Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. V tretjera šolskein !etu prične se, kakor znano, vprvič pravi pouk v domovinoslovji. S) vo da ima ta pouk uže v drugem, da celo v prvem šolskem letu dobro podlogo v dibiein nazornem nauku. Učitelj naj potem po znanem didaktičnem reku: ,,od znanega do neznanega" hodi pot dalje, t. j. prestopi naj v tretjem šolskem letu k pravemu zemljepisnerau pouku, v ožjem pomenu — k domovinoslovju. Ker je nam enorazredničarjem za ta pouk odmerjenih le 20 ur v šolskem letu, morani" se tudi dobro požuriti, da v tem kratko odmerjenem času dosežemo nam predpisani učui sinoter. Ker se pouk v domovinoslovji poučuje na podlogi beril, v katerih pa so nekateri sestavki, osobito kar se tiče pouka v zemljepisji, preobširni, — nasprotno ko nara ranogo gradiva za elementarni ta pouk tnanjka, moramo v dosego učnega smotra biti jako izbirčni, da si učno tvarino v domovinoslovji kraju primerno volitno in da pomanjkljive sestavke po krajnih razmerah zboljšamo, t. j. z bolj praktičnimi in razumnimi nadornestimo. Vsak izmej nas učiteljev, ki deluje na kmetih, ako primerja učni načrt zemljepisja za tretje šolsko leto enorazrednice in pa našo sedanje ,,Drugo Berilo", na podlogi katerega nam je realije, tedaj tudi domovinoslovje poučevati — reči in trditi mora, da je omenjeno berilo precej nepraktično. Vsa zahtevana in določena, oziroma v berilu navedena tvarina za ta pouk se za mladino nikakor ne more temeljito, tako obdelati in premlatiti, da bi deca od nje v javnem življenji v resnici tudi imela kako dejansko korist. Kot obligaten predmet je pouk v zemljepisji še le za srednjo in višjo stopnjo ljudskih enorazrednic. Da bode nam pa tudi na tej stopnji v tem pouku kaj gotovega doseči mogoče, mcramo za ta nauk šolsko deco uže na nižji stopnji vredno in temeljito pripravljati, ker desežemo z nazornim naukom. Nazor in zopet nazor, ta naj bode učitelju pri pouku vedno voditelj! Ako so se nazornemu nauku namenjene začetue vaje z deco stvarno in temeljito prerešetale, bode ta deca na srednjej stopnji tudi bolje sposobna *za vsaki realističm pouk, kar ga je za tretje šolsko leto predpisanega. Da k stvari preidem! Didaktični stavek ,,od znanega do neznanega" in nod bližnjega do oddaljenega" ne zavzema v nobenem pouku tolike važnosti, kakor v zemljepisnem, oziroma v domovinoslovji. Prve temeljne pojme v tem pouku iskati je v nazornem nauku. Kar je deci v obližji, o tem naj v tem pouku v začetku govori, to naj dobro prebavi! Da je pa učitelju možno, v domovinoslovji kaj uspešnega doseči, mora sam ožjo domovino dece, t. j. svojo šolsko občino natančno poznati. Zato menda se je bila tudi pri lanskem učiteljskem zborovanji izrazila želja, sestaviti s pomočjo posameznih tovarišev vsestranski opis našega okraja. Lepa nrisel ta! Vsak imel bi potera kratek, jedrnat opis svoje šolske občine, sosednih šolskih občin, — našega okraja. Da bi ta opis domovinoslovnemu pouku mnogo hasnil, da bi se dal uspešno uporabljati, je jasno! Omenjenega opisa še nimamo! Meni dan je od stalnega odbora nalog, dati pojasnilo, kako naj sestavimo opis posameznih šolskih občin, iz katerih opisov bi se sestavil potem opis vsega okraja. V prvo mi je tu razložiti, kako sem ta opis sestavil, uredil in kako naj učitelj t) znanje učencem v tretjem šolskem letu podaja, da tudi učenci poznajo najožjo svojo d>movino — šolsko občino. Da mi je bilo možno sestaviti opis šolske občine, posluževal sem se pri sestavi v prvo največ, osobito kar se tiče prirodoznanskega in zemljepisaega opisa, lastnih eioletuih izkušenj. Prehodil sem vas za vasjo, risal potočke in griče, hiše, razna pota itd. Tu povprašal sera domačina po imenu tega in onega griča, tam zopet druzega po kaki pravljici. Tako nabral sem v teku štirih mesecev mnogo gradiva, iz katerega sem izpilil prirodoznanski in zemljepisni opis. Pri statističnem opisu posluževal sem se šolskega arhiva, osobito starvjih zapisnikov, šolskih matrik in šolske kronike. Onienim naj tudi »Spezialortsrepertoriuni v. Krain", knjigo, kojo je izdala statistična komisija 1. 