Se nikoli nisem slišala za ljudi, ki bi jih s karabinjerji gnali v kino, spominjam pa se zmede v očeh tistih, ki so se vračali s projekcij Go-dardovega filma Je vous salue Marie. Ko je Vatikan zagnal toliko vika in krika, češ da gre za bogokletni film (sicer menim, da je film delal večjo sramoto filmski umetnosti kot pa rimskokatoliški Cerkvi), so ljudje enostavno »morali« v kino, ne glede na to, ali so za Godarda sploh kdaj slišali ali ne.
Podobno se dogaja sedaj s Scorsesejem. Vsi govorijo o filmu, ki ga niso videli (razen seveda častnih izjem posebnih dopisnikov nekaterih velikih časopisov), vsi obsojajo, vsi listajo po knjigi grškega pisatelja Kazantzakisa (ki je sicer ne bi prebrali niti, ko bi jo dobili v dar) in iščejo znake bogoskrunstva. Težko si predstavljam, kako bo v Benetkah, ko bodo, ob Scorsesejev! prisotnosti, vrteli film. Lažje si predstavljam, kako bo, ko bo Maurizio Costanzo (v sodelovanju z brhko Marto Flavii, za katero prvič slišim, da je filmski izvedenec) vodil tiskovno konferenco po filmu: pestro.
Zabavno, a iz povsem drugačnih razlogov, bo tudi ob predstavitvi filma Kdo je ugnal Rogerja Rabbita?, ki je »filmsko« vsaj tako zanimiv kot Scorsesejevo versko sporočilo, o njem pa niso veliko razpravljali, najbrž ker ne moti spanja Francu Zeffirelliju. Režiser filma je Robert Ze-meckis, producent Števen Spielberg, načrtu pa se je odrekla firma Walt Disney, ker so puriste cartoonov motile obline brhke Jessice. Kdo je ugnal Rogerja Rabbita? je pol film in pol risanka, v pristnem ameriškem slogu, ki spominja na plesno trojico Tom, Jerry in Gene Kelly.
V filmu so protagonisti »narisani«, stranske vloge pa pripadajo »fizičnim« igralcem. Zgodba je dokaj napeta, saj gre vendar za kriminalko (kdo je pravzaprav ugnal gospoda Rogerja Rab-
XLV MOSTRA■ INTERNAZIONALE ■ DEL CINEMA■
bita-Zajca?), v kateri so vpleteni dolgouhi Mr-Rabbit, njegova prsata življenjska sopotnica Jes' sica (glas ji je posodila Kathleen Turner), Daffy Duck, Bugs Bunny, Sylvester in drugi animiran* junaki, vsem pa skuša pomagati detektiv Boh Hoskins.
Britanski igralec bo med drugim tudi eden redkih »pomembnih« gostov letošnjega festivala, ki bo lahko razpolagal menda še s Kristusom-D8' foem, z Gino Lollobrigido, ki bo pomagala Bersa-niju na gala večeru, z Robinom Wiliamsom in morda celo z Liz Taylorjevo. Njen prihod bo ostal ovit v skrivnost vsaj do pričetka festivala in bo najbrž odvisen od počutja režiserja, ki jo je vodil v filmu Mladi Toscanini. Gospa Taylor pa bi vendar morala na Lido, saj bi tako sponsoriz*' rala prodajo svoje nove dišave, ki je menda razočarala ameriške nosove, čeprav jo prodajajo v steklenički, ki ima barvo Lizinih oči. V ZDA je zdaj v modi parfum Eternity, ki je sicer sladek in vabi komarje, odganja pa smrad po gnilih algah-
Festivalske
fotografije
Joe Mantegna in Don Ameche, protagonista Mametovega filma Stvari se spreminjajo, si privoščita vrelo kopel. Bob Hoskins pa se mora na vse kriplje boriti za svojega dolgouhega prijatelja Rogerja. V težave občasno zaide tudi Robin Williams, ki je z interpretacijo filma Dobro jutro, Vietnam navdušil ameriško kritiko.
