NEZAKONITA FINANČNA PIRAMIDA
mm^    OBSEDLA CELJANE
Stran 5
W PREVCU
POGOJNA KAZEN?
Stran 26
NOVI TEDNIK
ST. 37 - LETO 57 • CELJE, 12.9.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
2
DOGODKI

UVODNIK
Volitve bodo,
volitve
četudi po dobrih desetih letih samostojne države politika
sama po sebi zanima vse manj ljudi, pa predsedniške in
lokalne volitve vendarle prihajajo v ospredje vsakodnevnih
pogovorov in razmišljanj ljudi. Razburjanja zaradi dragi-
nje, pogovorov o razprodajah in nakupih učbenikov, ki sta-
nejo kot da so iz suhega zlata, vse bolj zamenjujejo pogovori
o predsedniških in županskih kandidatih.
Jasno, le komu bi bilo lahko vseeno, kdo bo zastopal Slo-
venijo v svetu? Bo to izkušen z vsemi žavbami namazan
politik ali diplomat, pravnica, profesor, umetnik, zapor-
nik...? In kdo bo tisti župan, ki nam bo naslednja štiri leta
krojil življenje v našem mestu, vasi?
Zdi se, da se stranke za ogorčen in prestižni boj za »svoje-
ga« predsednika šele prav ogrevajo. A pričenja se že. Neka-
teri kandidati še komaj dohajajo sami sebe, tako veliko po-
tujejo po Sloveniji in se predstavljajo. Drugi zelo pozorno
pazijo, da so tam, kjer je tudi televizija. Zdi se, da marsiko-
ga od kandidatov vseh minulih pet let nismo videli toliko
kot v zadnjem mesecu dni. In zdi se, da mnoge stranke in
kandidati, zlasti pri županskih volitvah, še vedno taktizi-
rajo in cincajo. Koga bodo slednjič predlagali in spustili v
hoj za vroč stolček, je tako bolj odvisno od tega, kdo bodo
kandidati drugih strank, kot od tega, kdo bi bil za tako
odgovorno funkcijo najprimernejši.
Na nizko osveščenost v strankah pa kaže še nekaj. Na
predstavitve kandidatov hodijo pretežno goreči privrženci
tistih strank, ki podpirajo prav »našega neodvisnega« kan-
didata. Bolj kot pogovori so vznesena manifestacija zvesto-
be in ob tem še kaj dvomljiva opora kandidatom in njiho-
vim volilnim štabom pri ugibanju, na koliko odstotkov vo-
lilnih glasov lahko jeseni računajo. Tovrstne predstavitve
so polne vljudnosti in osladnih komplimentov, kakršnako-
li provokativna vprašanja, ki bi pokazala odnos kandida-
tov do manj prijetnih vprašanj v družbi in državi, pa ostaja-
jo skrita globoko v podzavesti. Tudi kandidati tako dobivajo
nerealno sliko o sebi in stanju moči v predvolilnem boju,
saj prepričujejo že prepričane in se na nek način sončijo v
slavi. Pa bi bih vsaj resni kandidati bržkone bolj zadovolj-
ni, če bi jih »pretipali« tudi s tovrstnimi vprašanji in če bi
jih na ta način javnost lahko spoznala tudi kot izmikajoče,
odločne, agresivne, strpne, bogaboječe, jastrebske, cincar-
ske ali kakršnekoli že.
BRANKO STAMEJČIČ
Pravila za spremljanje
volilne kampanje za
lokalne in državne
volitve v letu 2002
v skladu z zakonom o volilni kampanji objavljata No-
vi tednik in Radio Celje pravila za izrabo časopisne-
ga prostora oziroma programskega časa za predsta-
vitev kandidatov, političnih strank in njihovih progra-
mov.
V časopisnih prispevkih in radijskih informativnih od-
dajah o predvolilnih dejavnostih bomo enakopravno
obravnavali vse kandidate, politične stranke in dru-
ge predlagatelje kandidatov. Novi tednik in Radio Celje
bosta svoje bralce in poslušalce seznanjala z volilni-
mi aktivnostmi za volitve na lokalni in državni ravni
po načelu nestrankarske opredelitve. Časopis in ra-
dio bosta po svojih zmožnostih spremljala predvolil-
ne aktivnosti, še zlasti, ker pokrivata več kot 30 ob-
čin celjske regije, v katerih delujejo odbori različnih
strank. Zato bodo uredništvi zanimala predvsem sta-
lišča strank in kandidatov do pomembnejših vpra-
šanj in problemov.
V Novem tedniku in na Radiu Celje pa lahko kandi-
dati, predlagatelji, politične stranke in drugi organi-
zatorji volilne kampanje proti plačilu objavljajo volil-
na propagandna sporočila za predstavitve kandida-
tov, strank in programov. Ta sporočila plačujejo na-
ročniki po veljavnem ceniku oglasnih sporočil. Ured-
ništvo Novega tednika jih bo lektorsko popravilo in
po lastni presoji razvrstilo po straneh, pri čemer bo-
do v okviru možnosti upoštevane želje naročnikov.
Objave v obeh medijih bodo označene kot naroče-
ne.
Uredništvo NT&RC
Kandidatka
pred Celjani
Barbara Brezigar, držav-
na tožilka, nekdanja mini-
strica za pravosodje v Ba-
jukovi vladi, poročena, ma-
ti dveh otrok, je prva Slo-
venka, ki se je tokrat spu-
stila v boj za predsednico
države. Nastopa kot neod-
visna kandidatka s podpo-
ro koalicije Slovenije, me-
dobčinska odbora obeh
strank koalicije (SDS in NS-
i) pa sta minuli petek za Ce-
ljane pripravila pogovor s
kandidatko.
Nastop je bil premišljen,
odločen, trezen in preprič-
ljiv, čeprav je bil prvenstve-
no namenjen že prepričanim.
Ti so popolnoma napolnili
Narodni dom, zato ostaja
neodgovorjeno vprašanje,
kaj bi Brezigar jeva poveda-
la, če bi ji zastavljali tudi pro-
vokativna in ne le vljudnost-
na vprašanja. Neodgovorje-
no je ostalo, kaj misli o vlo-
gi Cerkve, verouku, profesio-
nalizaciji vojske, medsosed-
skih odnosih, pravici do spla-
va in še kaj. Največja škoda
nastopu Brezigarjeve v Celju
je bila zato v tem, da so nanj
prišli tisti, ki so že zanjo, ni
pa bilo onih, ki bi znali vpra-
šati tudi kaj, kar ni zgolj pri-
jetno in lahko. A to ostajajo
teme za javna soočenja vseh
kandidatov.
Barbara Brezigar je zbra-
nim, ti so jo prekinjali z
gromkimi aplavzi, povedala,
da je ženska, ki živi povpreč-
no življenje Slovenke. O po-
litiki ni nikoli preveč razmiš-
ljala, šele po Janševem in Ba-
jukovem povabilu v vlado,
kjer je bila pravosodna mi-
nistrica, se je prepričala, da
poUtika ni nujno slaba. Ko
se je odločila, da bo sodelo-
vala, je niso vodile zgolj oseb-
ne ambicije, ampak tudi pre-
pričanje, da je v Sloveniji ve-
liko dobrega. »Po osamosvo-
jitvi je bilo veliko dobrega
že narejenega,« je povedala
Celjanom, »vendar je proce-
se demokratizacije družbe in
gradnje pravne ter socialne
države treba pripeljati do
konca.« Temeljni problem
Slovenije vidi v nenehnih de-
litvah na ene in druge. Pre-
pričana je, da je v politiki pro-
stor tudi za ženske, saj lah-
ko te s svojo poudarjeno rah-
ločutnostjo, čustvi in potrpež-
ljivostjo, ki ji znajo pridati
delavnost, marsikaj postori-
jo. Hkrati priznava, da si sa-
ma to lahko privošči, »saj sta
oba otroka že na visokih šo-
lah in sem osnovno življenj-
sko vlogo matere že odigra-
la.«
Zavzema se za enake mož-
nosti za vse, zlasti v šolstvu;
za svobodnejši pretok idej,
znanja; za enakost pred za-
konom vseh, tudi danes pri-
vilegiranih slojev; za vstop tu-
jega kapitala, vendar pod po-
gojem zaščite interesov slo-
venskega gospodarstva; za
vstop v Evropsko unijo in za
evropske povezave in nena-
zadnje za profesionalno dr-
žavno upravo.
Svojo vlogo možne pred-
sednice vidi v premostitvi je-
za, ki nastaja med izvršno ve-
jo oblasti in realnostjo, v ka-
teri živijo ljudje. Zato se ne
zavzema za širjenje pristoj-
nosti predsednika države. V
politiki si želi novih ljudi, zla-
Celjski nastop kandidatke za prei^
sednico Republike Slovenije Bat
bare Brezigar je bil brezhiben,
prav je govorila že prepričaniiD
sti takšnih, ki so v življenju
že kaj naredili in ki niso raz-
vajeni od privilegijev, ki jih
s seboj nosi izvršna oblast.
BRANKO STAMEJČIČ
Prvi iconjiški
županski
kandidat
Na lokalnih volitvah 2002
bo Lokalni odbor Stranske
mladih Slovenije Slovenske
Konjice podprl kandidata za
mesto župana občine Sloven-
ske Konjice Stanka Kolarja,
univ.dipl.ing.kem.inž. Kandi-
dat bo svoj program predsta-
vil v petek, 20. septembra, ob
18. uri v hotelu Dravinja v Slo-
venskih Konjicah.       MBP
Agencija se seli v Gubčevo
Celjski Gradiš je prejšnji mesec pričel prenavljati dve nadstropji v stavbi na Gubčev
ulici v Celju (nad restavracijo McDonalds], kamor se bo v začetku prihodnjega leta prest
lila Agencija za javno-pravne evidence in storitve, ki je ena od naslednic agencije za plačil
ni promet. Kot je povedala direktorica celjske podružnice Darja Lipičnik, se je zar^
prenosa plačilnega prometa na poslovne banke obseg dela v agenciji bistveno zmanjši
zato tudi ne bodo več potrebovali toliko poslovnih prostorov, kot so jih imeli doslej, i
Prihodnje leto peti blok ;
Uspešno zaključen remont četrtega bloka v šoštanjski termoelektrarni^
v Termoelektrarni Šo
stanj (TEŠ) so v nedeljo us
pesno opravili sinhroniza-
cijo četrtega bloka na elek-
trično omrežje, ki je bil od
8. julija v obsežnem remon-
tu. V šoštanjski termoelek-
trarni, kjer so dela v višini
pet milijard tolarjev zaklju-
čili dan pred načrtovanim
rokom, so povedali, da je
naslednji remont četrtega
bloka previden leta 2005.
Letos so strokovnjaki šo-
štanjske termoelektrarne s
pomočjo tujih izvajalcev
opravili generalni remont tur-
bine, generatorja, kotlovske-
ga postrojenja in razžveplje-
valne naprave ter zamenjali
220-kilovoltno stikališče in
pršišče hladilnega stolpa.
Prav tako so zamenjali še kri-
tične dele parovodnega siste-
ma, delno kotlovsko ocevje
ter pregledali visokotlačno
reducirno postajo, dimno-
zračni sistem in sistem nad-
zornega računalnika.
Zaradi remonta so tudi v
Premogovniku Velenje
zmanjšali dnevni odkop pre-
moga. Velenjski knapi so ta-
ko pred pričakovanim re-
montom delali pospešeno in
so na dan odkopali približ-
no 20.000 ton premoga, v ča-
su remonta pa se je dnevni
odkop premoga zmanjšal na
15.000 do 17.000 ton. Na
premogovniški deponiji je tre-
nutno okrog 200.000 ton pre-
moga.
V času rekonstrukcijskih
del četrtega bloka je v šoštanj-
ski termoelektrarni proizvod-
nja električne energije pote-
kala prek prvega, drugega,
tretjega in petega bloka.
Skupna obratovalna moč šo-
štanjske termoelektrarne je
bila v času remonta 480 MW.
Na petem bloku TEŠ, ki gre
v remont prihodnje leto, je
lani začela delovati čistil« |
razžvepljevalna naprava, s p"
močjo katere je termoelet
trarna znižala količino emi
sije žveplovega oksida ^
omenjenem bloku za več W
95 odstotkov. Z novo napr^
vo je TEŠ, v Sloveniji zag^
tavlja tudi do 50 odstotko
potrebne energije ter 30
stotkov porabljene energij'
uresničil za več kot 75 mi'
Jonov evrov vredno naložb^
Večino sredstev so si zago^'
vili s pomočjo kreditov, š"'
odstotke pa je prispevala ^
žava. J
Št. 37-12. september 2002
novi TEDHIK
DOGODKI
3
Dve zdravniški
resnici
Zdravniki celjske bolnišnice proti vodstvu - Vsak na
1^ svojem bregu
Sindikat zdravnikov in zo-
|)ozdravnikov Fides Splošne
bolnišnice Celje je v ponede-
ljek sklical zbor bolnišnič-
nih zdravnikov. Zbralo se jih
je 90 od 180 zaposlenih v bol-
nišnici, pridružiU pa so se jim
tudi predsednik republiške-
ga odbora sindikata Fides Ko-
nrad Kuštrin ter predsednik
in podpredsednik Zdravniš-
ke zbornice Slovenije asist.
mag. Marko Bitenc in asist.
Andrej Možina.
Zbrani so oporekali pred-
vsem skrajšanju rednega de-
lovnega časa zdravnikov, za-
radi katerega se podaljšujejo
čakalne dobe, ter spremem-
bam v organizaciji dežurne
službe, za katere so ocenili,
da med drugim povečujejo
možnost strokovnih napak.
Vodstvo bolnišnice za take od-
točitve ni dobilo podpore čla-
nov strokovnega sveta, so za-
trjevali, prve posledice spre-
minjanja dežurne službe pa se
že kažejo. Asist. mag. Marko
Bitenc je ob tem posebej pou-
daril, da lahko zdravniki oprav-
ljajo le delo, za katero jim je
bila izdana licenca, spremem-
be v celjski bolnišnici pa oz-
ečil kot nedomišljen ekspe-
liment. »Težko razumem di-
I iditorja in vodstvo, ki uvaja
spremembe brez konsenza
zdravnikov,« je še dodal.
Predsednik regijskega sindi-
kata Fides Božidar Kroflič je
ob zaključku zbora napovedal,
da bodo svoje utemeljene pri-
pombe naslovili najprej na svet
javnega zavoda. Če tu ne bo
pomoči, ostajata še dve poti -
ali dolgotrajni kolektivni spor
ali začasna prekinitev dela. V
tem primeru bi jih z enourno
prekinitvijo podprli v vseh slo-
venskih bolnišnicah, je napo-
vedal. V sklepnem delu izjave
za javnost, ki so jo sprejeli na
zboru, pa so še zapisali, da pri-
čakujejo, da bo vodstvo bol-
nišnice končno razumelo opo-
zorila zdravnikov in pričelo s
konstruktivnim dialogom. Če
pa mnenju stroke še naprej ne
bo pripravljeno prisluhniti, bo-
do vodstvu izrekli nezaupni-
co.
Uprava bolnišnice pa je v iz-
javi za javnost, ki jo je podpi-
sala Danijela Gorišek, vodja
službe za informiranje in tr-
ženje, odločno zavrnila trdi-
tve zdravnikov. Ponovno je
poudarila, da je sanacijsice
ukrepe pred sprejemom na se-
ji Sveta zavoda Splošne bolni-
šnice Celje obravnaval in po-
trdil strokovni svet, da se z
zmanjševanjem števila dežur-
nih mest šele približujejo or-
ganiziranosti dežurne službe
v drugih regijskih bolnišnicah
v Sloveniji, predvsem pa, da
dialoga ne zavrača vodstvo bol-
nišnice. Bolnišnični odbor sin-
dikata Fides, ki ga vodi Jože
Robida, so zadnji mesec štiri-
krat povabili na razgovor, a je
Fides udeležbo na vseh sestan-
kih preklical. Tudi v ponede-
ljek, pred zborom zdravnikov.
MILENA B. POKLIC
Foto: TRIARTES
Sindikalni zbor bolnišničnih zdravnikov.
Zaključek
evropske univerze
v Domu sv. Jožefa v Celju je bil včeraj zaključek četr-
te evropske poletne univerze, ki so jo prvič pripravili v
Sloveniji.
Letošnja naslovna tema je bila Preko meja, udeleženci
pa so se lotevali fenomena meje v vsej njegovi celovitosti.
Predavanja so bila v luči graditve Evrope brez meja. V
bežjem mestu se je tako zbralo 45 udeležencev, med nji-
predstavnikov Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evro-
po in Evropske komisije ter drugih upoštevanih predava-
teljev in razpravljavcev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Nizo-
zemske, Škotske in Slovenije.
V nedeljo so se odpeljali na izlet po Sloveniji, pri čemer
^0 bili presenečeni nad lepoto pokrajine in gospodarsko
razvitostjo dežele na robu Balkana. Univerzo so pripravili
v okviru evropske škofovske konference, s sodelovanjem
slovenske konference. BJ
Hidrogeologi v
Termah Olimia
v Termah Olimia bo med 14. in 21. septembrom redno
'^tno srečanje članov Komisije za mineralne in termal-
ne vode Mednarodnega združenja hidrogeologov. Slo-
^^s domačih proizvajalcev mineralnih vod se širi tudi v
Komisija za mineralne in termalne vode Mednarodnega
^druženja hidrogeologov (IAH-CMTW) je bila ustanovlje-
''3 na konferenci združenja v Pragi leta 1968 in združuje
^^1'okovnjake s tega področja. Praviloma gre za po enega
^'3na iz vsake države, ki se srečujejo enkrat letno, vsako-
^rat v drugi državi. Tokrat bo srečanje prvič v Sloveniji,
"^^eležilo pa naj bi se ga okoli 30 članov komisije in drugih
tostov.
Mednarodno združenje hidrogeologov šteje preko 3.300
i^rokovnjak ov iz 130 držav sveta. Pod njenim okriljem de-
17 različnih komisij, ki pokrivajo celotno področje
^'drogeologije, med njimi pa je najbolj aktivna ravno Ko-
misija za mineralne in termalne vode. BoJ
4
AKTUALNO
Hladen tuš za
Planet Tuš
Ob tem, da bo Celje že novembra dobilo multikino, Mercator s Kmečko
^ družbo napoveduje gradnjo še enega
Ali Celje, potopljeno v
množico pridevnikov, s ka-
terimi se ponaša, pridobi-
va novega? Ob dejstvu, da
gre h koncu naložba v mul-
tipleksni kinematograf, ki
ga ob Mariborski cesti gra-
di podjetje Engrotuš in ob
novici, da bo s sodelova-
njem Kmečke družbe
»svoj« multikino gradil tu-
di Mercator, bi Celje kaj lah-
ko postalo ne le »knežje, se-
jemsko, zlatarsko, atlet-
sko, športno in nevemkak-
šnoše«, marveč tudi kine-
matografsko mesto.
In medtem ko Ljubljana še
kar zadovoljivo polni svoj Ko-
losej in ko se v Mariboru že
slabo desetletje zgolj priprav-
ljajo na gradnjo podobnega
centra, Celje, bolje rečeno
Tuš, hiti z zaključnimi deli
pri izgradnji svojega multi-
kina, na gradnjo pa se inten-
zivno pripravlja tudi Merca-
tor. Novico, ki se je sprva zde-
la kot debela raca, je pose-
bej za naš tednik potrdil tu-
di predsednik uprave Merca-
torja Zoran Jankovič, ki je
povedal: »Mercator bo v svo-
jem celjskem nakupovalnem
centru zgradil multikino, pri
čemer sodeluje s Kmečko
družbo. Z gradnjo Mercator
centra Celje bomo pričeli le-
tos, potem, ko bomo prido-
bili ustrezno dokumentaci-
jo.«
Ali gre za boj dveh sloven-
skih veletrgovcev tudi na po-
dročju zabave? Ali pa gre za
povračilni udarec zaradi za-
pletov, ki jih je pri dogovo-
rih, kdo bo zidal multikino
v Mariboru, povzročil spo-
pad Tuša in Kmečke družbe,
ki upravlja Kolesej v Ljublja-
ni?
Kaj je
multikino
Multikino je kinematograf
z več dvoranami, zabavišče
dopolnjeno še z ostalimi vr-
stami zabave - igralnimi av-
tomati, gostinskim delom...
Princip delovanja je tak, da
lahko vsakdo v vsakem tre-
nutku najde na sporedu vsaj
en film, ki mu ustreza, torej
je pogoj delovanja žanrska
raznolikost. Direktor celjskih
kinematografov Bojan Vivod
je povedal, da gre gradnja pr-
vega celjskega in drugega slo-
venskega multikina h koncu.
»Otvoritev Planeta Tuš, kot
se bo celjski multikino ime-
noval, načrtujemo za 15. no-
vember, s čimer bi ujeli za
prikazovalce najugodnejši ter-
min - pred novim letom. V
njem bo osem kinodvoran s
skoraj 1800 sedeži. Sliši se
veliko, toda Celje je že ime-
lo v svojih dvoranah skoraj
toliko sedežev. Po odprtju
Planeta Tuš bomo občini vr-
nili kino Union, v kinu Me-
tropol pa bi radi vzpostavili
tip kina s sporedom za zah-
tevnejše občinstvo, nekakšen
art kino,« je povedal Vivod.
Seveda se ob tem odpirata
dve vprašanji. Ali bo na
majhnem slovenskem tržiš-
ču sploh dovolj zanimivih fil-
mov, da bo mogoče obliko-
vati želen spored? In morda
še pomembnejše, ali bo v kon-
kurenčni borbi s Kolosejem,
ki ima med slovenskimi pri-
kazovale! kar 60-odstotni de-
lež, izhodišče za oba prika-
zovalca in za oba bodoča celj-
ska multikina enako? »Kon-
kurenčni boj ni nič novega,
čeprav ga je bilo pri nas manj
kot v tujini,« pravi Vivod.
»Upam pa, da bo konkuren-
ca poštena, da bodo filmi za
vse dosegljivi pod enakimi
pogoji. Planet Tuš ni name-
njen zgolj Celjanom, ampak
regiji z 270 tisoč prebivalci.
V poprečju hodijo Nemci v
kino dva do trikrat letno,
Američani štirikrat, Sloven-
ci malo več kot enkrat, raču-
namo pa, da jih bo pritegni-
la kakovost,« je zaključil Vi-
vod.
In icaj sedaj?
Seveda nas je zanimalo,
kakšne vzvode vplivanja na
dejavnost novih centrov in v
zvezi s tem na mulipleksne
kinematografe ima ob tem
občinska oblast. Monika
Sečnik, v.d. direktorica celj-
skega zavoda za planiranje in
izgradnjo, je povedala, da
praktično nikakršnih. »V na-
ši pristojnosti je zgolj ugo-
tavljanje, ali načrtovani ob-
jekt izpolnjuje zahteve zazi-
dalnega in lokacijskega na-
črta. Za Mercatorjevo novo-
gradnjo smo izdali pozitiv-
no urbanistično mnenje, pri
čemer so dejavnosti v bodo-
čem objektu opredeljene kot
poslovne - tudi multikino je
lahko poslovna dejavnost. Sa-
ma sicer menim, da gre za
bolj politično in manj stro-
kovno odločitev, a to je stvar
Mercatorja in na to nimamo
vpliva,« je povedala Sečniko-
va.
Župan Bojan Šrot pa je na
naše vprašanje, kako komen-
tira Mercatorjevo odločitev,
odgovoril: »Pred desetimi in
več leti si še predstavljati ni-
smo znali, da bo v tako krat-
kem času v Sloveniji in tudi
v Celju zraslo tako veliko šte-
vilo nakupovalnih centrov.
Na to, da bi lahko namesto v
klasične kinodvorane hodili
v sodobno opremljene veli-
ke kinematografske centre,
še pomislili nismo. Naše na-
vade, tako kot tudi navade tr-
govcev in drugih ponudnikov
najrazličnejših storitev, se pač
spreminjajo. Mi si želimo za
manj denarja dobiU čimbolj
kvalitetne proizvode in sto-
ritve, trgovci, ponudniki sto-
ritev in proizvajalci pa stre-
mijo k čim večjemu zasluž-
ku.«
Župan meni, da bomo z
Mercatorjevo napovedano iz-
gradnjo multikina v Celju naj-
verjetneje dobili dva ponud-
nika enakih storitev. »Morda
za ljudi to ni nič slabega, saj
se bo navsezadnje povečala
konkurenčnost, uporabniki
pa bodo tako dobili cenejše
storitve,« dodaja. Hkrati me-
sto ob veljavnih prostorskih
dokumentih nima nobene za-
konite oziroma zakonske
možnosti, da prepreči eno ali
drugo tovrstno investicijo,
pravi župan, ki si ob tem ne
upa napovedovati, ali je to
smiselna investicija ali ne, saj
je to po njegovem stvar po-
sameznega investitorja. Se pa
lahko po njegovem mnenju
mesto nadeja koristi, če bo-
do vse dvorane polne, čeprav
je osebno prepričan, da je za
mesto Celje en multikino več
kot dovolj.
Vroč
iconicurenčni
boj
v gradnjo multikina s tr-
govskim središčem je Tuš
vložil okoli 40 milijonov
evrov. In kakšen je njihov ko-
mentar Mercatorjeve odloči-
tve? Aleksander Svetelšek je
povedal, da je Engrotuš ob
odločitvi in načrtovanju mul-
tikina v Celju razmišljal o po-
trošniku. »Konkurenca je
vedno dobrodošla, ker te pri-
sili, da stvari narediš bolje
in hitreje. Ker konkurenco
spoštujemo, smo se nanjo te-
meljito pripravili in se z
mnenji in s pomočjo tujih
strokovnjakov odločili za naj-
primernejšo lokacijo za tr-
govski center in multikino,
v projektu smo mislili na vsa-
ko malenkost, za obiskoval-
ce pripravljamo predvsem
dobro počutje in prijetno do-
živetje ob obisku multikina
in ostalih lokalov,« je pove-
dal Svetelšek.
Mar lahko število kinodvo-
ran, ki jih bo za svojih 40 ti-
soč prebivalcev in zaledje v
kratkem premoglo mesto, po-
vrne blišč nekoč tako zelo či-
slane, vsebinsko bogate in v
širjenje filmske kulture us-
merjene »slovenske filmske
prestolnice«, kot so v zlatih
časih Tedna domačega filma
imenovali Celje? Zagotovo ne.
Število kinodvoran samo po
sebi nikoli ni odločilno vpli-
valo na obisk filmskih pred-
stav. Nanje najbolj vpliva po-
nudba svežih, atraktivnih fil-
mov, ki pa je neodvisna od
števila dvoran. Danes še ni ja-
sno, kako si bosta oba multi-
kina razdelila dokaj skromen
izbor filmov na tržišču. Prav
nič bolj jasno ni, kako si bo-
sta razdelila obiskovalce, ki
jih za dva ponudnika gotovo
ne bo dovolj. Docela jasno pa
je, da se obeta vroč konku-
renčni boj, v katerem je zma-
govalca težko napovedati.
BRANKO STAMEJČIČ
Nova zabava
v Celju
Mimoidoče na celjskih ulicah smo povprašali, ali sploh
vedo za gradnjo multikina in kaj naj bi z dvema podob-
nima objektoma pridobili. Večina ni vedela niti za grad-
njo prvega.
Frančišek Klinar iz Celja:
»O tem ne vem nič. Bo pa le-
po, da bomo imeli nov kino.
Z njim bo v Celju verjetno
več možnosti za sprostitev.«
Rok Dečman iz Celja: »Su-
per, v Celju morajo zgraditi
nekaj takšnega. Po mojem bo
z multikinom večja izbira fil-
mov po zvrsteh. V centru naj
bi, kot sem slišal, vrteli ri-
sanke za mlajše, v enem ki-
nu pa naj bi predvajali samo
stare filme. V kateri kino bom
hodil, ne vem, bo pa odvi-
sno od filma, ki ga bodo v
določeni kinodvorani vrteli.«
Breda Zore iz Štor: »Prvič
slišim, da se gradi multiki-
no, tako da ne vem niti, kje
bo. Ne vem pa, če se sploh
splača graditi nov kino. Mor-
da bo pestrejša izbira filmov
za mlade, odrasli pa mislim,
da sploh ne hodijo v kino.«
Patricija Haložan iz Rd
gatca: »Sploh ne vem, da 9
gradi. Je pa to v redu. Kan
bom hodila v kino, še ne vem
Mislim, da bo multikino pri
nesel več gledalcev, denar)
in novih filmov.«
MAJA OMLADI^
Foto: TRIARTE
Št. 37-12. september 2002
novi TEDNIK
TEMATEDNA
_5
Nezakonita piramida
obsedla Celjane
piramidna igra Fit for Success Academy ni samo goljufija,
ampak celo kazniva
v zatohlo polni dvorani
podeželske restavracije je tri-
jto ljudi vpilo »000«, z le-
vim iztegnjenim kazalcem
50 merili nekam v nebeške
višave, z desnim pa so ob
boku sukljali goste krožni-
ce. Iznenada se je iz vseh
grl utrgal huronski »GEM«,
hkrati so iztegnili levo ro-
ko, na licih pa jim je zasija-
la divja odločnost. Počutil
sem se skrajno nelagodno
in hkrati nekam bedasto.
Zbirajo se ob sobotah in ne-
deljah nedeljo v poceni resta-
vraciji sredi Duge Rese. Kan-
didati za izobraževalni pro-
gram ameriške Fit for Succ-
ses Academy in bodoči člani
gibraltarskega off shore pod-
jetja Gem collection. Oziro-
ma gostje, kot jim uradno re-
čejo že včlanjeni. V gmašnih
gvantih, možje z obvezno kra-
vato, se večje in manjše sku-
pine, v katerih takoj opaziš
enega ali dva, ki imata domi-
nantno, pastirsko vlogo. Vsak
od gostov, včasih pa njegov
neposredni gostitelj, je samo
za predstavitev plačal 150 kun
oziroma 4.500 tolarjev.
Sprejmejo jih »unifomiran-
ci« - temne poslovne obleke,
kot bi jih hkrati urezal isti kro-
jač, bele srajce in temne kra-
vate, ženske v prav tako tem-
iftli, zadržanih kostimih. To
i» uspešni člani piramide, ki
že žanjejo sadove. V dvorani
nabijajo plesne štance, ljud-
je pa navdušeno ploskajo v rit-
mu, obrazi srečno žarijo. Ob-
čutek je nalezljiv, bolj kot
množica raste, bolj se vsi zli-
vajo v tok hrumečega ploska-
nja, nekateri celo poplesuje-
jo. Nato sledi višek. Ploska-
nje se podvoji, dokler se ne
razpoči v dolg zategnjen »oo-
00« iz stotine grl in orgazmič-
nikrik: »Gem.« Vzdušje je pri-
pravljeno za prvi nastop.
Na oder pride ena od uni-
formiranih, z rutiniranim na-
stopom in mehkim glasom
vešče boža ušesa. »Nekateri
Wijo, da smo sekta. Ne, mi
■lismo sekta. Mar vidite ko-
la, ki bi bil zavit v oranžne
'unike? Mar nosimo rožne
Vence? Nasprotno, dragi mo-
lj- Tu ste zato, ker vaši najb-
ližji, sorodniki, prijatelji mi-
slijo, da ste vredni zaupanja,
^3 vas lahko sprejmemo med-
^e in vam ponudimo izred-
no poslovno priložnost,« ta-
*oj začne razbijati dvome in
^seje rahle občutke krivde.
Nadzirana
evforija
Uvodni seminar traja štiri-
■^at po približno 45 minut; v
Pivem delu govorijo o podjetju
pri tem razvrednotijo kla-i
J'f5no podjetništvo kot abso-j
^tno brezvezen način služe-
•^ia denarja, jasno, tam velja
Jl^onomska logika. V drugem
''^lu se vse vrti okoli bajnih
^služkov, ki ležijo pred no-
^mi gostov, tretji je namenjerf
'""oduktu, ki ga tržijo. Pri tem
je zabavno, da ves čas ome-
njajo samo produkt, šele nek-
je na koncu na hitro omenijo,
da je to obsežen učbenik. V
četrtem delu se posvetijo in-
vesticiji. Goste ves čas inten-
zivno prepričujejo o izredni
priložnosti, da obogatijo. Ključ-
ne besede so investicija, pro-
dukt, poslovna priložnost, us-
peh, denar, denar, denar.
Da evforija ne bi popustila,
poskrbijo najvišji člani veri-
ge, v katero kandidira gost. Med
15-minutnim odmorom poka-
žejo izpiske svojih dohodkov,
številke so obupno mamlji-
ve... Izplačila članom verige
potekajo prek švicarske ban-
ke, ki denar nakazuje skozi
svojo frankfurtsko podružni-
co na devizne knjige v sloven-
skih bankah. Nakazilo se šte-
je kot »povračilo stroškov« in
je seveda neobdavčeno.
Bančni bob ob
steno
Kombinacija silovitega agit-
propa in pretanjene psiholo-
gije prepričevanja, ki ju upo-
rabljajo v Gem collection, je
izpopolnjena do potankosti,
izbrusila so jo leta prakse. Po
včlanitvi v verigo potekajo
redna izobraževanja, na ka-
terih udeležencem natančno
razložijo, kako prepričevati,
kakšne argumente naj upora-
bijo, čemu naj se izognejo...
In seveda predpisan nasmeh,
zaščitni znak uspešnih.
Pri tem je treba ovreči dve
najbolj sporni trditvi sistema
Gem collection:
Ne gre za piramidno igro,
ampak mrežni marketing. Že
preprost račun pokaže, da vsaj
za povrnitev stroškov (všteti
je treba tudi kilometrino, cest-
nine...) in minimalen zaslu-
žek potrebujete vsaj štiri no-
ve člane. Toliko jih potrebu-
jejo vsi pod vami, pa vsi pod
njimi. Tipična piramida, ki
nenehno golta nove in nove
ljudi. Na uvodnem seminar-
ju vam predstavijo »minimalni
plan« dela, po katerem vsak
mesec včlanite samo enega no-
vega člana (seminarji so dva-
krat tedensko - ob sobotah in
nedeljah - na vsakega lahko
pripeljeta dva nova gosta, ta-
ko da teoretično lahko vsak
mesec včlanite osem ljudi).
Če predpostavimo, da je v Slo-
veniji trenutno samo sto ak-
tivnih članov piramide, bi nji-
hovo število ob minimalnem
planu dela v treh letih nara-
slo na 34.952.500 ljudi... (glej
tabelo)
Posel je povsem legalen. Od
leta 1999 v Sloveniji velja
234.b člen kazenskega zako-
nika, po katerem grozi trilet-
na zaporna kazen tistim, ki
»...z namenom, da bi sebi ali
komu drugemu pridobil pro-
tipravno premoženjsko ko-
rist, organizirajo, sodelujejo
ali pomagajo pri organizira-
nju iger ali dejavnosti, pri ka-
terih udeleženci vplačujejo
določene denarne zneske ude-
ležencem, ki so se pred njimi
vključili v igro ali dejavnost
in pričakujejo plačilo dolo-
čenih denarnih zneskov od
udeležencev, ki naj bi se za
njimi vključili v takšno igro
ali dejavnost...« Če je zaradi
dejanj iz prejšnjih odstavkov
nastala velika premoženjska
škoda, storilcu grozi tudi do
osem let zapora.
Slovenski urad za nadzor
prirejanja iger na srečo
(UNPIS) je med takšne igre
uvrstil tudi Gem collection,
zato so na Policijski upravi
Celje že začeli s preiskavo,
ki še poteka. Če ste torej član
in ste pridobili novega čla-
na, vam grozi zapor. Policij-
ske preiskave proti organiza-
torjem so doslej sprožih v
vseh državah, v katerih se j-e
igra pojavila (glej članek Ka-
ko so gradili piramido). Za-
to so vodilni slovenski orga-
nizatorji vse bolj previdni. Pri-
kupno damo, ki je v vrhu slo-
venskega odcepa piramide, so
mi najprej predstavili kot Moj-
co, »...no, veš Blanka na se-
minarju...«, ko pa je nagovo-
EKSPLOZIVNA PIRAMIDA
Naraščanje članov igre ob upoštevanju "minimalnega
plana" (vsak član na mesec dobi samo enega novega člana,
skupaj samo štiri v štirih mesecih). Predpostavljamo, daje
trenutno samo sto aktivnih članov.
rila zbrane, je bil kar nena-
doma Nadja... Zaukazana je
prostozidarska skrivnostnost.
Vsak gost mora podpisati do-
kument, s katerim se obveže,
da bo dogajanje v dvorani ob-
držal v strogi tajnosti, druga-
če ga čaka 10 tisoč evrov glo-
be. Verjetno nikomur od go-
stov ne pride na misel, da je
dokument pravno ničen.
Nevarnosti igre so se za-
vedU tudi v Združenju bank
Slovenije in v začetku avgu-
sta vse banke obvestiU, naj
svoje stranke opozorijo na po-
sledice. Po besedah Dušana
Ilovarja, direktorja sektor-
ja za poslovanje s prebivals-
tvom v Banki Celje, vsaki
stranki, ki želi nakazati de-
nar v dobro prejemnika Fit
for Success Academy, pove-
do, da gre za sum goljufije, a
se večina vseeno odloči za
vplačilo. Doslej so samo pri
njih zabeležili nekaj več kot
sto vplačil, ta pa v zadnjem
času upadajo.
Zaslepljeni z
dobičkom
Seveda pa vse našteto ni do-
volj vsem tistim, ki jih oslepijo
in oglušijo ogromne številke, s
katerimi rokohitrsko baranta-
jo najbolj vplivni člani igre. Pred
mojimi očmi je Polzelan, ki je
vstopil v sistem konec lanske-
ga leta in že nekaj časa pobira
smetano, po papirju spretno se-
števal in množil, dokler se pred
naivnimi gosti ni pojavilo as-
tronomskih 220 tisoč evrov za-
služka. Eden od psiholoških
kavljev je tudi tridnevni rok, v
katerem mora kandidat vpla-
čati dobrega pol milijona to-
larjev, ali pa »sanjska« prilož-
nost za vedno splava po vodi.
Časa za premislek skoraj ni, vso
energijo je namreč treba vlo-
žiti v žicanje sorodnikov, pija-
teljev, znancev, da zbereš za-
jeten kup denarja.
Najbolj zanimiva je struktura
včlanjenih.V Dugi Resi je bilo
ogromno ljudi, ki jim je na oble-
kah in obrazih pisalo, da so nji-
hovi prihodki skromni, morda ce-
lo na robu revščine. A so bili pri-
pravljeni zastaviti tudi zadnji kra-
jec kruha, da bi postali del »4-5
odstotka uspešnih«, kot so jim
razložili na seminarju.
Koliko ljudi je vplačalo zah-
tevan znesek, je težko ugotovi-
ti. Po izkušnjah iz tujine je us-
pešnost iskanja novih udeležen-
cev piramidne strukture med
10- do 15-odstotna. Če je vsak
konec tedna v Dugi Resi prib-
ližno sto Slovencev, pomeni, da
se jih vsak teden vključi od de-
set do petnajst, novačenje tra-
ja deset mesecev, kar pomeni
med 400 do 600 ljudi. Seveda
so številke popolna špekulaci-
ja. V Slovenijo naj bi piramido
prinesel Milan D., doma z na-
šega območja, zato je najbolj
razširjena prav v teh krajih, širi
se tudi na Gorenjskem in v Ljub-
ljani, kjer deluje agilen zakon-
ski par.
Hladna logika pa dokazuje,
da se sistem prej ali slej zruši
in ravno zaradi tega ga avtorji
selijo iz države v državo kot
mačka mlade. Kar pomeni, da
bo večini na koncu ostal le pol-
milijonski dolg in »produkt«
podjetja - 800-stranski priroč-
nik v štirih knjigah z naslovom
Pot do uspeha. Prej omenjeni
poslovnež pravi, da je izjem-
no koristen, saj naj bi se iz nje-
ga naučil novih trgovskih pri-
jemov...
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Veriga uspeha
Sistem, ki je zasnovan na pridobivanju novih
članov, se začne na stopnji asisten aspirant (AA),
ko kandidat vplača 2290 evrov. Nato se začne nje-
gov krog pridobivanja novih udeležencev. Za vsa-
kega novega člana dobi 540 evrov, ko dobi prva
dva, napreduje na mesto asistenta, oba nova čla-
na »podjetja« Gem collection pa postaneta AA-ja
človeka, ki ga je uvedel v piramido. Asistenti do-
bijo za neposredne novačenje 900 evrov za nove-
ga člana, tisti, ki jih dobijo njegovi neposredni
asistenti aspiranti, pa so vredni 360 evrov (glej
graf). Napredovanje na naslednjo stopničko [asi-
stent manager - dobi 180 evrov za nove člane v
verigi pod njim, line manager - 120 evrov, ma-
nager director- 110 evrov. in general di-
rector - 100 evrov) ni več možno samo s
širjenjem verige, ampak potrebuješ vabi-
lo ožjega vodstva. Od vplačanih 2290 evrov
se jih 1410 razdeli v verigi, ostanek, 880
evrov, pa prek bančnih kanalov na Cipru
potuje na Gibraltar, od tam v Ameriko in
nazadnje prek Švice v žepe Uda Deppisc-
ha...
Kako so
gradili
piramido
Idejna očeta sistema Fit
for Success sta Nemca Ro-
land in Elke Henning iz
nemškega mesteca Bad Kis-
singen. Piramido sta pod
imenom Skyline sprožila
1995 v Belgiji. Konec leta
1996 je njuno poslovanje
začelo zanimati nemški fi-
nančni urad, ki je kmalu
blokiral vse njune račune.
Roland Henning je v zame-
no za oprostitev oblastem
izročil šest milijonov nemš-
kih mark in podatke o vseh
udeležencih.
Udo Deppisch, takrat
eden od vodilnih v verigi
Skyline, je sistem hitro re-
gistriral v Združenih drža-
vah in v Švici pod imenom
Skyhne International Inc.
Verigo je preselil na Polj-
sko preko podjetja Cen-
trum Promocji, v letu 1997
jo je razširil na Češko, ok-
tobra v Slovaško, njegove
lovke so se razprostrle tu-
di v Ukrajino, Romunijo...
Na Hrvaško je prišla
spomladi leta 2001 pod
imenom Gem collecrion.
Glavni organizatorji so Če-
ha Jando Ondraček in An-
tonini Fojtek ter Hrvat
Zdenko Šarič, ki so v Spli-
tu prevzeli podjetje Vendo
in v Primoštenu začeli or-
ganizirati seminarje ter no-
vačiti ljudi. Ti so sprva pla-
čevali po 1900 ameriških
dolarjev, z Evropsko mo-
netarno unijo je cena zra-
sla na 2290 evrov. Veriga
se je nemoteno širila do
lanskega septembra, ko je
vmes posegla hrvaška po-
licija in tožilstvu prijavila
kar 13 glavnih organizator-
jev. Poleg omenjene troji-
ce še vse tiste, ki so zaslu-
žili več kot deset tisoč ame-
riških dolarjev. Osumili so
jih kaznivega dejanja pre-
vare, saj hrvaška zakono-
daja od leta 1998 piramid-
ne sisteme smatra za druž-
beno nesprejemljivo obna-
šanje, ki je kaznivo.