1884., katera se tudi v našej knjižnici nahaja. Se ve da so marsikatere številke uže nerabljive, tako da sem moral n. pr. hiše vsake vasi posebej šteti. Zgodovinski opis — najtežavneje, a tudi najzaniraiveje delo , opira se na Šuraijev nArchiv", letnik 1882/3, zv. I. Tudi ta knjiga se dobf v našej knjižnjici. Pri zgodovinskem opisu nam je pot najtežja, kajti ako hočemo pristnih zgodovinskih dogodkov našteti, treba da prvič poznamo kraj in ljiid kar možno — natanko. Le potem, ako smo se seznanili s krajem, ako natančno poznamo običaje domačega ljudstva, nam je rnožna sodba o enej ali drugej stvari. Tu pa treba, da delujemo vsaj 3—4 leta na istej šoli, v istej šolskej občini. Drugič treba je marljivo zgodovinske spise in knjige, osobito iz domače zgodovine, prebirati. Valvazor in Dimitz res dobro služita, a tudi tu so dogodki splošni. V novejšem času pričel je g. Koblar izdajati nZgodovino fara Ljubljanske škofije". To delo je osobito za nas jako važno; želeti bi le bilo, da bi zvezki hitreje izhajali. Uverjen sem, da bo sleherni izmej našega stanii, kateremu domača zgodovina ni deveta briga, radostno posegel po vsakem zvezku, kajti tu se čita res prav mično zgodovina fare, cerkve in šole. Da bi natn razne zgodovinske listine bile pristopne, dalo bi se uže kaj boljšega napisati! A kje jih dobiti? Važen pripomoček je tudi ustno sporočilo. Jaz sam uveril sem se, da je tem potom mnogo doseči. Vsaj se nahajajo v vsakej vasi, vsakej občini stari, izkušeni možje, kateri vedo mnogo o važnih dogodkih, ki so se vršili na domačih tleh ali v njegovem obližji. Jaz prvi imam se mnogo zahvaliti nekemu posestniku; ta mi je dal marsikatere zgodovinske podatke, osobito o šoli, katere bi zaman v kojigah iskal. To bila bi nekaka pot, kje in kako nam je iskati gradiva za opis, kajti: ako je učitelj še tak6 vešč domače zgodovine, vender ne najde v njej vseh za svojo šolsko občino važnih dogodkov, vsaj podrobnih ne! Sedaj nam je drugi nalog: gradivo urediti. Ko se je pri lanskem zborovanji stavil predlog, opisati posatnezne občine, volil se je odbor, kojemu je bil nalog, dati navodilo, kako nam je te opise sestaviti. V to svrho razposlal je omenjeni odbor 16. dec. 1886. 1. vprašanja, po katerib smo se ravnali pri sestavi opisa. Vprašanja bila so jako dobro stavljena in po teh vprašanjih razvrstil sem tudi jaz opis v štiri glavne dele: a) Prirodoznansko - statistični in zemljepisni opis; b) Zgodovinski opis šole; c) Zgodovina šolske občine v obče — in d) Zgodovinski ostanki in spomeniki. Slednjič dodal sem opisu še raajhen zoinljevid šolske občine, na katerem je razvidno gradivo prvega dela tega opisa. Opis je sledeči: I. Prirodoznansko - statistični opis šolske občine. cl) Lega. trt meje. Ako hodi potnik po državnej ali nDunajskej cesti" proti severu, pride v vas Lukovico. Tu pa jo krene proti vzhodu. Ako dobro pot pod noge vzame, dospe v l'/2 uri v vas Blagovico. Po tej vasi imenuje se tudi vsa šolska občina Blagovica. Od Ljubljane do Lukovice hodil je ravno 22 km, od Lukovice do Blagovice pa 10 km, skupaj 32 km. Šolska občina, katera je ob jednem tudi fara, je precej obširna. Razteza se po dolini od zahoda proti vzhodu 43/5 km, t. j. dobre pol ure hodii v tako imenovanem črnem Grabnu. Široka pa je 10 km. Dolino to stneli bi iraenovati i rRadomljiško dolino", ker po njej šuraljii potok Radomlja. Občina ta spada v okrajno glavarstvo Kamenik, Moravško dekanijo in občino sv. Ožbolda. Sodišče in davčni urad ima na Brdu, pošto pa na Trojanah in v Lukovici. Pred kratkim dobila je i nabiralnico za pisma. Nekedaj bila je ta šolska občina mnogo večja; prištevala so se jej vasi Samoglar, Javorje in Suša*). Vsaj tako govori Ijudstvo! Šolska občina v sedanjetn obsegu uravnana. bila je leta 1869. Naslednje šolske občine ji meje: na zahodu šolska občina Krašnja, na jugu šolski občini Moravče in Peče. Na severu in vzhodu pa še nij postavno ustanovljene šolske občine. Tu ji nieje: na severo-zahodu češnjiska fara, na severu Špitališka in na vzhodu Št. Ožboldska fara. (Dalje prihodnjič.) njiievno^t. — nJezlčnik". Knjiga Slovenska v XIX. veku. C. — Spisal J. Marn. XXV. leto. V Ljubljani. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1887., 8., str. 97. Tudi tega Jezičnika (o srebernem njegovem jubileju) se nekaj odtisov posebej dobiva po 60 kr. (po pošti 65 kr.) v Katoliški Bukvarni. — ,,Dom in svet" imenoval se bode zabavno-poučni list, ki ga bode od 20. %dnd t. m. izdajal dr. Fr. Lampe. Ta list bode v prvi vrsti namenjen mladini, ki hrepenf po višem izobraženji in napredku, potem pa tudi vsem omikancem, ki se žele zabavati in blažiti se slovstvenimi lepimi izdelki in si razširjati znanje z lehkimi, poučnimi spisi. Narodnjaki, rodoljubi, ki ljubijo mladino in hote, da narod naš napreduje, naj bi tedaj tudi ta list duševno in gmotno podpirali. Mladina in vsi, ki hrepene po pravi, temeljiti omiki, naj se na list obilno naročaja ter ga razširjajo. — List bode izhajal due 20. vsakega meseca na celi poli velike osmerke. Cena mu je 1 gld. 60 kr. za leto, 80 kr. za pol leta. Uredništvo in upravništvo je v Marijanišči v Ljubljani. Za Ljubljanske naročnike posreduje ,,Katoliška Bukvarna". — nJoa. Stritarja zbranl splsi" so priali uže v 27. snopiču na svetlo. O p 1 P 1« Iz sežanskcjja Okraja, 3. janurarja. (Izv. dop.) Okrajna učiteljska konferencija v Sežani. Dne 19. m. ra. smo iineli učiteiji sežanskega okraja redno okrajno učiteljsko konferencijo v Sežani. Ob 10. uri zjutraj se zberemo v šolskem poslopji sežanskem; bilo nas je *) Schumi aArchiv" 1882/3, Bd. I. pag. 201. 29 učiteljev in 7 učiteljic. Zapisnikarjema sta bila izvoljena gg. Tance in Pavlin; c. kr. okrajni šolski nadzornik, Davorin Sinkovič, pa doloCi za svojega namestnika g. Antona Lebana. Potem se prične seja s prvo točko dnevnega reda: »Poročilo nadzornikovo«. G. nadzomik konstatuje, da je šolsko obiskovanje v našem okraji dokaj ugodno; kajti lansko leto je šolo obiskovalo 99^J otrok. Marljivost učiteljev tega okraja je bila »povoljna«, poučevanje v obče »povoljno« ; nadaljno izobraževanje učiteljev »nepovoljno«; snažnost v šoli tu pa tam »slaba« ; otroci so po nekod tako zamazani, »kakor bi vse leto ne videli vode«. Pohvalno omenja gdč. učiteljice, ki strogo gledajo na snažnost v šoli. Učenje jezika »povoljno«; čitanje v obče »dobro«; slovnica se uči preveč teoretično. Za jedno prihodnjih okrajnih učiteljskih konferencij bode treba sestaviti podobni učni načrt v tem obziru, kakor se je to zgodilo glede realij, spisja, lepopisja in kmetijstva. Spisje je bilo sploh dobro. Pri zgodovinskem pouku naj se toliko ne jemljo v obzir fakta, nego naj se bolj gleda na vzgojevalne momente. Priporoča nadalje naj si vsi omislimo Eutarjevo »Domovinoznanstvo«, kojo knjigo priporoča tudi visoki c. kr. deželni šolski svet. Računstvo se je učilo dobro; samo bolj se je treba ozirati na novo mero in vago. To je tudi želja deželnega šolskega sveta samega. Se 6. letniki je treba priti vsaj do 4. računice. Lepopisje je bilo »povoljno«, po nekod pa cel6 »prav slabo«. Eisanje »komaj dovoljno«. Pri petji naj se pazi bolj »na čiste glasove«. Omenjajoč »telovadbo«, priporoča g. nadzornik »telovadne igre«. jNadaljevalni tečaj mu je bil »najslabši«. Tii bi se morala povsod rabiti 5. računica. Šolski inventar bodi natančen . . . Toda dovolj, gospod urednik, o tem poročilu nadzornikovem, sicer bodete še mislili, da smo učitelji sežanskega okraja res prave pravcate revce in ničle, ker smo si prislužili v malokaterem predmetu več kakor borni »povoljno«. — Druga tofika je bila: »Podrobni učni načrt za nadaljevalno šole na podlogi Kramarjevega kmetijskega berila«. To točko je dobro rešil g. Anton B enigar in konferencija je njegovo delo odobrilo z dostavkom g. Kanteta, naj bi se slavna c. kr. kmetijska družba v Gorici naprosila, da bi se dobivalo Kramarjevo kmetijsko berilo ceneje. — Tretja točka se je glasila: »Vedenje učencev v šoli in zunaj šole; kaj vzročuje, da se otroci slabo obnašajo in kako priti tem nedostavkom v okoin«. To točko je moral rešiti vsak učitelj pismeno ter svoj izdelek poslati slavnemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu sežanskemu. To je bila pametna misel, kajti žal! marsikoji ueitelj misli, ostaveljši učiteljišče, da se mu odslej ni treba več vaditi v slovenskem spisovanji; vsled