Stran napisala in uredila
EVA FORNAZARIČ
V mednarodni žiriji »filmskih delavcev«
BENETKE — Mednarodno žirijo, ki bo letos odločala o podeljevanju nagrad na beneškem festivalu, sestavlja deset filmskih izvedencev, pet žensk in Pet moških (enakopravnosti med spoloma je vsaj formalno zadoščeno): Maria Juha Bertotto (umetniški vodja, Argentina), Klaus Eder (filmski kritik, ZRN), Hannah Fis-her (bivši direktor festivala v Vancouveru, Kanada). Gilbert De Goldsmith (producent, Francija), Adoor G°' palakršnan (režiser, Indija), Lina Wertmulier (režiserka. Italija), Sergio Leone (režiser, Italija), Lena Olin (igr^' ka, Švedska), Natalia Riasamseva (scenaristka, SZ). Harry Dean Stanton (igralec, ZDA)
Elektronska umetnost ob filmih
BENETKE — Pred šestimi leti je režiser Carlo Lizzani, ki je takrat še vodil beneški filmski festival, dognal, da je treba impozantni manifestaciji na Lidu dodati nekaj novih komponent. Tako je nastal načrt Llmmagine elettroni-ca, ki si ga nista drznila opustiti niti Gian Luigi Rondi niti Gugli-elmo Biraghi.
Letošnji program, posvečen elektronskim vizijam bo izredno bogat, žal pa bosta tej umetnosti posvečena le dva dneva, torek, 30., in sreda, 31. avgusta. Tiskovni atašeji Bienala zagotavljajo, da bo takrat na Lidu kar mrgolelo elektronskih mojstrov, vendar je zaenkrat še negotovo ali se bo Francis F. Coppola res udeležil mednarodnega simpozija, ki ga bo vodil prav Lizzani, skupaj z Vittoriom Storarom in z izumiteljem Show-scana Douglasom Trumbullom. Gotovo pa bi morala biti prisotna režiserja Derek Jarman (Caravaggio) in Julian Temple. Prvi bo predstavil svoj video o razsulu Thatcherjeve Velike Britanije The Last of England, drugi pa videoc-lip Hey, Hey (parodijo na temo glasbenikov, ki jih sponsorizira pepsicola) za Neila Vounga. Nadvse zanimiv bo tudi elektronski stolp korejskega umetnika Nam Juna Paika, ki bo krasil vhod palače Casinoja.
Obrobne in netekmovalne sekcije v vitrini ki je letos zanimivejša od retrospektive
BENETKE — Na Lidu je precej prostora tudi za filmska dela, ki se ne borijo za slavo (beri za nagrade), pač pa se zadovoljijo s tem, da bodo pač na ogled. Mnogi neupravičeno zanemarjajo netekmovalne in obrobne sekcije, pa vendar je prav v teh kotičkih, ki si jih delita kritika in spektakel, mogoče najti nekaj res zanimivih del. V sekciji Benetke noč bodo vrteli Bertoluccijeve Kamele, Francozi bodo predstavili Življenje je dolga in mirna reka, zanimiv pa bo tudi film Riba Wanda. V isti sekciji bodo predstavili tudi edini doprinos Jugoslavije, točneje jugoslovanskega režiserja, Manifesta Dušana Makavejeva. Ljubitelje filmske umetnosti pa bo najbrž zanimal film Mr. North režiserja Dannyja Husto-na, v katerem igra še vedo lepa Laureen Bacall.
K obrobnim sekcijam spada tudi retrospektiva, ki je letos posvečena Pier Paolu Pasoliniju, vendar je treba tokrat priznati, da gre - vsaj za italijanske pojme - za precej nezanimiv hommage tragično umrlemu avtorju. Retrospektiva je namreč nepopolna, Pasolinijeve filme, tudi tiste, ki so bili pred leti deležni oznake »bogokleten«, pa poznajo menda tudi vrabci na strehi.