Udeleženci so denar na-
kazovali na račun gibral-
tarske banke La caixata ta
ga je potem preusmerjala
na račun ameriškega off-
shore podjetja Fit for suc-
cess Academy, registrira-
nega v ameriški zvezni dr-
žavi Delavvare. Po do se-
daj znanih podatkih je bi-
lo do septembra lani iz hr-
vaške približno 1460 tovrst-
nih nakazil, skupaj za dva
milijona in 774 tisoč do-
larjev. Sodišče je vsem ude-
leženim takrat prepoveda-
lo širjenje igre.
Pred mesecem dni je v
Dugi Resi na odru stala An-
kica Gugič, ena izmed tri-
najsterice osumljenih, Čeh
Ondraček še najprej vodi
vso verigo, tok denarja pa
so preusmerili prek banke
na Cipru. Največ masti os-
taja Udu Deppischu, ki te
dni z milijonskimi dohodki
živi v davčnem raju Monte
Carla...
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Št. 37-12. september 2002
6^
INTERVJU
iOVI I lil™
o velikem svetu in
majhnem avionu
Matevž Lenarčič o neuspelem poskusu, da bi
obletel svet - Fotografije, letenje in hribi kot
način življenja
Popotnik, fotograf, pilot, pleza-
lec... Matevž Lenarčič z Rečice ob
Savinji je nameraval osvojiti svet.
Njegovi načrti o solo preletu sve-
ta v 80 dneh v ultralahkem leta-
lu so se podrli v Minsku, dokonč-
no pa zaključili v Montrealu, ker
mu kanadske oblasti niso izdale
dovoljenja za prelet Atlantika.
Ker je Matevž Lenarčič uvidel, da
ne bo šlo naprej, sploh zaradi bli-
žajoče se zime, se je minuli teden
vrnil domov. Že drugi dan po vrni-
tvi je v Ajdovščini preizkušal novo
letalo. »Zadeva se ni končala tako,
kot sem računal. Zaradi birokrat-
skih problemov sem pot moral za-
ključiti v Kana-
di,« pravi Matevž
Lenarčič, 42-let-
ni diplomirani
biolog, ki na Re-
čici ob Savinji i
živi skupaj s
soprogo Katarino
ter otrokoma.
Avantura, ki traja dobre tri me-
sece, pusti veliko vtisov. Je tež-
ko ob tem razmišljati že o prihod-
njem poletu?
Naravno je, da že razmišljam, kaj
bo prihodnje leto. Ponovil bom pro-
jekt, prav tako okrog sveta, vendar
z drugim ultralahkim letalom, s ka-
terim se bo dalo obvoziti proble-
matične države. Če ne bo šlo dru-
gače, bom ozemlje Rusije in Kana-
de preletel na pol legalen način, kar
se seveda da, vendar moraš biti na
to pripravljen. To ne pomeni nes-
poštovanja pravil, temveč to, da bo-
mo določena pravila obvozih. Šel
bom preko Bližnjega vzhoda in In-
dije na Kitajsko, Japonsko in od tam
na Aljasko, če bo šlo. Obstaja pa
tudi varianta preko Mongolije. Vtisi
pa so zaenkrat zoprni, največ zara-
di ljudi oziroma ekipe, ki je po-
magala. V projekt je bilo vložene-
ga ogromno dela in energije. Zato
ni prijetno, da se je zadeva lahko
rečem neuspešno zaključila. Sploh
zato, ker nismo krivi sami.
Relativno hitro ste preleteli tri
četrtine poti, večina časa pa je mi-
nila v čakanju dovoljenj. Se da
medtem sklepati prijateljstva?
Tudi zato se mi zdi realno, da bo-
mo prihodnje leto let ponovili,
sploh če bodo »poštimani papirji«.
Videl sem namreč, da se da pro-
jekt dovolj hitro, varno in uspešno
speljati. V treh mesecih sem več kot
60 dni čakal na papirje, 30 dni le-
tel, 5 dni pa preživel v čakanju na
vreme. Vsaka slaba stvar pa ima v
resnici dobre strani - tudi čakanje
v Minsku in Kanadi se je po svoje
splačalo, saj sem spoznal ogrom-
no ljudi, ki mi bodo drugo leto za-
gotovo stali ob strani. Nekateri so
postali tudi dobri prijatelji, kar je
v našem majhnem svetu zelo lepo.
Menda bi se dalo tudi Kanado
»premagati«, če bi se odločili za
manj uradno pot?
Tako je na koncu izpadlo. Za Ru-
sijo smo računali, da ne bo moč
dobiti dovoljenja, pa so naši diplo-
mati, predvsem Boris Gole iz pred-
stavništva v Moskvi, problem us-
pešno razrešili. V Kanadi na zaplet
nismo računali, kljub pritiskom z
različnih strani in lobiranjem pa
se zadeve ni dalo premakniti.
Med načrtovanjem poleta ste
predvidevali, da bi lahko zataji-
lo letalo, da bi nagajalo vreme ali
celo odpovedal pilot...
Ni ravno veliko izkušenj, da bi
ljudje preleteli tako dolge razdalje
s tako majhnim letalom. Zato smo
precej stvari skrbno načrtovali. Ven-
dar težav z letalom ni bilo, tudi z
menoj se je srečno izteklo. Zato sem
za prihodnje leto, vsaj kar se teh
vprašanj tiče, precej optimističen.
Seveda pa moraš
imeti pri vseh po-
dobnih   stvareh
precej sreče oziro-
ma ne smeš imeti
smole. V bistvu so
letos zatajili samo
birokrati.
Kako se sploh
počuti človek, popolnoma sam vi-
soko nad zemljo?
Odgovor je moje nestrpno priča-
kovanje, kdaj bom polet ponovil.
V letalu si skoncentriran le na ti-
sto, kar delaš. Doma si razpet med
tisoč različnih stvari, kar v bistvu
obremenjuje človeka. Letenje je pa
super. Sploh prek predelov, kjer ni
žive duše, kjer je pokrajina drugač-
na, kjer si bolj kot ne sam z leta-
lom. In s tistim, kar imaš v glavi.
Med zapiski, objavljenimi na
spletni strani, omenjate doživlja-
nje trenutkov, za katere se spla-
ča živeti...
Menim, da je to bolj stanje, ki ga
ima človek v glavi. So takšni tre-
nutki, seveda so. Vendar jih nekdo
nikoli ne doživi, ker jih ne vidi,
drugi pa jih lahko doživi doma za
štedilnikom. Vprašanje, kako se člo-
vek počuti in ka- .j,,^^
ko je sposoben to
doživeti.
Eden od prob-
lemov, s katerim
ste se kar precej
ubadali, je de-
nar. Zagotovo je takšna avantu-
ra zelo draga?
Številka, ki pa še ni čisto dokonč-
na, se vrti okrog pol milijona evrov.
Res je problem zbrati potreben de-
nar. Od začetka so namreč vsi spon-
zorji računali, da bo zadeva neus-
pešna. Končno Rusije na takšen na-
čin še ni nihče preletel, svet je re-
lativno velik, avion pa relativno
majhen. Zato so
bili prisotni po-
misleki, večina
sponzorjev ni že-
lela biti 100-od-
stotno  zraven.
'^^^ Računam, da bo
prihodnje leto lažje. Vsaj glede na
to, da so načrti postali malce bolj
oprijemljivi in dojemljivi tudi ti-
stim, ki niso iz letalskega sveta.
Poleg letenja je ena izmed va-
ših strasti tudi fotografija. So med
letom nastali dobri posnetki?
Seveda. Iz zraka se iz povsem dru-
ge perspektive ogromno vidi. Ven-
dar tudi tisti, ki potujejo z veliki-
mi letali, tega nikoli ne doživijo,
vsaj ne s te perspektive. Samo majh-
no letalo lahko leti dovolj nizko.
V preteklosti je bilo slišati tudi
o alpinističnih podvigih. Ste opu-
stili plezanje?
Ne, to ne. Vsako leto še naredim
kakšen vzpon, predvsem pozimi,
ko je več časa.
Vendar pa se to
spreminja: niti
nimam več am-
bicij na tem po-
dročju, poleg
tega sem starej-
drugačno... Itak ^^^^"^^^
se ne da početi vsega naenkrat - druga
obdobja pa prinašajo drugačne iz-
zive.
V Sloveniji je kar nekaj posa-
meznikov, ki počenjajo ekstremne
stvari. Karničar na Mount Eve-
restu. Strel v Mississippiju... Kam
se štejete?
Zagotovo ne med omenjena dva.
Ljudje smo različni, prav tako mo-
tivi, da nekaj počnemo. Niti slu-
čajno ne razmišljam kot Karničar
in Strel. Preprosto se sam nimam
za ekstremista. Gre le za moj na-
čin življenja, ki se nekomu mogo-
če zdi ekstremističen. Meni se zd
življenje smrtno nevarno samo pi
sebi, ker tako ali tako umreš. Čt
zraven tega še nekaj doživiš, če pOj
skušaš s svojim znanjem in sposob-
nostjo nevarnost zmanjšati na mi-
nimum, se mi to pač ne zdi ekstie
mistično. To je, še enkrat, načii:
življenja.
Zagotovo pa se tovrsten način
življenja razlikuje od večine dru
gih...
Ne vem, če je toliko drugačen.
Prepričan sem, da je bolj vpraša
nje, kaj človek pričakuje, kako raz
misija o sebi in kako se počuti. Sair
pač delam, kar delam. To je to. Č-
kdo misli, da je to, kar počnem
neumnost ali brezplodno zaprav
Ijanje denarja, je to njegov prob
lem, ne moj. Je pa res, da se v tak
šno okolje malce težje vklopim. Ver
jetno bi bilo drugače, predvsem I'
je, če bi bili moji cilji lep vrt, le;
pobarvana hiša in lep avto pred n
Zima in prihodnje leto bosta >
znamenju ponovnega preleta
ta. Ostajajo še drugi izzivi?
Načrtov^
njem na dol
rok se posk
šam izogni'
Življenje je n
mreč prekrat
in nepredvid
vo. Sam se vf
no raje bolj oS
dt)ic)cini na način življenja, ki mi
bolj ali manj jasen. Ciljev, za kate
bi točno vedel, kako in kaj, pa pf
prosto nimam. Verjetno se bom gibj
med fotografijo, letenjem in hribi.
Ste eden redkih, ki brez preti
sleka reče, da je srečen...
Seveda. Sicer pa to lahko narej
vsak. Pač rečeš, da si srečen. Inf
verjameš. Ker če tega nikoli ne i
češ, nikoli ne boš srečen. Stvar nI
tem, da bi človek srečo iskal v olf
lju. Moraš jo poiskati v glavi,
pa v bistvu ni noben problem.
URŠKA SELIŠN!
»Stvar ni v tem, da bi
človek srečo iskal v oko-
lju. Moraš jo poiskati v
glavi. To pa v bistvu ni
noben problem.«
»Preprosto se sam ni-
mam za ekstremista. Gre
le za moj način življenja.«
»Verjetno bi bilo drugače,
predvsem lažje, če bi bili mo-
ji cilji lep vrt, lepo pobarva-
na hiša in lep avto pred njo.«
Sam nad zemljo.
Matevž Lenarčič (Foto: GK)
Št. 37-12. september 2002
MNENJA - INFORMACIJE
7
PREJELI SMO
Krivica
uaruiiu pravic
Laž in prevara, včasih
.plošna lastnost narodov Bi-
j^0ca, vse bolj prodira v naš
jovenski prostor in s po-
močjo premalo kritičnih
jjednikov in novinarjev tudi
,fi nas nekaznovano dobi-
la domovinsko pravico.
Kovinarka ga.Nataša Peu-
si s tako zlaganimi in
[Icrivljenimi prispevki kot
■Krivice varuha pravice pač
le bo pridobila imena do-
re novinarke. Objavila je
amo »resnico« Miničeve in
»poglavarja« Nikoliča, ki za-
poslovanje njihovega klana
(odi in načrtuje kar najviš-
ji izkupiček. Novinarka pa
[ičutila potrebe, da me vsaj
obvesti o tako hudih, laž-
nih obdolžitvah. Tenden-
iozno je navajala laži Mi-
ičeve, ki škodujejo moji
asti in ugledu.
Vse, toda prav vse, kar na-
gaja Miničeva, je čista LAŽ
ito lahko kadarkoli zavr-
lem in prikažem v resnič-
liluči.
Laž je vse: njen prihod in
lastop službe pri meni, nes-
lenitev in sklenitev pogod-
be, pogoji bivanja in dela,
irosti dnevi... Izkoristila je
e štirinajstdnevni plačani
lopust za obisk svoje dru-
ine v Srbiji. Pozabila je tu-
ipovedati, da je mesečno
^co izsilila na 80.000 SIT
m. Tudi sodnik Zvezne-
psodišča je čisto njen kon-
Imkt, s,eveda pa je imela
bstop do vsega v moji hi-
i, tudi do fotografij s Ti-
5m. V mojem domu je ži-
ela kot član družine in je
nela vse ugodnosti (hrano
10 izbiri, sobo s TV, svo-
bodno razpolaganje z
sem).Večkrat je gostila
voje sorodnike in Ijubim-
3 na moj račun. Ne spuš-
^ pa se še v izginotje stva-
'in vrednosti v času nje-
«ga bivanja v mojem do-
lu.
Prav ironičen in iz trte zvit
Me (vaš) njen podatek o
višini mojih dohodkov. Ni-
kakršne plače nimam; dolž-
nost predsednika vladne re-
habilitacijske komisije
opravljam popolnoma brez-
plačno. Za opravljanje te
funkcije trosim celo svojo
pokojnino.
Sprenevedanje Miničeve
nima meja. Dobro ve, da je
enakopravno in aktivno so-
delovala pri sklepanju po-
godbe o delovnem razmer-
ju in da sem v celoti sledil
njenim željam in zahtevam.
Dobro tudi ve, da ničesar v
zvezi s tem nisem delal sam,
temveč profesionalna orga-
nizacija za pravno svetova-
nje in vodenje poslovnih
knjig »Golobinek«. Le-ta je
ponudila Miničevi tudi va-
rianto o dopolnilnem delu
po Zakonu o preprečevanju
dela in zaposlovanja na čr-
no (Uradni list št.30/00).
Morda bi bilo zanimivo od-
kriti, zakaj je Miničeva od-
klanjala zavarovanje prve tri
mesece! Po njenem bi se
morali najprej dobro spoz-
nati, preden dokončno
sprejme ponujeno delovno
razmerje.
Krivica na krivico, toda
za koga ?
Lahko rečem, da sem se
maksimalno potrudil za to,
da bi bilo vse prav in, da bi
bila Miničeva zadovoljna; ra-
zen - zavrnil sem njeno po-
nujeno telo. Od tega trenut-
ka pa pričenja vse zlo z laž-
mi. Tipično maščevanje za-
vrnjene ženske, ki ni dose-
gla vsega, kar si je zamislila!
Morda pa je razlog njene od-
povedi delovnega razmerja v
njeni izjavi, da raje sedi v
brezdelju ob podpori 30.000
SIT Zavoda za zaposlovanje
kot da bi še kaj delala, po nje-
ni izjavi »nategovala«.
Bistveno pri vsem tem pa
je, da svojega dela sploh ni
opravljala, opravljati so ga
morali drugi, katere pa je
bilo spet treba plačati.
JANEZ LUKAČ
MESTNA OBČINA CELJE
ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE
objavlja na osnovi določil 46., 51. in 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni listSRSšt. 18/84, 32/85 in 33/89) in Pravilnika
o načinu, pogojih in postopkih prodaje, oddaje v zakup (najem) ali oddaje za gradnjo stavbnih zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Celje
(Ur. list RS, štev. 46/2000) ter skladno s pogoji zazidalnih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev
JAVNI RAZPIS
za prodajo stavbnih zemljišč za gradnjo poslovnih in stanovanjskih objektov, kot sledi
1. v ZN Lisce se skladno z elaboratom
Razvojni center - Planiranje d.o.o. št. 11 /
96 (Uradni list RS št. 29/98) prodaja stavb-
no zemljišče s pare. št. 1084/1 v izmeri
740 m^.
Na zemljišču je predvidena izgradnja pro-
stostoječe hiše tlorisnih dimenzij 12.0 x 10.0
m + 6.0 X 4.0 m (garaža), etažnosti
K+P+IP.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo-
dovod, plin, cestno omrežje, kanalizacijo,
telefonijo in javno razsvetljavo.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo navedenega stavbnega zemljišča s ko-
munalno ureditvijo znaša 5.428.893,00
SIT
2. VZN Lava se skladno z elaboratom Raz-
vojni center Celje - TOZD Planiranje št.
19/88 (Uradni list SRS št. 40/89) prodaja
stavbno zemljišče s paro. št. 674/10 v iz-
meri 778 m^
Na zemljišču je predvidena izgradnja stano-
vanjsko-poslovnega objekta za dejavnost
mirne obrti tlorisnih dimenzij 14.5 x 13.5
m, etažnosti P+1 oz. P+IP. Naklon strehe
30° do 35°, dvokapnica.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo-
dovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanali-
zacijo, telefonijo in javno razsvetljavo.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo navedenega stavbnega zemljišča s ko-
munalno ureditvijo znaša 9.572.540,00
SIT
3. V ZN Levi breg Voglaine - obrtna
cona se skladno z elaboratom Razvojni cen-
ter Celje -1/83 (Uradni list SRS št. 23/
84) prodaja stavbno zemljišče s pare. št.
1609/1 v izmeri 546 m^.
Na zemljišču je predvidena izgradnja objek-
ta za obrtne, trgovske, proizvodne in servi-
sne dejavnosti tlorisne površine cca. 200
m^, etažnosti P+1.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo-
dovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanali-
zacijo, telefonijo, elektriko in javno razsvet-
ljavo.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 6.982.603,00 SIT
4. V ZN Levi breg Voglaine - obrtna
cona se skladno z elaboratom Razvojni cen-
ter Celje -1/83 (Uradni list SRS št. 23/
84) prodaja stavbno zemljišče s pare. št.
1610 v izmeri 682 m^.
Na zemljišču je predvidena izgradnja ob-
jektA za obrtne, trgovske, proizvodne in
servisne dejavnosti tlorisne površine 340
m^, etažnosti P+1.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo-
dovod, plin, cesto v asfaltni izvedbi, kanali-
zacijo, telefonijo elektriko in javno razsvet-
ljavo.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 8.721.859,00 SIT
5. V CRC Golovec in Dolgo polie L se
skladno z elab. RC Celje, proj. štev. 10/
83 (Uradni list SRS, štev. 10/76, 21/82,
14/86, Uradni list RS, štev. 7/90, 2/96,
57/98) prodaja del pare. štev. 222/2, k.o.
Celje v izmeri cca. -15 m^.
Na zemljišču je predvidena gradnja garaž-
nega boksa kot prizidka k že obstoječim
izgrajenim garažam.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega vo-
dovod, asfaltno cesto in elektriko.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 310.000,00 SIT.
6. VZNTrnovlie se skladno z elaboratom
RC Planiranje, štev. 7/84 (Ur. list SRS,
štev. 23/86) prodaja pare. štev. 409/1,
k.o. Trnovlje v skupni 1475 m2.
Na zemljišču je predvidena gradnja objekta
za poslovno obrtno dejavnost skladno z ve-
ljavnim ZN.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega
cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanaliza-
cijo, plinovod skladno s programom oprem-
ljanja plinifikacije tega območja, javno raz-
svetljavo, telefon, priključitev elektrike sklad-
no z mestom priključka po elektroenerget-
skem soglasju, vse do meje funkcionalne-
ga zemljišča.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 21.955.375,00 SIT.
7. VZN Trnovlje se skladno z elaboratom
RC Planiranje, štev. 7/84 (Ur. list SRS,
štev. 23/86) prodaja pare. štev. 415/6,
k.o. Trnovlje v skupni 3166 m2.
Na zemljišču je predvidena gradnja objekta
za poslovno obrtno dejavnost skladno z ve-
ljavnim ZN.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega
cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanaliza-
cijo, plinovod skladno s programom oprem-
ljanja plinifikacije tega območja, javno raz-
svetljavo, telefon, priključitev elektrike sklad-
no z mestom priključka po elektroenerget-
skem soglasju, vse do meje funkcionalne-
ga zemljišča.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 47.12 5.910,00 SIT.
8. V PUR za obmestni prostor MOC (Ur.
list RS, štev. 108/2001) se prodaja pare.
štev. 247/3, k.o. Trnovlje v skupni izmeri
500,00 m2.
Na zemljišču je dovoljena gradnja stanovanj-
skega objekta z možnostjo dopolnilne po-
slovno gospodarske dejavnosti, ki izboljšu-
jejo pogoje dela in bivanja prebivalcev in ki
ne povzročajo povečane obremenitve za so-
sesko.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega
cesto v asfaltni izvedbi, vodovod, kanaliza-
cijo, plinovod skladno s programom oprem-
ljanja plinifikacije tega območja, javno raz-
svetljavo, telefon, priključitev elektrike sklad-
no z mestom priključka po elektroenerget-
skem soglasju, vse do meje funkcionalne-
ga zemljišča.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 4.369.140,00 SIT
9. V ZN V ZN Teharie (Ur list RS, štev.
20/1994) se skladno s proj. RC Planira-
nje, štev. 228/93 prodaja pare. štev. 630/
1, k.o. Teharje v skupni izmeri 2895 m2.
Na zemljišču je dovoljena in predvidena grad-
nja poslovne hale gabaritov 10 x 15 m za
skladišče in servisiranje vozil, del parcele
pa je predviden za parkiranje vozil.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega
cesto v asfaltni izvedbi, meteorno in tekal-
no kanalizacijo, javno razsvetljavo, elektri-
ko, telefon, plinovod skladno s programom
opremljanja plinifikacije tega območja, vse
do meje funkcionalnega zemljišča.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 26.654.621,00 SIT
10. V ZN Zg. Hudinia (Ur. list RS, štev.
78/2001) se prodaja pare. štev. 459/1,
k.o. Spodnja Hudinja v izmeri 870 m2.
Na zemljišču je predvidena gradnja poslov-
nega oz. poslovno stanovanjskega objekta
tlorisnih površin 20 x 10 - 12m, etažnosti
K+P+nadstropje, v skupni neto koristni po-
vršini 400 m2.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega
možnost priključitve na sekundarno komu-
nalno omrežje vodovoda, tekalne in meteor-
ne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrež-
ja v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT
omrežje do roba funkcionalnega zemljišča
ter priključek elektrike skladno z elektroe-
nergetskim soglasjem.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 18.250.000,00 SIT.
11. VZN Zg. Hudinia (Ur. list RS, štev.
78/2001) se prodaja pare. štev. 459/2,
k.o. Spodnja Hudinja v izmeri 1244 m2.
Na zemljišču je predvidena gradnja poslov-
nega oz. poslovno stanovanjskega objekta
tlorisnih površin 20 x 15 m, etažnosti
K+P+nadstropje, v skupni neto koristni po-
vršini 630 m2.
Komunalno opremljeno zemljišče obsega
možnost priključitve na sekundarno komu-
nalno omrežje vodovoda, tekalne in meteor-
ne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrež-
ja v asfaltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT
omrežje do roba funkcionalnega zemljišča
ter priključek elektrike skladno z elektroe-
nergetskim soglasjem.
Izklicna cena na dan 10.09.2002 za pro-
dajo stavbnega zemljišča s komunalno ure-
ditvijo znaša 25.760.000,00 SIT.
12. V izklicnih cenah niso zajeti prispevki za
priključitev na komunalne naprave individual-
ne rabe.
13. Davek na promet nepremičnin, stroške
notarske overovitve pogodbe in stroške
zemljiškoknjižne izvedbe krije kupec.
14. Kjer je predmet prodaje del zemljišča v
cca. izmeri (točka 5.), bo zemljiškoknjižni
prenos lastništva izveden na osnovi geodet-
ske odmere in na podlagi naknadno skle-
njene zemljiškoknjižno izvedljive listine.
15. Rok za sklenitev pogodbe o prodaji
stavbnega zemljišča je 15 dni po prejemu
pravnomočnega sklepa komisije za proda-
jo stavbnega zemljišča.
16. Rok za plačilo stavbnega zemljišča in
stroškov urejanja stavbnega zemljišča je 15
dni po podpisu pogodbe o prodaji stavbne-
ga zemljišča.
17. Rok za začetek gradnje je najkasneje 1
leto od dneva sklenitve pogodbe, rok iz-
gradnje do III. gradbene faze pa najkasne-
je v 3 letih. V nasprotnem primeru si razpi-
sovalec pridržuje pravico odstopa od po-
godbe.
18. Interesenti naj svoje pisne ponudbe poš-
ljejo ali v zaprti ovojnici oddajo v 15. dneh
po objavi tega razpisa na naslov: Mestna
občina Celje, Zavod za planiranje in
izgradnjo Celje, Trg celjskih knezov 8,
3000 Celje, z oznako »Javni razpis za
prodajo stavbnih zemljišč«.
Ponudbi ponudniki priložijo:
- potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 5%
od izklicne vrednosti stavbnega zemljišča s
komunalno opremo, na katerega se bo na-
našala ponudba, ki mora biti nakazana na
transakcijski račun Mestne občine Celje,
zavod za planiranje in izgradnjo Celje, štev.
01211-0100002855, z obveznim sklice-
vanjem na številko 28 75108-7221002-
28010402. Neuspelemu ponudniku bo
varščina vrnjena v 30 dneh po končanem
javnem razpisu, uspelim pa poračunana pri
plačilu cene zemljišča po sklenjeni prodajni
pogodbi. V primeru, da uspeli ponudnik ne
sklene pogodbe, mu varščina zapade in se
mu ne vrne.
19. Merilo za izbor ugodnejšega ponudni-
ka je višja ponujena cena.
20. Pravočasno prispele in vsebinsko us-
trezne ponudbe bo obravnavala komisija za
prodajo stavbnih zemljišč pri Zavodu za pla-
niranje in izgradnjo Celje v roku 10 dni po
preteku razpisnega roka ter o izbiri pisno
obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj
prijavili.
21. Vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpi-
som lahko interesenti dobijo na Zavodu za
planiranje in izgradnjo Celje v času uradnih
ur, telefon: 03/426-56-36, g. Dušan
VERBOVŠEK.
Mestna občina Celje
Zavod za planiranje in
izgradnjo Celje
Št. 37-12. september 2002
Ves svet na ogled
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju obrtniki in podjetja iz 32 držav
Na celjskem sejmišču se
je včeraj pričel jubilejni, 35.
Mednarodni obrtni sejem,
na katerem se na 60.000
kvadratnih metrih pokritih
in odprtih razstavnih povr-
šin predstavlja okrog 1.700
razstavljavcev iz 32 držav.
Čeprav bo sejem letos za dva
dni krajši in bo prvič trajal
le osem dni, glavna orga-
nizatorja - družba Celjski
sejem in Obrtna zbornica
Slovenije - pričakujeta, da
si ga bo ogledalo 200.000
domačih in tujih obiskoval-
cev.
V zadnjih letih je Medna-
rodni obrtni sejem prerasel
svojo osnovno vsebino in po-
stal pomemben poslovni do-
godek, ki v prvi plan ne po-
stavlja le razstavljavcev in
njihovih programov, ampak
tudi spremljajoče strokovne
prireditve, na katerih pred-
stavniki države in gospo-
darstva obravnavajo števil-
ne aktualne in žgoče teme s
področja obrti in podjetniš-
tva. Letos se bo zvrstilo več
kot 50 poslovnih in medna-
rodnih srečanj obrtnikov in
podjetnikov, okroglih miz in
posvetovanj ter predstavitev
različnih blagovnih znamk.
Omeniti je treba mednarod-
no srečanje podjetnic, dan
izobraževanja, dan podjet-
ništva in dan spominkarjev,
za mala podjetja bo zagoto-
vo zanimiva predstavitev
projektov PCMG, Lokalni
podjetniški center Celje bo
pripravil animacijsko delav-
nico o razvoju lokalnih
grozdov in predavanje o vav-
čerskem sistemu svetovanja
v Savinjski regiji, revija Gos-
podarski vestnik bo imela
okroglo mizo o regionaliz-
mu in številu regij, v Celju
bo tudi delovni sestanek pak-
ta stabilnosti. Združenje pod-
jetnikov Slovenije bo pri-
pravilo posvet o lobiranju za
mala in srednja podjetja v
Evropski uniji in še bi lah-
ko naštevali.
Za obiskovalce sejma je
v neposredni bližini sejmiš-
ča na voljo 5000 parkirnih
mest. V Celju so uvedli tu-
di nekaj sprememb v pro-
metnem režimu, in sicer sta
Opekarniška cesta od Deč-
kove proti Hudinji ter Sta-
ra Dečkova od Vrunčeve
proti Mariborski cesti posta-
li enosmerni cesti. Tako kot
v minulih letih ima celjska
policijska postaja tudi letos
v hali B policijsko pisarno
oziroma dežurno službo,
kjer se lahko oglasijo tisti,
ki bodo potrebovali pomoč
policije.
Na strokovnih srečanjih
bodo obrtniki znova sprego-
voriU o svojih težavah, o izo-
braževanju za obrt in defi-
citarnih poklicih, ki bi jih
po mnenju Obrtne zbornice
Slovenije država morala us-
trezno podpreti. Govorili bo-
do tudi o novi delovni in
davčni zakonodaji ter o te-
žavah, ki jih imajo zaradi fi-
nančne nediscipline. Osred-
nja tema Gospodarske zbor-
nice Slovenije, ki postaja vse
bolj pomemben partner pri
organizaciji celjskega sejma,
bodo neposredne naložbe
slovenskih podjetij v drža-
vah nekdanje Jugoslavije.
Posvet je namenjen podjet-
jem, ki so že dejavna na teh
trgih, ali pa na njih želijo
vzpostaviti in okrepiti svo-
jo prisotnost. Udeležencem
posveta bodo predstavili in-
vesticijsko okolje v jugovz-
hodnih državah, predvsem
pa možnosti in storitve, ki
jih različne institucije in or-
ganizacije nudijo podjetjem
za lažjo odločitev pri vsto-
panju na te trge.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Mednarodni obrtni sejem bi moral odpreti predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, pa je med otvoritveno slovesnostjo na sejmišču zmanjkalo
elektrike. ^
10
GOSPODARSTVO
Naše junijske napovedi,
da Tekstilna tovarna Pre-
bold ni edina »bomba, ki
tik-taka v Preboldu«, so se
uresničile. Prejšnji teden je
namreč uvedbo prisilne po-
ravnave predlagala tudi
uprava podjetja Mik, kjer
dela okrog 130 ljudi. Letos
so na Celjskem šla v stečaj
že tri tekstilna podjetja (Zar-
ja Scala, E Šport in Kors), s
prisilno poravnavo pa se
rešujeta, oziroma se bosta
poskusili rešiti obe prebold-
ski podjetji. Na cesti se je
doslej znašlo več kot 600
delavcev.
V Tekstilni tovarni Pre-
bold, kjer so julija uspešno
prestali prvi del prisilne po-
ravnave, saj so upniki pod-
prli program finančne reor-
ganizacije in kadrovske sa-
nacije, so minuli petek vrni-
li delovne knjižice še zadnji
skupni enaindvajsetih delav-
cev. Na cesti, oziroma na za-
vodu za zaposlovanje jih je
zdaj že 148. Večina, gre za
127 delavcev, je prej delala v
Preboldu, preostali odpuščeni
pa so iz obrata v Svetem Šte-
fanu. Službo je zdaj uspelo
obdržati 375 ljudem, ki so
jih že »prenesli« na novi hče-
rinski podjetji TTP Tkanine
in TTP Nogavice ter na ma-
tično podjetje.
Ker so odpuščeni delavci za-
pustili tovarno »goli in bosi«,
saj jim podjetje ob odhodu
ni izplačalo vsega tistega, k
čemur ga zavezuje zakonoda-
ja, so pravniki celjske območ-
ne organizacije svobodnih sin-
dikatov na sklepe o preneha-
nju delovnega razmerja vlo-
žili kolektivni ugovor. Za vse
delavce zahtevajo takšne od-
pravnine, kot jim pripadajo
po zakonu ter izplačilo nado-
mestila za neizkoriščeni letoš-
nji dopust in letošnji regres.
Direktor Mika Andrej Še-
pec nam je podrobnejša po-
jasnila o tem, kaj želijo do-
seči s prisilno poravnavo,
predvsem pa, kakšne posle-
dice bo imela za zaposlene,
obljubil v prihodnjih dneh.
Kot je znano, je podjetje za-
radi pomanjkanja naročil
v težavah že dlje časa, ta-
ko da so prihodki iz proda-
je iz leta v leto vse nižji, iz-
guba pa se povečuje. Lani
je znašala dobrih 63 mili-
jonov tolarjev.
Izjema je le kakšnih dvajset
delavcev, ki so že marca pod-
pisali (le s čim so jih prepri-
čali?), da pristajajo na enako
odpravnino kot bi jo dobili
ob odhodu v pokoj, to je dve
povprečni republiški plači.
Kot je povedal sekretar ob-
močnega sindikalnega odbo-
ra tekstilne dejavnosti For-
to Turk, so se prejšnji teden
na sestanku z vodstvom to-
varne že dogovorili, da bi de-
lavci 20. septembra vendar-
le dobili vsaj del odpravnin,
katerih znesek v celoti zna-
ša 120 milijonov tolarjev. Ali
bodo v podjetju lahko zago-
tovili denar, nam ni uspelo
izvedeti, saj je direktor Vinko
Žohar še vedno nedosegljiv
za novinarska vprašanja. Po
neuradnih informacijah naj
bi bila dinamika izplačil de-
lavskih terjatev odvisna
predvsem od uspeha pri pro-
daji nekaterih proizvodnih
hal in počitniških zmoglji-
vosti.
Kors na dražbi
Od uspešnosti prodaje pre-
moženja je odvisno tudi po-
plačilo terjatev delavcev sla-
tinskega Korsa, ki je od apri-
la letos v stečaju. Stečajni
upravitelj Tomaž Kos je za
prihodnjo sredo razpisal pr-
vo javno dražbo, na kateri bo
poskušal celotno premože-
nje, ki je ocenjeno na nekaj
manj kot 300 milijonov to-
larjev, prodati v celoti. Za zdaj
je še težko reči, ali mu bo to
tudi uspelo. Več verjetnosti
je, pravi Kos, da bo Kors pro-
dal šele v drugem poskusu in
to po delih. Nepremičnine,
ki obsegajo proizvodne in po-
slovne objekte ter zemljišča,
so ocenjene na 237 milijo-
nov tolarjev (po neuradnih
informacijah se zanje zani-
Z zadnjimi odpuščanji je
stopnja registrirane brezpo-
selnosti v občini Prebold že
presegla 20 odstotkov. Žu-
pan Vinko Debelak, ki je
zlasti glede usode tekstilne
tovarne dokaj črnogled,
pravi, da kaj več kot poma-
gati otrokom odpuščenih
delavcev s plačevanjem nji-
hovih malic ali šole v na-
ravi, ne zmorejo. Z vods-
tvom tekstilne tovarne so se
nekajkrat poskušali dogo-
voriti, kako naprej, vendar
jim dlje od vratarnice ni us-
pelo priti.
ma večja trgovska družba),
stroji in oprema na dobrih 60
milijonov tolarjev, vrednost
blagovne znamke Kors pa na
pol milijona tolarjev. Z denar-
jem, ki ga bo iztržil, bo ste-
čajni upravitelj lahko popla-
čal le ločitvenega upnika Ban-
ko Celje in delavce, ki pa naj
bi dobili le dve tretjini od skup-
no 320 milijonov tolarjev priz-
nanih terjatev.
JANJA INTIHAR
Gorenje z
lastno
embalažo
Gorenje je v neposredni
bližini velenjske železniš-
ke postaje začelo graditi
tovarno za stiroporno em-
balažo. Proizvodnja bo
stekla predvidoma že pri-
hodnje leto, naložba pa je
vredna dobrih 10 milijo-
nov evrov.
V Gorenju pravijo, da so
se za lastno tovarno odlo-
čili predvsem zaradi bolj-
še ekonomike poslovanja,
slediti pa želijo tudi svetov-
nim trendom na tem po-
dročju. So zelo velik porab-
nik embalaže iz stiropora,
zaradi načrtovanega pove-
čanja proizvodnje pa se bo
poraba tovrstne embalaže
še povečala. Vodstvo Gore-
nja je prepričano, da se bo
upravičenost naložbe poka-
zala predvsem v zmanjša-
nju stroškov za transport,
obvladovanju razvojnih
trendov ter prilagajanju
ekološkim zahtevam. Bolj
enostavno bo tudi načrto-
vanje proizvodnje, zaradi
sprotnih dobav na montaž-
ne trakove pa bodo sprostili
površine, ki so sedaj name-
njene skladiščenju zalog.
V novi tovarni bo delalo
65 delavcev, proizvodnja pa
bo potekala v treh izmenah.
JI
Bofex osvaja Celje
Ljubljansko podjetje Bofex, ki od leta
1999 sodi v skupino Merkur, bo v Celju
zgradilo kar dva prodajna centra. Že pr-
ve dni novembra bo ob Mariborski cesti
odprlo mega prodajalno Big Bang, pred-
vidoma marca prihodnje leto pa bo Celje
kot drugo mesto v Sloveniji dobilo še cen-
ter za zabavno in gospodinjsko elektro-
niko BOF, ki ga bodo postavili v bližini
Spara.
Kakšna je vrednost obeh naložb, nam vodja
odnosov z javnostmi Miriam Možgan še ni
vedela povedati. Prodajni center Big Bang
bo meril 2.500 kvadratnih metrov in bo po
vsebini podoben centru, ki ga ima Bofex v
mariborskem Europarku. To pomeni, da bo
ponudba, ki jo bodo dopolnili še z barom,
zelo široka. V centru BOF (building of fun -
stavba zabave), ki bo imel 2.000 kvadratnih
metrov prodajnih površin, p& se bodo tudi
Celjani srečali z »revolucionarno metodo na-
kupovanja«. Izdelki bodo namreč razstav-
ljeni v vsebinsko zaokroženih oddelkih, v
vsakem od njih pa bodo postavljene tudi si-
mulacije prostorov, denimo dnevne sobe ali
kuhinje, v katerih si bodo kupci izdelke bolj
nazorno predstavljali. Poudarek namreč ne
bo na strokovnih značilnostih, ampak na upo-
rabnosti posameznega izdelka.
JI, Foto: GK
Prodajni center Big Bang na Mariborski cesti bo odprt že v prvih dneh novembra, j
-   Št. 37 - 12. september 2002 ]
Zbornica
izbrala najiepš<
Območna gospodarska zbornica Celje je že določj
datum letošnje podelitve priznanj najbolje urejeni
podjetjem in trgovinam v regiji. Nagrajence, kater
imena še skrbno varuje, saj jih mora potrditi še upravi
odbor zbornice, bo razglasila 18. oktobra.
Pri ocenjevanju trgovin gre za vseslovensko akcijo Go
podarske zbornice Slovenije, ki poteka v dveh krogih,
prvem izbirajo najboljše posamezne območne zbornic
med temi pa potem v drugem krogu določi nagrajen«
posebna republiška komisija. Kot je povedala samostc
na svetovalka Anita Berginc, ki v območni zbornici vo
oba projekta ocenjevanja, se je letos iz celotne regj
prijavilo na razpis 31 trgovin, kar je več kot lani. Nagr
de bo dobilo osem trgovskih lokalov, še enemu, ki je
letu 2002 dosegel zelo velik napredek, pa bo zborni(
podelila posebno nagrado.
Podobna kot lani je bila letos udeležba v akciji »Urej
no delovno okolje«, saj se je na razpis prijavilo 23 podj
tij. V kategoriji do 200 zaposlenih je šest nagrajencev,
kategoriji nad 200 zaposlenih, pa sedem.
GOSPODARSTVO
11
Nezaupnica
Francu Tomažiču
začasno upravo družbe Jelen vodi Branka Vrečko Klančnik - Izredna seja
skupščine, ki jo je sklicala bivša uprava, odpovedana
v petek so se na izredni
^upščini sestali delničar-
lionjiške družbe Jelen in
prejeli vse predlagane skle-
vključno z nezaupnico
pravi družbe oziroma di-
jitorju Francu Tomažiču.
Ma osnovi sklepa okrož-
pga sodišča v Celju so mali
ilničarji skupščino sklica-
že drugič - prva, napove-
za 2. avgust, je bila na-
lieč zaradi proceduralne
apake v pripravi skupščine
reklicana in preložena (evi-
fentiranje najav na skupšči-
oje bilo opravljeno samo
[inotarju, ne pa tudi na se-
EŽu uprave). Na tokratni
apščini, na kateri je bilo
istopanega 96,1 odstotka
ipitala, je pričetek seje prav
io mineval v poskusih nje-
> preprečitve. Nevena Te-
I Gorjup, pooblaščenka
iektra Jezernik, imetnika
j,45 odstotka vseh delnic
Tižbe Jelen, je zahtevala vr-
0 pojasnil v zvezi s prvim
iponovnim sklicem skupš-
ne. Po izvolitvi predsedni-
tokratne skupščine Brede
ovač pa je vztrajala pred-
am pri vprašanju, ali so iz-
jhjeni pogoji za njeno na-
Ipvanje. Ugotovila je na-
M, da bi morali delničar-
'oa skupščini razpolagati z
pisom iz delniške knjige pri
firinško depotni družbi, da-
anim z dnevom skupščine,
fpa s tri dni starim. Breda
dvač ji je odgovorila, da so
»goji za nadaljevanje seje
polnjeni, da pa lahko to iz-
odbija na sodišču.
Po odločni izjavi Nevene
fje Gorjup, ki ni dovolila,
'se njene izjave snemajo in
'di ni privolila v prisotnost
novinarjev, so morali ti
skupščino zapustiti, čeprav
mali delničarji njihovi prisot-
nosti niso nasprotovali (»Ni-
česar ne skrivamo.«). O na-
daljevanju seje so v skopem
sporočilu za javnost sporoči-
li, da so izrekli nezaupnico
Francu Tomažiču in sprejeli
vse predlagane sklepe.
Za v sredo, 11. septembra,
je bila sklicana druga izred-
na skupščina družbe Jelen.
Sklicala jo je, sedaj že biv-
ša, uprava Jelena na zah-
tevo delničarja Vlada Jezer-
nika. Začasna uprava je to
skupščino odpovedala.
Za novega člana nadzornega
sveta so imenovali Zorana
Markoviča, za namestnika
članov nadzornega sveta pa
Toma Peniča in Franca Rie-
merja. Revizijsko podjetje
Loris d.o.o. iz Dravograda so
imenovali za revizorja raču-
novodskih izkazov družbe Je-
len za poslovno leto 2002.