te zanikrnosti pa se porodi nezmožnost, ki postane očitna takrat, ko je učitelju zopet treba prijeti za zrjavelo pero, da napiše nekaj vrst v tem ali onem obziru. — Gosp. nadzomik je za referentinjo izvolil gdč. Justino Štrukljevo in res, boljše ni mogel pogoditi. Mi smo uže prej poznali gdč. Štrukljevo kot izreden talent, moramo pa reči, da je se svojim izbornim referatom samo sebe prekosila. Smrtna tihota nastane uže po prebranih njenih prvih stavkih; pet četrtij ure je čitala, a vender smo vsi pazljivo sledili predavanju njenemu. A to predavanje ni bilo morda kak plagijat iz kake nemške knjige, nego prekrasno, čisto originalno, samostalno delo, pisano v takd vzornej slovenščini, da bi bolje ne pisal pisatelj, stoječ na vrhunci svoje popolnosti. Ko je končala — zagromi velikansk rokoplosk, in ko se ta poleže, povpraša g. nadzornik, kedo ima k referatu kaj pripomniti. Oglasi se g. Janko Leban ter pravi, da je referat gdč. Štrukljeve po vsebini in obliki tako izvrsten, da se mora odobriti »en bloc« ; prosi nadalje g. nadzornika, naj obširni referat vrne gdč. referentinji, katera naj ga priobči v »Dčiteljskem Tovarišu«. Za ta list je pisan kakor navlašo, in gotovo bode gosp. urednik Praprotnik vesel tega bisera.*) Gosp. nadzornik želji g. Janko Lebana pri priči ustreže; a vender se gdč. Štrukljeva izgovarja, da spis ni za tisk itd. Naj mi vrla koleginja ue zameri, da jo moram zaradi prevelike nje ponižnosti — jayno karati. — Uže nekdaj jo je znaui dopisnik v »Učit. Tovarišu« spodbujal, naj se loti pisateljevanja; žal, brezuspešno! Nadejamo se, da se vsaj zdaj poboljša ter da se bo oglašala na slovstvenem našem polji, saj nam baš veščih, spretnih pisateljic tako živo trebal Gosp. urednika Praprotnika pa opozarjam na to; ako potrebuje izvrstnega spisa, vedel bode, kam naj se obrne. Tu mi je posebej omeniti, da je gdč. referentinja govorila tudi proti javnim plesom. Ker se nihče drug ni oglasil k besedi, prestopilo se je k naslednji 4. točki, namreč: »Poročilo biblijotečne komisije«. PoroCal je g. Kante. Druzega ne omenjam, nego da se je sklenilo, da se za okrajno učiteljsko knjižnico kupi večina starejših letnikov »Novic«, pa se tudi omislijo Stritarjevi spisi, ko pridejo vsi zvezki na svetlo. — Peta točka je bila: »Volitev dveh učiteljskih zastopnikov v okrajni šolski svet«. Prediio se začtie voliti, poprime besedo g. nadzornik ter *) Gotovo dalVredn. omenja, da ni prav, kar se je v zadnjem času pisarilo in delovalo baš glede učiteljskih zastopnikov v okrajnem šolskem svetu. Dosedanjima zastopnikoma ni nič kaj reči; onadva sta izpolnjevala svojo dolžnost. Če kdo misli, da bi bila nova dva zastopnika boljša, moti se zelo. Kaj se pa razpravlja v okrajnem šolskem svetu? Skoro zgolja flnančne stvari. Tti se je razbilo okno, tam se pokvarila klop, za kar je treba dovoliti malo denarja in k čemur vselej pritrdita tudi g. zastopnika, naj si bosta uže ta ali ta. Le redko so disciplinarne učiteljske stvari na dnevnera redu. A tedaj se tudi učiteljska zastopnika ne moreta (sic?!!) potegovati za svoje kolege, če so resnično kaj zakrivili. Kar je belo, belo je, in ne more nihče trditi, da je črno. Ker pa nekateri mislijo, da učiteljska zastopnika morata dotičnim kolegom povedati, kaj se je o njih razpravljalo v okrajnem šolskem svetu, zato prebere neki ukaz, vsled katerega je to ostro pi/epovedano; kajti »uradna tajnost« se mora varovati. Sploh želf, da bi prenehalo tisto brezplodno obiranje po časopisih in po našem učiteljskem društvu, ker z glavo skozi zid ne gi-e. Boljše je molčati in mirovati, ker se itak nič ne opravi (sic?!!) . . . Prilično tak6 je govoril gosp. nadzornik. Začela se je vohtev. Volilno pravico je imelo 32 navzočnih gospodov in gospodičin. Uspeh je bil sledeči: g. Kante je dobil 23 glasov, Benigar 22, Anton Leban 10, Trampuž 7, Tomšič Josip 1, Koršič 1; izvoljena sta torej nova zastopnika Kante in Benigar, katerima želimo, da se moški in neustraino poganjata za pravice svojih kolegov v okrajnem šolskem svetu. S tem opravičita zaupanje, ki smo je v nja stavili ter dokažeta tudi svojim predstojnikom, da nista prišla v okrajni