Začasna
uprava
v petek popoldne se je se-
stal nadzorni svet družbe,
oziroma dva njegova člana:
Boris Klančnik in novoime-
novani Zoran Markovič. Vi-
li Bezenšek, ki je podal pi-
sno odstopno izjavo že juli-
ja, na seji ni sodeloval. Od-
slej bo vodil nadzorni svet Zo-
ran Markovič. Nadzorni svet
je sprejel sklep o razrešitvi
direktorja Franca Tomažiča
in imenoval začasno upravo.
Branko Vrečko Klančnik je
zadolžil, da pripravi popis
stanja in pripravi vse potreb-
Zoran Markovič, predsed-
nik nadzornega sveta: »Do-
kler nimamo revizije obsto-
ječega stanja, je težko kar
koli napovedovati. Ko bo-
do podatki pred nami, ko
bo nova uprava predlagala
svoj program, bo nadzorni
svet s svojo vizijo skušal
prispevati kar največ k po-
vrnitvi še nedavno velike-
ga ugleda podjetja Jelen.«
no za sklic skupščine, na ka-
teri bodo imenovali tudi no-
vo upravo. Čeprav bi ta naj
bila v najkrajšem možnem
času, bodo še pred njo sku-
šali doseči dogovor med vse-
mi delničarji (med največji-
mi je ravno Franc Tomažič)
o najboljši nadaljnji poti Je-
lena.
MILENA B. POKLIC
Franc Tomažič, notar Franc Marguč, Tomo Penič in Breda Kovač.
Inexa bo očistila zraic
Za novo čistilno napravo dobre 3 milijone evrov - Zaključek prve faze
že čez pol leta
^ štorski Inexi bodo ta
'^sec pričeli z rekonstruk-
1" čistilne naprave za za-
"lanje prahu v jeklarni.
^'ožba je ocenjena na 3,3
"''Jona evrov in bo pote-
h v dveh delih. Investi-
'^l^i načrt je narejen tako,
času gradnje, ki bo v
''•^ti zaključena predvido-
'^šele v začetku leta 2005,
^bo treba ustavljati proi-
^■^^nje. Z novo čistilno na-
^^^0, s katero bodo nado-
^^tili že tri desetletja sta-
'^hnologijo, bo Inexa bis-
^"^0 prispevala k čistejše-
J zraku v Štorah in bliž-
"J krajih.
i Prvem delu rekonstruk-
' katerega investicijska
i^^nost znaša nekaj več kot
a'ion in pol evrov, bodo v
'^rni zgradili nov filterni
^f^, ki ga bodo postavih
poleg sedanjega. Dela bodo
potekala zunaj proizvodne-
ga objekta, končana pa naj
bi bila predvidoma do fe-
bruarja prihodnje leto. Kot
je povedal namestnik direk-
torja Inexe Gorazd Tratnik,
so s celjskim Gradisom že pod-
pisali pogodbo za gradbena
dela, izbrali so tudi že doba-
vitelja opreme, in sicer nemš-
ko podjetje Intenziv filter. Po-
godbo z njimi bodo podpisa-
li takoj, ko bodo dobili od-
govor republiškega ekološke-
ga sklada, na katerega so na-
slovili prošnjo za dodelitev
posojila v vrednosti celotne
prve faze rekonstrukcije. V
lnexi pričakujejo, da bodo de-
nar dobili, saj so izpolnili vsa
merila, ki jih zahteva sklad
za dodelitev posojila.
Druga faza rekonstrukcije
čistilne naprave, ki bo za
okrog 200.000 evrov dražja
od prve, bo trajala kar dve
leti. Dela bodo namreč po-
tekala znotraj jeklarne, ki bo
ves čas gradbenih in drugih
posegov morala obratovati
nemoteno. Nova čistilna na-
prava v lnexi naj bi bila torej
zgrajena do začetka leta
2005, kar pa je več kot eno
leto kasneje od datuma, ki
ga je uprava podjetja napo-
vedala lani.
Zataknilo se je - kje drug-
je kot v državnih službah, ki
so zaradi birokratskega za-
pleta prestavile začetek del
z lanskega na letošnji sep-
tember. Po besedah direktor-
ja Inexe Marjana Mačkoš-
ka so za zaplet poskrbeli v
Celju, saj je upravna enota
na njihovo prvo prošnjo za
izdajo lokacijskega in grad-
benega dovoljenja izdala ne-
gativno odločbo. Oprla se je
namreč na mnenje Zavoda
za planiranje in izgradnjo,
kjer so izjavili, da je treba
počakati na nov zazidalni na-
črt, ki pa je še v fazi pripra-
ve. Vodstvo Inexe se je na od-
ločbo upravne enote prito-
žilo in tudi uspelo. Zavod je
napisal novo mnenje (lnexa
mu je morala za to plačati),
v katerem je ugotovil, da gre
pravzaprav le za dopolnitev
obstoječega zazidalnega na-
črta, ki ni v neskladju z ve-
ljavnimi dokumenti. Kot
pravi Mačkošek, so zaradi bi-
rokratskih »šlamparij« izgu-
bili eno leto, če pa v tem ča-
su ne bi urejali še drugih za-
dev, povezanih z gradnjo či-
stilne naprave, bi v nič go-
tovo šlo še kakšno leto več.
FINANCE
Vrednostni papirji deinišicili družb
JANJA INTIHAR
Št. 37-12. september 2002   -
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDNU
Tudi brez avtomobila gre
v Mestni občini Celje so evropski teden mobilnosti vzeli hudo zares
v Celju bo v ponedeljek
dan javnega prevoza, v
sredo dan kolesarjenja, v
petek, 20. septembra bo
dan življenja na ulicah,
ko bo celotno mestno je-
dro zaprto za avtomobil-
ski promet, 22. september,
dan brez avtomobila, pa
bodo v Celju zaznamova-
li s planinskimi in spreha-
jalnimi pohodi.
V Evropi so namreč dne-
ve od 16. do 22. septembra
razglasili za teden mobilno-
sti. S številnimi aktivnost-
mi v največjih mestih bodo
opozorili na škodljivost iz-
ključno zasebnega avtomo-
bilskega prevažanja, na po-
men kolesarjenja, pešače-
nja, miru in zmanjševanja
hrupa v mestnih jedrih in
na številne možnosti premi-
kanja prebivalstva v mestih
tudi brez uporabe avtomo-
bila.
Nekdanji dan brez avto-
mobila tako prerašča v vsee-
vropsko akcijo ozaveščanja
prebivalstva o boljših in bolj
zdravih načinih mobilnosti
v mestih, še zlasti v njiho-
vih jedrih. Akcijo so v Ce-
lju vzeli hudo zares, zato le-
tos prvič pripravljajo kopi-
co dejavnosti, ki bodo obe-
ležile teden mobilnosti,
hkrati pa v mnogočem tudi
pomembno vplivale na živ-
ljenje v mestu. Vsaj v dneh
načrtovanih dejavnosti.
Prireditve se bodo začele
v ponedeljek, ki so ga v Ce-
lju poimenovali za dan jav-
nega prevoza. Ta dan bo pred
občino od 7. do 18. ure stal
Izletnikov avtobus, ki bo imel
nalogo nekakšne mobilne
stojnice. Podobni »stojnici«
bosta tudi pred hotelom
Evropa in pred kinom Me-
tropol. Tam bodo občane an-
ketirali o javnem prevozu v
Celju in delili kresničke. Do-
poldne pripravljajo tudi
okroglo mizo o javnih pre-
vozih v Celju, med 9. in 20.
uro pa bodo na posebni, na-
kupovalni liniji vozili tudi
brezplačni avtobusi javnega
prometa, na katerih bodo z
anketo poskušali ugotoviti,
ali bi bila takšna stalna pro-
ga po meri občanov. VoziU
bodo od železniške postaje
do nakupovalnih središč na
Hudinji in od mostu na
Čopovi ulici do istega cilja.
Kolesarska
sreda
Prihodnjo sredo so posve-
tih kolesarjem. Na istih lo-
kacijah kot v ponedeljek bo-
do promocijske stojnice,
pred občino pa pripravljajo
tudi brezplačne preglede ko-
les, ob katerih bodo neopo-
rečna dobila nalepke »brez-
hibno kolo«, kolesa z okva-
rami pa bodo popravljali po
znižanih cenah. Od 8. do 18.
ure si bo na treh lokacijah
mogoče tudi brezplačno iz-
posoditi kolo. Posebej zani-
miva utegne biti promocij-
ska vožnja po celjskih uli-
cah, na katero se bodo v
spremstvu policistov kole-
sarjev in motoristov podali
celjski ugledni politiki in
gospodarstveniki in od pold-
neva naprej zaokrožili po
mestu.
Tudi na ta dan bodo izva-
jali anketo in sicer o kole-
sarskih poteh v Celju, pred-
stavili bodo bližnjo akcijo
ustreznega barvanja cestni-
površin, namenjenih kol^
sarjem, predstavili pa bo(j[
tudi kolesarsko pot »Packa,
ki jo je uredila IV. Osnovn,
šola.
V petek, 20. septembra,
bodo za avtomobilski pro,
met zaprli ožje mestno sr?.
dišče in promovirali dar,
življenja na ulicah s kultut
nimi, športnimi in rekrea
cijskimi dejavnostmi, nede.
Ija, 22., pa bo dan brez av
tomobila, namenjena pjj,
ninskim in rekreacijskiu
pohodom po obronkih Q^
Ija in po celjskih gozdnili
poteh.
BRANKO STAMEJČK
Urbanistični razvoj Celja
Po lanskem sprejemu pro-
storskega načrta je zdaj na
vrsti izdelava nove urbani-
stične zasnove Celja, ki naj
bi bila končana do leta 2005.
Tako so povedali ob otvori-
tvi zanimive razstave Celje
na urbanističnih in geodet-
skih načrtih, ki je do 21. sep-
tembra na ogled v Likovnem
salonu.
Prvi razstavljeni načrti so
iz leta 1750. Vsi kasnejši, vse
do leta 1968, dokazujejo, da
se je Celje vselej razvijalo
načrtno, razstavljene urba-
nistične zasnove pa dokazu-
jejo, da so bili vsi načrti v
duhu evropskih urbanistič-
nih tokov. Že pred I. svetov-
no vojno je Celje dobilo ur-
banistični načrt, izdelal ga
je avstrijski arhitekt Viktor
pl. Tomka, na osnovi javne-
ga natečaja. Nove urbanistič-
ne zasnove so si nato sledile
skoraj vsakih 30 let. Celje
zato z novimi zasnovami
zdaj že zamuja, so povedali
ob otvoritvi razstave, za ka-
tero so moči združile tri stro-
ke - zgodovina, geometrija
in arhitektura.
Mag. Miran Gajšek s celj-
skega zavoda za planiranje in
izgradnjo je povedal, da so
lansko jesen pričeli priprav-
ljati strokovne podlage za no-
ve urbanistične zasnove raz-
voja Celja, ki jih pripravlja-
jo tri ekipe. Pripravljajo iz-
hodišča za razvoj infrastruk-
ture za sistem dejavnosti v
prostoru in za »zeleni si-
stem«, ki predvideva zaščito
voda, gozdov, kmetijskih
zemljišč in zagovarja dosle-
den sistem zelenega obroča
okoli mesta, ki je bil zasno-
van že leta 1935, a se ga žal
niso dosledno držah.
In kje so bile storjene naj-
večje napake pri urbanistič-
nem razvoju mesta? »V prin-
cipu so bili največji grehi na-
rejeni takrat, ko se je mesto
širilo ob vpadnicah in se je
zgodila t.i. furlanizacija. Dru-
ga napaka je bila, da se v se-
demdesetih letih ni dokon-
čalo novega središča mesta,
ko ni bil do konca izveden
projekt Srce. Največji prob-
lem je, da mesto nikoli ni us-
pelo in znalo rešiti proble-
ma prevoznosti s severa na
jug,« je povedal Gajšek.
V Celju naj bi še naprej
razvijali zgodovinsko središ-
če mesta z vsemi njegovimi
funkcijami, novo območno
središče naj bi se razvijalo na
območju stare Cinkarne, novi
podcentri pa naj bi nastajali
v primestnih naseljih, kot sta
Ljubečna in Teharje.
BRST
Najstarejši razstavljeni zemljevid prikazuje Celje v letu 1750, narisal
pa ga je Joseph von Rainhofen.
Začetek
šolskega leta
tudi na Hudinji
V Osnovni šoli Hudinja so po dogovoru z Ministrs-
tvom za šolstvo, znanost in šport v ponedeljek začeli z
enoizmenskim poukom. Pet dni, za kolikor so imeli
daljše počitnice kot ostali, bodo nadomestili med šol
skim letom z dnevi dejavnosti. Pripravili bodo športne,
kulturne in naravoslovne dneve, ki bodo predvidoma
ob sobotah, deloma pa tudi kakšno popoldne.
Učenci so, kot smo že poročali, začeli teden dni kasneje
kot ostaH zato, ker so se pri obnovi starega dela šola poka
zala nekatera dodatna dela, ki jih prej ni bilo mogoče pred-
videti. Kot nam je povedal ravnatelj šole Jože Berk, so
zdaj dela v glavnem zaključena, urejajo še zunanjo okoii-
co, potrebno pa je tudi pobarvati še del fasade in opremto
šolsko kuhinjo. Poskrbeli so, da imajo učenci ta teden
malico nemoteno, medtem ko bodo s šolskimi kosili pri-
čeli prihodnji teden. Najmlajšim, ki kosila nujno potre-
bujejo, so le-ta organizirali v enoti vrtca na Hudinji.
Otvoritev prenovljene in dograjene šole bo predvidoma
2. oktobra, ko bodo opravili tudi vse tehnične prevzeme.
Št. 37-12. september 2002
I, JI TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Bodo Štorovčani
tožili Turnšica?
Občina in koncesionar za kabelsko televizijo ne najdeta skupnega jezika
Celjsko podjetje Elektro;
Turnšek, ki ima na skrbij
Icabelsko-razdelilni si-
stem v občini Štore, grozi-
nekaterim naročnikom,^
da jim bo onemogočilo gle-
danje televizijskih progra- i
mov. Gre za občane, ki ni-;
so plačali vseh zneskov,]
kot jih je izračunalo pod-;
jetje. j
Tej informaciji so na zad-;
nji seji občinskega sveta v Što- \
rah namenili posebno pozor-;
nost. OdločiU so se, da bodo j
skušali morebitno odklaplja-!
nje preprečiti z začasno po-
ložitvijo zneska, ki ga zahte-■
va Turnšek. Odklapljanja, ki-
je bilo napovedano od tega i
ledna, pa očitno ne bo. Tako'
zatrjuje koncesionar Turn-j
šek, ki priznava, da je pod-1
jetje poslalo le opomine, obe- '
nem pa napoveduje za nepo--
slušne naročnike krčenje šte-J
vila programov. Sicer pa gre'
za dolgotrajni spor med ob-:
fino Štore in podjetjem Elek-;
tro Turnšek. ^
Občina Štore ima namreč]
z njim podpisano pogodbo,]
po kateri mora obravnavati;
vsako povišanje naročnine'
občinski svet. Občina priz-;
tava ceno (12 nemških^
mark), ki jo je potrdila:
lurnšku v času, ko mu za^
programe še ni bilo treba pla- i
fevati, koncesionar pa je poz-;
neje izračunal novo ceno,j
upoštevajoč omenjeno dejs-!
tvo. Na potrditev štorskega
občinskega sveta čaka že dve
leti.
Vse kaže, da ga štorski svet-
niki glede povišanja po ti-
hem razumejo, vendar pa
svoje soglasje k novi ceni po-
gojujejo z »izpolnitvijo po-
godbenih obveznosti«. To
pomeni nadaljnjo izgradnjo
kabelsko razdelilnega siste-
ma v tej občini, še posebej
na strnjenem območju Most
in dela Pečovja. Podjetje je
izpolnilo pogodbeno obvez-
nost le v največjih, strnje-
nih naseljih, so prepričani
svetniki.
Janko Turnšek, prvi mož
podjetja z njegovim priim-
kom, to zanika. V Mostah ter
delu Pečovja naj bi bila v pri-
hodnosti možnost za nove
naročnike obenem s priča-
kovanimi Telekomovimi iz-
kopi. Po njegovih podatkih
je zgrajenega v občini Štore
že 90 odstotkov kabelskega
sistema. »Razmišljali smo
tudi o možnosti za Svetino,
kjer je 65 hiš. S petimi od-
dajniki, z brezžičnim siste-
mom, za kar smo dobili že
začasno dovoljenje.« Pravi,
da se računica potem ni izš-
la.
Skupnega jezika med ob-
čino in Turnškom očitno ni,
zato v občinskem svetu gla-
sno razmišljajo o morebitni
tožbi. Občina bi jo izgubila,
meni Turnšek ter trdi, da je
nov zakon o telekomunika-
cijah v prid njegovega izra-
čuna. »Zakon ne omenja ob-
činskih koncesij. O spremem-
bi cen je potrebno obveščati
agencijo za telekomunikaci-
je.« V občinski stavbi so na-
povedali, da se bodo posve-
tovali s svojim odvetnikom,
nato pa se odločili o more-
bitni poti na sodišče.
BRANE JERANKO
Tanja iz
Mladinskega centra
Nova direktorica MCC je postala Tanja Čajavec
Tanja Čajavec je nova v.d.
direktorice Mladinskega
centra Celje. Med sedmimi
prijavljenimi kandidati je s
svojim programom dela naj-
bolj prepričala člane sveta
Mladinskega centra. O nje-
nem imenovanja bo odlo-
čal še Mestni svet Mestne
občine Celje.
Tanja Čajavec, hči priljub-
ljenega zdravnika Rudija Ča-
javca, je diplomirala na filo-
zofski fakulteti na smereh
umetnostna zgodovina in so-
ciologija. Njen program te-
melji na nadaljevanju dose-
danjih oblik dela Mladinske-
ga centra, ki pa jih želi še bolj
pribHžati vsem mladim, od
vrtca naprej. Mladinski cen-
ter naj bi postal tudi pomem-
ben kulturno-informacijski
center Celja in regije in sre-
dišče dodatnega izobraževa-
nja mladih skozi simpozije,
Tanja Čajavec je v.d. direktorice
Mladinskega centra Celje, kjer bo
nadomestila za mnoge nepogreš-
ljivega Tončka Kregarja.
seminarje in delavnice. Pri
delu se bo zavzemala za us-
tvarjalen dialog z različnimi
skupinami mladih, ki zago-
tovo lahko najdejo del sa-
moizpolnitve v številnih pro-
gramih Mladinskega centra.
»Počutim se vznemirjeno,
ker je to nova funkcija v do-
sedanjem delu, ki pa ni da-
leč od tistega, kar sem poče-
la doslej. V KŠCR sem bila
dva mandata odgovorna za
kulturo, organizirala sem pri-
reditev Celje mesto mladih,
na fakulteti sem delala v štu-
dentskem svetu, zadnji dve
leti pa sem na I. Gimnaziji v
Celju poučevala likovno
umetnost,« je svoje doseda-
nje delo za naš tednik opisa-
la Tanja Čajavec.
Dolžnosti v.d. direktorice
Mladinskega centra Celje bo
prevzela v ponedeljek.
BRST
V šoli ne bo več
stanovanj
v podružnični šoli v
Kompolah, ki je vzbudila
pred časom zaradi neizse-
litve stanovalca ter posle-
dične ustavitve prenove po-
zornost celotne slovenske
javnosti, bo odslej druga-
če. Občinski svet v Štorah
se je v preteklih dneh so-
glasno odločil, da v šoli v
bodoče ne bo več stano-
vanj.
Svetniki so na predlog ob-
činske uprave sprejeli od-
ločitev o spremembi na-
membnosti dela objekta,
kjer naj bi bili namesto sta-
novanj oddelek vrtca in tri-
je prostori za delovanje
kompolskih društev. V ob-
činski upravi menijo, da
stanovanjski fond s tem ne
bo okrnjen, saj je občina za
potrebe preselitve stanoval-
ca Janeza Rutarja kupila
in obnovila sosednjo hišo.
Sicer pa je svetnikom zna-
no, da naj bi le-ta že kupil
hišo v okohci Vojnika.
Glede odločitve o spre-
membi namembnosti pravi
Rutar, da gre v bistvu za krši-
tev dogovora. Občina in Ru-
tar sta namreč pred njegovo
težko pričakovano preselitvi-
jo dosegla kompromis, da bo
sodišče odločilo o tem, v ka-
terem objektu v Kompolah
bo stanoval preseljeni Rutar
- v odkupljeni hiši ali v sta-
novanjih v šolskih prostorih.
Po vsem skupaj je zaklju-
ček celovite obnove kompol-
ske šole vse bližje. V Štorah
so v začetku tedna napove-
dali, da bo obnova končana
15. oktobra, začetek pouka
pa bo 4. novembra, po kon-
cu počitnic. Učenci se tako
zaenkrat še vozijo v šolo v
Štorah. V Kompolah bodo po
začetku pouka obiskovali pr-
vi razred devetletke ter prvi,
drugi in tretji razred osem-
letke.
Oddelek vrtca v Kompo-
lah bi lahko začel z delom
že prihodnje leto. Zanj naj
bi bilo dovolj otrok, saj so
vsi oddelki vrtca v Štorah
polni.
BRANE JERANKO
Št. 37-12. september 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Praznovanja z razlogi
Prireditve ob prazniku Občine Žalec na vrhuncu - Praznujeta tudi Braslovče in Polzela
v občini Žalec je minuli
teden potekal v znamenju
različnih prireditev, ki jih
pripravljajo v čast občinske-
mu prazniku in 820-letni-
ci prve pisne omembe me-
sta Žalec. Skupna značil-
nost je, da se prireditev ude-
ležuje presenetljivo veliko
občanov.
Tako so že predali ključe
za 14 novih stanovanj v zgor-
nji etaži Varstveno delovne-
ga centra Žalec, pomemben
dosežek pa so tudi prenovlje-
no pročelje občinske stavbe,
obnovljena kanaUzacija, ce-
sta in pločnik v Trubarjevi ter
v Ulici Ivanke Uranjek.
Na petkovi slavnostni seji
občinskega sveta so podehli
več občinskih priznanj za mi-
nulo delo. V središču pozor-
nosd so bili tudi člani vokal-
ne skupine Cantemus in tol-
kalci glasbene šole, ki so pri-
pravili imeniten kulturni pro-
gram. Župan Lojze Posedel
je v slavnostnem nagovoru
izrazil zadovoljstvo, ker so
se v občini lotili reševanja te-
žav na vseh področjih. Čeprav
je problemov več kot denar-
ja, so zaradi strokovnega us-
klajevanja in racionalnega od-
ločanja po županovem mne-
nju veliko postorili. Zbrane
v Domu II. slovenskega tabora
je pozdravil Jif i Farkota, žu-
pan češkega mesta Žatec, s
katerim so Žalčani podpisa-
li pogodbo o partnerstvu. Žu-
pan češkega mesta se je zah-
valil vsem, ki so jim poma-
gali pri odpravljanju posle-
dic hudih poplav, ki so jih
čutili tudi v Žatcu, kjer so bile
pod vodo ogromne površine
hmeljišč.
Župan Farkota se je udele-
žil tudi sobotnega pohoda po
hmeljski poti, ki se je začel
pred dvorcem Novo Celje in
na katerem si je več kot tisoč
udeležencev ogledalo neka-
tera savinjska hmeljišča. Po-
poldne se je približno 500 te-
kačev podalo na tek po uli-
cah Žalca, nedeljsko odprt-
je podružnične šole Trje je
bilo eden od vrhuncev praz-
novanja, odmevna pa je bila
tudi proslava ob 50-letnici
odkritja Rimske nekropole v
Šempetru. Poleg tega so v po-
nedeljek predali namenu čr-
pališče, rezervoar in primar-
ni vod vodovodnega sistema
Steblovnik v Krajevni skup-
nosti Ponikva, kjer so k 80
milijonov tolarjev težki na-
ložbi krajani prispevali 25
milijonov tolarjev. V torek so
odprli še zajetje Kapla v Li-
bojah, sinoči pa v Savinovem
salonu pripravili Salonski ve-
čer.
Žalec, Polzela,
Braslovče
v žalski občini bodo v tem
tednu prireditve ob občin-
skem prazniku, ki ga praz-
nujejo v spomin na leto 1868
in slovenski tabor, predvsem
športno obarvane, saj danes
in jutri pripravljajo tekmo-
vanje za pokal občine v ma-
lem nogometu in košarki, v
soboto bo tekmovanje v te-
nisu, nato pa bo ob 17. uri
pred Domom II. slovenske-
ga tabora hmeljarski likof in
družabno srečanje občank in
občanov. V okviru likofa bo-
do ob 19. uri izbirali hmelj-
sko kraljico. V ponedeljek bo-
do v avli žalskega hrama kul-
ture odprli še razstavo, na ka-
teri bodo svoje delo predsta-
vili člani filatelističnega in če-
belarskega društva ter druš-
tva Deteljica.
V občini Polzela, kjer bo
osrednja slovesnost ob občin-
skem prazniku v petek, 27.
septembra, bodo po pone-
deljkovem odprtju črpaUšča
Breg v soboto na šolskem
igrišču pripravili delavsko-
športno srečanje občanov, od
ponedeljka dalje pa v mali
dvorani kulturnega doma pri-
pravljali predavanja za ubra-
no življenje.
V občini Braslovče so za
praznik izbrali tretjo sobote
v septembru, s prireditvami
pa bodo pričeli to soboto, ko
bo letuško društvo prijateljev
mladine organiziralo pohod
nato pa bo gasilsko tekm^
vanje. V nedeljo bodo na brl
slovškem trgu pripravili se-
jem, se odpravili po občin-
skih mejah, odprli obnov/^
no cesto proti jezeru in preii
cerkvijo v Braslovčah pripra-
vili koncert mešanega pev-
skega zbora. V torek bo kros
ob Savinji, v sredo pa se bo-
do srečali mladi raziskoval-
ci iz občine Braslovče. Slav-
nostna seja občinskega sveta
bo prihodnjo soboto v Za-
družnem domu Trnava.
U. SELIŠNI«
Foto: T. TAVCAS
Žalski nagrajenci.
Pohodniki po hmeljski poti so se podali do griškega mostu in ribnika Vrbje, ob Savinji do mostu v Šeščah
in Rimske nekropole, mimo hmeljišč IHP nazaj do dvorca Novo Celje.
Visok jubilej
lučkih
gasilcev
v soboto so slavili gasil-
ci v Lučah, ki so s slavnost-
no sejo, parado in predajo
dveh novih vozil obeležili
90 let gasilstva v kraju.
Desetletja dela so opisali
v kroniki, na slavnosti seji
še posebej poudarili zgled-
no sodelovanje s krajani, pri-
srčen kulturni program pa
so pripravili šolarji in Ha-
brovi fantje. Po paradi, v ka-
teri so se predstavila prak-
tično vsa gasilska društva
Zgornje Savinjske doline, so
predali namenu novo avto-
cisterno in osebni avtomo-
bil, ki bosta olajšala delo luč-
kih gasilcev. Ključe avtomo-
bilov, vrednih več kot 34 mi-
lijonov tolarjev, je predsed-
niku lučkega društva Aloj-
zu Zamerniku predal župan
Mirko Zamernik, vozili sta
krstila najstarejša gasilca Av-
gust Breznik in Franc Klad-
nik, blagoslovil pa lučki žup-
nik Jože Gračner.
US
Polzelski pritrkovalci
V polzelski župniji veroučne skupine delujejo v različnih krožkih, ki se jim je maja
pridružil pritrkovalski krožek na miniaturnih zvonovih.
Pritrkovanje ali »trjančenje« ima v slovenskem prostoru dolgo tradicijo. Med polzelskimi
pritrkovalci so mladi, ki še obiskujejo ali pa so že zaključili glasbeno šolo in ki dokazujejo,
da je tudi zvon glasbilo, iz katerega se s pritrkovanjem izvabijo lepe melodije. Njihov vodja
je študent teologije Gorazd Bastašič. Polzelski pritrkovalci so se že nekajkrat predstavili v
domači župniji, povabljeni so bili v Velenje, 12. oktobra pa bodo na Polzeli pripravili sreča-
nje pritrkovalcev na miniaturnih zvonovih. T. T.
Nagrajeni in čaščeni
Na petkovi slavnostni seji občinskega sveta so podelili
več občinskih priznanj za minulo delo. Grbe občine Žalec
so prejeli Ivica Čretnik za dolgoletno delo v izobraževanju
in raznih organizacijah, Jožica Ocvirk za aktivno delo na
kulturnem področju. Inštitut za hmeljarstvo in pivovars-
tvo Žalec ob jubileju in za uspehe pri znanstveno razisko-
valnem delu. Javni zavod Vrtci Žalec ob jubileju in za
uspehe na področju predšolske vzgoje ter Strelsko druš-
tvo Juteks Žalec za dosežene uspehe na tekmovanjih. Pla-
kete občine so prejeli Golding klub Žalec, PGD Ložnica,
Bogomil Polavšek in Damir Vrbanič. Zaradi mnogih pred-
logov so podelih še značke Občine Žalec, ki so jih prejeh
Marina Bukovec iz Sadjarstva Mirosan, Marjan Jakop iz
Mlekarne Celeia, Bogomir Rotovnik, Božidar Zavšek in
pater Manes Zdolšek.
Št. 37-12. september 2002
novi TEDNIK
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Šola v ponos kraju
v Krajevni skupnosti
galicija so v nedeljo slove-
lo odprli novo podružnič-
no osnovno šolo in vrtec
frje, ki ju bo obiskovalo 67
učencev in 71 predšolskih
otrok.
Nova šola je izjemnega po-
mena, tako v prostorskem kot
v vsebinskem smislu, saj je
nadomestila dosedanji stari
in dotrajani osnovni šoli v Ve-
liki Pirešici in na Galiciji, si-
cer podružnici matične Os-
novne šole Petrovče. Nedelj-
sko odprtje pomeni zaklju-
ček 1. faze gradnje, to je pro-
storov za izvajanje predšol-
ske in osnovnošolske dejav-
nosti. Vrednost investicije je
znašala nekaj manj kot 250
milijonov tolarjev. Hkrati pa
so se že pričele aktivnosti za
drugo fazo, ki vključuje iz-
gradnjo telovadnice z zuna-
njimi športnimi površinami.
Predvidoma naj bi se dela za-
čela že letos novembra, in-
vesticija pa je ocenjena na
približno 130 milijonov to-
larjev.
Odprtje šole je sovpadalo
tudi s praznikom Krajevne
skupnosti Galicija, kjer so na
sobotni slavnostni seji sveta
KS predstavili novo zastavo.
in grb. Po besedah predsed-
nika sveta KS Vladislava Ma-
jerja je zaključeno obdobje,
ki je za kraj zgodovinskega
pomena, predvsem zaradi šo-
le in vrtca. Na seji so prizna-
nja za delo prejeli Branka No-
vak, Zlatka Grobelnik, Jože
Ramšak, Sonja Rebernik in
Dragica Tratnik.
TADEJA FORŠTNER
^Foto- TONE TAVČAR
Nova šola pomeni uresničenje dolgoletnih želja.
Varno v šolo in domov
v oš Polzela so pripravi-
li drugačen prvi šolski dan,
na katerem so znova opo-
zorili na nevarnosti, ki pre- ^
žijo na otroke v prometu in
poskrbeli za osvežitev pro-
metnega znanja.
K sodelovanju so povabiU
inštruktorje iz avtošol, pro-
met ob šolskih poteh so nad-
zorovali številni policisti, re-
darji, člani ZŠAM in zveze.
prijateljev mladine ter dru-
gi. Prvošolčkom so policisti
razdelili pobarvanko Varno
na poti v šolo in domov, dru-
gošolci so spoznavali nove
poti, tretješolci so se posve-
tili prometnim znakom, če-
trtošolci pa kolesu in varni
vožnji, saj bodo septembra
opravljali kolesarski izpit.
Učenci petih razredov so
reševali uganke in se pogo-
vorili o obnašanju med vož-
njo z avtobusom, sedmo-
šolci so preverjali praktič-
no znanje pri spretnostih
polžje vožnje s kolesom,
osmošolci so promet spoz-
navali kot pešci, kolesarji,
vozniki koles z motorjem
in potniki v avtobusu, de-
vetošolci pa so se posvetili
uporabi kolesarske čelade,
spoznavanju laserskega me-
rilnika hitrosti in nudenju
prve pomoči.
V polzelski občini deluje
svet za preventivo in vzgojo,
ki je že avgusta pregledal vse
šolske poti in ocenil kritič-
ne točke, odločili pa so se tu-
di, da bodo poskrbeh za pre-
voz vseh otrok, ki v šolo ne
morejo po urejenih pločni-
kih in varnih poteh.
T P, M. T^
Varno in veselo čez cesto.
Z OBČINSKIH SVETOV
Varčen župan
POLZELA - Svetniki so obravnavali poročilo nadzornega
odbora o zaključnem računu proračuna za leto 2001, ki ga
je na seji podrobneje obrazložila predsednica odbora Mari-
ja Cizej. Nadzorni odbor je ugotovil, da je župan Občine
Polzela Ljubo Žnidar lani s proračunskim denarjem skrbno
ravnal in prihranil nekaj več kot 26 milijonov tolarjev.
Občina v treh delih
POLZELA - V treh volilnih enotah bodo na jesenskih voli-
tvah volili 16 članov občinskega sveta. V 1. volilni enoti,
naselju Polzela, bodo izvolili 6 članov sveta, po 5 svetnikov
pa v drugi in tretji volilni enoti. Druga volilna enota obsega
območje naselij Breg pri Polzeli, Ločica ob Savinji in del
naselja Polzela, tretja pa Andraž, Dobrič, Podvin, Založe in
Orovo vas.
Obremenjen proračun
BRASLOVČE - Kljub pozitivnemu mnenju pooblaščene
revizorke Mojce Završnik, ki je pregledala zaključni račun
proračuna za leto 2001, le-ta ugotavlja, da občina izgublja
izvirne prihodke iz naslova premoženjskih davkov, ker si
ne zagotovi ustrezne baze podatkov. Prav tako za del pre-
moženja, ki ga daje v najem, ne trži najemnine, temveč z
nastaUmi stroški samo obremenjuje proračun.
T. T.
Priprava na »pedikuro«.
Pripomočki
za lažje delo
Na Rakunovi kmetiji na Polzeli, ki je znana kot ureje-
na, napredna kmetija in je usmerjena predvsem v pride-
lavo mleka, počasi prevzema vajeti v svoje roke marljiv
gospodar Robi.
Mlademu gospodarju že v mladosti bolezen ni prizane-
sla, zato je bil prisiljen razmišljati, kako bi si olajšal delo.
Po posvetu s prijatelji je nastal prvi pripomoček, trikolesni
ročni voziček z vrtljivo platformo za razvijanje silažnih bal.
Brez tega vozička si Robi ne zna predstavljati pokladanja
živini. Drug pripomoček je mobilna hidravlična miza, s
katero kravo dojiljo dvigne in jo položi, nato pa ji očisti
parklje. Tako je nekdaj težaško delo postalo prav prijetno
opravilo. »Kravam čistimo parklje dvakrat na leto, z mizo
pa prihranimo pjecej časa, sploh če je veliko živali. Sedaj
krave ne doživljajo nobenega stresa niti jih po nepotreb-
nem ne mučimo,« razlaga gospodar Robi.
V ERJAVC
Št. 37-12. september 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI TEDI
Vode ni treba več
šteti po kapljicah...
V zadnjih štirih letih v Laškem dobrih 300 milijonov tolarjev za vodooskrbo - Nazadnje zgrajen
krajevni vodovod Ojstro, letos voda še v Kleno vo in Belovo
Da bi tako po nemarnem
ravnali z vodo, kot so si pri
domačiji Deželakovih na
Ojstrem nad Laškim privoš-
čili v soboto popoldne, ko
so si jo v vrč točili kar iz
hidranta, si nihče v kraju
še pred dvema mesecema ne
bi upal niti pomisliti. Voda
je bila namreč v teh hribih,
okoli 600 metrov visoko,
ena tistih reči, s katerimi je
bilo treba najbolj skrbno
ravnati. Za oskrbo doma-
čij, med njimi precej kme-
tij z bolj polnimi kot praz-
nimi hlevi, so služile kap-
nice in nekaj manjših last-
nih zajetij. V skrajni sili, v
sušnih poletnih mesecih žal
kar redno, pa so bili odvi-
sni od vode iz doline.
Ljudje so si jo s traktorji
dovažali z manjšimi cister-
nami, velikokrat pa so na po-
moč priskočili tudi gasilci.
A če je bil pri hiši še hlev,
poln govedi, tudi 5-kubična
cisterna ni zadoščala za dol-
go... In spet je bilo trel)a kli-
cati gasilce! Pa večna vpra-
šanja; ali je voda iz domače
kapnice res neoporečna, je
tista iz zajetja nad hišo res
primerna tudi za kuho in pit-
je? Od letošnjega 12. julija,
ko je iz pip v 28 gospodinjs-
tvih končno pritekla tako že-
lena neoporečna pitna voda,
je vse drugače. Vode ljudem
resda ni treba več šteti po
kapljicah, a spomin na čase.
ko je ni bilo dovolj, je še ka-
ko živ. Zato tudi ne presene-
ča, da je bila dobra pitna vo-
da rdeča nit vseh pogovorov
v soboto popoldne, pa če-
prav ob pravi gostiji na De-
želakovem dvorišču ni manj-
kalo niti vina, piva in osve-
žilnih sokov.
Trajalo je šest
let
Vodo so na Ojstrem dobili
v prvi polovici julija, urad-
no pa so predali v uporabo
krajevni javni vodovod pre-
tekli konec tedna. »Po šestih
letih,« pravi predsednik ini-
ciativnega odbora za izgrad-
njo vodovoda Zvone Šuhel,
»kar smo začeli s prvimi pri-
zadevanji. Zato upam, da
nam ne bo treba tako dolgo
čakati, da se uredi in asfalti-
ra še slaba dva kilometra ce-
ste do Reke.«
Slednje je za krajane tako
pomembno zato, ker gre
prav skozi Reko in Ojstro do
Laškega glavnina prometa
vselej, ko je regionalna ce-
sta iz Celja zaradi poplave
ali večje prometne nesreče
zaprta. Pa se ljudje zaveda-
jo, da je bilo vodo v naselje,
ki je od središča Laškega od-
daljeno sicer le okoli dva ki-
lometra zračne linije in po
ovinkasti cesti še enkrat to-
liko, zelo težko pripeljati.
Ker leži Ojstro v hribovitem
območju nad Laškim, je bi-
lo treba ob 60-kubičnem zbi-
ralniku zgraditi še dve večji
in dve manjši prečrpališči vo-
de. Primarnega voda je do-
brih 1.600 metrov, sekun-
darnih vodovodnih cevi pa
še za kakšne 3 kilometre. Vo-
dovod v Ojstro so gradili
etapno, tako da so lani do-
gradili primarni vod, letos
pa v 28 gospodinjstev tudi
dejansko pripeljali pitno vo-
do. Naložba, ki so jo s po
150 tisoč tolarji prispevka
po priključku sofinancirali
tudi krajani, je občino Laš-
ko stala 38 milijonov tolar-
jev.
Vodo tudi
Rimljanom
v laški občini so letos pit-
no vodo že dobili ljudje v Lo-
gu in Trnovem, še letos bo
pritekla v domove ljudem v
Klenovo in Belovo. Priprav-
ljen je tudi projekt za grad-
njo vodovodnega omrežja na
levem bregu Savinje v Rim-
skih Toplicah; vodo bodo do-
biU tudi ljudje v Ložah, Br-
stovnici in Strenskem.
Po besedah Luke Piceja,
ki v laški občinski upravi skr-
bi za komunalno infrastruk-
turo, je za ta projekt, vreden
preko sto milijonov tolarjev,
zdaj odprt razpis, s katerim
iščejo najustreznejšega izva-
jalca, z deh pa bi radi začeh
še letos. Da Laščanom zad-
nja leta uspeva tako smelo
uresničevati program razvo-
ja vodooskrbe v občini, ki so
ga potrdili občinski svetni-
ki, pa je po oceni župana Jo-
žeta Rajha v največji meri
posledica dogovora o uprav-
ljanju z javnim vodovodnim
omrežjem, ki so ga v občin-
ski upravi leta 1998 sklenili
s Pivovarno Laško. Tako so v
zadnjih štirih letih namenih
za izgradnjo novih krajevnih
vodovodov in zagotavljanje
vodooskrbe v občini kar 300
milijonov tolarjev.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: M. MAROT
Na Ojstrem so ljudje še pred dvema mesecema silno varčno ravnali z vodo, v soboto popoldne pa so
županu Jožetu Rajhu dovolili, da jo v vrč natoči kar iz hidranta.
Likof za dobro delo
Za okoli 40 delavcev celjskega Gradisa ter nekaterih
obrtnikov, ki sodelujejo pri gradnji Osnovne šole Debro,
je laški župan Jože Rajh s sodelavci v petek popoldne
pripravil likof.
Slovesnost s pogostitvijo je po stari dobri navadi na slo-
venskem podeželju še vedno uveljavljena ob zaključku vseh
večjih del. In namestitev ostrešja na novo šolsko poslopje,
katerega izgradnja bo v Laškem prihodnje šolsko leto konč-
no zagotovila pogoje za uvedbo devetletnega osnovnega šo-
lanja, je gotovo razlog za takšno slovesnost, je poudaril žu-
pan Rajh, ki je delavcem Gradisa čestital za dobro delo.
Gradnja šolskega poslopja ter telovadnice je po investi-
cijski vrednosti ocenjena na 597 milijonov tolarjev in je
povsem skladna s terminskim planom. Za sredino maja je
predviden tehnični pregled objekta, junija pa naj bi šolo
tudi slovesno odprli. V njej bo prostora za 12 oddelkov,
obiskovali pa jo bodo zlasti učenci iz Debra, Rečice in Šen-
truperta. Sčasoma naj bi v neposredni bližini nove šole v
Debru dogradili še vrtec, manjši športni stadion ter ustrez-
no število parkirnih prostorov.
IS,
Foto: GREGOR KATIC
Grb in zastava     I
Jurkloštra        ^
Krajani Jurkloštra so dobili nov grb in zastavo. 0W
simbola krajevne skupnosti sta povezana z zgodovin"
Jurkloštra oziroma tamkajšnje kartuzije.
Predstavili so ju v nedeljo na osrednji slovesnosti ob pf'
vem krajevnem prazniku, ko so podelili tudi priznanja na]'
zaslužnejšim krajanom. Med prve dobitnike priznanj so
uvrstili domači gasilci in člani Kulturnega društva Prežiho^
Voranc, podružnična osnovna šola ter vrtec Jurklošter, p^'
sebno priznanje pa so podelili še Ediju Gračnerju.
Za krajevni praznik so v Jurkloštru izbrali 9. september^
spomin na dan, ko je leta 1209 vojvoda Leopold VI. BabeH'
berški v Mariboru podpisal ustanovno listino za KartuzijO^
Jurkloštru. J'
Knjige za
Radečane
v občini Radeče te dni
praznujejo svoj občinski
praznik. Na slavnostni se-
ji občinskega sveta v pe-
tek zvečer so podelili priz.
nanja zaslužnim obča-
nom. Srebrnik občine Ra-
deče sta prejela Jože Prah
in Urška Dolinšek, zlat-
nik za življenjsko delo To-
ne Zupančič, za častnega
občana Radeč pa so letos
izbrali Staneta Kosela, po-
vojnega direktorja radeš-
ke papirnice.
V slavnostnem nagovoru
je župan Ludvik Sotlar go
voril o tem, da so Radeče
ena tistih občin, ki je teri-
torialno in upravno precej
razdeljena, vsekakor pa vse
bolj povezana z osrednjim
Zasavjem. Z doseženim v
minulih štirih letih so za-
dovoljni, župan Sotlar oce-
njuje, da se je v Radečah pre-
cej izboljšala kakovost živ-
ljenja.
Že nekaj časa v kraju de-
luje informacijska pisarna,
kjer lahko občani urejajo
upravne zadeve, zdaj pa bi
radi uredili pomembnejše
cestne povezave. Ena več-
jih naložb je bila pred krat-
kim dokončana cesta od
Podkraja do Zidanega Mo-
sta, ki so jo povezali še s
kolesarsko stezo v sosednjo
občino Hrastnik. V središ-
ču Radeč so uredili parki-
rišča, prizidek h kulturne-
mu domu, v kratkem načr-
tujejo gradnjo garažne hi-
še, v zaključni fazi pa je tu-
di projekt gradnje obrtne
cone, vreden najmanj 60 mi-
lijonov tolarjev. S Trbovelj-
čani se dogovarjajo še za ure-
ditev ceste od Čimernega do
Radeč, z občino Trbovlje pa
bi radi tudi skupaj zgradili
vodovod ter tako rešili vpra-
šanje vodooskrbe domačij
v Svibnem, Dobravi in ne-
katerih drugih naseljih. V
Radečah želijo povečati šte-
vilo priključkov na kabel-
sko televizijo, razširiti sta-
novanjski sklad, da bi za-
gotovili več socialnih sta-
novanj, z odprodajo nepo-
trebnih nepremičnin pa že-
lijo priti do denarja za ure-
ditev Varstveno delovnega
centra za prizadete otroke.
Praznovanje občinskega
praznika v Radečah bodo
danes, v četrtek, zaokroži-
li še z odprtjem nove knjiž-
nice, ki bo kot oddelek
Knjižnice Laško, za Rade-
čane odprta v prostorih biv-
še radeške papirnice.
I. STAMEJČIČ
Št. 37-12. september 2002
AIASI KRAJI IN LJUDJE
17
Baloni in priznanja
za zaicijučeic
s sobotno slavnostjo ob
začetku gradnje Mercator-
jevega nakupovalnega cen-
tra in osrednjo prireditvijo
je je v Rogatcu zaključil
jldop enotedenskih priredi-
tev ob občinskem prazniku,
fjamesto štirih so letos po-
delili kar šest občinskih
priznanj.
Praznovanje se je pričelo
že opoldne s slavnostjo ob za-
četku gradnje novega naku-
povalnega centra, ki se bo na-
hajal na tako imenovanem
območju C3 v Rogatcu, kjer
je občina že v preteklem le-
tu zgradila novo povezoval-
no cesto do železniške posta-
je. Za izvajalca in nosilca ce-
lotnega inženiringa je Mer-
cator izbral podjetje GIC
Gradnje, vrednost naložbe pa
znaša dobrih 400 milijonov
tolarjev.
Center se bo razprostiral na
1.600 kvadratnih metrih, pri
femer bo okoli 1.000 kvadra-
tov v lasti Mercatorja, dobrih
20O kvadratnih metrov bo
imela Kmetijska zadruga
Šmarje pri Jelšah, ostalo pa
manjši specializirani trgovski
in en gostinski lokal. Predvi-
denih je tudi 150 parkirnih]
mest. Občina Rogatec bo v pri-
hodnje zagotovila še komu-
nalno infrastrukturo, v tem
tednu pa naj bi tudi že pričeli
s pripravljalnimi deli. Objekt
naj bi dokončali do konca le-
ta, uradno pa naj bi ga odprli
marca prihodnje leto.
Mercatorjev Supermarket v
Rogatcu bo ponujal 12.000 ži-
vilskih in neživilskih izdelkov,
v centru pa bo tudi mesnica
in mini pekarna. Zaposlenih
bo 16 prodajalcev, med nji-
mi tudi zaposleni v doseda-
nji Mercatorjevi prodajalni,
ki jo bodo ob odprtju novega
nakupovalnega centra zaprli.
Sobotno popoldne se je na-
daljevalo z osrednjo priredi-
tvijo ob občinskem prazni-
ku in družabnim srečanjem
na trgu Rogatca. Ob zaključ-
ku slavnostne seje občinske-
ga sveta so podeHli tudi le-
tošnja občinska priznanja naj-
zaslužnejšim. Plaketi sta pre-
jela Planinsko društvo Slo-
ga Rogatec in direktor Go-
renja Mekom iz Rogatca
Franc Krajnc, priznanja pa
so si prislužili knjižničarka
Metka Kodrič, društvo Mladi
forum iz Rogatca in Srečko
Kitak. Denarna nagrada je le-
tos pripadla Društvu upoko-
jencev Rogatec.
B. JANČIČ
Foto: TRIARTES
Trakove z baloni so prerezali (z leve): direktor podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek, predsednik uprave Mercator-
ja Zoran Jankovič, rogaški župan Martin Mikolič in član uprave za področje trženja v Mercatorju Samo
Gorjup.
Tfšice pravice,
razlog za prazniki
Občina Šentjur zadnja le-
ta praznuje svoj praznik
24. septembra, v spomin na
leto 1539, ko je Šentjur do-
bil trške pravice. Osrednjo
slovesnost pripravljajo 20.
septembra skupaj s KS Šent-
jur - mesto, ki prav tako
praznuje v teh dneh.
Praznične prireditve v Šent-
jurju se začenjajo že danes,
v četrtek, ko se bodo z od-
prtjem razstave likovnih del
in literarnim večerom v knjiž-
nici spomnili pokojnega ro-
jaka Rafka Vodeba. Teolog,
duhovnik, pesnik, urednik in
prevajalec, doma iz Gorice
pri Slivnici, ki je s svojim rod-
nim krajem ostal ves čas te-
sno povezan, je umrl 5. juli-
ja letos. Spominu nanj bodo
v knjižničnih prostorih pos-
vetili razstavo del akadem-
ske slikarke Terezije Bastelj
iz Gornjega Grada ter literar-
ni večer z recitatorjem An-
drejem Blazino, za glasbeno
spremljavo bo poskrbela
flavtistka Alenka Testaniere,
o osebnosti Rafka Vodeba pa
bodo spregovorili dr. Stan-
ko Janežič, France Pibernik
in Zorko Simčič.
V tem tednu bo jutri, v pe-
tek, sledilo še odprtje razstave
izdelkov oskrbovancev Do-
ma starejših, ŠKMŠ pa pri-
pravlja v sodelovanju z Aka-
demskim filmskim centrom
iz Beograda Večer eksperi-
mentalnega filma v Prosto-
ru. Praznične priredhve v
šentjurski občini se bodo na-
daljevale vse do sredine ok-
tobra. Za zaključek bodo dru-
go oktobrsko nedeljo pripra-
vili trgatev modre kavčine,
potomke preko 450 let stare
trte z Lenta, pred Ipavčevo
hišo v Zgornjem trgu, v oko-
lici Loke pri Žusmu pa bodo
slovesno odprli prenovljeno
partizansko bolnico Javorši-
ca.
I. STAMEJČIČ
Nov glasbeni hram
Po štirih letih prizadevanj
» Slatinčani konec minu-
lega tedna končno dobili
ttov glasbeni hram za bo-
doče virtuoze. K naložbi v
vrednosti 220 milijonov to-
larjev je svoj delež v višini
89 milijonov prispevalo tudi
ministrstvo za šolstvo.
Nova glasbena šola, ki bo
pokrivala tudi območje os-
talih občin v šmarski uprav-
ni enoti, bo tako nadomesti-
la nekdanjo, za kakovosten
razvoj glasbenega šolstva že
nekoliko neprimerno glasbe-
no šolo, ki ni bila grajena v
te namene. Pred osmimi leti
je bil objekt vrnjen denacio-
nalizacijskim upravičencem,
s katerimi je Občina Rogaš--:
ka Slatina štiri leta kasneje
sklenila poravnavo in se do-
govorila za najemnino. Po
preučitvi številnih možnosti
se je nazadnje odločila za iz-
gradnjo novega objekta.
Po treh idejnih projektih
in dveh letih usklajevanja z
ostaHmi soustanoviteljicami
(razen Občine Kozje) glede
sofinanciranja so z deli pri-
čeh lansko leto in jih nedav-
no tudi zaključili. Objekt ob-
sega 935 kvadratnih metrov,
v njem so upravni prostori,
dvorana z 81 sedeži za pred-
vsem interne nastope, dve
učilnici za teorijo, 15 kabi-
netov za pouk instrumentov
in ostali spremljajoči prostori.
V okviru opreme je šola pri-
dobila tudi nekaj manjkajo-
čih instrumentov, nekaj, med
njimi tudi orgle, pa naj bi jih
še v prihodnje.
Občine bodo naložbo so-
financirale po kriteriju šte-
vila vpisanih otrok, največji
del, kar 70 odstotkov, pa bo
pripadel slatinski občini.
Slednja je hkrati zagotovila
tudi zemljišče in poskrbela
za zunanjo ureditev s parki-
rišči, kar je zahtevalo še do-
datnih 20 milijonov tolarjev.
Ko bodo soustanoviteljice po-
plačale vse obveznosti, bo-
do skladno s svojimi deleži
postale solastnice objekta in
na osnovi tega skrbele tudi
za njegovo vzdrževanje.
B. JANČIČ
'^vnostne otvoritve, ki so jo s svojim programom popestrili pihalci in harmonikarji slatinske glasbene šole,
se poleg predstavnikov ministrstva za šolstvo udeležili tudi ravnatelj celjske glasbene šole Vid Marčen in
žuoana šmarske ter rooaške občine Jože Čakš in Martin Mikolič.
Cestna povezava med Bodrežem in Rakovcem bo v prihodnje vaščanom precej skrajšala pot do Šentvida.
Cesta za Rakovčane
Konec avgusta so v Kra-
jevni skupnosti Šentvid pri
Grobelnem odprli novi od-
sek lokalne ceste, ki bo po-
vezovala vasi Bodrež in Ra-
kovec. Cesta v dolžini 1,7
kilometra je vredna okoli 25
milijonov tolarjev in pred-
stavlja eno največjih na-
ložb v cestno omrežje v
šmarski občini.
Projekt so sofinancirali
Občina Šmarje pri Jelšah, Kra-
jevna skupnost Šentvid pri
Grobelnem in vaščani. Gre
za povezovalno cesto med va-
sema, ki bo tamkajšnjim pre-
bivalcem precej skrajšala pot
do Šentvida. Otvoritve sta se
poleg številnih domačinov
udeležila tudi predsednik kra-
jevne skupnosti Stanko Javor-
nik in predsednik gradbene-
ga odbora Edi Mastnak, ki sta
poudarila pomen cestne po-
vezave za tamkaj živeče. Slav-
nosti se je udeležil tudi šmar-
ski župan Jože Čakš, ki je v
svojem nagovoru med dru-
gim izrazil željo, da bi na
tem območju ostajalo čim
več mladih. Dogodek so s kul-
turnim programom popestri-
li še najmlajši ter pevci moš-
kega pevskega zbora iz Šen-
tvida, pridobitev pa je, kot
se spodobi, za konec blago-
slovil šentviški župnik Janez
Nerat. ME
Št. 37-12. september 2002
18

Od avta do šole
V krajevnih skupnostih Mestne občine Velenje slavijo
v več krajevnih skupno-
sti v Mestni občini Velenje
slavijo te dni krajevne praz-
nike. V teh dneh je tako ži-
vahno v krajevnih skupno-
sti Gorica, Šentilj pri Vele-
nju in Vinska Gora.
V Krajevni skupnosti Šen-
tilj so začeli s slavjem že zad-
nje dni avgusta. Tako so pri-
pravili več športnih tekmo-
vanj, pa otroški živ žav, po-
hod po obronkih krajevne
skupnosti, 1. septembra pa
je bila »lepa nedelja«. Zad-
njo nedeljo je bilo srečanje
abrahamovcev, slavje pa bo-
do sklenili v soboto, 14. sep-
tembra. Tega dne bodo pre-
daU namenu več posodoblje-
nih cest in cestnih odsekov,
in sicer Buderla - Koren v za-
selku Silova, pri Cokanu v za-
selku Laze, pri Ježovniku v
zaselku Arnače ter odsek lo-
kalne ceste pod Kožljem, prav
tako pa tudi obnovljeno šport-
no igrišče. V soboto pričaku-
jejo v Šentilju na slavju zra-
ven drugih gostov tudi pred-
sednik Državnega zbora Re-
publike Slovenije Boruta Pa-
horja.
V Krajevni skupnosti Gori-
ca so praznovanje zaključili
v nedeljo z že tradicionalnim
pohodom ob meji krajevne
skupnosti. V okviru prazno-
vanja so predali namenu jav-
no razsvetljavo na cesti v Bevče
ter zaključili sanacijo plazu
za stanovanjskimi bloki na Go-
riški cesti 59-63. Krajanke in
krajani so tekmovali v šahu
ter kegljanju, na svečani seji
Sveta Krajevne skupnosti Go-
rica pa so podelili tudi priz-
nanja za urejeno okolje.
V Krajevni skupnosti Vin-
ska Gora so začeli s slavjem
v soboto, ko so predali na-
menu povečano in preure-
jeno poslopje tamkajšnje
podružnične osnovne šole,
v soboto in nedeljo pa je bi-
lo tudi več športnih priredi-
tev, s katerimi nadaljujejo tu-
di ta teden. V ponedeljek so
pripraviU dan odprtih vrat
Krstnikovega doma, v torek
je bil v prostorih podružnič-
ne osnovne šole literarni ve-
čer, šolo pa so vključili v si-
stem slovenskih e-šol kot pr-
vo v Mestni občini Velenje.
Danes (v četrtek, 12. sep-
tembra) bodo po rekreativ-
nem pohodu med planince
sprejeli nove članice in čla-
ne. Jutri bo v Krstnikovem
domu prireditev Krajani po-
jemo in praznujemo, sledi-
lo pa bo kresovanje. Letoš-
nje slavje ob prazniku Kra-
jevne skupnosti Vinska Go-
ra bodo sklenili v soboto s
prevzemom novega gasilske-
ga vozila, svojo dejavnost pa
bo predstavilo Društvo po-
deželskih žena Vinska Go-
ra. ML
V soboto so učenci slovesno prerezali trak povečane in preurejene podružnične osnovne šole v Vinski Gori.
Borci in planinci na Graški Gori
Legendarna Graška Gora je mi-
nulo soboto gostila blizu tisoč
petsto udeležencev vsakoletne-
ga srečanja borcev in planincev.
Spominski park XIV. divizije, ki
je v teh krajih bojevala hudo bit-
ko, je že tradicionalno prizoriš-
če zborovanja, ki ga pripravlja-
ta Območno združenje borcev
in udeležencev NOB Velenje in
velenjsko planinsko društvo. Mu-
zej Kulturnega centra Ivana Na-
potnika Velenje je posebno za to
priložnost odprl za ogled spo-
minsko sobo na Graški Gori in
zbirko obogatil z nekaterimi no-
vostmi. Udeležence so pozdra-
vili velenjski župan Srečko Meh,
predsednik in podpredsednik ve-
lenjske borčevske organizacije
Bojan Kontič in Jože Povše, s
kulturnim programom pa doma-
čini z Graške Gore.
......   Foto:.JOŽE MJUguAVC
Novo športno igrišče
člani športnega društva, PGD Gorica ter Krajevna skup-
nost Kokarje s prostovoljnim delom hitijo pri dograditvi
dveh objektov za športne prireditve na Lazah.
Čimprej želijo končati predvsem pomožna gradbena dela
za pripravo ustroja novega igrišča. Le-tega, v velikosti prib-
ližno 1000 m^ so prejšnji teden asfaltirali delavci podjetja
CM Celje, do praznika občine Nazarje pa bo igrišče pri-
pravljeno za otvoritvena športna srečanja v malem nogo-
metu, rokometu in košarki.
Sredstva igrišče so prispevala krajevna društva ter krajev-
na skupnost, opravljenih je bilo več sto ur prostovoljnega
dela, skoraj sto traktorskih ur v skupni vrednosti dober mi-
lijon tolarjev, tri milijone pa je za asfaltiranje namenila
občina Nazarje.
V teh dneh bodo na igrišču opravili še dodatna ročna dela
pri ureditvi dostopnih poti ter zelenic tako, da bodo Laze
pripravljene na skorajšnje praznovanje praznika Občine Na-
zarje.
JOŽE MIKLAVC

Maslo in
embalaža
Oglasila se nam je bral-
ka, ki jo zanima, zakaj se
navadno surovo maslo na
tržišču nahaja le v papirnati
embalaži in ne tudi v pla-
stični, podobno kot marga-
rine.
Po odgovor smo se obrnili
na tehnološke strokovnjake
v Mlekarni Celeia v Arji va-
si, kjer so nam povedaU, da
masla ni mogoče pakirati v
plastiko, ker ima maslo, ki
je naravna mlečna maščoba
in mu ne dodajajo konzervan-
sov, to lastnost, da se ob sti-
ku s svetlobo razkraja. Zato
je možno le pakiranje v pa-
pir oziroma folijo.
Kje je
spominska
plošča?
Bralec Drago sprašuje, kje
je spominska plošča med
drugo svetovno vojno pad-
lim nogometašem, ki se je
nahajala na nekdanjem
nogometnem stadionu Kla-
divarja na Glaziji v Celju.
Odgovoril mu je Darko Žli-
čar, sekretar NK CMC Publi-
kum, ki sicer ne ve zagoto-
vo, ali je bila ta plošča kdaj
prenesena na stadion Publi-
kuma na Skalni kleti. Dejs-
tvo je, da je danes tam ni. Je
pa zelo možno, da so jo de-
lavci, ki so po dveh velikih
poplavah odstranjevali posle-
dice razdejanja na stadionu,
kam odvrgli oziroma odpe-
ljali.
Kam s starimi
gumami?
Stanka iz Celja ne ve, kam
s starimi, neuporabnimi av-
tomobilskimi pnevmatika-
mi. Pravi, da jih je name-
ravala odpeljati na deponi-
jo v Bukovžlaku, tam pa bi
morala za vsako gumo pla-
čati 550 tolarjev. Zanima jo
predvsem, kje bi lahko gu-
me odvrgla brezplačno in s
tem ne ogrozila okolja.
V celjskih Javnih napravah
smo dobili odgovor, da gos-
pa Stanka lahko gume pripelje
na deponijo v Bukovžlak (4-
krat letno) in za to uslugo nič
ne plača, vendar le v prime-
ru, če je vključena v odvoz
odpadkov (kot porabnik, ki
se ne ukvarja z vulkanizers-
tvom ali podobno dejavnost-
jo).
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje.
mal novinar Branko Jeranko. 1^;
telefonsko številko 031/569-5S1
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja n
Modri telefon lahko med ponedelj
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Vročanje
upravnih
odločb
Ana iz Celja nam je za
stavila vprašanje, zakaj
Davčna uprava Republike
Slovenije pošilja vso pošto
priporočeno.
Odgovarja Stojan Grilj, di-
rektor Davčne uprave Repub-
like Slovenije: »Način vroča-
nja upravnih odločb ni odvi-
sen od volje Davčne uprave
Republike Slovenije, saj mo-
ra v skladu z načelom zako-
nitosti ravnati po zakonu. Za
vročanje davčnih spisov, to-
rej tudi odločb o odmeri do-
hodnine, se uporabljajo do-
ločbe zakona o splošnem
upravnem postopku.
Davčne odločbe, s kateri-
mi je določen rok, ki se
more podaljšati, se morajo
osebno vročiti tistemu, ka-
teremu so namenjeni. Z vro-
čitvijo odločbe o odmeri do-
hodnine prične teči rok za
vložitev pritožbe, ki se ne
more podaljšati. Zato je že
na podlagi samega zakona
takšen način vročanja obve
zen. Navedeno je pomembno
tudi s stališča varovanja pra,
vice stranke do pravnega vars
tva kot ustavno varovane pra
vice. Vendar je pravica do pri-
tožbe časovno omejena pra,
vica, ki po preteku določe-
nega roka ugasne. Pritožba
se mora - zaradi pravnega re
da, ki zahteva, da se posamez-
na dejanja postopka opravi-
jo v določenih rokih - vloži;
ti v roku 15 dni po vročitvi
odločbe, če ni z zakonom
drugače določeno. Zaradi na-
vedenega je zelo pomembno,
da je točno določen začetek
roka za pritožbo. Če bi bil^
npr. odločba o odmeri d(^
hodnine vročena na drug 0^'
čin, kar glede na prej nav?
deno po zakonu ni mogoče
bi bilo v postopku zelo
žavno določanje dneva, ko j'
pričel teči rok za pritožbo-
posledično pa tudi iztek r^
ka, kar bi dodatno zapleti'
postopek.«
MA, MBl
Št. 37-12. september 2002
^fi TIDNIK
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
Dobiček omogoča naložbe
Na Roglo po adrenalin, v Terme Zreče na tradicionalno tajsko masažo
0nior Turizem letos poslu-
jzelo uspešno. Do konca
ngusta so zabeležili 150 ti-
nočitev, kar je 15 odstot-
0 več kot v lanskih prvih
i5inih mesecih, prihodek pa
J bil višji kar za 31 odstot-
0. K temu so največ pris-
levali razvoj športnega, se-
minarskega in mladinske-
turizma na Rogli, v Ter-
jali Zreče pa višja raven tu-
istične ponudbe. Uspešno
loslovanje jim je omogoči-
li tudi nove naložbe.
Na Rogli so posodobili 12
lungalovov in sodelovali pri
modernizaciji dveh kilome-
trov ceste, v Termah so pred
kratkim odprli center tradi-
cionalne tajske terapije; že
dva meseca privablja obisko-
valce novi gozdni vodni park
s tobogani in drčami, vse boj
priljubljen pa je tudi šport-
ni ribolov v dveh ribnikih,
ki se jima bo kmalu pridEu-
žil še tretji. Pripravljajo pa
še nekaj pomembnejših na-
ložb na Rogli. V hotelu Pla-
nja bodo prenovili Medico
center, bazene in savne, 2-
sedežnico Planjo bodo zame-
njali s 4-sedežnico, povsem
novo podobo pa bo dobilo
smučišče Zlodejevo, kjer za-
radi južne lege sneg hitro
skopni in žičnica nemalokrat
stoji. Tukaj bodo uredili let-
no-zimsko adrenalinsko ste-
zo, dolgo 1300 metrov, ki
jih bo stala 120 milijonov
tolarj.ev.
Na torkovi novinarski
konferenci pa je direktor
Maks Brečko še posebej
ponosno predstavil novo
zdravstveno ponudbo v Ter-
mah Zreče. Nakup 120 ti-
soč dolarjev dragega, naj-
sodobnejšega ultrazvočne-
ga aparata jim namreč omo-
goča vpeljavo dveh novih
ambulant, namenjenih pred-
vsem preventivi. Ultrazvoč-
no dejavnost vodi Bojan Kri-
vec, dr. med., iz oddelka za
intenzivno interno medici-
no v celjski bolnišnici. Kot
je napovedal, bodo v Zre-
čah opravljali preiskave sr-
ca, ožilja, trebušnih orga-
nov, sklepov in mišic. Po-
leg ultrazvočnih preiskav
bodo dejavnost dopolnili s
kardiološkim in žilnim pre-
gledom, pripravljajo pa tu-
di celostni preventivni pre-
gled. Z uvedbo ultrazvočne
diagnostike pa so v Termah
ustanovili tudi ambulanto za
prostato in erekcijske mot-
nje. Urolog Sandi Poteko
je zagotovil, da lahko v Zre-
čah poleg osnovnega pregle-
da prostate opravijo tudi do-
datne preiskave, pregled pa
svetuje vsem moškim, ki
imajo težave z uriniranjem
ter vsem moškim po 50. le-
tu starosti, saj jih ima v tem
obdobju rak prostate kar 30
odstotkov. Uspeh zdravlje-
nja je odvisen od časa od-
kritja obolenja, ki v začet-
ku ne povzoča težav. V am-
bulanti bodo s pregledom
in nasvetom o možnosti
zdravljenja pomagali tudi
številnim moškim, ki ima-
jo erekcijske motnje. Veči-
na teh motenj je že postala
ozdravljiva.
Vse te preglede bo seveda
potrebno plačati. Kot je po-
vedal vodja zdravstvene služ-
be Sašo Puncer, dr. med.,
pa si prizadevajo tudi za pri-
dobitev koncesije za te de-
javnosti.
MILENA B. POKLIC
Najboljši s Celjskega
časopis Delo je tudi le-
lošnje poletje pripravil ak-
djo izbiranja naj turistič-
nih krajev, objektov, prire-
litev, itd. na Slovenskem,
ia sam vrh priljubljenih
Turistične porote bralcev
Dela so se znova uvrstili
Biristični ponudniki in pri-
reditve s Celjskega.
Akcija je trajala deset ted-
lov in je bila podobno kot
ta poprej razdeljena na dva
iela. V prvem so skupaj z
iralci porotniki iskali kra-
e, kjer bi želeli preživeti
lopust. V primerjavi s pre-
eklimi leti pa tokrat niso is-
kali le enega kraja, ampak
so turistične cilje razdehh
v sedem kategorij: sloven-
sko naravno zdravilišče, kraj
na Obali in Krasu, gorski le-
toviški kraj, urbani turistični
kraj, turistična kmetija,
kamp in planinska postojan-
ka. V drugem delu bodo iz-
birali turistični objekt, pri-
reditev in osebnost, ki ima-
jo v slovenskem turizmu po-
sebno mesto.
Med naj turističnimi kraji
so tako v začetku zaključne-
ga tedna vodile Terme Oli-
mia pred Termami Zreče in
Zdraviliščem Laško, med
gorskimi letoviškimi kraji pa
si je lovoriko prislužila Ro-
gla. Najbolj priljubljen ur-
bani turistični kraj so bile
Slovenske Konjice, med tu-
rističnimi kmetijami pa kme-
tija Urška iz Zreč, ki je pre-
magala kmetijo Krošlovih iz
Loč in Govc Vršnikovih iz
Solčave. Naj planinska po-
stojanka je po pričakovanjih
Triglavski dom na Kredari-
ci, a mu že takoj za petami
sledi Frischaufov dom na
Okrešlju. Kot naj turistični
objekt je izbrana Aqualuna
iz Podčetrtka, naj turistič-
na prireditev pa je Jurjeva-
nje v Slovenskih Konjicah,
na drugem mestu pa se je
znašlo Pivo in cvetje v Laš-
kem.
Zmagovalce v seštevku
ocen na kuponih, rezultatov
telefonske ankete in presoje
Delove komisije bodo konec
meseca tradicionalno nagra-
dili z zlatimi in zelenimi De-
lovimi listi, nagrajeni pa bo-
do tudi Delovi porotniki. Ta-
ko naj bi organizatorji pri-
dali svoj delež k populariza-
ciji in s tem še večji kakovo-
sti turistične ponudbe na Slo-
venskem.
B. JANČIČ
Zlato za poveljnika
Letošnje najvišje priznanje Občine Vojnik bo prejel
poveljnik gasilskega društva v Novi Cerkvi Ivan Je-
zernik. Zlati grb Občine Vojnik mu namenjajo zaradi
požrtvovalnosti, vztrajnosti ter drugih odlik na gasil-
skem področju.
Iz istega kraja je tudi dobitnik srebrnega grba Moški
pevski zbor Nova Cerkev, ki bo grb prejel za tri deset-
letja dolgo delovanje. Srebrni grb bodo prav tako podeli-
li Društvu upokojencev Vojnik, ki praznuje pol stolet-
ja dela v treh krajevnih skupnostih.
Med dobitniki letošnjih bronastih grbov pa so pred-
sednica Karitas Frankolovo Karolina Jošt, predsednik
Turističnega društva Vojnik Jože Tanšek in vojniški pod-
jetnik Stane Kroflič, ki dela v Scanart Grafiki.
Gre za odločitev z zadnje seje občinskega sveta, kjer so
prejeli letos kar 21 predlogov. Grbe bodo podehli na osred-
nji prireditvi občinskega praznika, ki bo 4. oktobra.
BJ
Pušnikov rod drži skupaj
Na Svetini je bil v soboto
zjemni dogodek. Srečala se
ie množica ljudi iz Pušni-
tove rodbine, njihovih so-
rodnikov in prijateljev. Pod
šotorom se je zbralo več kot
štiristo ljudi, med njimi tu-
li znane osebnosti.
Kot je zbranim povedal Pe-
fr Vrisk, potomec Pušniko-
rodbine ter prvi mož Kme-
jjsko-gozdarske zbornice
'lovenije, je prišlo do ideje
'srečanju pred nekaj tedni,
iilo je na kmečkem prazni-
ku v Arclinu, kjer se je sre-
^lo nekaj bratrancev. Odlo-
^'i so se, da je treba sreča-
le pripraviti čimprej, sicer
^odlaganjem iz te moke ne
'o kruha. Potem je vsak ob-
'^stil svoje najbližje, ti spet
^fuge in na Svetini je prišlo
'o izjemnega celodnevnega
•^dbinskega druženja.
V hribovsko vasico je priš-
^ staro in mlado. UgotoviU;
^< da sta najstarejši udele-i
^nki srečanja 88-letna Fran-^
^'^ka Zimšek iz Celja ter 79-|
^'na Pepca Grilec iz Iven-;
ki so se ju spomnili s cvet-^
^ii- Zimškova se je udele-
^'3 srečanja z vsemi tremi
■"^ovi, s Tonetom, Jožetom
"Nikolajem, od katerih sta
dva nekdanja celjska žu-
''^la. Najmlajši udeleženec
^^dbinskega srečanja pa je
?''''emljal dogodek iz otroš-
^^§a vozička.
^•"ečanje je bilo na Sveti-
l'' Vendar se je vse začelo v
''^ah pri Frankolovem, od
"^der izvira številno potoms-
tvo leta 1886 rojenega Fran-
ca Pušnika. Njegova sorod-
nica Sabina Majcen, ki je
povezovala program, je ude-
ležencem srečanja podrobno
predstavila zanimiv rodov-
nik. Udeleženci so prišli
predvsem iz Vojnika, Fran-
kolovega, Črešnjic, štorske
okolice. Laškega, Celja, Dra-
melj ter Špitaliča.
Srečanje je bilo na gosto-
ljubni Klinarjevi domačiji, na
povabilo Klinarjeve veje Pu-
šnikove rodbine. Tako je go-
stitelj Dani Klinar zbranim
izrazil veselje, da se je nji-
hovemu povabilu odzvalo to-
liko sorodstva. Udeleženci so
naleteli na polne mize raz-
ličnih dobrot, za katere so na
svoje stroške poskrbeh Kli-
narjevi. Zato je prišlo do od-
ločitve, da se bodo povabljen-
ci oddolžili s prispevkom za
novo svetinsko župnišče.
Za slovesno vzdušje je prid-
no skrbela svetinska godba
na pihala ter tamkajšnji na-
rodnozabavni ansambel.
Zbrane je pozdravil tudi do-
mači župan Franc Jazbec.
Sicer pa se je začelo veliko
rodbinsko srečanje z mašo,
ki jo je vodil Tone Vrisk, žup-
nik iz Črne na Koroškem,
prav tako Pušnikov potomec.
Da je vse ostalo v rodbinskem
okviru je poskrbel še en so-
rodnik, Janez Pintar iz Voj-
nika, ki je igral na orgle.
BRANE JERANKO
Množično srečanje velike Pušnikove rodbine z več kot štiristo udeleženci.
NA KRATKO
Bo grad Tabor
tokrat prodan?
Občina Vojnik namerava
poleg gradu Tabor v Višnji va-
si prodati tudi dodatno funk-
cionalno zemljišče, ki je prav
tako v njeni lasti. Zemljišče
ima status nezazidanega
stavbnega zemljišča ter po-
meni zaokrožitev zemljišč ob
gradu. Občinski svet se je na
zadnji seji odločil za proda-
jo dodatnega zemljišča zaradi
potreb resnega interesenta, ki
se zanima za celotni kom-
pleks. (BJ)
Draga neurja
in suša
Zreško občino so letos pri-
zadela neurja in druge narav-
ne nesreče. Občinski svetni-
ki so zato iz proračunske re-
zerve namenih 2,5 milijona
tolarjev za odpravo posledic.
Najdražja je projektna doku-
mentacija za sanacijo plazu
Resnik (1,3 milijona tolar-
jev), za odpravo posledic
neurja na mostu Jereb na Sko-
marju so odobrili 309 tisoč
tolarjev, za prevoze pitne vode
798 tisoč, za odškodnino pri
plazu Črešnova pa 86 tisoč
tolarjev. (MBP)
Prva obletnica
iUiC Patriot
Ob prvi obletnici Mladin-
skega centra Patriot v Slo-
venskih Konjicah bo v sobo-
to zanimiv glasbeni večer. Ob
20. uri se bo najprej pred-
stavila konjiška skupina Rap-
holikz, nato bodo BJ Klaus
& prijatelji poskrbeli za pri-
kaz glasbene delavnice na
odru s tradicionalnimi afriš-
kimi ritmi, zadnja pa bo na-
stopila dekliška ročk skupi-
na Inti iz Novega mesta. Or-
ganizatorji pričakujejo vsaj
tako kakovosten večer, kot
je bil v soboto na otvoritve-
nem »špilu« sezone 2002/03
nastop vse bolj popularne
glasbene skupine D.D.V. iz
Grosupljega. (MBP)
Št. 37-12. september 2002
20
ŠPORT
Junaki Pilili,
Hrovat,
Smodiš-H
Poplačana vztrajnost Celjana Milana Piliha - Izjemno
presenetil slepi Ivan Hrovat - Franc Smodiš še osemnajstič
Krasno vreme, odlična or-
ganizacija, prijetno vzduš-
je na cilju ob hotelu Plesnik,
novi zmagovalec ultrama-
ratona, izjemno številčna
udeležba, vse to je obeleži-
lo 18. pohod od Celja do Lo-
garske doline, ki je spet mi-
nil brez težav, če izvzame-
mo žulje in otrdele mišice.
A slednje je kmalu pozab-
ljeno, v spominu ostane
zmaga - nad samim seboj.
To je storil predvsem Ce-
ljan Ivan Hrovat, slep od sed-
mega leta, ki je prehodil ce-
lotno progo. Vodil ga je Ivan
Valenčak, ki je pred njim vo-
doravno držal 140 cm dolgo
palico, 39-letni Hrovat pa ga
je s predolgim korakom ne-
kajkrat sezul, a sta se temu
le nasmejala.
Franc Smodiš se je leta
1985 do Logarske doline
»sprehodil« skupaj z Jože-
tom Zorkom in Bernijem
Tratnjekom, pred Lučami pa
je »odstopil« Bine Javornik.
Od pionirjev pohoda vztraja
68-letni Smodiš, in upa na
jubilejno »dvajsetico«. Pravi
kerlc je tudi njegov someš-
čan Ivan Kregar, ki je pri 76
letih zabeležil 16. zvezdico.
Izidi: 75 km -1. Milan Pi-
lih 5:39,58 (Celje) 2. Miran
Centrih 5:40,46 (Velenje) 3.
Matjaž Krevel 5:46,15 (Što-
re); 1. Blanka Gstettner
6:36,45 (Dunaj) 2. Sigrid
Lomsky 7:47,21 (Berlin) 3.
Gisela Laub 7:52,28 (Hec-
hingen). Ostali zmagoval-
ci: 40 km - Tadej Drobnič
(Rakek) in Marija Loc
(Šmartno pri Litiji), 25 km
- Stanko Špec (Brestanica)
in Darja Kokalj (Lukovica),
15 km - Boris Podpečan (Ža-
lec) in Nataša Zorman (Je-
senice). Na cilj je prispelo
kar 511 udeležencev.
Čeprav sta skoraj celotno
progo pretekla vodilna mo-
ža Društva maratoncev in po-
hodnikov Celje Odon Simo-
nič (12. nastop) in Ivan Ža-
berl (11.), pa nista bila vide-
ti izčrpana. Za nameček sta
na cilju morala opraviti še ko-
pico formalnosti. In podeli-
ti nagrade najboljšim.
Najsposobnejši je bil Mi-
lan Pilih. 42-letnemu stroj-
nemu inženirju se je 15. na-
stop obrestoval. Dolgo je vo-
dil, v Lučah je imel že 8 mi-
nut naskoka, potem pa ga je
uporni Miran Centrih ulo-
vil pol kilometra pred ci-
ljem. »Vedel sem, da ga je
dolgotrajni lov izčrpal in v
finišu sem bil močnejši«, je
začel pripoved zmagovalec.
»Imel sem tudi srečo, saj ni
bilo Barberja in Vojske. Že-
na Marjana, ki me vedno
spremlja, me je podrobno
obveščala glede časovne
prednosti. Pil sem le vodo.«
Pripetili pa sta se tudi dve
zanimivosti. »Pri Letušu sta
se vame zakadila dva psa. Ga-
silci in vaščani so me le bo-
drili, niso pa se zmenili za
nadležneža, ki sem ju komaj
odgnal. Na kontrolni točki
pred Mozirjem sem zato le
malce zmanjšal tempo, da
bi mi možakar na štartno šte-
vilko pritisnil žig. Ni se mu
izšlo najbolje, saj se je spo-
taknil ob korenino in nerod-
no padel, a sem videl, da se
je pobral brez posledic,« je
po maratonih v New Yorku,
Rimu, Pragi, Atenah, Ham-
burgu, Celju, Plitvicah ih
Bielu tiho pripovedoval vod-
ja tehnološke priprave v Kli-
mi.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATlČ
Sedemkratni zmagovalec na 75 km Stane Barber (3320) je tekel le na 15-kilometrski progi od Luč, premagal
pa ga je Boris Podpečan (3246).
Zadovoljstvo ob prihodu na cilj popestri prijetna masaža strokovno usposobljenih prostovoljk.
Zmagovalec Milan Pilih korak do cilja.
Izjemni podvig je uspel slepemu Celjanu Ivanu Hrovatu.
Alojz Melavc, deklica za vse od startov do cilja: pištola, mikrofon, mobitel...
-   Št. 37-12. september 2002

ŠPORT
21
Pred nadaljevanjem
prvenstva
f Se lahko prekletstvo nadaljuje proti bunkerju Korotana? - Dravinja na
I sredini drugoligaške razpredelnice
po uspešnem debiju Pra-
jnikarjeve reprezentance v
Itvalifikacijah za Euro
20O4, bo ta konec tedna po-
novno v ospredju liga Simo-
t)il. Večina prvoligašev je
včeraj odigrala srečanja os-
mine finala slovenskega
poiiala, vsaj trije med nji-
mi so se od omenjenega tek-
movanja morali posloviti.
V boju sta bila tudi CMC
publikum in Era Šmartno,
medtem ko so se v velenj-
skem taboru lahko inten-
zivno pripravljali za 8. krog
lige Simobil.
Zanimivo bo videti, kaj je
prinesel reprezentačni od-
mor in kako se bo nadalje-
valo DP
Se bo obrnilo
na bolje
Nogometaši CMC Publi-
kuma bodo bržčas morali za-
jeti zmagovati, če se želijo
vsaj približati željenemu vr-
hu lestvice. Morda se jim je
odprlo prav na včerajšnjem
pokalnem obračunu z Mu-
ra. Naslednji nasprotnik Ce-
fanov v ligi Simobil je Ko-
fotan, ki bi po pričakovanjih
kalni kleti moral dobiti
..a .) porcijo. Vendar se pri
' \ibiikumu še nikoh ni izš-
načrtih in zato so ka-
jm J okoli napovedi zelo neh-
valežne. Glede na to, da ve-
čina slovenskih ekip v Če-
lu pozornost posveča zgolj
branjenju lastnega gola, bo
zanimivo videti, za kakšno
taktiko se bo odločil gostu-
joči trener Edin Osmanovič,
iy je v prejšnjem krogu na
Prevaljah ostro kritiziral Ru-
liarjev bunker.
Celjski trener Marijan
Pušnik je na treningih naj-
več pozornosti namenil rea-
lizaciji, ki predstavlja pogla-
^tno slabost Publikuma. Ce-
ljani so namreč tudi na pri-
jel j ski tekmi s Krškim zgolj
femizirali po številnih za-
■tiujenih priložnostih, ki pa
50 jih vendarle izkoristih na
'eknii v Rogatcu: Poškodbi
Pestita Mitjo Brulca, za nje-
§a je sobotni nastop vpraš-
'iiv, in Andreja Kvasa, ki
i^a bo do tekme s Korotanom
^e nared. V igri je ponovno
zmaga in bil bi že čas, da
^e sreča končno obrne tudi
''^ stran Celjanov.
Po zmago v
Novo Gorico
Zaradi previdne igre na do-
mači tekmi z Ljubljano, ko
so se Šmarčani morda pre-
hitro zadovoljili s točko, bo
na gostovanju v Novi Gorici
potrebno zmagati in nadok-
naditi pričakovane tri točke,
ki so jih zaradi slabega prve-
ga polčasa izgubili v prejš-
njem krogu. Vendar Era ne
bo imela lahkega dela, saj
imajo Goričani kvalitetno
moštvo in so trenutno tret-
jeuvrščeni v DP. Obe ekipi sta
včeraj odigrali pokalno sre-
čanje, vendar bi se morala
utrujenost vendarle bolj poz-
nati Šmarčanom, ki so imeli
za nasprotnika močno Vego
Ohmpijo, medtem ko Gori-
čani s Kortami ne bi smeli
imeli težkega dela. Nogome-
taši Ere so se prejšnji teden
zaradi prvenstvenega premo-
ra pripravljali v Mežici na Ko-
roškem, kjer so visoko pre-
magali domačega Akumula-
torja. Borut Jarc je poizku-
šal ekipo, v kateri bo konč-
no lahko zaigral tudi Jernej
Javornik, dobro uigrati in
pripraviti na pokalni obračun
ter naporno nadaljevanje pr-
venstva.
Komu je
odmor bolj
koristil?
Velenjčani so imeli na vo-
ljo kar 14 dni časa, da se do-
bro pripravijo na prvenstve-
no srečanje s Primorjem. Obe
moštvi sta v prejšnjem kro-
gu remizirali in včeraj nista
imeli obveznosti v pokalnem
tekmovanju. Po obetavnem
začetku je mlada velenjska
ekipa malce padla v formi in
jim je reprezentanci odmor
prišel še kako prav. Obvez-
nosti sta imela le Mitja Hoj-
nik in Rusmin Dedič, ki pa
tako kot ostali igralci v mla-
di reprezentanci na srečanju
z Malto nista navdušila.