šolski svet le — k i m a t . . . V to ime: Bog in sreča in junaška! — Sledila je na to 6. in 7. točka: »Volitev stalnega odbora« in »volitev biblijotečne komisije«. Ostalo je vse pri starem, namreč: v stalnem odboru so gg. Kante, Benigar, Koršič, Tomšič Fran, Anton Leban; v biblijotečni kotnisiji: gg. Kante, Pitamic Nežika, Ingerl Ernesta, P a k i ž Anton, S t a r e c. Ker ni bilo posebnih predlogov, zaključi g. nadzornik sejo ob 3. uri popoludne z obiCajnim nazdravotn presvetlemu cesarju. Gosp. Benigar se je g. nadzorniku zahvalil za vodstvo konferencije in potem smo se šli krepčat v gostilnico. Pri kosilu je bilo vse mirno. Edini g. B enigar je nazdravil g. nadzoniiku; ta pa je odgovoril v tem smislu, da on ljubi podložne si učitelje, a vender, da mora delati po svoji vesti, če se kaj prav ne vrši i. t. d. Konečno naj mi bode dovoljena opomnja, da bi bilo dobro, da bi okrajne učiteljske konferencije trajale predpoludne in popoludne (kakor se je večkrat godilo za Vodopivčega nadzornikovanja) ali da bi celo trpele po dva dni; kajti le na tak način bi bilo mogoče nadrobno predelati vse gradivo dnevnega reda. Večkrat se prigodi, da bi marsikoji učitelj imel ali onemu referatu to ali ono pristaviti, ali da posameznik želi to in ono predlagati; pa naposled se vse opusti le zato, da bi seja ne trajala dolgo čez dopoludne. Pomisliti je, da 5 — 6 urno neprestano zborovanje brez odmora človeka vender utrudi in se mu potem ne ljubi, da bi svojevoljno sejo zdaljševal se svojimi opomnjami. Omeniti moram tudi še, da k seji ni bilo našega g. okrajnega glavarja. Na Kranjskem in drugod je lepa navada, da se tudi okrajni glavarji udeležujejo tacih sej, z učitelji ljubeznjivo občujejo ter jim takoj izplačajo dnino in potnino. Mi smo pa vlani morali čakati mesec dni na dotično nakaznico, in Bog ve, če ne bode tudi letos taka! Je marsikje kedo, ki se spomni ubozega učitelja le takrat, ko je treba proti njemu naperiti kako disciplinarno preiskavo, ali mu sploh stopiti na prste, »sapo zapreti« itd. Bog nas varuj takili prijateljev! Dixi et salvavi animam meam! Lucilius. Izpod Triglava o novem letu 1888. (Izv. dop.) Pošiljam Vam nekoliko podatkov iz šolskega okraja rad o vlj iškega, o katerih mislim, da bodo zanimali vsakega, kdor se briga kaj za šolski napredek v domovini naši. Naš šolski okraj je imel doslej 1 štirirazrednico (v Kadovljici), 6 dvorazrednic (na Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Gradu pri Bledu, na Jesenicah, v Kranjski Gori in v Srednji Vasi), 14 enorazrednic (v Begunjah, na Boh. Beli, na Breznici, na Dobravi pri Kropi, na Dovjem, na Fužinah, v Kamni Gorici, na Koroški Beli, v Kropi, v Lescah, v Ljubnem, v Mošnjah, v Eatečah in v Zasipu), dalje 2 aoli za silo (na Koprivniku in v Lešah) ter 1 šolo podružnico (na Planini nad Jesenicami). Z začetkom tekooega šolskega leta so se pa zvršile nasledne premembe: V Eatečah, kjer zaradi pomanjkanja šolskega poslopja in učitelja uže dve leti ni bilo nobenega pouka, najeli so v privatni hiši šolsko sobo in za učitelja tja je priSel g. Luka Kavalar, doslej učitelj na Breznici. Dvorazrednica na Jesenicah se je lazširila v trorazrednico, enorazrednica v Kropi pa v dvorazrednico; vrhu tega sta so ustanovili dve novi enorazrednici: na Dobravi Blejski, kjer je prevzel poučevanje dnmači gospod župnik Matija Košar, in v Eibnem, kjer je učiteljsko službo nastopil g. Fr. Eus, doslej pomožni učitelj v Ljubljani. Na Breznico je prišel n;i Kavalarjevo mesto gosp. Jože Ažman iz Sv. Kiiža pii Tržiči; novo drugo učiteljsko mesto v Kropi se je oddalo gospodični Leopoldini Rozmanovi, učitcljici na Dobrovi pri Ljubljani; na izpraznjeno drugo učiteljsko mesto na Boliinjski Bistrici je piišla gospodična Janja Mikl a včiče va iz Lipalje Vasi na Koroškem, in v Bled gospodična Katarina Uroll iz Št. Petra pii Rudolfovem. Gospod Aleks. Lunaček je odšel iz Srednje Vasi v Boliinji za stalnega učitelja na Trebelno v krškem okraji in na njegovo mesto je došel suplent gosp. Bcrnard Andolšek. V Lescah je začasno dobil službo gosp. K. S i m o n, doslej nčitelj v Loškem Potoku. V vsem okraji je zdaj prazno