Vprašanje je, kako se bo
trener Rudarja Marjan Mar-
janovič zoperstavil kritikam,
ki jih je bil deležen zaradi
zaprte igre v prejšnjem kro-
gu na Prevaljah. Igra je še ved-
no preveč odvisna od kape-
tana Željka Spasojeviča, ki
s svojimi izkušnjami vleče za
sabo ostale igralce, tako da
se bo njegova odsotnost za-
radi kazni rdečega kartona
zelo poznala. Breme bodo
morali nase prevzeti mlajši
nogometaši. Če je dobro (oP
mo iz zadnjih tekem uspel
zadržati Borut Arlič, ki ga v
svoje vrste želi celo Olimpi-
ja, lahko ob boljšem razpo-
loženju ostalih nogometašev
Rudarji računajo na uspeh in
tako razveselijo zveste navi-
jače Ob jezeru.
Konjičani k
vodilnim
Drugoligaš Dravinja je v ne-
deljo s precej igralci, ki so
bili ali so še povezani s CMC
Publikumom (Pevnik, Cug-
mas, Vodopivec, Omeragič,
Koljič, Klopotan...) gostila
»celjsko podružnico« Krško
- Posavje, ki jo vodi Drago
Kostanjšek, zanjo pa (obča-
sno, a uspešno) nastopata An-
drej Pečnik in Dalibor Bo-
jovič. Zelo bojevita tekma se
je končala brez golov. V pr-
vem delu so bili zadetku ze-
lo blizu domači, v nadalje-
vanju pa gostujoči igralci, ki
so se v končnici uspešno upi-
rali z igralcem manj. Najbolj-
ši igralec tekme Robert Pev-
nik (Polzelan je igral za Šo-
štanj, Osijek, Koper, Publi-
kum, Olimpijo, Rudar, Ko-
rotan, Ero, Flavio Solvo, Bel-
tince, Šentjur, Ivančno Go-
rico, nazadnje pa za švedsko
IF Soedro) je bil premalo za
prevzem pobude na igrišču.
»Grosuplje bodo v nasled-
njem krogu doživele prvi po-
raz!« je v svojem slogu na-
povedal gostovanje Dravinje
priljubljeni »Pevac«.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Zadovoljen v Slovenskih Konjicah: Robert Pevnik.
Do veljave
domači kader
Zvezdnikov pri Elektri ni - Trdo delo
z mladimi
Po uvo(fni sezoni v prvi
slovenski košarkarski ligi,
v kateri si je Elektra ob kon-
cu uspela zagotoviti obsta-
nek, so v Šoštanju stvari bis-
tveno spremenili. Iz kluba
so takoj odšli karizmatični
trener Dejan Srzič, z njim
pa tudi »njegovi« igralci Ar-
sič, Warmsley, Marinkovič
in Čmer, medtem ko se je Po-
povič vrnil v Laško.
Nemalo presenečenje je bi-
lo, ko se je s Polzele po zelo
uspešni sezoni v Šoštanj pre-
selil Miloš Sagadin. Trener,
ki verjame le v delo in pa pred-
vsem v mlade igralce, je do-
dobra zasukal rokave in bis-
tveno spremenil miselnost ko-
šarkarskega Šoštanja in z njim
celotne Šaleške doline. Trdo
delo z mladimi, a nadarjeni-
mi igralci iz tega bazena je pri-
čel že v mesecu juniju in s tem
tudi priprave na drugo sezo-
no med prvoligaši. Vseskozi
jih vadi dvakrat dnevno, z
mnogimi pa se po treningih
ukvarja še dodatno.
Domačim igralcem, ki bo-
do nosili bistveno večje bre-
me, so priključili Bojana Ko-
vača iz Slovana, jugoslovan-
skega krilnega igralca Damir-
ja Latoviča, ki je bil nazad-
nje v ZDA, ter hrvaškega bra-
nilca Miljana Čustiča, v
prejšnji sezoni enega izmed
boljših strelcev v BIH. Ekipa
je po uvodnih treningih v Šo-
štanju, udarni del priprav je
opravila na Prevaljah, sedaj
pa ima doma precej težav za-
radi dopoldanske zasedeno-
sti dvorane. Elektra je že igra-
la s Crveno zvezdo, skupno
pa Sagadin načrtuje do 14 pri-
pravljalnih tekem. Poudaril
je, da je vzdušje v ekipi zelo
pozitivno, tako da težav zaen-
krat ni.
Elektra naj bi bila bistve-
no bolj kolektivno moštvo od
minule sezone, v kateri so vse
vajeti držali v rokah določe-
ni posamezniki. Cilj bo ob-
stanek. Načrti šoštanjske ko-
šarke so namreč postavljeni
dolgoročno, bistveno je, da
temeljijo na zdravi osnovi in
na tradiciji, ki je v mestu elek-
trike ne manjka.
JANEZ TERBOVC
Št. 37-12. september 2002
22
ŠPORT
NA KRATKO
V finalu Flushing Meadoiiusa
New York: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik
je drugič v svoji karieri nastopila v finalu turnirja za Grand
slam med mešanimi dvojicami. Vendar je tokrat z Američa-
nom Bobom Bryanom morala priznati premoč domačino-
ma Lisi Raymond in Miku Bryanu, ki sta v dveh podaljšanih
igrah slavila z 2:0 (7:6, 7:6).
Zmaga, poraz, poškodba
Manzanares: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so na
gostovanju pri španskem Ciudad Realu dobili prvo tekmo z
29:25, drugo pa visoko izgubili s 37:24. Najboljša strelca
Celjanov v Španiji sta bila Edvard Kokšarov in Renato Vu-
grinec s po devetimi zadetki, Aleš Pajovič jih je na prvi
tekmi dosegel osem, vendar zaradi poškodbe kolena na drugi
tekmi proti svojemu bodočemu klubu ni mogel igrati.
Pungi začel z zmago
Wilhelmshaven: Celjski rokometaš Roman Pungartnik
je uspešno štartal v Bundesligi. Njegov klub je v domači,
nabito polni dvorani premagal podprvaka Nordhorna z 21:19:
»Gostje so vodili še s 15:11, a je odločila naša odlična obramba.
V postavitvi 6-0 stojim drugi z desne. Vseh 60 minut sem v
napadu igral na zunanjem položaju, dosegel sem tri gole.«
Bratčeva po Evropi
Beograd: Celjska umetnostna drsalka Anja Bratec bo ta vi-
kend nastopila na prvi mladinski tekmi za Grand prix, v začet-
ku oktobra pa bo sodelovala še na tekmi v Nemčiji. (J. K.)
Uspešno podirajo
Celje: Po uspešnih telesnih pripravah v Kranjski Gori in
tehničnem treningu na celjskem kegljišču so tekmovalke
Miroteksa že mesec dni pred začetkom prvenstva v odlični
formi. Na pripravljalnih tekmah po novem programu so
Celjanke prepričljivo premagale Tržič, Igem in Impol. Naj-
boljši osmerici, med katerimi so v odUčni formi Razlagova,
Kardinarjeva in Petakova, pa nista bili kos niti moški ekipi
Pivovarne Laško in Slovenj Gradca. (J. K.)
Top-f it show na zvezdi
Celje: Center za zdravje in rekreacijo Top-fit in Projektna
pisarna Celje - zdravo mesto bosta v soboto (ob 10. uri) že
tretje leto zapored pripravila show prireditev v centru me-
sta pod naslovom Z zabavo do zdravja. Obljubljajo pester
program z novostmi na področju plesa in aerobike, ki jih
bodo predstavile inštruktorice Top-fita, nastopila pa bo tu-
di plesno - navijaška skupina Top-fit Divas.
Plata bo zaključil
Velenje: Na uvodni tekmi 18. Jarnovičevega memoriala
se bodo jutri (17.45) pomerili rokometaši Celja Pivovarne
Laško in Preventa, nato pa bo poslovilno tekmo odigral dol-
goletni kapetan Gorenja in reprezentant Borut Plaskan, proti
Mobitelu Prulam ob 19.30. Sobotni spored: Gorenje - Celje
(9.30), Prevent - Prule (11.00), Gorenje - Prevent (17.30),
Celje - Prule (19.15).
Pri Hrvaticah
Reka: Rokometašice Žalca, ki se intenzivno pripravljajo
na novo državno prvenstvo, so minuli vikend odigrale dve
prijateljski tekmi. Prvo so izgubile proti ekipi Trešnjevke z
31:21, v drugi pa premagale Zamet s 25:23. Najboljša strel-
ka Žalčank na obeh tekmah je bila Nina Potočnik z deveti-
mi goli. V ponedeljek so se presehle na Roglo, kjer bodo
mini priprave zaključile jutri. (T. T.) ]
Mladi radi tečejo.
Drugič po Žalcu
Žalec: Zveza športnih društev občine Žalec in atletski klub sta organizirala 2. tek po
mestnih ulicah. 312 tekmovalcev iz vse Slovenije se je pomerilo v 12 kategorijah. Zmago-
valci so poštah: Miša Murgelj, Nejc Perko, Ana Sotošek, Luka Kranjec, Barbara Resnik,
Marko Kozovinc, Nataša Oset, Boris Podpečan, Tilka Potočnik, Alojz Planinšek, Hedvika
Kotar in Venčeslav Satler. (T. T.)
Celjanka Barbara Gril je zmagala v suvanju krogle.
Atletski rekordi
Žalec: V soboto sta zveza paraplegikov Slovenije in druš-
tvo paraplegikov jugovzhodne Štajerske v sodelovanju z at-
letskim klubom Žalec pripravili 33. memorial prof. Bojana
Hrvatina, ki je štel za državno prvenstvo v atletiki za invaU-
de. Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske je osvojilo
ekipno prvo mesto. Med posamezniki iz zmagavalnega moš-
tva pa so se v konkurenci 90 tekmovalcev najbolje odrezali
Branko Zupan in Janez Hudej, ki sta izboljšala državna re-
korda v troboju metov, in Mladen Fabjan, ki je novo držav-
no znamko postavil v metu kopja. Rekorde sta dosegla še
Drago Lapornik (DP Ljubljanske pokrajine) v troboju me-
tov in Marko Sever (DP Severna Primorska) v troboju vo-
ženj ter posamični vožnji na 100 metrov. (T. T.)
ŠPORTNI
KOLEDAK
_SOBOTA 14.9.
NOGOMET
LSNL,8.krog, Celje: CM(
Publikum - Korotan, Nov,
Gorica: Hit Gorica -
Šmartno (16), Velenje: \
dar - Primorje (19).
3. SNL - sever, 6. kro^
Vransko - Kozjak Radlje
Mons Caludius - Šoštan
Šmarje pri Jelšah - Palom
(16).
MČL,3.krog: Vojnik-Zif
če. Laško - Šentjur 2001, Op.
lotnica - Kovinar Štore, Ro.
gaška SŠ - Odred Kozjf
(16.30).
NEDEUA15.9.
NOGOMET
2. SNL, 6. krog, Grosup
Ije: GPG Grosuplje - Dravi
nja (16).
PANORAMA

2. SNL
5. krog; Dravinja - Krško
Posavje 0:0. Vrstni red: Gro-
suplje 13, Jadran 12, Dom-
žale 11, Aluminij, Krško Po-
savje 8, Drava, Zagorje, Go-
riška brda, Izola, Dravinja 7,
Križevci 6, Bela krajina 5,
Triglav, Ivančna Gorica, Že-
lezničar 4, Nafta 1.
3. SNL - sever
5. krog: Šmarje pri Jelšah
- Vransko 2:0, Stojnci - Mons
Claudius 1:2, Šoštanj - Pohorje
2:3. Vrstni red: Pohorje 12,
Stojnci, Šmarje 10, Kozjak
9, Bistrica, Paloma 8, Središ-
če, Malečnik, Hajdina 7, Šo-
štanj, Fužinar 5, Krško Po-
savje 4, Mons Claudius 3,
Vransko 2.
MČL-Celje
2. krog: Zreče - Rogaška
SŠ 6:2, Odred Kozje - Oplot-
nica 0:2, Kovinar Štore - Laš-
ko 0:0, Šentjur 2001 - Voj-
nik 1:2. Vrstni red: Oplot-
nica 6, Zreče 4, Vojnik 3,
Laško 2, Kovinar Štore, Šent-
jur 2001, Odred Kozje 1, Ro-
gaška SŠ 0.
MAUNOGOMET
1. celjska liga, 16. krog: Pii
jatelji - Marinero 1:7, Pelika
- SS&Sun 4:0, Šmartno - ]Š
Ion 3:1, Skavti Policija - wj
ži 5:0, Maček tisk - Cosmos 7:0,
Adriatic - Frangros 4:2. Vrst
ni red: Pelikan 43,Maček tist,
Adriatic 29, Skavti Policija 24,
Klateži 22, Marinero 20, Prt
jatelji 19, Veflon, Frangros 18
Cosmos 16, Šmartno 11, Tel
sim, SS&Sun 9.
1. liga občine Štore, U
krog: Kanarčki - Lipa 0:6, Inem
- Pečovje 2:3, Almin dom - Lsi
ka vas 5:4, Sokoli - Gadi Si
Vrstni red: Sokoli 27, Laška
vas 26, Lipa 24, Pečovje 22,
Almin dom 18, Gadi 10, Ine
xa 9, Kovinar 2, Kanarčki 0.
Na Goro Oljko se je podalo 86 kolesarjev.
Vzpon Vrečarju
Ločica: Športno društvo Savinja 2000 je pripravilo 2. kolesarski vzpon na Goro Oljko.
Progo, dolgo 7 kilometrov, z višinsko razliko 400 metrov, so po kategorijah najhitreje
prevozili: Peter Korošec (Velenje), Filip Pavlin (Mozirje), absolutni zmagovalec Robert
Vrečar s časom 21 minut in 38 sekund (Ljubečna), Luka Pustoslemšek (Gornji Grad),
Andrej Kahne (Škofja vas), Karel Kosmač (Celje), Rafael Končina (Prebold) in Cvetka
Pušnik (Griže). (T.T.)
Kapetanka mladink Marina Tomič, mladi direktor kluba Helmut Hartman in trener Romeo Živko.
Atletika pod žarometi
Celje: Jutri zvečer bo na atletskem stadionu tradicionalni Miting celjskih knezov, z d^j
bojem Celja in Zagreba. Začel se bo ob 18.30 in (prvič) pod žarometi potekal do 20.2'
Celjskim mladinkam bo služil kot dobra preizkušnja pred nastopom na evropskem
nem prvenstvu skupine A v Moskvi. Na DP so požele kar 9 zmag v 18 disciplinah, zar^'
napačnega tdčkovanja (šteli so točke dveh, namesto le od ene predstavnice kluba) pa jin^'
pripadlo komaj 3. mesto, a je sledil povsem upravičen protest.
Št. 37-12. september 2002
KULTURA
23
Oživljena nekropola
Slavnostna akademija v čast 50-letnice arheološkega parka v Šempetru
Letos mineva pol stoletja, odkar so
jnuarja 1952 v Šempetru v Savinj-
U dolini naleteli na ostanke rimske
lekropole. Večletne arheološke razi-
jjave, ki so sledile, so odkrile ostan-
marmornih rimskih grobnic, ki
il, danes lahko občudujemo v arheo-
pškem parku na prostem v Šempe-
fU, v žalski občini.
po arheološkem, dokaj nenavadnem
„jKritju rimske nekropole, je izkopa-
anja prevzela arheološka sekcija Slo-
venske akademije znanosti in umetno-
^. Sodelovali so tudi študentje Filo-
lofske fakultete iz Ljubljane s sodelav-
jtakrat še mestnega muzeja iz Celja,
jiheološka izkopavanja so tekla od le-
(1952 do 1956. V drugem delu pa v
fctih 1964 do 1967, ko jih je vodila ar-
ieologinja Vera Kolšek iz Pokrajinske-
ga muzeja Celje.
Odkritja so bila nadvse zanimiva, že
ned izkopavanji samimi pa so začeli
[azmišljati o rekonstrukciji teh spome-
liikov, predvsem grobnic. Po končanih
^copavanjih je sledilo nekajletno ka-
binetno delo z raziskavami. To delo so
ipravili dr. Josip Klemene, Vera Kol-
šek in dr. Peter Petru. Leta 1960 so bile
postavljene in rekonstruirane štiri grob-
nice, odprli so tudi arheološki park.
To je bil eden prvih arheoloških par-
kov v Sloveniji, pravi danes dr. Irena
Lazar, kustodinja - svetovalka za anti-
ko v Pokrajinskem muzeju Celje in opo-
zori, da so »po izkopavanjih« na vzhod-
nem delu naselja, končanih leta 1967,
tudi na tem delu pripraviU rekonstruk-
cijo grobnic in ob njih 300 metrov rim-
ske ceste, ohranjene na mestu odkrit-
ja. Tako danes stroka arheološki park
v Šempetru deli na dva dela: na del,
kjer stojijo štiri marmornate grobnice
in manjši spomeniki, in na drugi del
na vzhodnem delu naselja.
Ob tem visokem jubileju so se v Po-
krajinskem muzeju Celje odločili za
izdajo manjših vodnikov (zloženk) o
rimski nekropoli, potem, ko je leta
1997 izšel bolj reprezentančen vod-
nik po nekropoli izpod peresa Vere Kol-
šek. Za širši krog obiskovalcev, zlasti
za šolarje, pa so pripravili šest zlo-
ženk o posameznih spomenikih. Na-
tiskane so v slovenskem, angleškem
in nemškem jeziku.
Arheološki park v Šempetru obisku-
je zlasti šolska mladina. Mnogi so nanj
pozabili, pa jih bo k temu morda spom-
nilo praznovanje jubileja.
Okrogla 50. obletnica odkritja rim-
ske nekropole sovpada s 120-letnico
Pokrajinskega muzeja Celje, ki je stro-
kovni upravitelj nekropole in tudi s
820- letnico prve omembe Žalca. Slav-
nostna akademija je bila v nedeljo, 8.
septembra. Slavnostni govornik doc.
dr. Bojan Djurič s Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani je predstavil po-
men in vlogo Šempetra v širšem evrop-
skem prostoru. Za zaključek je bila
na sporedu še gledališka predstava Al-
kestida, Luke Kaštelana, povezana z
grško in rimsko mitologijo in nepo-
sredno tudi z eno izmed grobnic iz Šem-
petra, v režiji Mihe Alujeviča.
Še vedno pa letno park obišče okoli
12 tisoč ljudi. Bolj radovedni so tuji
kot domači turisti, pravijo v Pokrajin-
skem muzeju.
MATEJA PODJED
Foto: GK
Direktorica Pokrajinskega muzeja Darja Pirkmajer na slavnostni
akademiji.
Mozaikov jubilej
Iz slikovitih Malih Braslovč v galerijo v Celju
Med številnimi poletnimi
slikarsko-kiparskimi kolo-
lijami v Sloveniji je Mozai-
ova ena tistih, ki se je
•nietniki iz vse Slovenije
'^di udeležujejo. V organi-
^ciji zasebne galerije Mo-
^ik iz Gosposke ulice v Ce-
w je bila tudi letošnja v idi-
^fnem okolju v Malih Bra-
''ovčah. Prva skupina
••iietnikov je tam ustvarjala
'zadnjem tednu avgusta,
'fuga pa nato do 7. septem-
bra.
Letošnje kolonije se je ude-
^žilo 12 akademskih slikar-!
in kiparjev iz različnih'
''ncev Slovenije: Ljubljane,!
J^ribora, Celja, Cerknice.i
^ovenj Gradca in od drugod.
Mozaikova slikarsko-ki-
J^rska kolonija slavi letos
"letnico. Njen prvotni na-
'"^n je bil, pospremiti se-
'^iisko dogajanje v mestu z
['^Prtjem razstave umetniš-
i'*! del, nastalih v okviru li-
.'^^ne kolonije, z motivi sli-
p\/itih Malih Braslovč, oko-
1^^ ali starega mestnega je-
Zadovoljni nad organiza-
cijo kolonije v Malih Braslov-
čah se mnogi umetniki vsa-
ko leto odzovejo vabilu za so-
delovanje. Nekateri pa so se
jim tudi letos pridružili pr-
vič. »Zagotovo ne zadnjič! «
so zatrjevali udeleženci dru-
ge skupine (na fotografiji od
leve zgoraj proti desni): Vik-
tor Šest, Andrej Pavlic, Nar-
cis Kantardič, Rudi Skočir,
Naca Rojnik, organizator
Gojmir Klinar, Milena Bra-
niselj, Ismar Muezinovič in
Todorče Atanasov.
Ostali udeleženci desete
Mozaikove kolonije so bili
Vrh bo letošnja jubilej-
na Mozaikova galerija do-
segla jutri, na petek trinaj-
stega ob 18. uri, ko bodo
ob glasbeni spremljavi
prof. Matevža Goršiča od-
prli razstavo umetniških
del, nastalih na deseti Mo-
zaikovi koloniji in jih po-
nudili obiskovalcem na og-
led in v odkup.
še: Ivana Andrič-Todič, Da-
rinka Pavletič-Lorenčak, Si-
mona Kajtna, Štefan Marf-
lak.
MATEJA PODJED
Mali ženski akti
Prva razstava po poletnem predahu v Galeriji sodobne umetnosti v Celju bo danes,
12. septembra, ob 19. uri pred oči gledalcem postavila ženske akte.
To bodo Mali ženski akti, kot je kipar Slavko Krajnc naslovil razstavljene umetnine.
»Slavka Krajnca odlikuje izrazit občutek za poinoplastičnost, ki ga je umetnik nadgradil
prav v ženskih aktih,« so mu zapisali na pot organizatorji razstave. Zavod za kulturne
prireditve Celje, pod čigar streho sodi Galerija sodobne umetnosti v knežjem dvorcu.
Gledalci pa bodo pod oboki galerije do 19. oktobra, ko bodo mali ženski akti na ogled,
doživljali »pridih življenjskega erotizma, ki je in bo ostal žlahtna značilnost Krajnčevega
videnja in materializiranja posebno vizualnega sveta.« MP
Gavran pod odrom
Premiera SLG Celje: Kreontova Antigona in Ljubezni
Georga Washingtona
Dokaj zgodaj začenjajo le-
tos z umetniško sezono v
Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje, saj prvo pre-
miero, na Odru pod odrom,
napovedujejo že v ponede-
ljek, 16. septembra. S študi-
jem pa so začeli že 13. maja
v minuli sezoni. To bosta deli
Mira Gavrana, ki bosta upri-
zorjeni hkrati: Kreontova
Antigona v prevodu Stane-
ta Potiska in Ljubezni Geor-
ga Washingtona, v prevodu
Alenke Bole Vrabec, v režiji
Marjana Bevka.
Gavranovi drami druži
skupna tema - manipulacija
človeka s sočlovekom, bodisi
iz oblastniških bodisi iz za-
sebnih interesov.
Tako se Kreontova Antigo-
na oplaja iz antičnega mita, a
njeno izhodišče je povsem dru-
gačno. Oblastniški Kreont bi
se rad izognil zapletom okoli
prevzema prestola, zato se že-
li znebiti svojih potencialnih
nasprotnikov. Napisal je tra-
gedijo, ki govori o smrti vseh
ožjih članov njegove rodbine
in ki okoli Antigone že ustvarja
legendo. Z njeno smrtjo in
smrtjo ostalih bi sam obve-
ljal za tragičnega junaka, ki
je sicer tudi po lastni krivdi,
vendar v imenu skrbi za dr-
žavo, oropan vsega. Ko Kreoht
in Antigona pričneta z bral-
nimi vajami, pride nenado-
ma do razkritja...
Vlogo Kreonta bo zaigral
Mario Šelih, Antigone pa
Barbara Vidovič.
Nato se bo gledališki ve-
čer nadaljeval z drugo dra-
ma Mira Gavrana: Ljubezni
Georga Washingtona. Ta se
odvija po predsednikovi smrti
med njegovo ženo Martho in
njegovo ljubico Silvio leta
1800 v Virginiji. V igri, pol-
ni emocij, kot napovedujejo
dogodek v gledališču, si dve
ženski, tekmici, prvič pove-
sta resnico in odkrijeta pre-
teklost v popolnoma novi lu-
či. Presunljiva igra govori o
odnosih med ljudmi, ljubo-
sumju, prijateljstvu, o resnici
in o laži.
Vlogo Marthe bo zaigrala
Jagoda Tovirac, Silvie pa
Manca Ogorevc. Dramatur-
ginja je Tina Kosi, lektor Si-
mon Škerbinek, sceno je za-
snovala Ana Rahela Klop-
čič, kostume Darja Vidic.
MP
Foto: DAMJAN ŠVARC
Prizor z vaje: dramaturginja Tina Kosi, režiser Marjan Bevk in
Mario Šelih.
Št. 37-12. september 2002
24
REPORTAŽA
Savinjska regija - selekcija po znanju poziranja prav nič ne zaostaja za ljubljansko regijo, torej SHS.
»Kes bejbe med
sairinjskimi laverjitc
Kremeniti Slovenci: Selekcija Savinjske doline 8 : 8
Športni center Žalec, gledalcev ogromno, sodnik Peter
Hribernik.
Strelci - nima smisla, je preveč golov.
Kremeniti Slovenci: Jankovič, V. Ameršek, P. Ameršek,
Karničar, Čarman, Anderlič, Pahor, Puc, Pucko, Rop, Bav-
čar, Brezovar, Ivačič, selektor Fornezzi. Belo-zeleni dresi,
brez enotnih nogavic.
Selekcija Savinjske doline: Posedel (kapetan, selektor in
trener), Vidmajer, Naprudnik, Podlesnik, Kidrič, Klančnik,
Kranjc, Krivec, Kopušar, Počivavšek, Stepišnik, Stermecki,
Žnidar. Zeleno-rumeni dresi z modrimi nogavicami.
Iz uvoda lahko razberemo,
da je šlo v četrtek v Žalcu za-
res. Na zeleni površini sta se
pomerili Selekcija Savinjske
doline v brazilskih dresih (iz-
brana po nogometni tekmi
med župani in direktorji v or-
ganizaciji NT&RC na Skalni
kleti) in nasprotniki iz bele
Ljubljane.
Tekma na stadionu se je
pričela s krajšo zamudo, ker
so menda žalski »laverji«
ukradli še štiri dni aktualno
mišico Rebeko Dremelj z nje-
no ekipo - takšen je bil ko-
mentar humorista Toneta
Fornezzija-Tofa v zvezi z za
mudo mišice. Ko se je Rebe-
ka le pojavila, ni vedela, da
bo brcnila prvo žogo - na igriš-
ču se je pojavila neprimerno
obuta, kar je tudi sama ugo-
tovila.
Tekma v Žalcu je bila pred-
volilno, predvsem pa huma-
nitarno obarvana. Končno tu-
di ekipa Kremenitih nosi pod-
naslov Slovenska humanitar-
na selekcija (SHS). »Žalski
organizatorji so se silno po-
trudili, saj tokrat prvič zbra-
ni denar izročamo že pred tek-
mo,« je napovedal Tof. Del
denarja, milijon tolarjev, so
namenili regijski varni hiši,
prav tolikšno vsoto pa so da-
rovali za pogorelo šolo v Pod-
zemlju. Po napovedi ravna-
telja podzemeljske šole Slav-
ka Dragovana naj bi novo
šolo dogradili prihodnje le-
to. Srečanje pa ni minilo brez
predvolilnega predznaka:
predsedniški kandidat Jure
Cekuta je namreč eno od svo-
jih stvaritev daroval šoli v
Podzemlju in napovedal še
dobrodelno dražbo, ki naj bi
jo slovenski slikarji in kiparji
pripravili konec leta. Ceku-
ta je po novem Jure-Jurček,
saj mu menda tako piše v
rojstnem listu, njegova pred-
hodnica v prestolnici pa je
grafika Nove poti, ki jo je
celjski slikar podaril ekipi
Kremenitih.
Goli, znoj in
solze
In potem se je začelo za-
res. Trikrat po 20 minut na
igrišču velikosti 60 krat 40
metrov niti za Kremenite ni-
ti za »naše« ni bilo mačji ka-
šelj. Že v prvi minuti se je
moral minister za finance To-
ne Rop pošteno spotakniti.
da savinjski selekciji ni za-
bil gola. Vendar se naši niso
dali, čeprav so bili, če smo
pošteni, gostujoči igralci
boljši. Nič čudnega, del SHS
je bil namreč tudi na svetov-
nem prvenstvu v Koreji - si-
cer kot gledalci, pa vendar-
le. Na igrišču je nedvomno
blestel poslanec Ciril Pucko,
ki je savinjski selekciji pov-
zročil največ sivih las in za-
bil največ golov. S spodnjo
desnico, v nasprotju s časi,
ko je »raztural« z zgornjo, se
ni dal ugnati niti nekdanji ro-
kometaš, sedanji direktor
Prul Iztok Puc. Zelo priza-
deven in opazen na igrišču
je bil predsednik uprave Mer-
catorja Zoran Jankovič, ki
se sicer v prostem času več
ukvarja z rokometom. Nek-
danji nogometni zvezdnik Vi-
li Ameršek je dokazal, da se
tovrstno znanje nikoli ne po-
zabi. Njegovo znanje je ime-
nitno dopolnjeval brat Peter.
Ekstremni smučar Davo
Karničar in olimpionik, smu-
čarski tekač Ivo Čarman, sta
bila največ v vlogi rezerv, po-
slanec Tone Anderlič je naj-
višje vodstvo domačih znižal
s kazenskim strelom, Gabriel
Brezovar, direktor GIP Betona
iz Zagorja, pa je nastopil v vlo-
gi nadomestnega vratarja. Za-
gorsko podjetje je solastnik
Monta in M Cluba - podatek
za tiste, ki ne vedo, kaj je de-
lal Marjan Gaberšek v Žal-
cu. Pevec Slavko Ivančič je
z igrišča stopil le toliko, da je
v drugem odmoru zapel po-
pularno in zmagovito Črto,
predsednik državnega zbora
Borut Pahor pa se po napor-
ni, medijsko razvpiti triatlon-
ski preizkušnji, v Žalcu niti
preznojil ni.
Enega najlepših golov na
tekmi je zabil Stanko Ste-
pišnik, direktor Ema Orod-
jarne, ki je imenitno »lobal«
predsednika uprave Istra-
benza Igorja Bavčarja. Kdor
pozna Bavčarjeve dimenzi-
je ve, da je moral biti lob
imeniten. Na tekmi se je iz-
kazal šoštanjski župan Mi-
lan Kopušar, ki je sicer za-
mudil, odigral in odšel. Pri-
zadeven je bil tudi žalski žu-
pan Lojze Posedel, ki pa mu
je po imenitno izvedeni fin-
ti in doseženem golu malce
padla koncentracija. Za Lju-
ba Žnidarja, polzelskega žu-
pana, so po tekmi na Skalni
kleti svetniki menda zahte-
vali občinsko nagrado. Kot
dober žogobrc se je izkazal
tudi slatinski župan Bran-
ko Kidrič, ne glede na ko-
šarkarsko preteklost pri Li-
beli. Med strelce sta se vpi-
sala še Izidor Krivec, direk-
tor Celjskih mesnin, ki no-
gometno znanje dokazuje tu-
di pri igranju golfa, ter Voj-
ko Stermecki, predsednik
uprave CM Celje. Za regij-
sko povezovanje je skrbel di-
rektor RRA Boris Klančnik,
žalske učence je navduševa-
la prizadevnost njihovega rav-
natelja Adija Vidmajerja
mladi nogometaši pa so kri-
tično opazovali znanje svoj
jega trenerja Luke Naprud-
nika. Savinjske barve je za-
stopal tudi Zdravko Poči-
vavšek iz Term Olimia, da
pa savinjski nogometaši ni-
so poraženi, je poskrbel Bo-
ris Kranjc, direktor Kolo-
nial in nekdanji golman
Šmartnega.
Po izenačujočem golu
ca v zadnjih sekundah je Td
vzel robček in si obrisal sol'
ze sreče, Pahor je okrcal or-
ganizatorje, da je bilo vs^
podkupljeno, vendar so inef;
da na to navajeni, Jankovi*^
pa je napovedal, da bodo slo;
venski rokometaši evropsl^'
prvaki. Tekmo si je ogleda'
šef Publikuma Darko Klafi"^
in vodstvo žalskega nogoni«^'
nega kluba. O prestopih bO'
mo pravočasno poročali-
URŠKA SELIŠNI^
Foto: GREGOR KATI*^
Na dobrodelni tekmi med Selekcijo
Savinjske doline in Kremenitimi Slo
venci smo navijali za naše - Pahor je
okrcal Savinjčane, Tof točil solze,
Jankovič pa napovedal zlato
Savinjska selekcija opazuje kes bejbo Rebeko. Keš bejba je namreč naslov pesmi, ki jo je izvajala bosa mišica.
igralce so na igrišče za roke pripeljali mladi žalski nogometaši.
Posedel in Pucko. Akcija.
...in ne-akcija. Klančnik in Krivec.
Št. 37-12. september 2002
REPORTAŽA
25
.Od zelenca
do lovca,
[vmes pa še
p »rabšicufc
»Lovci imajo zelene klobuke, da so z njimi
pokriti,« je eden od zavitih odgovorov na
vprašanja, ki jih pred lovskim krstom ne
pozna noben zelenec
Lovski krst je bojda ostalina
srednjeveškega obreda poviteže-
nja in čeprav staro šego lovci iz
različnih koncev naše dežele
opravijo na različne načine, drži
kot pribito, da si noben zelenec
ne zasluži biti enakopraven član
zelene bratovščine, dokler ga to-
variši ne krstijo. V nedeljo popold-
ne so na dvorišču Kartuzije v Jur-
kloštru domači lovci v okviru 17.
prikaza starih ljudskih šeg in de-
lovnih opravil občine Laško pri-
kazali svojega. In zelenec Drago
se je pod vodstvom mentorice Ma-
rice, edine članice Lovske druži-
ne Jurklošter, tako dobro izka-
zal, da so ga lovci v svoje vrste
sprejeli kot sebi enakega.
: Ne obiskovalcem in najbrž tudi ne
sodnemu senatu, ki je po lovsko pri-
^lagojenih pravilih v maniri obtožbe
1n zagovora presojal, ali je Drago dch
volj zrel za sprejem v zeleno bratovš-
čino, na koncu ni bilo čisto jasno,
kako je končal nesrečni srnjak. Je
bistro Dragovo oko res tako dobro
namerilo puško, da ga je krogla za-
dela naravnost v srce? Ali pa so, kot
je Draga zagovarjala mentorica Ma-
rica, nesrečneža ljubezenske tegobe
pripeljale naravnost pred puško? »Sr-
njaka ni narobe uplenil, veste, ta sr-
njak je napravil samomor! Obupan
nad izgubo najljubše srnice, ki mu
jo je speljal mlajši rogatež, je želel
častno končati svoje življenje. Ko je
zagledal Draga, mu je zabokal izza
grmovja. Od strahu se je revežu puš-
ka kar sama sprožila in ko je srnjak
zaslišal strel, se je pognal naprej in
se nastavil krogli. Zadela ga je na-
ravnost v srce. Da, priča sem, da je
naredil samomor!« je tako preprič-
ljivo zagovarjala svojega varovanca,
lovskega pripravnika, da je sodni se-
Birič s palico, sodnik s Štefanom vina v rokah, zelenec Drago pa bo vsak hip sprejet v zeleno bratovščino.
nat zelencu odobril zaslišanje, bolje
rečeno lovski izpit.
Če bi bili odgovori na vrsto zavi-
tih vprašanj, ki jih poznajo samo
spraševalci, merilo za sprejem v ze-
leno bratovščino, bi slednja že dol-
go ne imela več članstva. Pa niso!
So le razlog več, da si lovci lahko
privoščijo zelenca in se mu še zad-
njič nasmejijo zaradi njegove neved-
nosti, preden ga sprejmejo medse...
Potem so si namreč enaki.
Vsaka palica ima
dva iconca
Za sam lovski krst s palico je sodni
senat potreboval biriča. Ko je do-
bil dovoljenje, je slednji še zelen-
Celjski rogisti Savinjsko Kozjanske zveze lovskih družin Celje so naznanili nedeljski
prikaz lovskih šeg in navad v Jurkloštru.
ca Draga grobo obrnil preko klopi
ter mu po zadnji plati naložil tri
krepke. No prvič in drugič je bil še
kar nežen, tretjič pa je, po Drago-
vem javku sodeč, močno zamah-
nil.
Sodnik, ki je sprejemal Draga v
lovske vrste, ga je prvič krstil »v
imenu boginje Diane za lovsko čast
in poštenje, drugič v imenu zelene
bratovščine za puške pravilno no-
šenje in tretjič v imenu zbrane druž-
be za lovske družine složno življe-
nje«. Vsakič pa še malce poškropil
z vinom po glavi, da bi krst bolj
držal. Žlahtna kapljica, so poudar-
jali lovci v Jurkloštru, je namreč
tisto, čemur se pravi, krščeni lo-
vec nikoli ne odreče. In da ne po-
zabi na krstno zaobljubo, novope-
čenemu lovcu čisto ob koncu krsta
podarijo še palico. »Kot opomin na
krst. Kajti vsaka palica ima dva kon-
ca in v primeru kršitve zaobljube
se bo zagotovo en konec obrnil proti
nepridipravu.« PaUca pa je lovcu
tudi v spomin, saj so na njej podpi-
si vseh na krstu prisotnih lovcev.
»Rabšiciff in
žandarji
Krivolov sega še v čase, ko je bil
lov na divjad privilegij plemstva,
ohranil pa se je vse do danes. »Rab-
šici« pravijo takšnim lovcem v Jur-
kloštru, drugod na Celjskem pa ima
popačenka še dodatno črko u, ki
nazorno kaže, da »raubajo«, pleni-
jo divjad po domačih gozdovih.
In če so bili »rabšici« v časih, ko
je bil lov dovoljen le plemstvu, ka-
sneje pa bogatim veleposestnikom
in industrijalcem, še nekako spre-
jemljivi, se jih zdaj pravi lovci sra-
mujejo, saj mečejo slabo luč na nji-
hovo poslanstvo. Slednje ni le lov.
»Ti, Janezek pa le tiho bodi. Naj ata govo-
rijo, ko pridejo žandarji... Bo še najbolj-
še,« je sinka opozarjala »rabšičeva« žena
in skrbno nihala zibelko, v kateri je bil ob
dojenčku skrit še uplenjeni zajec.
pač pa v veliki meri tudi gojitev ter
varstvo divjadi in naravnega oko-
lja. Lovska družina Jurklošter s 44
člani in eno članico danes gospo-
dari z 3.800 hektari lovne površi-
ne. Pred tremi leti so praznovali
50-letnico obstoja, prav v prva leta
delovanja lovske družine pa je v ne-
deljo segel prikaz neuspešnega pre-
gona krivolovcev, ki so ga uprizo-
rili kulturniki iz bližnjega Trobne-
ga Dola. In z njim nasmejali obi-
skovalce, ki jih z dvorišča Kartuzi-
je v Jurkloštru ni pregnala niti de-
ževna ploha.
IVANA STAMEJČIČ
»Pustite nam ata, kako pa bomo preživeli brez njega,« je žandarje nagovarjala obupana žena. Družinskega očeta pa je rešil Janezek, ki je
-potem, ko si je prislužil obljubljenega jurja - po resnici povedal, da tisto, kar imata ata v hlačah in mati pod krilom skritega (dela razstavljene
puške) skupaj da ono, kar leži v zibki (uplenjeni zajec).
"Ne pozabi, Drago, vsaka palica ima dva konca. Če boš kršil zaobljubo, te bo en konec udaril nazaj,« je sodnik opomnil novopečenega lovca.
Št. 37-12. september 2002
26
KRONIKA
Za Prevca predlagana
pogojna kazen
Na okrožnem sodišču v Ljubljani bo danes opoldne znana razsodba v procesu »Volksbank-Ljudska banka« -
Tožilka zahteva visoke pogojne kazni, zagovorniki pa predlagajo oprostitev
v ponedeljek popoldne se
je na okrožnem sodišču v
Ljubljani zaključila glavna
obravnava zoper celjskega
podjetnika Roberta Prevca
ter nekdanji uslužbenki
Volksbank-Ljudske banke
Nikolajo Udrih in Mojco
Grabrijan.
Okrožna državna tožilka
Tatjana Devčič Svetek jim
očita, da sta Nikolaja Udrih,
v tistem času direktorica po-
slovnega področja plačilne-
ga prometa pri VLB in Moj-
ca Grabrijan, vodja oddelka
plačilnega prometa, od začet-
ka leta 2000 do junija 2001
zlorabljali svoj položaj, ker
sta nadaljevali z avansiranjem
podjetja Maxi Group, čeprav
prokurist te družbe Robert
Preveč terjatev ni več porav-
naval.
Tako se je dolg Maxi Group
večal, nakazila pa naj bi us-
lužbenki nadomestiU s pre-
nakazovanjem novih deviz-
nih prilivov drugih komiten-
tov, zaradi česar naj bi VLB
nastala škoda 2 milijardi 261
milijonov 195.658,21 tolar-
jev. Tožilka nekdanjima us-
lužbenkama banke očita na-
daljevano kaznivo dejanje zlo-
rabe položaja ali pravic, z na-
menom, da bi pridobili pre-
moženjsko korist za druge-
ga, celjskemu podjetniku Ro-
bertu Prevcu pa, da ju je k
temu kaznivemu dejanju na-
peljeval.
Uslužbenki
izpolnjevali
navodila?
Zaradi vsega navedenega
naj bi VLB utrpela hudo ma-
terialno izgubo, saj sta usluž-
benki na račun Prevčevega
podjetja nakazovali avanse na
podlagi t. i. »Kochovega do-
kumenta« (mag. Michael
Koch je bil do leta 1998 član
uprave VLB in je podpisal do-
kument, ki je dovoljeval
avansiranje še naprej, čeprav
terjatev ni poravnaval potem,
ko se se končali posH, ki jih
je podjetje v Bosni in Herce-
govini opravljalo za Pivovar-
no Laško.
Obravnavo, ki se je priče-
la letos spomladi, je v pone-
deljek sklenilo poročilo in
pričanje stalne sodne izve-
denke za finance dr. Alenke
Žnidarščič Krajnc, ki je v
marsičem spremenilo pogled
na celotno dogajanje. Sodna
izvedenka je natančno pre-
gledala vso dokumentacijo o
poslovanju Ljudske banke ter
odnosu do podjetja Maxi
Group, pa tudi vsa revizijska
poročila, iz katerih je razvid-
no, da so za nepravilno po-
slovanje v VLB vedeU tako
člani uprave kot nadzornega
sveta banke v Ljubljani in na
Dunaju, kot tudi notranji in
zunanji revizorji ter celo
predstavniki Banke Sloveni-
je, ki je kot za to pooblašče-
na ustanova redno dobivala
poročila o poslovanju Ljud-
ske banke. »Kljub temu ni nih-
če ničesar ukrenil, čeprav so
za to bolj ali manj odgovor-
ni tako v vodstvu banke kot
tudi v Banki Slovenije, kjer
bi VLB morali opozoriti na
nepravilno poslovanje takoj,
ko so dobili revizorska po-
ročila,« je poročilo sklenila
stalna sodna izvedenka in do-
dala, da so trditve o tem, da
v vodstvu in upravi banke VLB
niso vedeh za avansiranje,
neresnične. Vsi dokumenti o
poslovanju namreč pričajo,
da so bili odgovorni in vo-
dilni delavci o tem obvešče-
ni najmanj od leta 1998.
Izvedenka je ponovno iz-
postavila tudi t. i. »Kochov
dokument«, na podlagi kate-
rega sta obtoženi uslužben-
ki na račun podjetja MG iz-
plačevaU avanse in potrdila,
da je bila uprava, ki je avan-
siranje dovoljevala in zanj ve-
dela, s tem dokumentom za-
gotovo seznanjena - čeprav
so predstavniki uprave VLB
med pričanjem na sodišču tr-
dili drugače. »Da je uprava ve-
dela za Kochov dokument,
potrjuje dejstvo, da je vse do
26. marca letos dopustila avan-
siranje drugih komitentov in
to kljub temu, da je zadeva z
Maxi Group prišla na dan že
lani jeseni. 10. septembra la-
ni pa je uprava banke celo po-
trdila veljavnost Kochovega
dokumenta z omejitvijo viši-
ne sredstev za avansiranje.
Člani uprave pa so vedeli tu-
di, da je v določenih dneh iz-
postavljenost v primeru Ma-
xi Group večja, kot jo dovo-
ljujejo Banka Slovenije in in-
terna pravila večinskega last-
nika,« je povedala dr. Žnidar-
šičeva in dodala, da je avan-
siranje nedovoljen bančni po-
sel, ki ga je banka izvajala (in
tudi nadaljevala) z očitnim na-
menom pridobivanja finanč-
ne koristi.
Grešni kozli
Na podlagi vsega poveda-
nega je okrožna državna to-
žilka Tatjana Devčič Svetek
za vse tri obtožene v pone-
deljek zahtevala visoke po-
gojne kazni s posebnim po-
gojem, da denar, za katere-
ga naj bi oškodovali VLB,
vrnejo. Vsi trije zagovorni-
ki obtoženih - odvetnika
Dušan Korošec in Aleksan-
der Čeferin ter odvetniški
kandidat Igor Klun pa so v
sklepnem govoru izpostavili
dejstvo, da so za jiepravil-
no poslovanje banke vede-
li prav vsi odgovorni, vključ-
no z nekaterimi državnimi
organi, in da je nedopust-
no, da nihče ni ničesar ukre-
nil, krivdo za izgubljene
milijarde pa skušajo sedaj
naprtiti dvema uslužbenka-
ma in Robertu Prevcu. »Pre-
več ni bil dolžan vedeti za
interna pravila Ljudske ban-
ke in niti, od kod uslužben-
cem banke denar, ki so ga
nakazovali na njegov ra-
čun,« je v sklepnem govoru
povedal njegov zagovornik
Dušan Korošec.
V sklepnih govorih so vsi
trije zagovorniki za Roberta
Prevca ter Nikolajo Udrih in
Mojco Grabrijan v ponedeljek
zahtevali oprostilne sodbe. Ali
bo njihove argumente upošte-
val tudi tričlanski sodni senat
okrožnega sodišča v Ljublja-
ni, pa bo znano danes opold-
ne, ko bo sodnica Aljana Rav-
nik razglasila sodbo.
ALMA M. SEDLAR
Robert Preveč in Mojca Grabrijan. Foto: Fotodokumentacija Delo
KOMENTIRAMO
Bančniki v čudežni deželi
Sodni proces proti Nikola-
ji Udrih, Mojci Grabrijan in
Robertu Prevcu je bil zelo za-
pleten. Iz dokumentacije je
bilo, tudi zaradi dvojnega
knjigovodstva, nemogoče po-
vsem natančno ugotoviti, kaj
se je v primeru avansiranja
Maxi Group dejansko doga-
jalo in kakšna je realna vi-
šina za banko izgubljenih
sredstev. Prav absurdno so se
razlikovala tudi pričevanja
zaposlenih (predvsem vodil-
nih) v VLB...
Kot je v sklepnem govoru
povedal Aleksander Čeferin,
zagovornik Mojce Grabrijan,
je v primeru VLB marsikdo
drug prekoračil svoja poobla-
stila veliko bolj kot obe obto-
ženi. Robertu Prevcu pa je to-
žilstvo tako ah tako očitalo sa-
mo, da je uslužbenki k deja-
nju napeljeval - čeprav še ved-
no ni jasno, na kakšen na-
čin naj bi to storil, predvsem
pa ni tožilstvo niti z besedico
omenilo, kakšen naklep naj
bi obtoženi vodil pri izvedbi
nadaljevanega kaznivega de-
janja. .. Na njunih računih ni
kakšnih skrivnostnih naka-
zil, kot sta izpovedali, pa sta
z izpolnjevanjem ukazov
vodstva banke preprosto na-
daljevali tudi potem, ko za
avansiranje podjetja MG ni
bilo več kritja, ker sta se bali,
da bi izgubili službo. »Ali po-
vedati, kaj se dogaja in tve-
gati izgubo službe ali pa ča-
kati na čudež oziroma na to,
da bo Preveč denar mogoče
vendarle vrnil,« je dilema, s
katero se je Nikolaja Udrih uk-
varjala dneve in noči...
Sodba v procesu VLB bo zna-
na danes opoldne, zahteva
tožilstva po pogojnih kaznih
za vse obtožene pa je prav-
zaprav zelo razumljiva. Us-
lužbenki sta zgolj izpolnje-
vali dokaze, Robert Preveč pa
bo na prostosti ostal iz po-
vsem praktičnega razloga.
»Če bo v zaporu,«je v obraz-
ložitvi povedala okrožna dr-
žavna tožilka, »banki ne bo
mogel vrniti dolga.«
Vseeno je pravo ozadje za
predlog o relativno »milih«
kaznih povsem drugje. V »a-
fero VLB« je, kot je sedaj nes-
porno dokazano, vpletenih
zelo veliko ljudi in institu-
cij. Ljudi, ki zasedajo veliko
višje položaje od dveh direk-
toric nekih bančnih oddelkov
ter celo položaje v državnih
organih. V tem primeru so
vsi po vrsti svoje delo zane-
marili, in če bo sodišče obso-
dilo sedanje obtožence, se bo
na klopi za obtožence moral
znajti še marsikdo drug. Ob
čemer bi se prav lahko raz-
krilo še marsikaj drugega...
Preveč je, nenazadnje, sa-
mo izkoristil dobro pribžnost.
Če priložnosti ne bi bilo, te-
ga ne bi mogel storiti... Kak-
šno finančno korist je od pro-
vizij in obresti avansiranja
Maxi Group d. o. o. imela
Ljudska banka, žal ni zna-
no. Če bi bilo, bi bilo bolj ra-
zumljivo dejstvo, da se na po-
ročila o nepravilnem poslo-
vanju tako dolgo ni odzval
nihče.
Ne le obtoženi uslužbenki
in Robert Preveč - v času, ko
se je pred očmi toliko odgo-
vornih dogajala največja banč-
na goljufija v Sloveniji, so na
čudež očitno čakali vsi. In ta
se bo, vsaj glede na to, da za
izgubljeni 2 milijardi in 261
milijonov tolarjev na koncu
najverjetneje ne bo kazensko
odgovarjal prav nihče, navse-
zadnje tudi res zgodil.
ALMA M. SEDLAR
Obsojen na
psihiatrično
zdravljenje
Na okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek sodili
44-letnemu Miranu Brileju, olbtoženemu, da je po pre-
piru 9. marca letos v zavetišču za brezdomce v Celju z
nožem do smrti zabodel 38-letnega Igorja Špegla.
Brilej in Špegel naj bi se sprla že večer pred usodnim
dogodkom, saj naj bi Igor Špegel Miranu Brileju očital, da
ga je zaposlenim v zavetišču prijavil zaradi posesti mari-
huane. Ponovno sta se sprla zjutraj, ko se je Brilej vrnil v
zavetišče. Vzel je kuhinjski nož in Špegla najprej porezal
po obrazu, potem pa ga zabodel še v desno stran telesa,
zaradi česar je Igor Špegel izkrvavel.
Sojenje je bilo zaprto za javnost, obtoženi Brilej, ki je
bil od časa tragičnega dogodka v priporu, je v spremstvu
varnostnikov sicer prišel na sodišče, vendar zaradi slabe-
ga zdravstvenega stanja na obravnavi ni sodeloval. Veliki
senat okrožnega sodišča v Celju, ki mu je predsedoval sodnik
Milko Škoberne, je obtoženega Brileja spoznal za krive-
ga. Ker je Brilej, po poklicu inženir gradbeništva, dejanje
izvedel v stanju neprištevnosti, ga je sodnik Milko Škober-
ne obsodil na največ 10 let obveznega psihiatričnega zdrav-
ljenja ter na varstvo v zdravstvenem zavodu. To pomeni,
da bo Miran Brilej naslednje desetletje preživel v psihia-
trični bolnišnici. Če bi bil v času, ko je storil kaznivo deja-
nje, prišteven, pa bi mu grozila zaporna kazen od petih do
.ite^^iek:.« ^^^^^^^^^^^^^ .________:   AMS.
št. 37-12. september 2002
NOVI TEDNIK
KRONIKA
27
Bo policist obsojen?
Preiskava v zadevi Berisha je končana - Je policist izstrelil naboje upravičeno ali mu grozi sojenje?
Te dni znova odmeva do-
godek izpred treh let. 23.
aprila leta 1999 sta celjska
policista pri obhodu pri (ta-
kratnem) hotelu Celeia opa-
zila Naserja Berisho, za ka-
terim je bila ravno takrat
razpisana tiralica. Ko ju je
Berisha opazil, je začel be-
žati in kljub opozorilu, da
naj se ustavi, je z begom na-
daljeval do Cinkarniške po-
ti. Tam se je nenadoma us-
tavil, obrnil proti policistu,
ki je bil za njim, iztegnil ro-
ko, v kateri je, kot so ka-
sneje ugotovili, držal mo-
bilni telefon in mu zagro-
zil, da ga bo ustrelil. Poli-
cist je takrat proti njemu iz-
strelil več nabojev. Berisha
je umrl kmalu po prevozu
v bolnišnico.
Sklepati je, da je Naser s
tem, ko se je obrnil proti po-
licistu, iztegnil roko in gro-
zil, da ga bo ustrelil, hotel
policista prestrašiti, saj v te-
mi ni bilo mogoče prepoz-
nati, kaj ima v roki, so pred
tremi leti pojasnjevali na celj-
ski policiji. Dušan Mohorko,
takratni svetovalec vlade in
pooblaščenec za vodenje Po-
licijske uprave Celje je de-
jal, da Berisha pri tem: »...ni
upošteval, da se je policist za-
radi njegovega obnašanja po-
čutil neposredno ogrožene-
ga, v skladu z 52. členom za-
Naserja Berisho so policijski
streli pokosili 23. aprila 1999.
kona o policiji pa je imel vso
pravico uporabiti strelno
orožje,« in da je: »...policist
iz občutka življenjske ogro-
ženosti hipno reagiral v po-
sebnem psihičnem stanju in
v desetinkah sekunde.«
Že takrat se s takšno razla-
go nikakor niso sprijaznili šte-
vilni Naserjevi svojci, ki so
trdili, da je bil Naser v času
iskanja zaradi tirahce doma.
Spraševali naj bi tudi, zakaj
ga policija ni prišla aretirat
takrat. Mohorko pa je dejal,
da so bili večkratni poskusi,
da bi osumljenca na osnovi
tiralice prijeli, neuspešni.
Berisha naj bi imel večkrat
opravka s policisti. Osumljen
naj bi bil kaznivih dejanj na-
silniškega obnašanja, ogro-
žanja varnosti in povzročitve
lahkih telesnih poškodb. Po-
vezovali pa naj bi ga tudi s
preprodajo mamil, vendar so
slednje Berishevi svojci os-
tro zanikali.
Naserja so zadele tri kro-
gle. Ena v sprednjo stran le-,
vega stegna, druga v levo stran
ledvenega dela, tretja pa v de-
sni del zadnjice. Sicer pa so
na tleh našli devet tulcev na-
bojev iz policistove pištole.
Odločitev je
padla
Policist, ki je sprožil orož-
je, je bil po usodnem april-
skem dnevu kar nekaj časa v
bolniškem staležu in vsesko-
zi pod varovanjem, saj so nje-
mu in številnim policistom
neznanci grozili. Še vedno je
zaposlen na celjski policijski
upravi in še vedno mu nudijo
ustrezno zaščito. Policijska
preiskava o tem, ali je tisto
noč ravnal upravičeno ali ne,
je končana. Po njihovem mne-
nju je policist ravnal pravil-
no in v skladu z zakonom.
Včeraj so okrožni državni
tožilci skhcali poseben kole-
gij, saj gre za občutljivo za-
devo, kjer so se odločili o na-
daljnji potezi v primeru mla-
dega policista. »Tožilka, ki je
zadevo obravnavala, nam bo
poročala o primeru, nato pa
se bomo skupaj odločiU,« nam
je v torek povedal predsed-
nik Okrožnega državnega to-
žilstva v Celju Ivan Žaberl.
Možnosti so tri. Zoper poli-
cista lahko podajo obtožni-
co. V tem primeru lahko gre
tudi za utemeljen sum pov-
zročitve smrti iz malomarno-
sti. Lahko odstopijo od kazen-
skega pregona, če gre za po-
manjkanje dokazov za kazni-
vo dejanje. Tretja opcija pa
je vrnitev zadeve preiskoval-
nemu sodniku z zahtevo po
dopolnitvi. »Nemogoče je
predvidevati, kako se bomo
odločili,« je še dodal Žaberl.
Kako so se tožilci odločili, žal
zaradi zaključka redakcije ni-
smo mogli zapisati, več o tem
pa bomo poročali v prihod-
nji številki časopisa.
SIMONA ŠOLINIČ
Zadnje slovo od Naserja na velenjskem pokopališču. Foto: SHERPA
Kdaj streljati?
52. člen Zakona o policiji jasno predpisuje kdaj in v
kakšnem položaju lahko policist pritisne sprožilec: »...po-
licist sme uporabiti strelno orožje samo, če ne more dru-
gače zavarovati življenja ljudi in preprečiti bega osebi,
ki je zalotena pri kaznivem dejanju, za katero je po zako-
nu mogoče izreči kazen zapora 8 let ali več......če ne
more preprečiti bega osebi, ki ji je odvzeta prostost ah
osebi, za katero je izdan nalog za odvzem prostosti, ker
je storila prej omenjeno kaznivo dejanje, če je v nalogu
za prijetje, privedbo oziroma spremljanje osebe izrecno
določeno, da sme policist uporabiti strelno orožje, če bi
taka oseba poskušala pobegniti......če ne more odvrniti
napada na varovano osebo ali varovani objekt......če ne
more odvrniti od sebe neposrednega protipravnega na-
pada, s katerim je ogroženo njegovo življenje. Policist
mora pred uporabo orožje, če okoliščine to dopuščajo,
opozoriti: »Stoj, policija, streljal bom!« in sprožiti opo-
zorilni strel.
Na območju Policijske uprave Celje lani proti osebam
niso uporabili strelnega orožja, so pa izstrelili dva opo-
zorilna strela. Gledano splošno, pa lani uporaba prisil-
nili sredstev in napadi na policiste številčno niso bistve-
no odstopali od leta prej, število uporabljenih prisilnih
sredstev se je povečalo za 5 odstotkov, število napadov
na policiste pa se je zmanjšalo za 8,5 odstotka.
SIMONA ŠOLINIČ
PROMETNE NESREČE
Vlak ga je povozil
v bližini železniške postaje Lava v Celju je v sredo, 4.
septembra, vlak povozil 25-letnega M. T. iz Celja. Omenje-
ni je želel prečkati železnico izven prehoda za pešce, ob
sebi pa je potiskal kolo. Zaradi hudih telesnih poškodb so
omenjenega odpeljali v celjsko bolnišnico.
Ranjen motorist
S hudimi telesnimi poškodbami motorista se je končala
prometna nesreča, ki se je zgodila na križišču lokalnih cest
Ložnica pri Žalcu-Gotovlje-Žalec v sredo, 4. septembra.
30-letni voznik osebnega avtomobila, B. N. je v križišču
Zavijal levo proti Žalcu v trenutku, ko je iz nasprotne smeri
pripeljal 33-letni R. V, voznik kolesa z motorjem.
CVETKE
• Celjski policisti imajo na
sejmu tudi svojo pisarno. Vse
potencialne dolgoprstneže,
ki bodo te dni »operirali« na
MOS-u, naprošajo, naj se
predhodno javijo v njihovih
prostorih v hali B zaradi evi-
dence.
• Pretekli teden je nadvse
pogumni in drzni osebek vlo-
mil v mrliško vežico na enem
izmed pokopališč na Celj-
skem. Odnesel je ozvočenje
in kosilnico. Da se mu ne bi
ob tem od strahu in groze tre-
sle hlače, bi se lahko timsko
povezal s tistim nepridipra-
vom, ki nekaj dni prej iz skla-
dišča v Velenju odnesel 87 raz-
ličnih luči. Bi mu lahko mal-
ce osvetilil prizorišče.
• Te dni so vlomili tudi v ne-
ko zidanico in odnesli 110-
litrsko aluminijasto cisterno.
Sumimo, da gre za tiste, ki
so si teden prej v neki zida-
nici odtočili 100 litrov vina...
• Kar nekaj časa si je vzel
tisti, ki je v Vitanju dodobra
oskubil osebni avtomobil. Iz
njega je odnesel avtoradio,
ker pa se mu je to zdel pre-
majhen plen se je odločil od-
nesti še vse sedeže in obe zrač-
ni vreči. Voznik zdaj vozi in
sedi na pručki.
Preteple SO jo
Zadnji delovni dan minulega tedna so brezobzirne nez-
nanke v Vodnikovi ulici v Celju obstopile petnajstletnico in
od nje zahtevale mobilni telefon in prstane. Ker se jim je
uprla, so jo preteple in odšle. Policisti za predrznimi in
nasilnimi neznankami še poizvedujejo. Menda so jim že na
sledi.
Umrla mlada voznica
Nekaj minut pred sedmo uro je v petek v Mali Pirešici na
cesti Arja vas-Velenje življenje izgubila 26-letna voznica
osebnega avtomobila. 26-letna N. V. je med vožnjo iz smeri
Velenja dohitela kolono vozil in zapeljala na nasprotno smerno
vozišče. Ravno takrat pa je po njem pripeljal 31-letni voz-
nik tovornega avtomobila A. Š. V silovitem čelnem trčenju
je voznica utrpela tako hude poškodbe, da je na kraju nesre-
če umrla. To je že 32 smrtna žrtev letos, v enakem obdobju
lani je na celjskih cestah umrlo 33 ljudi.
Pešec čez cestišče
Na križišču Foitove ceste in Ceste talcev v Velenju se je v
petek, 6. septembra, huje ranil 47-letni pešec M. C, ki je
prečkal Foitovo cesto pri rdeči luči. Iz smeri Šoštanja je
takrat pripeljal 46-letni S. H. in z osebnim avtomobilom
trčil v pešca.
Gneča bo!
Dvaindvajset policistov in
kriminalistov ima polne roke dela v
času sejma
V teh dneh se zaradi med-
narodnega obrtnega sejma
utegne število vozil v Celju
povečati za 50 odstotkov,
kar z drugimi besedami po-
meni okrog 50 avtobusov in
6000 osebnih vozil več, kot
je vsakodnevno povprečje.
»Največ vozil bo te dni vse-
kakor na mariborski cesti, pa
tudi po Magistrali zahod in
Čopovi ulici,« pravi načelnik
urada uniformirane policije
Policijske uprave Celje Bo-
jan Vrečic. »Prometne koni-
ce je moč pričakovati pred-
vsem na Mariborski in Deč-
kovi cesti med deveto in enaj-
sto uro, med trinajsto in šest-
najsto ter med osemnajsto in
dvajseto uro,« še dodaja. Za
pobiranje parkirnine in re-
darsko službo so zadolženi
pri Združenju šoferjev in av-
tomehanikov, na sejmu pa je
prisotno tudi 22 policistov in
kriminalistov. Tako kot v pre-
teklih letih ima tudi letos celj-
ska policijska postaja svojo
pisarno oziroma dežurno
službo v hali B. So pa zaradi
sejma spremenili tudi pro-
metni režim v okolici Golov-
ca. Opekarniška in Stara Deč-
kova cesta sta enosmerni in
sicer Opekarniška cesta od
Dečkove ceste proti Hudinji
in Stara Dečkova od Vrunče-
ve proti Mariborski cesti.
S. Šol
Prvi šolski teden
minil varno
Prvi šolski teden je na Celjskem minil varno. Zgodili sta
se dve prometni nesreči, v katerih sta bila udeležena dva
otroka, vendar ne na poti v šolo ali iz nje. Eden izmed
njiju se je lažje ranil. So pa celjski policisti pretekli teden
ustavili skoraj tri tisoč voznikov, izrekli 55 opozoril, iz-
dali 804 plačilnih nalogov, 143 voznikov pa poslali k sod-
niku za prekrške. S preventivnimi aktivnosti so policisti
sodelovali na več kot sto šolah in skoraj tolikokrat tudi
predavali mlajšim in starejšim učencem o varnejši poti v
šolo. Ustavili so tudi nekaj voznikov javnih prevoznih sred-
stev, pri katerih so ugotovili pet nepravilnosti.       S.Šol
-   Št. 37-12. september 2002   -
Klub Magic llfe v Sharm el Sheiku je prava mala vas.
Miro Primorac: »Magic life ponuja počitnice drugače, z obilico dejav-
nosti, dobro hrano in pozornostjo do gostov. Zavedajo so, da so proda
li turistom sanje in privoščiti jim želijo tisto, kar so kupili. Kakšnih 500
gostov iz Slovenije je to že spoznalo.«
Čarobno življenje
Avstrijski Magic life v svojih klubih uspešno prodaja turistom tisto, kar iščejo - sanje namreč
Laudin boeing 767 se je
po nekaj manj kot tri tisoč
kilometrih zračne poti z Du-
naja in po dobrih treh urah
leta pričel počasi spuščati
proti letališču v Sharm el
Sheiku, na jugu Sinaja. Po-
gled skozi okence je očaral.
Sinaj je žarel v luči vzha-
jajočega sonca. V polotok,
ki povezuje Azijo z Afriko,
se z obeh strani globoko za-
jedata prekrasna Sueški in
Akabski zaliv. Med obema
je skoraj nepregledna puš-
čava, iz katere rastejo ne-
verjetne gore, ki so bile s
kakšnih 7 tisoč metrov vi-
šine videti kot po pesku po-
sejani kravjeki. In med nji-
mi široki, z rekami peska
zaliti vadi j i - osušena kori-
ta pradavnih rek.
Pravljični pogled na deže-
lo, ki je zaznamovala zgodo-
vino in zaznamuje sedanjost,
je porodil vprašanje: »Kje sre-
di tega ničesar pa bomo sploh
pristaU?« In potem so, prav
na konici rta, ki reže globo-
ko sled v čudovito modro
Rdeče morje, v zorni kot pri-
lezle majcene hišice, ki se,
že kar nekam sramežljivo, do-
tikajo morja. In ob zalivu, ki
sega do konca pogleda, se je
potegnila veriga hotelov. Ob
njih je pogled ujel, prav bli-
zu obale, črto svetlo zelenih
zalivov, plitvin, ki jih je tja
proti morju presekal koral-
ni greben in popeljal pogled
v globoko modrino do več ti-
soč metrov globokega Akab-
skega zaliva.
Izstop iz letala je bil svo-
jevrsten šok. Domače sapi-
ce, mrakobnost deževnega
poletja in avgustovski hlad je
zamenjal nenaden sunek vre-
lega puščavskega vetra. In za-
prl sapo. Kot jo zapre tudi
»zemeljski« pogled na ne-
skončno širjavo puščave, ki
se začne že nekaj metrov za
letališko pristajalno stezo in
vodi v objem sinajskih gora.
Ste si z vročim sušilnikom
za lase že kdaj popihali na-
ravnost v usta? Če ste, je to ta
občutek. Suha, gola, nič ne-
prijetna vročina. In potem
prijetno zavetje klimatizira-
ne letališke stavbe, zatem prav
tako klimatiziranega avtobu-
sa, kjer prijazne roke doma-
činov podajajo v roke vlaž-
ne brisače, ki čudežno ohla-
dijo hipoma razgrete glave.
Dobrih deset minut vožnje
z avtobusom je bilo potreb-
no, da smo prispeli do cilja -
najnovejšega kluba Magic li-
fe, ki ga je ta avstrijski turi-
stični gigant odprl marca le-
tos in v njem ponuja 1376 po-
stelj v 521 lepih, razkošno
opremljenih sobah. Le še ko-
rak v hotelske avle in že smo
tam, kjer prodajajo sanje
vsem tistim, sitim avanturiz-
ma, popotovanj, željnih po-
čitnic, kjer vas na vsakem ko-
raku razvajajo.
Razkošen klub
Hotel je pravzaprav napa-
čen izraz za klub, v katerem
smo. Pravilneje bi ga opisali
kot veliko vas, sestavljeno iz
številnih, največ dve nadstrop-
ji velikih hišic, ki jih povezu-
jejo urejene ocvetličene po-
ti. V osredju te vasi je pet ba-
zenov, nekoliko odmaknjen,
bolj na obrobju dogajanj, je
še tako imenovani sprostitveni
bazen, kjer je mir prvi zakon.
Bazene obkrožajo štiri resta-
vracije in velik hotelski lobi
z recepcijo. »Vaške ulice« vo-
dijo mimo trgovinic s spomin-
ki in menjalnice. Za hišami
se razprostira dolga peščena
plaža z ležalniki, senčniki in
igrišči za košarko in odbojko
na mivki. Plaža nežno preide
v dolgo plitvino, to pa zaklju-
čuje čudovit koralni greben,
za katerim se morje prelije v-
za kopalce in potapljače pri-
merne globine. Ob plaži sta
še potapljaški in le nekaj ko-
rakov stran sodoben fitness
center na prostem. Streljaj od
tam so uredili otroški vrtec z
igrali, ob njem še prostor za
ustvarjalne delavnice za sta-
ro in mlado. Na obrobju vasi
so zgradili amfiteater, kjer se
ob večerih vrstijo plesne, glas-
bene in druge prireditve, vsak
dan pa tam vrtijo tudi filme.
Le nekaj korakov oddaljena
so teniška igrišča in prostor,
namenjen lokostrelstvu. Raz-
košju športno-rekreacijske in
razvedrilne ponudbe lahko
prištejemo še izposojevalni-
co gorskih koles, urejeno sre-
dišče za dobro počutje (well-
ness) z različnimi vrstami ma-
saž, disko, celo lastno radij-
sko postajo premorejo. Do-
bremu počutju gostov so na-
menjeni še številni bari, z raz-
novrstno ponudbo pijač, ki so
jih razpostavili na plaži, ob
in v bazenu ter na številnih
točkah ob urejenih vaških po-
teh.
Ponudba
odtehta ceno
»že res, da za opisano raz-
košje pošteno in gledano skozi
naše oči tudi drago plačate.
A plačali ste doma. Ko stopi-
te skozi vrata Magic life klu-
ba, lahko pozabite na denar-
nico in kakršnekoli dodatne
stroške, če, seveda, nimate na-
vade domov nositi kilogra-
mov spominkov,« je povedal
Miro Primorac, lastnik ma-
riborske turistične agencije
Sonček, ki v Sloveniji trži te
programe. Magic life je na-
mreč klub, ki prodaja t.i. ali
inclusive storitve - torej do-
bite v klubu vse, kar so vam
obljubili, zastonj. In tega res
ni malo. Kajti so ali inclusive
aranžmaji in so Magic life ali
inclusive paketi. Takšni, pri
katerih ponudba ni omejena
in ne pohitijo med peto in še-
sto popoldan s pečenimi pa-
lačinkami in sokom, kakšnim
kozarcem vina in praženimi
sardelicami, pa morda še z
nočnim prigrizkom. So na-
mreč tudi hoteU, kjer vam
prav takšno ponudbo proda-
jo kot »ali inclusive«. Magic
life je ubral drugačno pot ii\
pri ponudbi gostom ne sko-
parijo. Ponudba pijač in hra-
ne je praktično neomejena,
proti večeru strežejo celo s
koktejli in vsemi vrstami žga-
nih pijač. Ob bazenu dobite
vsak dan sveže kopalne bri-
sače, v sobi vas čaka kopalni
plašč, najem ležalnikov ob ba-
zenih in na plaži je brezpla-,
čen. Predvsem pa se veliko uk-
varjajo z animacijo. Vsak dan
se v klubu odvije okoli 30
športnih in približno 150 dru-
gih zabavno-rekreacijskih de-
javnosti. Zanje poskrbijo ani-
matorji, ki jih imajo v vseh
25 klubih zaposlenih več kot
600 in prihajajo iz najrazlič-
nejših držav. Za plažne in ba-
zenske dejavnosti najemajo
zlasti Brazilce, za petje in za-
bavo Afričane, za ples umet-
nike iz vzhodne Evrope.-
»Klubi, ki jih ima Magic life v
Turčiji, so specializirani pred-
vsem za obalne športe, kot so
odbojka na mivki, ulična ko-
šarka, plažni nogomet. Tuni-
zijski klubi so raj za golfiste.
Magic life ima 25 klubov
v Turčiji, Grčiji, Tuniziji.
Egiptu in Bolgariji. Skup-
no imajo klubi 8.472 sob in
20.770 postelj. Klub v
Sharm el Sheiku je odprt vse
leto, v njem je zaposlenih
500 ljudi, izključno (razen
animatork) moških, zase-
den pa je 70 odstotno. De-
cembra in januarja je tam
poprečna nočna temperatu-
ra 15 stopinj, dnevna 22 sto-
pinj Celzija. Morje ima ne-
kaj nad 20 stopinj.
Animatorji poskrbijo, da nikomur ob bazenih ni dolgčas.
-  Št. 37-12. september 2002
Ponudba rib je izredno pestra in bogata.
V Egiptu pa gojijo predvsem
potapljanje, od tečajev do
vodenih izletov do 30 metrov
globine med čudovite koral-
ne grebene,« je povedal Miro
Primorac. Za 20 evrov lahko
kar v klubu opravite potap-
ljaško šolo in pridobite certi-
fikat, brez katerega potaplja-
nje ni dovoljeno. Če vam je
10 odveč in potapljaškega iz-
pita nimate, se lahko zado-
voljite z izposojo maske z di-
halko in plavuti, ter razisku-
jete čudovit podmorski svet.
Zaradi kristalno čistega mor-
ja vidite dobrih 15 metrov v
globino. Opremo za potaplja-
nje lahko pustite doma. V po-
tapljaškem centru imajo na
azpolago 50 kompletov ce-
lotne opreme, 100 oblek, 120
steklenic s stisnjenim zra-
kom...
Vrhunska
kulinarika
v klubu najdete pet resta-
vracij in v katerem koli tre-
nutku dneva je odprta vsaj ena.
Kulinarična ponudba je vrhun-
ska, oblikovana iz 1500 me-
nijev, ki se »zavrtijo« vsakih 14
dni. Ob centralni restavraciji,
kjer postrežejo s toplimi obroki
po evropskem okusu, množi-
co juh in pravo poplavo naj-
različnejših solat in sladic, ima-
jo še štiri specializirane resta-
vracije. Prva je namenjena lo-
kalni kulinariki - torej doma-
čim, egiptovskim jedem, na
njenem vrtu pa si mirno lah-
ko prižgete tudi priljubljeno
šišo - vodno pipo. V drugi po-
strežejo z ribami in hrano, na-
rejeno bolj po francosko. Tret-
ja je klasična italijanska resta-
vracija s sijajno ponudbo te-
stenin in drugih tipičnih jedi
italijanske kuhinje. Četrta po-
nuja latinsko-ameriške kulina-
rične posebnosti. Za nameček
je, v času najhujše popoldan-
ske vročine, odprt še kiosk ob
bazenu, kjer lahko izbirate
med šestimi vrstami slastnih,
toplih sendvičev, polnjenih z
mesom z žara in/ali zelenja-
vo. 400 gostov hkrati lahko ta-
ko vsak dan poskuša ob »obi-
čajni« hrani tudi specialitete
različnih kuhinj. V Magic li-
feu pravijo, da tako gostom ni
treba misliti na ure dneva in
na to, kdaj, kje in kaj pojesti.
Ko se oglasi želodec, je treba
narediti le nekaj korakov in
že si pri širokem izboru hra-
ne, pripravljene res okusno, z
odnosom. In to se, na svoj na-
čin, tudi splača. Ker je hrana
na voljo stalno, je, paradok-
salno, a logično, poraba manj-
ša, saj praktično nihče ne je
na silo, zato ker je pač čas za
obed.
BRANKO STAMEJČIČ
30

Politično
neicoreicten festival
Za filme, ki ne podlegajo pritisku
v Sloveniji se odvija - ali
pa se bo odvijalo - veliko
festivalov. Ime, ki je neneh-
no povezano z različnimi
izbori kratkih filmov, je Sa-
bina Dogič. Glavni predmet
pogovora je festival, ki se
bo dogajal drugo leto...
Začniva nekje drugje;
vem, da ste vi bili vpleteni
v izbor kratkih filmov ob
LIFF-u; ali vaša vpletenost
v Novomeški festival krat-
kega filma ter Politično ne-
korektni festival pomeni, da
na LIFF-u ne boste več so-
delovali - ali celo to, da tam
programa kratkega filma ne
bo več?
Sniff (mednarodni festival
kratkega filma) je ena najlep-
ših stvari, kar se mi jih je zgo-
dilo v zadnjih letih pri orga-
nizaciji filmskega programa.
Sniff je bil v prvem letu za
kratki film tisto, kar kakšen
drug filmski festival pri nas
ni dosegel v nekaj letih. In to
leti na ekipo festivala, ki ni-
koli ne more biti ena oseba
ter vse, ki so jo podprli
(vključno s tujimi režiserji
in producenti). Na festivalu
se mi zdi pomembno to, da
morajo biti v ospredju filmi
in gostje (režiserji), ter sa-
mo vzdušje festivala. Kar je
dovoljšen razlog, da z Liffom
ne bom več sodelovala. To
pa ne pomeni, da brez mene
ne bo programa kratkih fil-
mov. Prav nasprotno, že lani
je Liff imel v programu sklop
kratkih filmov, imenovan
Evropa u kratkem. Sklop, ki
kroži predvsem po Evropi in
ki jih izbere telo z imenom
The European Coordination
of Film Festivals ter hnanč-
no zastopa Evropska komi-
sija. Filmi so v večini brez
dialogov, saj naj bi jih razu-
mela čim širša evropska pub-
lika.
Kaj je osnovna ideja Po-
litično nekorektnega festi-
vala, ki ga načrtujete na-
slednje leto?
Korektnost je pritisk, ki ni
le finančne narave. Osnovna
ideja festivala je prikazati fil-
me, ki na takšen ali druga-
čen način niso podlegli temu
pritisku.
Kratkost filma lahko po-
meni manj potrebnega de-
narja, manj potrebnega de-
narja pa lahko pomeni
manj odvisnosti od produ-
centov in komercialnosti -
in več okretnosti. Ali lah-
ko enaka enačba velja za
festival? Vem, da bo ta imel
zelo nizek proračun...
Kratkost filma ne pomeni
manj denarja, vsaj če priprav-
ljaš festival. In skoraj vedno
so zadaj producenti. Na Snif-
fu so bili prikazani hlmi, ki
so komercialno uspešni, ven-
dar ne v smislu komercialne
uspešnosti današnjih celove-
čercev, bolj festivalsko pri-
ljubljeni. To so bili filmi, po-
sneti na filmskem traku, kar
za sabo potegne precejšnje
transportne stroške.
Politično nekorekten festi-
val pa bo na svojem začetku
kar se da nizkoproračunski
v smislu, da bodo filmi, če-
tudi posneti na hlmski trak,
s privolitvijo avtorja predva-
jani z bete. Tako smo se od-
ločili, da se lahko bolje pos-
vetimo kvaliteti programa.
Festival je mednaroden.
Odkod prihajajo avtorji in
kolikšno udeležbo pričaku-
jete?
V primeru, da nam bodo or-
ganizacije pomagale pri krit-
ju potnih stroškov režiserjev,
pričakujem udeležbo s cele-
ga sveta. Po odzivih sodeč po-
meni to od Miamija, New Yor-
ka, Argentine, Francije, Dan-
ske, Avstrije, Litve, Turčije,
Egipta, Irana do Koreje. Tako
da je, kar se tiče gostov, vse
še precej negotovo.
Kakšni so pogoji za ude-
ležbo na festivalu?
Pogoj je politična osveš-
čenost in angažiranost v po-
lju filmskega jezika. Leto
produkcije je neomejeno,
prav tako dolžina in forma.
Kdaj se bo odvijal festi-
val in kje?
Festival se bo predvido-
ma odvijal v Metelkova me-
stu, za obzidjem, nasproti
Kluba Gromki... se pravi, od-
prti kino, v času, ko dan še
ni najdaljši in ko noči niso
več najhladnejše, v začetku
maja. Vse bo potekalo v so-
delovanju z ostalimi klubi
in upam, da tudi s Sloven-
sko Kinoteko. Vse pa je od-
visno od programa, filmskih
formatov in navsezadnje
proračuna.
PETER ZUPANC
Foto: GEZA BETHLEN
Sabina Dogič
Mothmanova
prerokba
Mark Pelling-
ton je nazadnje
delal Ulico Ar-
lington, enega
bolje vodenih in
odlično zaključe-
nih trilerjev zad-
njih let. Spomni-
mo se: podeželje, Jeff Brid-
ges kot bivši specialec, ki pod-
vomi, če so njegovi novi so-
sedi tisto, za kar se izdajajo,
da so - in nazadnje, sekun-
do pred smrtjo, ugotovi, da
je imel prav v vsem. Sosedje
so teroristi. In on je njihov
kurir In stolpnica FBI-ja gre
v zrak. Arlington seje ukvar-
jala s paranojo in zrcaljenjem
resničnih dogodkov. Mothma-
nova prerokba se ukvarja z
istim, le da... je na prvi po-
gled bolj konfuzna in premo-
re manj dorečeni konec.
Na prvi pogled.
Da - dogodki kot da si ne
sledijo povsem linearno. Da
- nekatere stvari na koncu
niso razložene. Da - junak
reagira mnogo prepozno za
nas, ki že vemo, v katerem
žanru smo. Toda - ali je na-
ključje, če v filmu, kjer se ju-
nak izgublja v času in pro-
storu, obstaja tudi pripoved-
na nelineamost? In, morda
stvari niso razložene - ker v
filmu ne obstaja dovolj vero-
dostojen karakter, ki bi raz-
lagati smel? In kako naj Ge-
re reagira pravočasno: saj niti
o žanru, v katerem se naha-
ja, nima pojma? Ni Tvvilight
zone, Superman pa tudi ne.
Kako naj dojame, da je glav-
ni problem atmosfera? In
film premore neverjetno at-
mosfero. Ustvarja jo s premi-
ki kamere. Svetlobnimi učin-
ki. Glasovi po telefonu. Gla-
sovi po odvodnih ceveh. Utri-
pajočo elektriko a la Twin
Peaks. Zrcali povsod, navad-
nimi zrcali in zr-
cali z nepričako-
vanimi obrazi v
njih. Informacije
z vseh strani; obi-
lje informacij, in
nikoh ne veš, ka-
tera je prišla iz
pravega izvora in katera ne;
in nikoli ne veš, katero ka-
ko interpretirati. Komu zau-
pati? Čisto komunistično
ozračje sredi navadnih »bo-
gaboječih« ljudi. Pravzaprav
je glavni junak filma očitno
atmosfera; kot da je zgodba
atmosfera. In Pellington je
mojster zanjo. Vse tiste na-
videzne pomanjkljivosti so
del tega načrta. Paranoja, ki
razlage noče; paranormalne
hidre, ki vsako možno racio-
nalizacijo požro. Še en znak,
da je režiser zelo dobro ve-
del, kaj počne, je zaključna
nesreča. Za razliko od časov-
nega izmikanja in brisanja
skozi ves preostali film je le
ta nesreča izreeedno doool-
ga in linearna in grozljiva.
Le nesreča je realna. Le ne-
sreča vas vrne v realnost. Vas
opozori nanjo. Zveni pozna-
no? O da. Odvrzimo paranor-
malne dodatke na stran; tu-
di ti bodo nekaterim ljubi,
toda Prerokba je v svojem bis-
tvu predvsem nadaljevanje
komentarja... političnega in
razpoloženjskega... iz Ar-
lingtona.
PETER ZUPANC
Ocena: 7/10
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (2. 9. do 8. 9.)
Gremo v kino!
Našteti ste morali vsaj dva filma Roberta Altmana, naj-
bolj pa sta se vam vtisnila v spomin M.a.s.h. in Igralec.
Nagradno vstopnico dobijo Tadej Oprešnik iz Šentjurja,
Primož Kronovšek iz Parižlj in Viktor Gaber iz Ljubečne.
37. nagradno vprašanje: Kdo igra večino slabih fantov v
filmih o slavnem britanskem tajnem agentu Austinu Povversu?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 16. septem-
bra (do takrat morajo pris-
peti!). Ne pozabite nalepi-
ti kupona in napisati naslo-
va. Izžrebali bomo tri do-
bitnike brezplačnih vstop-
nic.
PRIHAJAJO
Mothmanova prerokba
The Mothman Prophecies
Igrajo: Richard Gere, Lucinda
Jennev, Lama Linney, VJill Patton,
Alan Bates
Režija: Mark Pellinton
Scenarij: Richard Hatem
(po noveli Johna A. Keela)
Zvrst: triler
Dolžina: 119 minut
John Klein [Richard Gere), novinar iz
Washingtona, po smrti soproge zapusti svoje delo, da bi
preučil čudna poročila, ki pripovedujejo o nenavadnih pre-
rokbah fer videnjih krilatih bitij v malem mestu v Zahodni
Virginiji, kar bi lahko dokazovalo invazijo Nezemljanov na
modri planet... Triler je posnet po resničnem dogodku, ki
nikoh ni bil do konca razjasnjen...