samo tretje učiteljsko mesto na Jesenicah (plače 400 gld ). Novi šoli sta se tekom leta 1887. dozidali dve: v Kropi dvorazrednica in v Ribnem enorazrednica; razširila se je vrhu tega učilnica na Bohinjski Beli in popravila šola v Siednji Vasi. — Čujem, da mislijo zaradi velikega števila šolskih otrok dvorazrednico v Gradu pri Blodu razširiti v trorazrednico, enorazrednice v Begunjali, na Breznici, v Kamni Gorici, v Mošnjah in v Eatečah pa v dvorazrednice. V ta namen bode treba v Mošnjah in v Eatečah postaviti novo šolsko poslopje, drugod pa prezidati in razširiti obstoječa šolska poslopja. Zategadelj so nekatere šolske občine sklenile plačevati potrebne šolske priklade, občini Eateče in Blejska Dobrava plačujefa baje po 50^. — Poučni jezik je po vseh naših šolah (razen Fužin »Weissenfi!ls«) slovenski, [nemščina je obligatna samo na štirirazrednici v Radovljici. — Iz teh vrstic vidite, kako napreduje šolstvo v našem okraji. St. Iz Celja. V četrtek, dnd 29. dec. 1. 1887. je imelo »Celjsko učiteljsko društvo« svoje glavno zborovanje. Prvosednik g. A. Brezovnik otvori ob 11. uri, ko se je zbralo dovoljno število udov, zborovanje s presrčnim pozdravom. Po prečitanji in odobrenji zadnjega zapisnika, izvešča prvosednik o društvenih zadevah. Pied vsem pvečita »okrožnico«, ki se je nv/.poslala raznim okrajnim učiteljskim društvam glede »zveze slovenskih učitel. društev«. Potem podaje glavne misli o potrebi in ustanovljenji »Privatnega podpornega draštva za slovenske učitelje«. Zadača tega društva bi bila, podpirati tovariše naše pri selitvali, seve le pri večjih in v bolezni. Vsakemu je znano, koliko stane selitev, žlasti pri oženjenih, ki imajo več pohištva in drugih stvari. Ti bi dobili neko podporo, zračunjano po daljini potovanja. A tudi v bolezni bila bi našim sotrudnikom podpora kaj dobro došla. Naposled bi šo društvo piirejalo umrlim učiteljem stanu primeren in dostojen pogreb. Nekaterikrati prigodilo se je že, zgledov nočemo navesti, da so učitelja, zlasti samca, pokopali brez vsake slovesnosti, kakor pravo pravcato bonio siroto, kar sigurno ne povzdigne ugleda učiteljskega stanu. Kdor je imel priložnost prepričati se, kako razna drustva n. pr. požarne brambe itd. svoje člane, bodi si težak ali ne, pokopavajo, s kakim »pompom« se vse vrši, bode pao uverjen, da. je tudi v tem oziru treba kaj pri nas storiti. No pa, ne bodetn dalje slikal potrebe tacega društva; to bode uže v kratkem storil g. A. B r e z o v n i k sam. Predlog, da »Celjsko učit. društvo« osnuje omenjeno društvo, bil je enoglasno vsprejet. V dotični odbor voljeni so: gg. Brezovnik, Kodermann in Logar. Nadaljna točka dnevnega reda je tajnikovo letno poročilo. Celjsko učiteljsko društvo je v 17. letu svojega obstanka delovalo zelo marljivo in živahno. V pretečenem letu je iraelo 9 mesečnih zborovanj, priredilo dva izleta in sicer: v 5. dan maja v Št Pavel v Savinjski dolini in v 7. dan julija v Št. Jurij na južni železnici. Pri mesečnih zborih obravnavali so nastopni gospodi sledeče predmete: g. A. Brezovnik — »0 šolskih knjižnicah" dne 13. jan.; g. I. Klopčič — »0 učnih pripomočkih« in g. T. Grah — »Delovanje učitelja vzpomladi« dne 3. marca; g. Štrukelj — »Kako naj učitelj goji mirodni jezik« dne 6. aprila; g. I. Zupan — »Namen petja v ljadski šoli« dne 5. maja; g. I. Zupanek — »0 znamenitosti učiteljskih društev« in g. A. Brezo vnjk — »Učni poskus iz samotologije« dne 31. maja; g. A. Gradišni k — »Česa nam je treba« dne 7. julija; g. Fr. Kocbek — »0 zvezi učiteljskih družtev« in g. A. Gradišnik — »0 Terboveljski razstavi s posebnim ozirom na šolski oddelek« dne 2. novembra; g. A. Potriček — »Učni poskus iz domovinoslovja« dne 1. decembra. — Bilo je potemtakem mnogo raznovrstnih, mej temi i važnih govorov. Pred zborovanjem peli so pevci skoraj vselej kako slovensko pesem. V začetku leta štelo je društvo 3 častne ude (gg. dr. A. G. Lindner, dr. Fr. vitez Močnik in A. Praprotnik) in 33 pravih članov. Mej letom je pristopilo 9 novih pravih udov, umi-la sta 2 uda (dr. A. G. Lindner in Fr. Koceli), preselila tudi dva. Tedaj šteje društvo koncem leta 41 članov, od teh 2 častna in 39 pravih. Mesečnih zborovanj udeležilo se je povprečno 17—19 udov. Od važnejših sklepov oinenim naj le-te: a) §. ad 1. d. postave 8. febr. 1. 