V slabi družbi
Bad Company
Igrajo: Anthony Hopkins, Chris Ročk
Režija: Joel Schumacher
Scenarij: .lason Richman, Michael Browning
Zvrst: akcijska komedija
Dolžina: 116 minut
Oakes [Anthony Hopkms) in Kevin Pope [Chris Ročk) sta
izkušena agenta CIE, zadolžena za najtežje naloge. Pod krin-
ko sta na sledi preprodajalcem jedrskega orožja, ko Kevin
pade pod kroglami najetih morilcev. Ker slabi fantje ne vedo,
da je Kevin mrtev, Oakes na njegov mesto pripelje brata dvojčka
Jakea. Težave nastopi-
jo, ker Jake sploh ne ve,
da ima brata, ker ga je
vzgajala ulica in ker je
spreten goljuf, ki se
preživlja s preprodaja-
njem dragih vstopnic
in igranjem šaha za de-
nar. Toda fant je bister, poln življenjskih izkušenj, dosleden,
zagrizen in globoko v sebi celo pošten. Pod vodstvom izkuše-
nega Oaksa se začne njuna odisejada prod slabim fantom.
Emil in deteictivi
Emil und die Detektive
Igrajo: Tobias Retzlaff, Anja Sommavilla, Jurgen Vogel
Maria Schrader, Kai Weisinger
Režija: FranziskaBuch
Scenarij: FranziskaBuch (po knjigi Ericha Kdstnerja)
Zvrst: mladinski pustolovski
Dolžina: 110 minut
Dvanajstletnega Emila in
njegovega očeta spremlja ne-
sreča. Najprej se Emilova ma-
ti preseli v Kanado, nato še
njegovega očeta odpustijo iz
službe. Da bi Emil doživel tu-
di nekaj lepih trenutkov, ga
oče z vlakom pošlje v Berlin k bogati družinski prijateljici.
Fant na vlaku sreča čudaškega moškega, ki mu ukrade ves
prihranjen denar. Razočarani Emil sklene, da bo dobil de-
nar nazaj, zato skupaj s prijatelji, ki jih najde na berlinski
ulicah, zasleduje tatu...
-   Št. 37-12. september 2002   -
T v VODIC
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, OB
12.15; ODMEV
Celje - mesto
multikinematograffov
Mercator bo v nakupovalnem centru, ki
ga bodo v kratkem začeli graditi ob novem
stadionu na Hudinji, gradil tudi multikino.
To je potrdil predsednik uprave Mercatorja
Zoran Jankovič. Celje bo tako prvo mesto v
Sloveniji, ki bo imelo za svojih 40 tisoč pre-
bivalcev kar dva multipleks kinematografa!
Je to smiselno ah ne, kaj o tem menijo v
Celjskih kinematografih in v Tušu, ki tre-
nutno zaključuje gradnjo svojega multikina
na Hudinji, boste izvedeli v oddaji Odmev.
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, OB
21.00: GOST V STUDIU
Smiljan Mori in 7 skrivnosti
motivacije
Danes, v četrtek, ob 21. uri bo naš gost
Smiljan Mori, strokovnjak za motivacijo in
komunikacijo, podjetniški svetovalec, osebni
trener najuspešnejših podjetnikov, manager-
jev, športnikov in posameznikov. Predstavil
bo knjigo z naslovom 7 skrivnosti motivaci-
je, v kateri je opisal preizkušene ideje in stra-
tegije, ki jih bralci in poslušalci lahko upo-
rabijo, da bi dosegli vrhunske rezultate na
vseh področjih življenja. Smiljan Mori bo
tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, sve-
toval, pa tudi nagrajeval.
PETEK, 13. SEPTEMBRA, OB 12.15:
MOS 2002
Položaj delavcev pri
obrtnikih
v današnji oddaji, ki smo jo pripravili v
okviru MOS-a 2002, bomo govorih o polo-
žaju in problemih delavcev, zaposlenih pri
obrtnikih, s posebnim poudarkom na tem,
kaj jim bo prinesla nova delovna zakonoda-
ja. V pogovoru bosta sodelovala Ladislav Ka-
luža in Forto Turk iz Območne organizacije
Zveze svobodnih sindikatov Celje, ki bosta
odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev.
Vprašanja bomo med oddajo sprejemali na
tel. št. 49-00-880 in 49-00-881, lahko pa nam
jih pošljete tudi na elektronski naslov ra-
dio@nt-rc.si.
SREDA, 18. SEPTEMBRA, OB 16.20:
FILMSKO PLATNO
O filmu po novem ob sredah
Filmsko platno se seli v nov termin. Od
srede, 18. septembra, boste lahko oddajo
Filmsko platno spremljali in v njej sodelo-
vali vsako sredo ob 16.20 uri. Za spremem-
bo termina smo se odločih zato, da boste
lahko vsi, ki imate radi film, o aktualnih
filmih izvedeh več že dan prej, preden se
uvrstijo na program celjskih kinematogra-
fov. Tako kot doslej bomo predstavljali ak-
tualne filme, podarjali vstopnice, vas obveš-
čali o zanimivostih in tračih ter zavrteli tudi
kakšno filmsko skladbo.
VSAK DAN DO 19. SEPTEMBRA OB
11. URI: VELIKA NAGRADNA IGRA
ZMAGOVITI PARI
Vsak dan ob U. uri boste lahko do 19.
septembra spremljali in sodelovali v veli-
ki nagradni igri Radia Celje. Iskali boste
zmagovite pare in si, če boste par našli,
prislužili tudi nagrado Radia Celje oziro-
ma naših pokroviteljev. 19. septembra, prav
na 48. rojstni dan Radia Celje, bomo med
vsemi, ki nas boste poklicali, izžrebali tu-
di posebne, glavne nagrade. Pokrovitelji
igre Zmagoviti pari so Pivovarna Laško,
Celjski sejem, gostišče Hohkraut in Tro-
pic Caffe.
ČETRTEK, 12. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40Tečojni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00
Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kroniko,
18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
rodijskih postaj Slovenije
PETEK, 13. septembra
5.00 Začetek jutranjega programu, 5.30 Narodno-zabov-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Holo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 12.00 Novice, 12.15 Torča, 13.40 Halo, Zdravilišče
Laško, 14.00 Utrip s Celjskego, 14.30 Izbiramo melodijo
popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45Jackpot, 18.00 20 vročih, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00
Dee Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih
in regionalnih rodijskih postoj Slovenije
SOBOTA, 14. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-
na melodija tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit listo Radio Celje,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddajo Živimo
lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 15. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 8.00 Poroči-
la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10
Znanci pred mikrofonom, 11.00 Domačih 5,12.00 Novice,
13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasbo iz studia Radia
Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regio-
nolnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 16. septembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 10.00
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice,
12.15 Bingo jack, 13.15Bingojack, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00
Kronika, 18.00 Voše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 19.15 Vrtiljok polk in volclcov, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postoj Slo-
venije
TOREK, 17. septembra
5.00 Začetek jutranjega progromo, 5.30 Narodno-zobav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pof, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskego, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Zdravju pri-
jazne minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45
Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Rodi
ste jih poslušali, 23.00 Saute surmodi, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postaj Slo-
venije
SREDA, 18. septembra
5.00 Zočetek jufranjego programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00
Novice, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20
Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full
cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20 Pop čvek,
23.00 Dobro Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NASVETI
35
Povejte mi^ kje spite in
povem vam, kalfo zdravi ste
Slabo spite, pa ne veste, zakaj - Odgovor vam lahko da tudi izkušen radiestezist
Globoko pod nami se dogaja marsikaj,
pa se tega niti ne zavedamo. Na to nas opo-
zori šele slabo počutje, bolezen, ki se nas
loteva. Stopimo do zdravnika, a so učinki
zdravljenja kratkotrajni. Ko obupamo, ube-
remo še druge poti, pravimo jim alternativ-
ne, in ena takšnih je lahko tudi stik z ra-
diestezistom, ki z občutljivo napravo iz-
meri dogajanja v zemeljski globini in nam
pove, pri čem smo in svetuje, kaj storiti.
Zemeljskih tokov je več vrst, nekateri so
dobrodejni, drugi škodljivi, nekateri celo
smrtno nevarni, če smo njihovemu delova-
nju izpostavljeni daljše obdobje. Sprva to
delovanje občutimo kot motnje sna, nato kot
motnje splošnega počutja, kasneje kot bole-
zen. Dlje, ko se zadržujemo na mestu ško-
dljivih zemeljskih učinkov, vodnih tokov,
hitreje gre z zdravjem navzdol.
Kar tretjino svojega življenja preživimo v
postelji, zato je še kako pomembno, na kak-
šno mesto jo bomo postavih. Odgovor na to
vprašanje nam da lahko le izkušen radieste-
zist, kakršen je tudi Vlado Stojnšek iz Ce-
lja, ki se s to tehnično vedo ukvarja približ-
no pet let. Pred petimi leti je hudo zbolel,
nihče mu ni znal pomagati. Pa se je obrnil
na znanca, ki mu je radiestezijsko izmeril
prostore, kjer se največ zadržuje, in'skriv-
nosti ni bilo več. Ravnal se je po nasvetih
strokovnjaka, poskrbel za primerno zaščito
in zdravje se mu je postopoma začelo vrača-
ti. To dejstvo ga je spodbudilo, da se je z
radiestezijo začel tudi sam ukvarjati. Do da-
nes je opravil nešteto meritev in pomagal
mnogim ljudem, ki so se obrnili nanj oziro-
ma na njegovo podjetje Radiestezija Stojn-
šek. Mnogokrat je dovolj, da posteljo pre-
stavimo na drugo mesto, kjer ni učinkov vod-
nih zemeljskih tokov in se učinki na spanje
ter počutje pokažejo že po štirinajstih dneh,
vedno pa to ni mogoče. V prostoru, kjer spi-
mo, je mreža negativnih tokov pregosta ali
pa postelje preprosto ni mogoče postaviti
na mesto, ki je »zdravo«. V takšnih primerih
vam Vlado Stojnšek postreže s tehnično re-
šitvijo oziroma napravo, ki jo je sam razvil,
njene učinke pa so izmerili in potrdili tudi v
inštitutu za novo elektromagnetno energijo
Bion, ki deluje v okviru ministrstva za šols-
tvo, znanost in šport.
Škodljiva tehnična
sevanja
Sodobni čas je vse bolj obremenjen s teh-
ničnimi sevanji, katerih najpogostejši oddaj-
niki so zlasti televizijski sprejemniki in ra-
čunalniki, ti naši vsakdanji sopotniki. Če je
teh sevanj preveč in je škodljiva ionizacija v
prostoru premočna, se nam lahko oglasijo
številne zdravstvene motnje. Tudi te meri-
tve opravlja Vlado Stojnšek in glede na re-
zultat svetuje ter ponudi ustrezno in učin-
kovito zaščito, pri tem pa nenehno sledi raz-
voju biofizike.
Vlada Stojnška lahko pokličete tudi na
tel. številki 03/ 5411 863 ali 041/ 200 847
ali pa ga obiščete na naslovu: Radiestezi-
ja Stojnšek k.d., elektronske meritve se-
vanj, Kersnikova 22, Celje.
Ko pri naročniku opravi meritve, svetu-
je in predlaga najprimernejšo zaščito. Vlado
Stojnšek še ni zadovoljen z opravljenim
delom. Vedno se sprašuje, ali je ravnal prav
in pomagal. Zato čez čas vedno pokliče
naročnika, da se prepriča. Doslej je bil še
vedno zadovoljen, to pa mu daje poleta,
da nadaljuje z iskanji, se izpopolnjuje, sledi
svetovnim novostim. »Žal me ljudje veči-
noma pokličejo šele takrat, ko je njihovo
zdravje že močno načeto,« pravi Vlado
Stojnšek, ki ga bo tudi letos mogoče obi-
skati na Mednarodnem obrtnem sejmu. V
hali M bo imel pri sebi tudi napravo za
merjenje aure.
Zgovorna aura
Vsako živo bitje obdaja energetsko polje,
ki ga s prostim očesom vidijo le redki posa-
mezniki, strokovnjaki za bioenergijo. Au-
ro, kot se to polje imenuje, pa je mogoče
izmeriti z napravo, jo odčitati na fotografi-
ji. Podoba (obhka) aure je
pokazatelj obolelih mest, na-
četega zdravja ali samo na-
stavkov preteče bolezni, ko
lahko sami kaj ukrenemo, da
se ji pravočasno izognemo.
Tudi te meritve opravlja Vla-
do Stojnšek, o tem se bo mo-
goče prepričati tudi na sej-
mišču, če ga boste obiskali.
Takrat vam bo nemara ponu-
dil tudi zglavnik, anatomsko
oblikovan in z naravnim pol-
nilom, pirinimi luščinami.
Takšen zglavnik je zdravju
prijazen, ker je zračen in ker
delno zadržuje negativno ze-
meljsko sevanje.
Foto: GREGOR KATIC
»Meritev aure je preprosta in hitra. S fotografira-
njem aure lahko ugotovim prihajajočo bolezen In
človeku svetujem obisk zdravnika.«
bio kotiček
Ličinke špargljeve muhe izdolbejo steb-
la špargljev od zgoraj navzdol. Ogrožene
so predvsem dvoletne mlade rastline. Je-
seni špargelj porežemo tik nad tlemi in
rastline odstranimo. S tem odstranimo tudi
jajčeca in ličinke špargljeve muhe. Pre-
ventivno lahko v času naleta muhe (to je
od aprila do julija) rastline šparglja pre-
krijemo s posebno mrežo.
Kam lahko posadimo stroke jesenske-
ga česna:
♦ med jagode, da jih varujemo pred sivo
plesnijo;
♦ okoli debel breskve, v območju kore-
nin; česen da breskvi moč za obrambo
pred napadom breskove kodravosti.
Kjer imate pogoste težave z voluharjem,
okrasne čebulnice posadite v posebnih
»žičnatih košarah«, ki so zelo dobro vars-
tvo pred tem škodljivcem. To vam bo
spomladi prihranilo marsikatero razo-
čaranje.
Glavnata solata je zelo občutljiva na eti-
len - rastlinski hormon, ki se sprošča pri
dozorevanju plodov sadja. Solata se sta-
ra, veni in na listnih ploskvah nastanejo
podolgovati madeži. Zato solate ne sme-
mo hraniti v bližini sadja!
Drevje, ki raste v bližini komposta je
izpostavljeno napadom pepelovk, zelo do-
bro pa bosta v njegovi bližini rasla lešnik
in bezeg. Če se le da, se ognemo sajenju
jabolk, češenj in ostalega sadnega drev-
ja.
Odstranimo koreninske poganjke sad-
nih dreves, saj se tam rade ugnezdijo ste-
nice in uši. Tudi pepelovka ima rada te
sočne in bujno rastoče poganjke.
Astre so na suhem rastišču zelo izpostav-
ljene napadom pepelovke, ki oslabi
cvetenje. Zato astram izberemo ustrezno
vlažno rastišče in jih tudi redno zaliva-
mo.
PESKANJE
PO SPLETU
Glas neodvisnih
piscev
Zagovorniki svobode go-
vora radi rečemo kakšno
pohvalno na račun svetov-
nega spleta, kadar gre za
to, da je moč na njem obja-
viti tudi tisto, kar bi sicer v
klasičnih medijih pojedla
zlobna starka cenzura. Se
pa ob takšnih pohvalah ved-
no pojavi vprašanje, kako
naj ta besedila dosežejo več-
je število uporabnikov. Za
vsako bolezen ena rožca ra-
ste in plemenitemu poslans-
tvu reševanja dobrih in kri-
tičnih besedil pred spletno
anonimnostjo se je zavezal
spletni novičarski portal-
ček Blogcritics (www.blog-
critics.org), na katerem je
moč najti dnevno sveža be-
sedila izpod tipk raznih
spletnih piscev.
Stvar se na prvi pogled zdi
malce nerazumljiva, a naj vas
to ne odvrne. Blogcritics je
preprosto servis, na katerem
zbirajo besedila, kritike, ko-
lumne in zapise iz raznih ve-
trov, večinoma pa od nezna-
nih, a zato odličnih avtorjev,
ki svoja razmišljanja objav-
ljajo na tako imenovanih
spletnih dnevnikih. Takšen
spletni dnevnik je pravzaprav
spletna stran, na kateri avtor
zapisuje svoja mnenja in vti-
se o teh in onih stvareh. Ker
se takšni strani po angleško
reče vveblog, skrajšano pa
blog, je malce jasnejši tudi
izvor naziva spletne strani.
Blogcritics zbira zapise s
treh področij: glasbe in
knjig, oz. literature. Tako vsaj
pravi podnaslov strani, ven-
dar boste tu našli tudi marsi-
kateri sociopolitičen komen-
tar ali bodico, pa tudi zapise
iz popularne kulture nasploh.
Pri tem projektu sodeluje cela
vrsta piscev, vsak na svoj na-
čin, branja pa je na pretek.
Tako boste tu našli besedilo
na račun najnovejšega ame-
riškega zakona o elektronski
glasbi, ki srhljivo spominja
na Orvvellov roman 1984, re-
cenzijo kakšne nove knjige,
opis koncerta ali pa komen-
tar na najnovejše dogajanje
okrog Napsterja. Besedila va-
rirajo od takšnih iz začetka
tega zapisa, se pravi ostrih in
brezkompromisnih, do tak-
šnih, ki bi jih lahko mirne
duše objavili v glasilu za nižjo
stopnjo osnovne šole.
Stran je postavljena eno-
stavno in pregledno, razde-
ljena pa je v štiri stolpce. V
prvem z leve se nahaja osnov-
na navigacija in poimenski
seznam vseh avtorjev, nato
sledi stolpec s splošnimi no-
vostmi, ter še stolpca, pos-
večena glasbi in knjigam. Tu
je še obvezno iskanje po
ključnih besedah in to je prav-
zaprav vse. Vsak članek je
predstavljen z naslovom in
kratkim opisom, s klikom na
naslov pa lahko prebrete cel
zapis. Kot sem že omenil, se
članki osvežujejo vsak dan.
Nekateri pisci, še p6sebej
urednik, Eric Olsen, so zelo
produktivni, zato se ne gre
čuditi, če bomo katero izmed
teh imen zasledili še kje drug-
je. Zelo zanimiv, predvsem
pa popolnoma neodvisen po-
gled na popularno kulturo in
svet nasploh.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
Št. 37-12. september 2002
36
NASVETI
Por za različne jedi
Por je najokusnejši, če je
belkast ali bledo zelen.
Temno zeleni listi namreč
pogrenijo in so vlaknasti.
Zato jih odrežemo in zavr-
žemo, nežni, svetli del po-
ra pa pripravimo v juhi, pri-
kuhi, z mesom ali s pala-
činkami, v obliki narastka
ali pikantne solate.
Por za prikuho
Za 4 osebe potrebujemo:
12 tankih stebel pora, vodo,
sol, maslo, poper.
Por očistimo, operemo in
kuhamo v vreh, osoljeni vo-
di 8 do 10 minut. Odcedimo
ga in damo v kožico, kjer smo
segreli maslo. Premešamo,
da se por z vseh strani obda z
maslom, po želji še osolimo
in popramo. Ponudimo za
prilogo k mesu. Če žehmo,
lahko pripravimo por tudi s
kislo smetano; očiščeni por
kuhamo v osoljeni vodi 8 do
10 minut. V kožici segreje-
mo kislo smetano. Odcejeni
por damo v kožico, preme-
šamo, da se napoji s smeta-
no in ponudimo.
Golaž s porom
Za 4 osebe potrebujemo:
750 g mlade govedine, 1 kg
pora, 1 korenček, 4 žlice ol-
ja, 1 lovorjev list, sol, poper,
1 strok česna, 1/4 litra bele-
ga vina.
Meso narežemo na tanke
rezine. Por očistimo in na-
režemo na kolobarje. V vi-
soki kožici segrejemo olje.
na katerem zapečemo najprej
meso, nato pa damo v lonec
tudi por. Dušimo 2 minuti.
Nato solimo in popramo, do-
damo lovorov list in strt strok
česna. Zalijemo z belim vi-
nom. V pokriti kožici duši-
mo meso 40 minut. Golaž s
porom lahko tudi globoko
zamrznemo. Trajnost 6 me-
secev. Ponudimo ga s krom-
pirjevim pirejem.
Por s sirom
Za 4 osebe potrebujemo:
12 srednje velikih stebel po-
ra, sol, 40 g masla in malo
masla za pekač, 40 g moke,
1/4 litra mleka, poper, maš-
katni orešek, 150 g prekaje-
ne slanine, žlico olja, 100 g
sira.
Por očistimo, temno zele-
ne dele obrežemo. Očiščeni
in oplaknjeni por kuhamo v
soljeni vodi 20 minut. Od-
cedimo ga. Pripravimo beša-
Piše: MAJDA KLANSEK
melno omako, maslo segre-
jemo, vendar ne toliko, da
bi porjavelo. Vmešamo mo-
ko, potem pa počasi in med
mešanjem prilivamo mleko.
Med mešanjem kuhamo na
majhnem plamenu 10 minut.
Solimo, popramo in začini-
mo z muškatnim oreškom.
Slanino narežemo na tanke
pramene, spražimo jo v ol-
ju, da se hrustljavo zapeče.
Sir nastrgamo. Nepregorno
posodo namastimo, v poso-
do položimo odcejeni por.
Prekrijemo ga s slanino, le 2
žlici je prihranimo za potre-
sanje. Por prelijemo z beša-
melno omako, potresemo s
sirom in s slanino. Pečemo
ga v ogreti pečici pri 225 sto-
pinjah 20 minut. Ponudimo
s krompirjevim pirejem in z
zeleno solato za glavno, brez-
mesno jed.
Št. 37-12. september 2002
NASVETI
37
Mont Kozje - svež modni veter v pleteninah in otroški konfekciji.
Pravljica za
modni jutri
Modni utrip s prikazom slovenskih modnih smernic za
pomlad/poletje 2003 v znamenju mešanja slogov in
odkrivanja notranjih lepot
Gospodarski kazalci do-
iiače oblačilne industrije so
katastrofalni. Tudi tej prob-
ematiki, ki se ji ne obeta
čudežno hiter in pravljično
lep razplet, se ni mogel izog-
niti niti minuli tradicional-
ni, letos že 5. Modni utrip
pod pokroviteljstvom Gos-
podarske zbornice Sloveni-
^ Vsekakor je bilo manj stre-
sno, optimistično in celo rah-
lo pravljično vzdušje na ve-
černi modni prireditvi v dvo-
rani Grand hotela Union, kjer
so modni oblikovalci najvid-
nejših slovenskih tekstilnih
proizvajalcev predstavili svo-
je vizije za prihodnjo pom-
lad in poletje. Razvrščene so
bile v štiri tematske skupine
s pomenljivimi imeni; Svo-
bodna duša, Nepopolna le-
pota, Neografično in Čudež-
na dežela.
In kakšna modna pravlji-
ca se nam, seveda na osnovi
videnega, obeta? Predvsem z
ozračjem, ki bo namesto na-
stopaškega razkazovanja
poudarjalo notranje vredno-
te, romantične kroje, sveže
detajle, orientalske motive,
afriške tiske, retro vzdušja,
nadgrajena s sodobno pop
kulturo in nadrealizmom.
V toplih barvah peska, in-
digo modre, tobaka, papri-
ke in lubenice. Modni pre-
stol pa si bosta še vedno de-
lili črna in bela! Hit motiv:
črte, listi, tropske ovijalke!
Silhueta je preprosta; okra-
šena s čipkami, podeželskim
cvetličnim vezenjem, zave-
zalkanimi detajli v neovikto-
rijanskem slogu... Še vedno
je modi izziv mešanje slogov!
Kje je drznost?
Lepo in privlačno, vendar
pa je v celoti gledano priha-
jajoča slovenska moda pre-
malo drzna, inovativna, s pre-
več medlo identiteto.
Že res, vsi vemo, zakaj...
Ampak na predstavitvi
vzorčnih modelov bi vendar-
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
le smeli pričakovati kaj več
od standardiziranih oblačil-
nih kosov. Nekaj všečnih od-
stopanj je bilo opaziti v seg-
mentu spodnjega perila, ko-
palk in otroške mode. Nav-
dušilo je tudi usnje, ki s svo-
jim luksuznim šarmom in vr-
hunsko tehnološko obdela-
vo ponuja izjemno atraktiv-
ne rešitve. Zato ni bilo ni-
kakršno presenečenje, da je
tokrat nagrado za najbolj iz-
virno kolekcijo, ki jo pode-
ljuje Društvo modnih obli-
kovalcev in modelarjev Slo-
venije, prejela Industrija us-
nja Vrhnika oziroma obliko-
valka Dada Volk.
Foto: STANE JERKO
Elkroj Mozirje - prihajajo barve!
Št. 37-12. september 2002
38
GLASBA.

»Priiatelji starih gdJG ste ...ff
Tereza Kesovija ostaja glasbeni fenomen, ki srca odpira, preden zapoje - s svojo karizmo in prisrčno spontanostjo
Zgodilo se je pretekli če-
trtkov večer: Že ko se je pri-
kazala na robu zaodrja, je
v avditoriju završalo. Med
odraslimi, starejšimi in
mlajšimi - kot da so zagle-
dali ... Vsak njen korak so
spremljali občudujoči po-
gledi in vzdihi, njenih gi-
bov se je oklepala človeš-
ka lakota po toplini, ljubez-
ni. Dubrovčanka z žamet-
nim glasom je elegantno, v
rožnati večerni obleki in s
sijočim nasmehom, pevsko
spregovorila v čarobni fran-
coščini. Zatem je napove-
dala koncertnega gosta,
Marjana Zgonca, ter se
umaknila. Ko se je glasbe-
na diva ali pop legenda vr-
nila pod rdeče žaromete, je
glasbeno-izpovedno zable-
stela.
»Zanimivo je, kar mi je
pravkar rekel nek gospod:
'Nocoj ste bila nova, drugač-
na !< Tudi na koncertu, ki ga
bo 2. program HTV-ja pred-
vajal 14. septembra zvečer,
se je nekaj čutilo. Ne vem,
kaj se dogaja z menoj, a za-
vedam se, da sem v izredni
glasovni formi. No, pomem-
bno je, da moj instrument
(glas) deluje, tole,« roki lju-
beče položi na srce, »je ved-
no tukaj!«
Kakšni so prvi vtisi, ob-
čutki po nocojšnjem kon-
certu, ko ste vnovič marsi-
koga ganili do solz?
Slovenci radi rečete: čudo-
vito, kar pomeni superlativ,
da bi težko našli višjega. Če
le-ta obstaja, ne znam govo-
riti slovensko. Torej, poču-
tila sem se čudovito. Tisoč-
krat čudovito! Vedno nasto-
pam tako - v pesmi, govoru
in vsakdanjem življenju, kar
je fascinantno. To zelo tež-
ko pojasnim, a vendar lah-
ko: ljubezen sem dala občins-
tvu in ljubezen sem od njega
dobila, kar je normalno. Ze-
lo sem srečna, da me je uso-
da oziroma Bog obdaril, da
lahko s svojim instrumentom
ljudi popeljem'V sanje, jim
lepšam življenje. A se mo-
ram sama dobro počutiti,
moram biti srečna, žalostna
ah vesela, da so lahko tudi
oni srečni, žalostni ali vese-
h. Danes na primer ... nikoh
še nisem bila tako razpolo-
žena. Kot da me je prevzela
radost, ki sem jo v določe-
nem trenutku morala izvle-
či od nekod.
Kje in kako zdaj živite?
Živim v svoji vasi pri Du-
brovniku, a verjetno ne bom
več dolgo. Spoznavam na-
mreč, da kakor koli je že tam
lepo in je moja hiša krasna,
je moje življenje dragocenej-
še. Njegov preostanek želim
preživeti v miru, ne stresu,
in ne razmišljati, kako bom
to ali ono plačala. Bistvo ni
v denarju, ki ga preziram iz
dna duše, a kolikor ga potre-
bujem, ga moram imeti. Zdi
se mi, da se boni preselila bliž-
je svojemu Dubrovniku, kjer
sem se rodila. Nekaj pa že-
lim zadržati v Zagrebu, ki je
glavno mesto, iz katerega lah-
ko vedno potujem kamor ko-
li. Vendar, kot pravi ljudski
rek: človek razmišlja, Bog od-
loča!
Od kod črpate izjemno
energijo, vitalnost?
Pa to je to! Dobra energi-
ja, ki gre proti vam in se vra-
ča k meni. Tako kroži brez
konca, meni pa daje moč.
Glejte, ko sem danes prišla v
Ljubljano, me je bolela gla-
va, zelo mi je bilo slabo, pred
koncertom sem popila tri as-
pirine. A takoj, ko sem sto-
pila na oder, sem se povsem
spremenila - kot da je čarob-
na palica naredila čudež! To
je magična privlačnost, ki
osrečuje.
Kdaj naslednjič koncer-
tirate v Sloveniji?
Imela sem dva prekrasna
koncerta v Dubrovniku in
Splitu z Michelom Legran-
dom, ki je svetovna glasbe-
na zvezda. Trinajstkrat je bil
nominiran za oskarja, trikrat
ga je dobil. Napisal je veliko
znanih melodij, česar mno-
gi, ki jih poslušajo in prepoz-
navajo, ne vedo. Sijajen pia-
nist je, sijajen pevec in diri-
gent. Torej, prvi (šestdeset-
minutni) koncertni del je bil
moj, drugi, ki je sledil od-
moru, njegov; na koncu sva
zapela dva dueta. Čudovito
je bilo! Ta večer želim po-
noviti v Cankarjevem domu,
saj ga Ljubljana in slovensko
občinstvo zaslužita.
In kdaj boste obiskali Ce-
lje?
Da, Celje... Nekdo me mo-
ra povabiti! Meni je povsod
v Sloveniji lepo. Kamor koli
pridem, vem, da sem med
ljudmi, ki me imajo radi -
oni pa vedo, da jih imam jaz
rada. Zelo preprosto!
Glasbeno pot ste začeli s
flavto, pozneje z njo diplo-
mirali na akademiji. Ali še
pihnete vanjo?
Sredi dela vzamem flavto
in zaigram, a tega ne počnem
pogosto. Zal mi je, da sem
jo malo zanemarila. Name-
ravam jo vključiti v nasled-
nje koncerte z Michelom.
Prihodnje leto jih načrtuje-
va 36 po Japonski, pa turne-
jo po glavnih mestih nekda-
njega Vzhodnega bloka: Pra-
ga, Varšava, Bratislava, Bu-
dimpešta, Bukarešta, Sofija...
MOJCA VOČKO
Sveže zapečen^^veže zapečeno - Sveže zapečeno
DIRTVVEGAS
DirtY Vegas
(Columbia/Dallas; 2002)
Ocena: ***
Trije stari znanci (Paul Har-
ris, Ben Harris, Steve Smith)
se srečajo na letališču, odide-
jo na neobvezni jam-session v
studijo kjer nastane skladba
Days Go By. Teden dni po izi-
du so na britanski lestvici Top
20, pesem odkupijo za glas-
beno podlago reklami, inter-
net pa vrvi od vznemirjenja.
Trio hitro posname še deset pe-
smi, ki se prodajajo kot vroče
zemlje. Historiat albuma Dirty
Vegas nedvomno kaže, da gre
za komercialen izdelek. Ti-
stim, ki se še spominjajo dni,
ko se je elektroniki preprosto
reklo disko, bo prinesel nekaj
srečnih spominov. Zna pa bi-
ti, da boste ob kitarsko zači-
njenem lebdečem technu hi-
tro zazehali. Če je Days Go By
čista plesna mana, pa večji del
plošče zveni zelo podobno:
srednje hitri ritmi, nalezljive
melodije, všečen in pristopen
zvok, ki boleha s povprečnostjo
in pomanjkanjem globine.
Skupina je svoje techno am-
bicije cepila na genetiko pisa-
nja skladb ob kitari, v zvočni
maniri zgodnjih devetdesetih,
a jim v ključnih trenutkih
zmanjka konsistentnosti, ki so
jo pri podobnih akustično-teh-
ničnih amalgamih zmogli npr.
Super Furry Animals, Doves
in Departure Lounge. Med bolj-
šimi trenutki na plošči sta in-
strumentalno bobneči Thro-
win Shapes in akustična ver-
zija hita Days Go By, vsak na
svojem bregu. Vprašanje pa je.
koliko je trden most vmes.
(LooLu)
RAZLIČNI (soundtrack)
Music From the Motion Picture
Scooby-Doo
(Atlantic/Nika; 2002)
Ocena: **
Poletni najstniški zmazek
Scooby Doo so po vseh pra-
vilih šovbiznisa pospremili
z zgoščenim glasbenim do-
gajanjem v filmu. Če se vam
je ob tilmu čeljust zaskoči-
la sredi zehanja, vam tudi pr-
vi vrtljaji plošče ne bodo
dvignili razpoloženja. A je
soundtrack vseeno precej
bolj prebavljiv zalogaj kot
celuloidna verzija znane
otroške risane serije. V pre-
težno R&B in hip hop zve-
nečo glasbeno podlago so
stlačili superzvezdnika ple-
sišč Shaggyja, Outkast s Kil-
ler Mikom in Sleepy Brovvn
(skladba Land of a Million
Drums je prvi singel s ploš-
če). Lil' Romeo je svoje odre-
pal v družinski navezi z oče-
tom (Master P), tu sta Baba
Men in iz neba padla Kylie
Minogue, saj njene skladbe
ni v filmu, pa tudi na plošči
je ne bi nihče pogrešal. Svoje
trenutke so izkoristili tudi
rahlo osenčeni izvajalci, kot
je DJ razvpitega Kid Ročka
in samostojen hick-hopper
Uncle Kracker (moči je zdru-
žil z brzostrelnim Busta
Rhymesom, konec septem-
bra pa izide njegov drugi al-
bum) ali pa Solange, mlaj-
ša sestra zvezdnice zased-
be Destiny's Child Beyon-
ce Knovvles, združena z
Murphyjem Leejem v pesmi
Thinking About You. Z ne-
kaj pop punka na koncu je
poskrbljeno za vse okuse.
V glavnem ScoobyDooanje
na vse možne načine... (Loo-
Lu)
Full cool demo top
z novim šolskim letom v
okviru otroške oddaje Full
Cool nadaljujemo tudi z ru-
briko Full Cool Demo Top.
Včeraj so se predstavile Na-
talija Korez iz Rimskih To-
plic, ki je v glasbenem atelje-
ju Goda v Celju posnela sklad-
bo Klama, Mojca Bitenc iz Re-
čice ob Savinji si je izbrala
skladbo Skupaj midva, Nina
Pilih iz Škofje vasi pa je za-
pela skladbo Fant iz pravlji-
ce. Za dekleta oziroma nji-
hove skladbe ste lahko glaso-
vali že včeraj, tako da ste v
živo oddali svoj glas oziroma
poslali SMS sporočilo. Zdaj
jim lahko pomagate še s pri-
loženim kupončkom in ga
pošljete na naslov: Novi Ted-
nik & Radio Celje, Prešerno-
va 19, Celje s pripisom za Full
Cool Demo Top. Zmagoval-
ka se bo uvrstila v veliki tina-
le, ki bo 10. decembra ob 17.
uri v Memphis clubu, takrat
pa se bo predstavilo tudi ne-
kaj tistih, ki v oddajah niso
zmagali, jih bo pa konec no-
vembra izbrala strokovna ko-
misija.   SIMONA BRGLEZ
20 VROČIH RC
lOVI TEDNIK
GLASBA
39
Virtuozi z
diatonično
harmoniko
Najboljši Janez Lekše, Matic Ceglar, Kristina Pahor in
Ciril Podkrižnik
22. Zlata harmonika Lju-
bečna 2002 je znova potrdi-
la, da je Slovenija prava za-
kladnica talentov igranja na
diatonično harmoniko, pri-
ljubljeno frajtonarico. To je
tisti ljudski instrument, ki
je bil njega dni močno za-
postavljen in vsak, ki je igral
nanj, je veljal za malo pre-
maknjenega. Danes je rav-
no nasprotno, heroj je tisti,
ki zna slišno ugodno razte-
govati meh frajtonarice in
navduševati ljudi. Če so to
otroci, je še bolje. Če pa so
zraven dekleta in deklice, je
pa še toliko bolje.
V dosedanjih tekmovanjih
za zlato harmoniko, ki jo poz-
najo in cenijo tudi v svetu, je
sodelovalo okoli 6000 harmo-
nikarjev, od najmlajših do ve-
teranov. V letošnjih devetih
predtekmovanjih po Sloveniji
je nastopilo blizu 400 harmo-
nikarjev, v finalu na Ljubečni
pa se jih je predstavilo 29 naj-
boljših in sedem izmed dese-
tih veteranov. Dve komisiji
(Albert Završnik, Zoran Ko-
lin in Tomaž Guček ter za pla-
keto Avgusta Stanka Jasna Vi-
dakovič, dr. Bruno Ravnikar
in Stanko Mikola) sta imeli
vražje težko delo, saj so bile
kvalitetne razlike med nasto-
pajočimi minimalne.
Med finalisti v treh starost-
nih kategorijah so podelili sa-
mo pet bronastih odličij, 11
srebrnih in kar 13 zlatih, ki
so jih osvojili Petra Zalokar
(Laško), Simon Plemenitaš
(Rogaška Slatina), Dejan Del-
guisto (Portorož), Ervin Stru-
na (Novo Mesto), Borut Žu-
kovec (Mirna), Janez Lekše
(Škocjan), Jernej Kolar (Ar-
tiče). Matic Ceglar (Šmarje-
SAP), Ivan Srpčič (Cerkljeob
Krki), Dejan Krivec (Dobrna),
Tibor Derganc (Novo Mesto),
Aleš Stropnik (Mislinja) in
Dejan Kušer (Rečica pri Laš-
kem).
Absolutni zmagovalec je to-
krat postal Janez Lekše iz
Škocjana, ki je na Zlati har-
moniki nastopil petkrat, prav
tolikokrat osvojil zlato odličje
ter postal dvakrat zmagova-
lec občinstva. »Na Ljubečno
bom še prišel, saj-mi v zbirki
manjka še plaketa Avgusta
Stanka,« je napovedal Lekše.
Občinstvo je za svojo letos
vzelo dobrih deset let staro Kri-
stinco Pahor iz Kranja, ki igra
harmoniko tri leta, v finalu
pa je nastopila prvič. Med na-
stopom je sedela na kovčku
za harmoniko, drobna glavi-
ca pokrita s pravo gorenjsko
havbo pa se je komaj videla
iznad harmonike. Kristinca je
bila izredno vesela velike ma-
jolike NT-RC: »Saj je tako ve-
lika, da bi se lahko vanjo skri-
la,« se je pošalila simpatična
deklica, ki ima doma že veli-
ko priznanj z drugih harmo-
nikarskih tekmovanj.
V hudi konkurenci so to-
krat podelili plaketo Avgusta
Stanka Maticu Ceglarju iz
Šmarja-SAP, ki je prvič na-
stopil v finalu: »Presenečenje
je popolno, saj priznanja kot
novinec res nisem pričakoval.
Harmonika mi veliko pome-
ni, sicer pa imam štirinajst dni
tudi svoj ansambel. Za uspeh
se moram zahvaliti ludi men-
torju Mirku Šlibarju,« je po-
vedal Ceglar.
Med veterani je osvojil na-
slov »naj godec leta« simpa-
tični Ciril Podkrižnik iz Re-
čice ob Savinji, ki je prvič na-
stopil v finalu na Ljubečni: »Za
nastop me je prijavila prija-
teljica in vse kaže, da je do-
bro ocenila moje igranje. Do-
ma nas je bilo 16 otrok, oče
in strici pa so igrali v godbi.
V mladosti sem sicer dobil
harmoniko, ki pa je potem več
kot 40 let nisem igral. Ponov-
no sem si jo kupil, ko sem
pozidal hišo in šel v pokoj.
Igram samo stare valčke in ko-
račnice. Zadnji uspeh bo prav
gotovo velika spodbuda za na-
daljnje delo.«
Organizacijski odbor s
predsednikom Martinom Gro-
skom je odlično pripravil, le-
tošnjo zlato harmoniko, na ka-
teri so nastopili tudi trije har-
monikarji iz Italije in Avstri-
je (Igor Špetič, Nicola Bettiol
in Raphael Kuhberger), har-
monikarski orkester Stanka
Mikole, otroški pevski zbor
OŠ Ljubečna, ki ga vodi Vla-
sta Rožič, lanskoletna abso-
lutna zmagovalka Tina Bohak
in humorista Honza in Fon-
za. Dopoldanski del finala je
bil v imenitnem prostoru atrija
OŠ Ljubečna, popoldanski pa
pred gasilskim domom na
Ljubečni.
Harmonikarje so večinoma
spremljali starši, pogrešali pa
smo njihove mentorje, saj
smo srečali le Mirka Šlibarja
in Stanka Mikolo, drugih pa
iz nerazumljivih vzrokov ni
bilo. Pa bi bilo prav, da bi sli-
šali tudi strokovno mnenje dr.
Bruna Ravnikarja, sicer pred-
sednika Zveze ljudskih tradi-
cijskih skupin Slovenije in od-
ličnega poznavalca tudi te zvr-
sti glasbe. Morda bi v prihod-
nje kazalo najti uro časa za
pogovor s finalisti, mentorji,
starši in organizatorji o nači-
nu igranja, zlasti pa izboru
skladb za obvezne venčke, ki
so sestavni del nastopa.
Igranje na diatonično har-
moniko je doseglo izjemno
visoko stopnjo kvalitete in
vprašanje je, kje se bo ta vir-
tuoznost ustavila. Ali pa se
bodo interpreti končno le vr-
nili v tisto igranje, ki zahte-
va maksimum srca in duše,
kot je igral veliki mojster Av-
gust Stanko.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATlČ
Po srečanju na Zlati harmoniki še spominski posnetek najboljših z gosti (od leve) podžupan Mestne občine
Celje Marko Zidanšek, Janez Lekše (absolutni zmagovalec), Kristinca Pahor (najboljša po izboru občinstva),
Ciril Podkrižnik (naj godec 2002), Matic Ceglar (plaketa Avgusta Stanka) in predsednik organizacijskega
odbora Martin Grosek.
Nastopilo je tudi sedem veteranov za »naj godca 2002« (od leve) Anton Kogovšek, Mimika Šraj, Metod
Praprotnik, Anka Podobnik, Albin Škerjanec in zmagovalec Ciril Podkrižnik, manjka pa Franc Škuf ca. ,
VRTILJAK POLK IN
CEUSKIH 5 plus 2002
10 let delovanja družine Galič
Družina Galič (Jože, Cita, Katari-
na in Marko) iz Šempetra v Savinj-
ski dolini je ob praznovanju deset-
letnice družinskega prepevanja pri-
pravila bogat program prireditev. Za-
čeli bodo s koncerti treh glasbenih
družin Habrovi fantje. Sestre Budja
in družina Galič. Prvi koncert bo 14.
septembra v Preboldu, drugi 2L v
Mali Nedelji in tretji 28. septembra
v Lučah ob Savinji. Osrednji kon-
cert družine Galič pa bo 7. oktobra v
Žalcu, na njem bodo predstavili tu-
di novo kaseto in zgoščenko Pesmi
za vse čase.
Bera koncertov se bo nadaljevala 12.
oktobra v Šempetru v Savinjski dolini
z radijsko oddajo Koncert iz naših kra-
jev, ki jo Galiči pripravljajo z Radiom
Slovenija. Poleg slavljencev bodo na-
stopili Anja Burnik s prijatelji, ansam-
bel Klavžar, mladi harmonikarji Dar-
ka Atelška in humorist Podhomski Jo-
ža.