1869. izpremenil naj bi se tako, da bi vsaka dcfluitivno nameščena učiteljska moč imela aktivno in pasivno volilno pravico pri volitvab zastopnika v oknijni šolski svet. (Op. Doslej volijo le definitivno nastavljeni učitelji in nadučitelji, podučitelji — te parije — pa ne. Tu na Štajerskem imamo še »Kastengeist«.) b) Društvo lioče podpirati izdavanje oi-ganizovano knjižnice za mladino. c) Diuštvo osnuje zvezo slovenskih učiteljskih društev« nalik <'mi češki in lu-vatski. Člani osnovalnega odbora so gg: Brezovnik, Gradišnik in Kocbek. č) Društvo ustanovi »privatno podpomo društvo za slovenske učitelje«. d) VelezaslužnenHi podpiratelju slovenskega šolstva g. Jan Legu v Pragi poslalo je zahvalno pismo. Iz blagajnikovega izvestja naj omenim, da je društvu po odbitku raznih stroškov ostal lep ostanek. Pregledovalcem računov izvoljeni so: gg. Brence, Klopčič in Šah. — Potem se je vršila volitev novega odbora. Predsednik se zahvali na podpori članov, osobito referentum, ter omeni, da ne more več vsprejeti častnega mesta, ako bi ga hoteli zopet voliti, ker nima več prostih četrtkov, kadar se navadno vrše zbori. Izid volitve je sledeč: prvosednik — g. I. Zupanek — Griže; namestnik — g. F. Kodermann — Frankovo; tajnik — g. Fr. Kocbek — Žalec; blagajnik in knjižničar — g. A. Petriček; — Žalec; pevovodja — g. Ig. Zupan — Št. Lenart; odbnrnika — g. A. Brezovnik — Vojnik in A. Gradišnik — Hrastnik. Drnštvenina ostane za tekoče leto stara (l gld.). Društvo si naroči te-le časopise: »Učit. Tovariš«, »Popotnik«, »Napredak« in »Padagogische Zeitschrift«. Dopisniki šolskim* listom so: g. A. Gradišnik za »Učit. Tov.« in g. Fr. Kocbek za »Popotnik«. Ako pregledamo delovanje društva v minulem letu, tako pač z veseljem lehko konstatujemo, da je bilo živahno. In tako bodi tudi za naprej! Dal Bog! —o— Od sv. Jurija pod Humoni. Slavni odbor »Narodne Šole« poslal je na prošnjo podpi- sanega voditeljstva mnogo raznovrstnega blaga tukajšnjim ubogim učencem t. j. zvezkov, peres, svinčnikov in 10 Prvih Beril. Za ta dar se v imenu uboge šolske mladine prisrčno zahvaljuje t Ivan ltodič, šolski voditelj. Se Studenca. (Zahvala.) Kakor uže več let, tudi po dvakrat na leto, poslala je »Narodna Šola« tudi letos mnogo in različnega šolskega blaga za primerni donesek tukajšnji šoli. V imenu obdarovane uboge šolske miadine zahvaljujem se lepo »Narodni Šoli« in živo priporočam vsem to blagotvorno društvo. NaStudencu v Ki-škem okraji v 5. dan jan. 1888. 1. Ivan Oantar, solski voditelj. — (Zahvala.) Tukajšnji župnik prečastiti gosp. Matija Lavrič, vrli šolski prijatelj naročil je »Vrtec« za tukajšno šolsko knjižnico ter ob jednem izročil pudpisanemu dotično naročnino. Za to lepo novoletno darilo se imenovanemu gospodu v svojein in v imenu šolske mladine toplo zahvaljujem. Na Studencu v Krškem okraji. 5. dan jan. 1888. 1. Ivan Oantar, šolski voditelj. Iz Zgornje^a Tnhinja pri Kameniku. Zadnje dni minolega leta blagovolil je slavni odbor »Narodne Šole« tukajšnjej jednorazrednici poslati prccej različnega šolskega blaga v dar ubogim učencem. V svojem in v imenu obdarovane šolske mladine, se podpisani prisrčno zahvaljuje slavnemu odboru »Narodue Šole«, katerej naj Bog dovede še mnogo podpornili udov in požrtvovalnih prijateljev. Šolsko voditeljstvo v Zg. Tuhinji dnc 5. jan. 1888. I. Srecko Malenšek, zač. učitelj. Iz Žužemberka. »Zmrznil« je v 6. dan tega meseca gosp. Fran Kugler, učitelj na S m u k i v novomeškem okraji. Šel je isti dan k sv. maši v Hinje in pohodil potem tudi tamkajšnjega gospoda tovariša. Zvečer je šel domov, a zgrešil pot ter se tako ponesrečil. Našli so ga še-le četrti dan blizo Novega Loga v kočevskem okraji. Ponesrečeni porodil se je leta 1861. v Laškem Trgu na Štajerskem. Pripravnico dovršil je v Ljubljani pred štirimi leti in bil potem do smrti učitelj na Smuki. Bil je vzgleden učitelj, zvest prijatelj in blag kolega. _ Letos se je pripravljal za izpit iz slovenščine, kajti izprašan je bil samo za nemške šole. Šola na Smuki (v mali kočevski vasi) je nemška. Radi njegovega uljudnega in dostojnega vedenja bil je zelo priljubljen in čislan; zatu pa tudi vsak, ki ga je poznal, žaluje po njem. Bodi mu zemljica lehka! Iz Ljubljane. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 15. dan preteč. m. Zaradi kužnih koz sklene se, da se bodo učencem na ljudskih in srednjih šolah koze še enkrat cepile. — Mestna peterorazredna dekliška šola pii sv. Jakobu v Ljubljani razširi se v šestrazredno iu dvorazredna Ijudska šola v Toplicali v trorazrednico od 1. 1888. in v Tržiču se bode 1. 1888/89. ustanovila dvorazredna dekliška šola, v Kameniku pa bode se dekliška šola izprenienila v troiazredno, tako se bode tudi dvorazredna ljudska šola v Gorenjem Logatcu razširila v trorazredno. Za drugi izporedni razred na ljudski šoli v Postojini dovoljuje se učiteljska moč. — Poročilo vodstveno izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole jemlje se na znanje ter se ostali čisti znesek izpniševalne odrednine (takse) razdeli mej posamezne ude te komisije. — Stalna učiteljica na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani, gspdč. Alojzija Bauer, imenuje se stalnim nadučiteljicam ua tej šoli. — Prošnje nekaterih učiteljev za povikšanje plače se odbijejo. — Učiteljica gspdč. Ana Podrekar v Tržiču prestavi se v Kočevje in tamošnja učiteljica gspdč. Marija Borovsky pa v Tržič. — Vdovi učitelja Vencajs-a se je pripoznala postavna pokojnina. — Eešilo se je več pritožeb o kaznili za šolskc zatnude, potem piošnje za nagrade in denarne podpore. — Iz deželnega zbora. (Dalje in konec.) B. Zaklada. I. Aktivne obresti nespremenjeno . . . 3847 gld. 20 kr. II. Doneski nespremenjeno 19712 » 95 » III. Različni dohodki ncspremenjeno . . . 205 » 25 » Skupni znesek zaklade . . 23765 gld. 40 kr. v primeri s proračunjeno potrebščino . . 275738 » 66 ¦» kaže se torej primankljaj . . 251973 gld. 26 kr. ali okroglo . . 252000 » — » za katerega je razpisati 10$ priklado za normalnožolski zaklad na vse direktne davke (ordinarij z vsemi državnimi prikladami) po vsej deželi. Tako urejeni davki so po izkazu računskega oddelka c. kr. finančne direkcije z dne 15. aprila 1887, štev. 133: 1. Zemljiščni davek 631555 gld. — kr. 2. Hišna najemarina 215829 » — » 3. Hišni razredni davek 137820 » — » 4. Pridobninski davek 126776 » — » 5. Dohodkarina 299578 » —¦ » Skupaj . . 1411558 gld. — kr. tedaj znaša 10$ priklada za normalno-šolski zaklad 141155 gld. 60 kr. in po odbitih 1000 gld. za elemeutarne nezgode 140156 gld. 60 kr. ali v okroglem znesku 140100 gld. — kr. torej se kaže konečni primanjkljaj . 111900 gld. — kr. nasproti lanskemu proračunu in njegovemu nepokritemu primanjkljaju več za 83000 gld. Finančni odsek nasvetuje tedaj: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1888. s potrebščino 275738 gld. 66 kr. z zaklado . . ' 23765 > 40 » in s primanjkljajem . . . 251973 gld. 26 kr. ali v okrogli svoti . . . 252000 » — » 2. V pokritje tega primanjkljaja pobirala se bode 1. 1888. 10^ priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem davku, pri hišni najemarini in hišno razrednem davku, pri pridobnini in dohodkarini po vsej deželi. Nedostatek v znesku 111.900 gld., kateii se potem še pokaže, pokrije se naj iz deželnega zaklada. 3. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točko 2. Najvišje potrjenje. 4. V podrubiikab 1., 2., 3., 4., 6., 7., 8. rubrike II. »Potrebščinu« dovoljuje se c. kr. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim zboiom. 5. Duvoljuje se, one pntrebščine normalno-šolskega zuklada za 1. 1887, katere so nastale vsled veljavnih naredcb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zastankov leta 1887. —¦ Kužne koze še vedno razsajajo po mestu in v okolici. Učencem na srednjih in ljudskih šolah se bodo kozc vnovič cepile. Ako potem pri vsem tem bolezen ne odjenja, pravijo, da bodo celo šole prenehale. — Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« v Ljubljani bode imel v 19. dan t. m. popoludne ob 2. v pisarni I. mestne deške ljudske šole sejo, h kateri vse g. g. odbornike uljudno vabi predsedništvo.