Ves program bodo izvedli v okviru
delovanja Kulturno umetniškega druš-
tva Glasba iz Slovenije, ki ima sedež v
Šempetru v Savinjski dolini in katere-
ga predsednik ter tajnik sta Cita in Jože
Galič.
Družina Galič je doslej pri založbi
Zlati zvoki izdala pet kaset in zgoščenk:
Božični večer z družino Galič (1997),
Narodne in ponarodele pesmi (1998),
K tebi želim (1999), Kdor muzicira. sr-
ce odpira (2001) in Pesmi za vse čase
(2002). Zadnji izdelek je v celoti po-
snet v živo na enem od koncertov zad-
nje slovenske turneje Galičev. Pri sne-
manju 18 pesmi se je kot odličen glas-
beni producent in zvokovni mojster iz-
kazal Igor Podpečan, pri posnetkih, ki
so nastah v Domu kuUure v Kisovcu,
pa mu je pomagal še Sašo Groboljšek.
Na jubilejni zgoščenki bo predstavljen
izbor najbolj priljubljenih pesmi iz de-
setletne zgodovine ansambla. Ob že
uveljavljenih avtorjih in interpretih Citi
in Jožetu Galiču se prvič v vlogi avtor-
jev pojavljata tudi njuna otroka Katari-
na in Marko. Prav gotovo bo jesensko-
zimsko srečanje z izjemno ustvarjalno
družino Galič zanimivo in prijetno.
TONE VRABL
Št. 37-12. september 2002   -
40
ZA AVTOMOBILISTE
Ford conne<^ za
ljudi in tovor
Trg lahkih dostavnih vo-
zil, ki lahko postanejo tu-
di vozila za prevoz potni-
kov, se je v zadnjih letih
tako rekoč izjemno razši-
ril. Fiat doblo, peugeot part-
ner, citroeen berlingo in po-
dobni žanjejo veliko uspe-
ha. Logično je, da se pojav-
ljajo vedno novi in novi av-
tomobili; sedaj se tem pri-
družuje še Ford s svojim
connectom.
S connectom so ponudili
dve enaki karoseriji, vendar
je njun namen oziroma upo-
rabnost različna. Poleg tega
so drugačni tudi dolžina, ši-
rina, višina in medosna raz-
dalja, načeloma pa ločujejo
med dvema izvedenkama -
tourneom connect, ki je na-
menjen predvsem prevozu
ljudi, in transitom connect,
ki je namenjen prevozu bla-
ga. Kombinacij različnih dol-
žin in seveda opreme je pri
connectu skoraj nešteto, za
začetek pa bosta tourneo in
transit na voljo s kratko in
dolgo medosno razdaljo in z
dvema razhčnima višinama.
Ob tem si je mogoče omisli-
ti še številne kombinacije
vrat, poleg tega tudi različne
izvedbe drsnih vrat na eni ali
pa na obeh straneh ipd.
Za pogon bodo skrbeli tri-
je motorji, vsi z gibno pro-
stornino 1,8 litra, vendar z raz-
lično močjo oziroma zmog-
ljivostmi. Prvi oziroma osnov-
ni je 1,8-litrski štiri valj nik, ki
ponuja 75 KM pri 4000 vrt-
ljajih v minuti, njegova pov-
prečna poraba pa naj bi bila
6,3 litra dizelskega goriva. Ne-
koUko zmogljivejši je agregat
z enako gibno prostornino,
vendar z 90 KM pri prav tako
4000 vrtljajih v minuti (pov-
prečna poraba 6,5 litra dizel-
skega goriva), najzmogljivejši
pa motor, ki ponuja 115 KM
pri 4400 vrtljajih v minuti.
Serijsko je tourneo connect
opremljen z deljivimi zadnji-
mi vrati, ki imajo stekla, po vi-
šini nastavljivim servo vola-
nom, zadnja sedežna klop je
asimehično deljiva, žal pa je
zračna varnostna blazina name-
njena zgolj vozniku, za so voz-
nika pa je na voljo v kasnejših,
bogatejših paketih opreme.
Connect, v takšni ali drugačni
varianti, bo nastajal v fordovi
tovarni v Turčiji, za sedaj pa še
ni znano, po čem bo. Napove-
dujejo, da se bo connect pri nas
pojavil prihodnjo pomlad ali
morda na poletje.
Zamenjava
za seicenta
in pando
Fiat že dolgo časa ponu-
ja pando in seicenta; av-
tomobila gresta dobro v
promet kljub svoji model-
ski priletnosti. Prihodnje
leto pa bo italijanska av-
tomobilska tovarna ponu-
dila zamenjavo za oba in
ju verjetno predstavila na
avtomobilskem salonu v
Frankfurtu.
Zanimivo je, da bo z enim
modelom verjetno nadome-
stila obe vozili. Pri pogonu
ne bo posebnih sprememb,
saj bo ta speljan k prednje-
mu kolesnemu paru, v dol-
žino pa bo apeninskega av-
tomobilčka za 3,5 metra. Za
zunanjo podobo bo poskr-
bel fiatov oblikovalski cen-
ter, prvič pa se bo zgodilo,
da bo tako majhno vozilo
na voljo tudi s petimi vrati.
Motorji naj bi bili po se-
danjih napovedih trije, in
sicer dva bencinska in tur-
bodizel. Bencinski začetni
bo imel pri gibni prostor-
nini 1,1 litra 55 KM, med-
tem, ko naj bi motor z gib-
no prostornino 1,2 litra po-
nudil 80 KM. Turbodizel-
ski motor bo imel pri gibni
prostornini 1,3 litra, kar tri
različne moči od 60 do 85
KM. Kot kaže sedaj, naj bi
novi mali fiat nastajal v fia-
tovi tovarni na Poljskem.
Tourneo connect
Prihaja peugeot 206 GTi
Na bližnjem pariškem avtomobilskem
salonu, ki bo konec septembra, bo seveda
veliko videti, očitno se nanj pripravljajo
tudi pri Peugeotu, tovarni, ki ji gre letos
tako rekoč izjemno od rok. V Parizu bodo
tako na svetlo postavili GTi izvedenko peu-
geota 206.
Navzven se bo ta avto od drugih 206 se-
veda precej razlikoval, saj ne bo mogoče
prezreti širših pnevmatik, nižjega podvoz-
ja, dvojne izpušne cevi, pa spojlerja nad
zadnjimi vrati ipd. Seveda bo še največ po-
nujal motor. Temu avtomobilu so namreč
namenih 2,0-litrski bencinski štirivaljnik,
ki bo zmogel 180 KM in imel 149 Nm navo-
ra. Kot je slišati, naj bi bila najvišja hitrost
nekako 240 km/h, do 100 km/h pa bo pos-
pešil v sedmih sekundah. Po napovedih naj
bi avto stal nekako 25 tisočev evrov, kar
seveda ni mačji kašelj.
Toyota podira rekorde
Medtem ko japonskim avtomobilskim
hišam v Evropi ne gre posebej dobro od
rok, je povsem drugače s Toyoto. V prvem
letošnjem polletju je omenjena japonska
avtomobilska hiša prodala kar 410 tisoč
avtomobilov, kaj je celo za 15 odstotkov
več kot v enakem lanskem obdobju. To je
največ doslej.
V letošnjih šestih mesecih si je Toyota
priborila 4,5-odstotni tržni delež, medtem
ko je bil ta lani še 3,7 odstotka. Najbolj je
Evropejcem všeč yaris, saj se je letos zanj
odločilo kar 118 tisoč kupcev, po drugi strani
pa je najbolj poskočila prodaja corolle, in
sicer za 43 odstotkov. Kot pravijo, naj bi
do konca leta Evropejcem prodali vsega sku-
paj 740 tisoč avtomobilov. Toyoti gre do-
bro tudi pri nas, saj je njen tržni delež 2,2
odstotka, medtem ko je bil lani v tem času
1,4 odstotka.
Vroča toyotina žemljica corolla
Truck made by
Porsche?
Pri nemškem Porscheju, znanem po izjemnem tržnem
uspehu zgolj z dvema avtomobiloma (boxsterju in 911)
menda resno razmišljajo, da bi ponudili športnega trucka
oziroma dostavnika. Čeprav so to zgolj govorice, pa je ja-
sno, da je Porsche izjemno uspešen tudi v ZDA in tam gredo
trucki izjemno dobro v promet. Če naj bi vendarle naredili
takšen avto, naj bi za osnovo služil cayenne, športno večna-
mensko vozilo, ki se bo na trge pripeljalo letos jeseni, ozi-
roma v začetku prihodnjega leta. Avtomobil naj bi poganja!
V8 dizelski motor z gibno prostornino 4,0 litra in s 250 KM,
Vse drugo je še neznano.
Porsche turbo tudi icot
Icabrioiet
Za vse tiste, ki jih tišči denar in se radi vozijo po svetu z
vetrom v laseh: Porsche bo eno najmočnejših izvedenk 911,
se pravi turbo, ponudil tudi kot kabriolet. Zadeva ni tako
hudo kritična, ker bo tovarna to različico 911 začela ponujati
spomladi prihodnje leto. Kakšnih posebnih razlik v primer-
javi s kupejem, če izvzamemo platneno streho, ne bo, saj se
bo v zadku vrtel 3,6-litrski bokser motor s 420 KM.
4Matic za mercedes S
Mercedes Benz svoj največji avtomobil S dobro trži in tudi
to je mogoče vsaj malo pripomoglo o odločitvi, da jeseni
ponudijo nekoliko spremenjehoizvedenko. V notranjosti bodo
morda najbolj opazni nekoliko sprernenjeni instrumenti ozi-
roma gumbi, navzven nove luči, pa na zadku spremenjeni
smerokazi ipd. Največja novost pa je stalni štirikolesni po-
gon 4Matic, ki ga bo Mercedes ponudil tudi pri novem razre-
du E. Stalni štirikolesni pogon bo tovarna prodajala tudi pri
manjšem C (najprej v izvedenki C 240 in 320).
Št. 37-12. september 2002
I ZA AVTOMOBILISTE
41
Avgust najskromnejši doslej
prodaja avtomobilov v
jvgustu v zadnjih letih še
jjlioli ni bila nekaj poseb-
nega. Toda avgust je bil v
letošnji bilanci daleč naj-
;|(romnejši mesec doslej,
l;ajti v trgovinah je bilo
ja 13 odstotkov manj kup-
cev kot avgusta lani. Sku-
paj so slovenski trgovci z
jvtomobili prodali 3368
jovih osebnih avtomobi-
lov.
Če upoštevamo vse letoš-
nje mesece, potem je bilj
posel z avtomobili v pri-i
merjavi z enakim lanskimi
obdobjem za osem odstot-
kov skromnejši, kar tudi
pomeni, da ni nujno, da bo
letos v Sloveniji prodanih
veliko več kot 50 tisoč av-
tomobilov. Tako je avgusta
več vozil kot v enakem lan-
skem mesecu prodal le Re-
nault (plus 6,2 odstotka,
skupaj 670 avtomobilov),
je pa moral pri prodaji clia,
dolgo časa najbolje proda-
janega vozila na sloven-
skem trgu, požreti grenko
pilulo. Na tem mestu ga je
namreč zamenjal Volks-
wagnov polo (258 vozil),
medtem ko je dosedanji pr-
vak clio zasedel drugo me-
sto (244 vozil). Minimalen
plus so imeli tudi pri Ci-
troenu (0,5 odstotka), vsi
drugi so bili pod črto.
Tudi Volkswagen kljub
prodaji pola ni mogel do-
seči ugodnejšega rezultata,
saj je prodal 588 avtomo-
bilov, kar je bilo za 6,8 od-
stotka manj kot v enakem
lanskem obdobju. Letos iz-
jemno uspešni Peugeot se
je od avgusta prav tako po-
slovil z minusom (1,3 od-
stotka manj kot avgusta la-
ni, sicer pa 317 vozil). Med
onimi, ki jim gre še naprej
slabo, je recimo Škoda, ki
je imela v avgustu za 37,6
odstotka manj kupcev. Vse-
kakor pa je treba omeniti
Toyoto. Ta japonska avto-
mobilska hiša je v zadnjem
letu ali dveh naredila iz-
jemno velik skok. Samo av-
gusta se je njena prodaja
povečala za 154 odstotkov,
letos pa je tovarna prodala
856 avtomobilov. Vse dru-
ge japonske avtomobilske
hiše so letos skupaj proda-
le 1369 avtomobilov, kar
je nazoren dokaz moči To-
yote.
Še o lestvici najbolje pro-
dajanih vozil. WV polo to-
rej povsem v vrhu, za njim
renauh clio, na tretjem me-
stu je bil tokrat VW golf,
na četrtem fiat punto in na
petem peugeot 206.
Satelitska navigacija tudi pri nas?
Slovenija je ena redkih evropskih držav, kjer ni mogoče uporabljati satelitske navi-
gacije, ker pač ni ustreznih računalniških zemljevidov. Vse pa kaže, da se utegne to
Imalu spremeniti, saj podjetje Geoset iz Šenčurja pri Kranju v sodelovanju z AMZS
pripravlja poskusno različico programske opreme za navigacijo. Poskusno so v napra-
vo vnesli del območja na obrobju Ljubljane, razširitev na vso Slovenijo pa je seveda
odvisna od številnih drugih dejavnikov. Ustrezno je treba namreč prirediti kar 30 tisoč
Idlometrov slovenskih cest, vendar naj bi po optimističnih napovedih tovrstna naviga-
|cija v Sloveniji začela delovati že do konca letošnjega leta.
Fiat barchetta
Črni oblaki nad Fiatom
Nad Fiatom oziroma njegovim avtomobilskim delom se kljub vsem naporom še naprej
zbirajo črni oblaki. Kot je dejal njegov predsednik, mora Fiat Auto do leta 2004 začeti poslovati
z dobičkom. Če ne, je bilo rečeno, se utegne zgoditi, da bo Fiat svoj avtomobilski del prodal. V
drugem letošnjem četrtletju je namreč imela italijanska avtomobilska tovarna 34 milijonov
evrov čiste izgube in prav zaradi tega v rdeče številke potisnila ves koncem Fiat. Sicer pa
namerava skupina do konca letošnjega leta sedanji dolg, ki znaša 5,8 milijarde evrov, zmanjšati
na 3,2 milijarde evrov. To naj bi dosegli tudi s postopno prodajo nekaterih svojih enot, recimo
tovarne, ki izdeluje strojno orodje Comau, pa sloviti Magneti Marelli ipd. Sicer pa pri Fiatu
pravijo, da njihov namen ni kar tako prodati avtomobilski del, ki ga skušajo z vsemi sredstvi
rešiti. Toda če ne bo šlo, bo treba poiskati nove lastnike, še dodajajo v Torinu.
48
ZANIMIVOSTI.
Iz grajske
kuhinje in kleti
za prijatelje
Na Gradu Tabor nad Laškim gostili poslovne partnerje in prijatelje
- Že jeseni nekaj novosti za redne goste in naključne obiskovalce
Ravno prav tenko odrezana rezina - najprej za Rada Hrastnika iz Perona, zatem pa še za
zavarovalničarja Ivana Mirnika.
Ko usta niso bila polna okusnih dobrot iz grajske kuhinje ali žlahtne kapljice iz grajske kleti, je bil
čas za pogovor. Brata Turnšek (Aco in Tone) sta v precep vzela Ivana Kregarja iz podjetja Dikplast.
Nasmejan, komaj 22-letni šef grajske kuhinje Dejan Potočnik s sestrama Anamarijo in Eliza-
beto Štorman. Očeta Zvoneta pa v ponedeljek v Laškem ni bilo videti.
Razmišljate o poroki?
Si želite takšen obred,
da spomin nanj dolgo
ne bo zbledel? Z obilico
cvetja in baloni, ki so
po angloameriških obi-
čajih zagotovilo za srečo
v zakonu? Vse to,
vključno z nežnimi
zvoki harfe ali donečo
poročno koračnico laš-
kih godbenikov, pa s
sabljo odprtim šam-
panjcem in za povrh še
kristalnima vrčkoma z
vgraviranima začetni-
cama zaročencev, mla-
dim parom ponujajo na
Gradu Tabor nad Laš-
kim.
Tovrstno ponudbo
predstavljajo tudi v poroč-
nem katalogu, ki ga je Go-
stinstvo Laznik dalo nati-
sniti za svoje tri lokale;
ob Gradu Tabor še za Ho-
tel Savinja v Laškem in za
franšizno enoto Hotel
Štorman Veniše. Še sve-
že prinesenega iz hskar-
ne so v ponedeljek delili
gostom na grajskem dvo-
rišču. Slovesno otvoritev
s kulinarično ponudbo iz
grajske kuhinje ter degu-
stacijo vrhunskih sloven-
skih vin in s pivom do-
mačih pivovarjev so pri-
pravili za svoje poslovne
partnerje in prijatelje.
Grajski kruh
in
divjačinski
golaž
v Gostinstvu Laznik so
priprave porok na Gra-
du Tabor, v Hotelu Savi-
nja ter na Venišah med
prednostnimi nalogami.
Rednim obiskovalcem ter
naključnim gostom pa
bodo že jeseni, še več pa
preko prihodnjega polet-
ja, ponudili tudi še kaj
drugega.
»Ne samo z odlično ku-
linarično ponudbo in vr-
hunskimi slovenskimi vi-
ni,« pravi Mirko Laznik,
»radi bi, da bi naši lokali
goste privabljali tudi s pri-
reditvami - pri nas se vse-
lej nekaj dogaja.« Že z ok-
tobrom bodo začeli s ca-
teringom, postrežbo na te-
renu, ki bo dobrodošla
zlasti za naročnike, ki pri-
segajo na gostiteljstvo v
lastnih poslovnih prosto-
rih. Do konca leta naj bi
na Venišah odprli poseben
športno-poslovni center s
konferenčno dvorano ter
vso potrebno opremo za
sezonske priprave šport-
nikov. Že jeseni bodo obi-
skovalci Hotela Savinja
lahko izbirali med poseb-
no pivniško ponudbo,
spomladi pa bodo v lo-
kalu temeljito oživili tu-
di vrt ob Savinji. Tudi s
kotičkom, opremljenim
z igrali za najmlajše.
Na Gradu Tabor bi sku-
paj z laškim turističnim
društvom in kulturnim
centrom radi oživili ne-
koč že uveljavljene vrhun-
ske glasbene večere in pri-
pravili program poletnih
grajskih prireditev. Mika-
ven pa bo najbrž tudi ne-
deljski obisk grajskega
dvorišča, kjer bodo go-
stom v objemu prijetne-
ga hladu pod mogočnim
Humom postregli z div-
jačinskim golažem iz kot-
la, zraven pa odrezali ki
domačega grajskega kj
ha'in natočili vrček d
mačega, laškega pi«
Vsak dan svež kruh bd
pekli sami, s pivom pi
rodbina Celjskih, ki
grad pod Humom od si
dine prve polovice šti
najstega stoletja pa do.s^
jega zatona uporablj^
kot lovski dvorec, ni bJ
tako domača. Zato ga
do tudi za grajske obisto
valce še vedno varili v d(
lini, v ob Savinji stoi^
Pivovarni Laško.
IVANA STAMEJO'
Foto: GREGOR KATI'
Vodilna celjska bančnika Niko Kač in Dušan Drofenik (na sliki levo Drofenik) pri pol Slovj
in pol Brazilcu Dragu Urankarju menda nista Iskala finančnih nasvetov?
Dobro razpoloženi, a s kančkom resnosti na obrazih - Marjan Poznič in Drago Polak (Cel
Celje) ter Dušan Zorko (Kovintrade Celje).
Nasmejanega in dobro razpoloženega je bilo na grajskem vrtu videti tudi vodilnega Zdi
lišča Laško mag. Romana Matka. Tem za kramljanje je bilo več kot dovolj, zato z Nikom Ka(|
gotovo nista načela višine obrestnih mer.
Naše žel|e in pričakovanja usmerjamo v čiste in obnovljive vire energije.
V Skupini Merkur smo zavezani ustvarjalnosti. Z gospodarnimi rešitvami vzdržujemo varno
ter ozaveščeno okolje, v katerega vstopa že peta generacija naših kupcev. Podpiramo razvoj
In inovativnost na vseh področjih, saj smo prepričani, da je glavna energija napredka prav v
ljudeh, ki s svojim znanjem in zagnanostjo presegajo meje vsakdanjosti. Naša pričakovanja
segajo visoko. Predstavili vam jih bomo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v hali
L, od 11. do 18^^septembra. ^......................
Merkur - generalni pokrovitelj
največje slovenske sejemske prireditve.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Država bo partner, ne mačeha
Dr. Janez Drnovšek ob Mednarodnem obrtnem sejmu
Tudi letošnji že 35. tradi-
cionalni mednarodni obrtni
sejem v Celju je priložnost za
ocenitev dosežkov preteklega
leta in potrditev načrtov za
prihodnost. Podjetništvo in
širjenje inovativnosti, ki
znatno povečujeta hitrost, s
katero novi proizvodi boljše
kakovosti, proizvedeni po
nižjih stroških, nadomeščajo
obstoječe, sta ključni gonilni
sili nove ekonomije, ki
spreminja gospodarsko
strukturo vodilnih držav,
hkrati pa ključna dejavnika
konkurenčne prednosti v
svetovnem merilu. Vladna
usmeritev za prihodnja
obdobja je podpora nadaljnji
krepitvi mednarodne konku-
renčnosti slovenskih podjetij
ter njihova čim večja prilago-
ditev zahtevam nove ekono-
mije. Ukrepi gospodarske
polidke so zato prednostno
usmerjeni v razvoj poslovne
kulture in skupnih družbenih
norm, ki spodbujajo inovativ-
nost, vlaganja v znanje,
tehnološki razvoj in podjet-
ništvo, v oblikovanje okolja
in ustvarjanje pogojev za
zmanjšanje razvojnih razlik
med regijami.
Vsako leto posvečamo
posebno skrb spodbujanju
obrti in podjetništva, saj mala
in srednja podjetja predstav-
ljajo v slovenskem gospodars-
tvu kar 98,6 odstotkov vseh
podjetij. Tudi v letošnjem
letu resorno ministrstvo za
gospodarstvo nadaljuje s
programi, namenjenimi
spodbujanju razvoja podjet-
ništva in obrti, od katerih je
največ sredstev namenjenih
prav spreminjanju strukture
gospodarstva v smeri večanja
deleža dejavnosti z visoko
dodano vrednostjo in zmanj-
šanju zaostanka v produktiv-
nosti. Zavedamo se pomena
znanja pri obvladovanju in
kreiranju tehnološkega
napredka kot glavnega vira
povečevanja nacionalne
konkurenčnosti v vse bolj
globalnem gospodarskem
okolju. Zato vse večjo
pozornost namenjamo ne le
pridobivanju in ohranjanju
znanja, temveč predvsem
njegovemu prenosu oziroma
njegovi uporabi v konkretnih
gospodarskih projekdh.
Vlada že drugo leto izvaja
program odprave administra-
tivnih ovir, v okviru katerega je
posebna pozornost namenjena
tudi ukrepom za ustvarjanje
podjetništvu bolj prijaznega
okolja, pri čemer je velik
poudarek prav na dostopnosti
do informacij. Naj tu omenim
dostopnost do Uradnih Ustov
RS preko Interneta, kar
zagotavlja večjo varnost
poslovanja. Za izboljšanje
sistema informiranja so bile
postavljene spletne strani, na
katerih je mogoče naročiti
svetovanje po elektronski pošti
in prijaviti administrativne
ovire, s katerimi se podjetniki
srečujejo pri svojem delu. Na
tako imenovanem podjetniš-
kem telefonu pa podjetnikom
brezplačno odgovarjajo
svetovalci.
Z zadovoljstvom tudi
ugotavljamo, da se uspešno
razvijajo trgovina pa tudi
višje oblike gospodarskega
sodelovanja z državami
jugovzhodne Evrope. To so
trgi z velikim še neizkorišče-
nim potencialom, ki pa hkrati
s sabo prinašajo tudi nekoliko
večje tveganje. Ker se vlada
zaveda pomembnosti gospo-
darskega sodelovanja Sloveni-
je v omenjenem regionalnem
prostoru, smo že vzpostavih
večino institucionalnih
okvirov za tovrstno sodelova-
nje preko sklepanja dvo-
stranskih ali večstranskih
sporazumov z gospodarskega
področja, nekatere dogovore
pa še pripravljamo.
Vlada se zaveda pomena
obrti in podjetništva pri
prihodnjem gospodarskem in
socialnem razvoju države.
Vključevanje Slovenije v
Evropsko unijo, odpiranje na
trge jugovzhodne Evrope in
Rusije bo podjetnikom in
obrtnikom v prihodnjih letih
odprlo številne nove prilož-
nosti za aktivno sodelovanje v
procesih globalizacije, v
razvijanju in izkoriščanju
novih tehnologij, proizvodov
in storitev. Država si bo še
naprej prizadevala za vzposta-
vitev pogojev, ki bodo
tovrstno sodelovanje omogo-
čili, na vas - podjetnikih pa
je, da podjetniške priložnosti
prepoznate in izkoristite.
Zato me veseli, da je večji del
letošnjega obrtnega sejma
namenjen prav mednarodne-
mu sodelovanju.
Obrtnikom želim čim bolj
uspešno delo v prihodnjem
obdobju. Država si bo
prizadevala, da vam bo
partner in ne mačeha. S
skupnimi prizadevanji bomo
še boljši tudi v Evropski uniji.
Dr. Janez Drnovšek,
predsednik Vlade RS
Pomemben kamenček v mozaiku
Sejem je priložnost, ki jo je potrebno kar najbolje izkoristiti
V času, ko se sejemska
dejavnost v Sloveniji srečuje z
vedno večjimi težavami, stoji
Mednarodni obrtni sejem še
vedno trdno na svojem mestu.
Še vedno je to največja in
najpomembnejša sejemska
prireditev, ne samo v Celju
pač pa tudi v Sloveniji.
Organizatorji letos
pričakujejo, da bo v času
sejma prišlo v Celje več kot
200 tisoč ljudi. Kakor koli že,
je to zelo veliko. Na Mestni
občini Celje se zavedamo, da
je to izjemna priložnost, ki jo
je potrebno kar najbolje
izkoristiti. Znanje, ideje in
izkušnje, ki se bodo med
razstavljavci,
gospodarstveniki, podjetniki,
obrtniki in navsezadnje tudi
med obiskovalci izmenjale v
tednu dni, bodo vsekakor
temelj za številne nove
projekte.
Mednarodni obrtni sejem
je zelo pomemben kamenček
v mozaiku razvoja ne samo
celjske občine, temveč tudi
regije in širšega območja. Na
njem se namreč ponuja
ogromno priložnosti,
predstavljajo se nova znanja,
novi dosežki in novi uspehi.
Vse to pa je pomembno za
uspešen in konkurenčen
razvoj gospodarstva. Zato
moramo prepričati tuje in
domače poslovneže, da
pridejo v Celje in da tukaj
tudi ostanejo. Vsekakor pa
jim moramo nekaj tudi
ponuditi. Nekaj od tega jim
ponuja že Mednarodni obrtni
sejem. Daje jim prostor za
predstavitve, na njem lahko
navežejo nove stike,
pridobijo ideje in partnerje.
Svojo vlogo pri tem pa mora
odigrati tudi Mestna občina
Celje. Poskrbeti moramo, da
se bodo v mesto vračali
mladi strokovnjaki. Hkrati
pa moramo poskrbeti tudi za
kvalitetno izobraževanje in
omogočiti pogoje za
kakovostno delo in življenje.
Nekaj od tega smo že štorih,
nekaj še bomo. Vse to
namreč ni stvar trenutnega
navdiha, pač pa premišljenih
in.načrtQvaniLoiiloč^^^^^_________
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje
Dolga tradicija
Mi verjamemo, da Celje postaja mesto največjih
Delniška družba Merkur
žeh tudi v Celju dokazati, da
nas več kot 2.400 zaposlenih,
ki tržimo preko 600 različnih
skupin izdelkov kupcem v
veleprodaji in maloprodaji in
sodelujemo z več kot 10.000
partnerji, ostaja zvestih več
kot stoletni tradiciji
ustvarjanja zadovoljstva. V
sozvočju s sodobnimi znanji
si zagotavljamo uspešno
poslovanje na trgih
sedanjosti, na Mednarodnem
obrtnem sejmu pa bomo
predstavili še razloge za naše
zaupanje v trgovino
prihodnosti. Prav poslovne
priložnosti prihodnosti so ena
od ključnih lastnosti
letošnjega MOS-a, ki je že
dolgo tega prerasel okvire
obrtniškega sejma in postal
osrednja poslovna sejemska
prireditev v Sloveniji. Letos
še posebej pozdravljamo
okrepljeno udeležbo
gospodarstvenikov iz tujine,
ki celjsko prireditev ne
umeščajo samo v slovenski,
ampak tudi širši evropski
prostor. Mednarodni
obrtniški sejem v Celju je s
tem postal odlična poslovna
priložnost tako za utrjevanje
obstoječih, kot tudi za
sklepanje novih poslovnih
stikov. MOS bo od srede do
srede postal poslovnežu
prijazen kraj, Merkur pa bo s
svojim razstavnim
prostorom, posvečenim
izkoriščanju solarne energije,
dokazal svojo prijaznost do
okolja.
Mi verjamemo, da Celje
postaja mesto največjih.
Merkur je v njem pravkar
odprl svoj največji trgovski
center. Celjski sejem pa
odpira največjo poslovno
sejemsko prireditev Sloveniji.
Vidimo se v Celju! i
Mag. BineKordež, predsednik Uprave in
generalni direktor Merkurja
Položaj in smeri gospodarstva
Slovenija se že učinkovito vpenja v gospodarski prostor Evropske Unije
Procesi lastninske
preobrazbe, tržni pogoji
poslovanja z vse zahtevnejšo
konkurenco, nove okoliščine
in standardi gospodarjenja,
nove zahteve kakovosti in
okolja; gospodarska struktura
z večjo vlogo storitvenih
sektorjev, na znanju
temelječa družba, hitre
spremembe v tehnologijah;
svet, ki trka na naša vrata in
vstopa na različne, prijazne in
neprijazne načine v naša
življenja; evropske dimenzije
trgovanja in proizvajanja...
Vse to - in še marsikaj - so
spremembe, ki so postavile in
postavljajo slovenske
gospodarstvenike in
podjetnike pred nove izzive,
ki terjajo nove smeri.
Stabilna gospodarska rast je
gotovo najpomembnejša
osnova ekonomskega in
socialnega napredka.
Slovenija jo je v zadnjih nekaj
letih dosegala. S povprečno
Jožko Čuk
Predsednik GZS
prek 4-odstotno stopnjo rasti
bruto domačega proizvoda
smo bili najuspešnejša država
v tranziciji. Tako mora biti
tudi poslej. Glavni porok za
nove investicije in za nove
zaposlitve pa so tudi dobri
poslovni rezultati.
Po lanski upočasnitvi
gospodarske aktivnosd v
svetu, ki je imela odmev tudi
v našem gospodarstvu, so bili
letos izgledi konjunkture -
zlasti za drugo polovico leta -
spet bolj obetavni. Pri velikih
svetovnih ekonomijah so
možnosti za postopno
oživljanje. Tudi poslovna
pričakovanja v Sloveniji
nakazujejo možnosti
izboljšanja, najbolj v
storitvah. Predpogoj pa je, da
se domači pogoji poslovanja
za gospodarstvo ne
poslabšajo. Kakršnekoli večje
ali dodatne obremenitve -
dajatve - bi bile lahko
pogubne za gospodarsko
aktivnost v državi. Posledično
pa bi udarile tudi na drugih
področjih, ne samo na
gospodarskem. Zato moramo
imeti tudi ustrezen socialni
konsenz. Država pa bo
morala postaviti v ospredje
učinkovito industrijsko
politiko, usklajeno tako
medresorsko kot tudi z
dogovorjenimi prioritetami
in javno finančnimi
možnostmi.
Slovenija se že učinkovito
vpenja v gospodarski prostor
Evropske Unije. V nekaj letih
bomo postali člani EU. Dobre
poslovne možnosti pa še
nadalje optimistično vidimo
tudi v jugovzhodni Evropi.
Avtoceste, mobilni telefoni,
računalniki, uveljavitev
storitvenih dejavnosti in
malih podjetij, 3 krat več
študentov, visok indeks
odprtosti domačega
gospodarstva v svet so nam
povečali samozavest. Podjetja
se povezujejo na kapitalskih
osnovah, z vizijo in strategijo.
Imamo znanje in pozitivne
gospodarske izkušnje. Smo
sestavni del 20 odstotkov
najbolj razvitega sveta. Najti
moramo še pot v politično
modrost, ki bo uresničila
obljubljeno in se čvrsto
zavzela za trajnostni razvoj
Slovenije.
Kje je kdo v Petici?
Se nekaj nas je...
Urednik: Roman Repnik
Naslovnica: oblikovanje Minja Bajagič,
foto Gregor Katic
Marketing: vodja Vesna Lejič
Polona Rifelj, Petra Vovk, Zlatko Bobinac, Vojko
Grabar, Viki Klenovšek, Jože Cerovšek
Tajništvo: Vera Grešnik
Novinarji: Ivana Stamejčič, Janja Intihar, Bojana
Jančič, JVIateja Podjed
Prelom: Igor Šarlah
Tisk: Delo d.d. Ljubljana
Program prireditev
Od aktivnosti za mlade do piknika Novega tednika in Radia Celje
SREDA, 11. SEPTEMBER 2002
10.00 Svečano odprtje 35. MOS-a.
Sejem bo odprl dr. Janez Drnovšek, predsednik
Vlade RS. Prostor: Modra dvorana
17.00 Seja UO sekcije gradbincev pri OZS.
Organizator; OZS. Prostor: E2
ČETRTEK, 12. SEPTEMBER 2002
09.00 - 15.00 4. Mednarodna konferenca Mostovi
sodelovanja/Bridges of cooperation -
Mednarodno srečanje podjetnic.
Organizator: Zavod za družinsko in žensko
podjetništvo META,
PCMG. Prostor: Modra dvorana
09.30 Madžarsko - slovenski gospodarski dan.
Organizator: Gospodarska zbornica Madžarske.
Mala kongresna dvorana
09.30 - 12.00 Seja programsko-razvojnega sveta za
spodbujanje invencij in inovacij.
Organizator: PCMG. Prostor: Sejna soba E2
10.00 Seja UO sekcije kleparjev in krovcev.
Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L
10.00 - 15.00 Okrogla miza: Slovenske naložbe v državah
nekdanje Jugoslavije. Organizator: OZS.
Prostor: Sejna soba L1
12.00 Sestanek UO sekcije In proizvajalcev/
dobaviteljev sekcije kleparjev in krovcev
Organizator: OZS. Prostor: Sejna soba L
12.30 - 14.00 Animacijska delavnica na temo razvoja
lokalnih grozdov. Organizator: Lokalni
podjetniški center. Celje d.o.o. Prostor: E2
PETEK, 13. SEPTEMBER 2002
09.00 - 10.00 Pripravljalni sestanek na letno skupščino -
CEAPME. Organizator: Združenje podjetnikov
Slovenije, GZS. Prostor: Sejna soba E2
9.30 - 11.00   Letna skupščina konfederacije MSP
Europe - CEAPME. Organizator: Združenje
podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka
10.00 - 12.00 Razširjena seja UO združenja podjetnikov
severne Primorske. Organizator: Združenje
podjetnikov severne Primorske, GZS. Prostor: L1
10.00 - 15.00 Dan podjetništva. Organizator: MG, PCMG.
Prostor: Modra dvorana
10.00 - 14.00 Perspektive izobraževanja za obrt.
Organizator: MŠZŠ, OZS, GZS, CPI.
Prostor: Mala kongresna dvorana
11.00 Srečanje SDGZ - OZS. Organizator: OZS
Prostor: Vzorčna hiša ob Celjanki
11.00 Modna revija sekcije tekstilcev pri OZS
Organizator: OZS, sekcija tekstilcev
Prostor: Osrednji prireditveni oder v atriju
11.30 - 14.00 Posvet o lobiranju za mala in srednja
podjetja v EU. Organizator: Združenje
podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka
12.00 Iniciativni odbor za ustanovitev sekcije
slikopleskarjev pri OZS. Organizator: OZS
Prostor: Sejna soba L
12.00 - 16.00 Predstavitveni dan slovenske Istre.
Organizator: DOZ Izola, Koper, Piran. Prostor:
Osrednji prireditveni oder v atriju
13.00 Srečanje članov sekcije za DUO pri OZS s
predstavniki PCMG »Edinstveno iz
Slovenije« Organizator: OZS, sekcija za DUO.
Prostor: Sejna soba L1
13.00-16.00   Goriški dan. Organizator; OGZ Nova Gorica,
Mestna občina Nova Gorica.
Prostor; Sejna soba L
14.00-18.00   Srečanje med Italijo in Slovenijo na temo
pobud čezmejnega sodelovanja med
državama. Organizator: Chamber of Commerce
of Trieste. Prostor: Mala kongresna dvorana
15.30 - 17.00 Okrogla miza: Gospodarski potencial držav
jugovzhodne Evrope. Organizator: Združenje
podjetnikov Slovenije, GZS. Prostor: Celjanka
17.00 Modna revija sekcije tekstilcev pri OZS
Organizator: OZS, sekcija tekstilcev
Prostor; osrednji prireditveni oder v atriju
SOBOTA, 14. SEPTEMBER 2002
10.00 Dan spominkarjev Slovenije. Organizator:
Združenje spominkarjev Slovenije.
Prostor: Celjanka
11.00 Seja UO sekcije cementninarjev,
kamnosekov in teracerjev pri OZS.
Organizator: OZS
Prostor; Mala kongresna dvorana
18.00 Svečana podelitev priznanj in pokalov
športnih iger obrtnikov 2002
NEDEUA, 15. SEPTEMBER 2002
10.00 Zbor Sekcije urarjev pri OZS. Organizator:
Sekcija urarjev pri OZS. Prostor: Celjanka
12.00 PIKNIK NT&RC
PONEDEUEK, 16. SEPTEMBER 2002
10.00 Seja upravnega odbora sekcije za
gostinstvo In turizem pri OZS.
Organizator: OZS, sekcija za
gostinstvo in turizem. Prostor; Sejna soba E2
10.00 - 10.30 Varčevanje v vrednostnih papirjih-privlačna
alternativa bančnim depozitom. Organizator;
Ilirika d.d. Prostor; Celjanka
10.00 - 12.00 Seminar »Zakaj najeti svetovalca in kako
vzpostaviti zaupanje in konstruktivni
odnos med podjetjem - naročnikom ter
svetovalnim podjetjem - Izvajalcem.
Organizator; Združenje za Management
Consulting, GZS. Prostor: Sejna soba L1
10.00 - 14.00 Nova davčna zakonodaja: zakon o
dohodnini in zakon o davku od dohodkov
pravnih oseb
(delovno gradivo). Organizator: OZS
Prostor: Modra dvorana
11.00 - 12.30 Predstavitev novih zavarovanj
Zavarovalnice MB
Organizator; Zavarovalnica MB
Prostor: Mala kongresna dvorana
11.00 - 14.00 Vavčerski sistem svetovanja v savinjski
regiji
Organizator: Lokalni podjetniški center Celje
d.o.o., Prostor; Celjanka
13.00 Poslanski zbor sekcije za DUO. Organizator;
OZS, sekcija za DUO. Prostor: Sejna soba L1
15.00 - 17.00 Okrogla miza: Koliko regij je v Sloveniji?
Organizator: GV Revije d.o.o. Prostor: Celjanka
18.00 Svečana podelitev sejemskih priznanj
Organizator: Celjski sejem, OZS, Mestna občina
Celje. Prostor; Modra dvorana
TOREK, 17. SEPTEMBER 2002
08.30 Seja UO združenja delodajalcev obrtnih
dejavnosti Slovenije. Organizator: Združenje
delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, OZS
Prostor: Sejna soba L1
09.00 - 10.00 Srečanje udeležencev Pakta stabilnosti JV
Evrope. Organizator: PCMG.
Prostor: Sejna soba L
09.00 - 11.00 Seja programsko-razvojnega sveta
vavčerskega sistema svetovanja.
Organizator; PCMG. Prostor; Celjanka
09.00 - 16.00 Predstavitev projektov PCMG za mala in
srednja podjetja. Organizator; PCMG.
Prostor: Celjanka
09.30 Pomen delovno-pravne in socialne
zakonodaje za delodajalce ter socialni
dialog v Sloveniji
Organizator: OZS, ZDODS.
Prostor: Modra dvorana
10.00 - 13.00 Razširjena seja odbora obrtnih zadrug
Organizator; OZS. Prostor: vzorčna hiša ob
Celjanki
10.00 - 13.00 Seja Upravnega odbora Združenja
drobnega gospodarstva. Organizator; GZS -
Združenje drobnega gospodarstva.
Prostor: Sejna soba E2
11.00 - 13.00 Izziv prihodnosti, kariera in kakovost
življenja
Organizator: Združenje podjetnikov, sekcija
podjetnic celjske regije. Prostor: Sejna soba L1
11.00 - 14.30 Vodenje poslovnih knjig v letu 2003:
Predlog novega računovodskega standarda 39
za samostojne podjetnike. Organizator: OZS
Prostor: Mala kongresna dvorana
11.00 - 15.00 Delovni sestanek Pakta stabilnosti JV
Evrope
Organizator; PCMG. Prostor: Sejna soba L
14.30 - 16.00 Predstavitev podjetja Apolonia Kosovo
Organizator: Apolonia Kosovo. Prostor; Celjanka
15:00 Sestanek upravnega odbora sekcije
trgovcev pri OZS.
Organizator: OZS, sekcija trgovcev
Prostor; Sejna soba E1
SREDA, 18. SEPTEMBER 2002
10.30 Sestanek predsednikov in sekretarjev OOZ
ter predsednikov in sekretarjev strokovnih
sekcij pri OZS. Organizator; OZS
Sejem tisočerih priložnosti
Mednarodni obrtni sejem v Celju je prerasel v prvovrstni poslovni
dogodek - Sejemska dejavnost še vedno premalo izkoriščena
Slovenske sejemske hiše
že nekaj let pretresajo velike
težave, V Kranju in
Mariboru jim niso bili kos,
v Ljubljani, kjer se sicer še
vedno kregajo, se počasi
postavljajo na noge, na vse
hujšem prepihu so tudi v
Gornji Radgoni. Celjski
sejem velja za trenutno
edino sejemsko družbo, ki
uspešno krmari skozi krizo
in ki ima pred sabo dokaj
dobro prihodnost. Kako se
jim je uspelo izogniti vsem
pastem tranzicije, smo
vprašali dolgoletnega
direktorja Celjskega sejma
mag. Franca Pangerla.
V Celjskem sejmu smo
vedeli, da bo kriza v
gospodarstvu vplivala tudi na
sejemsko dejavnost, zato smo
se na hude čase pripravljali že
prej. Zato smo bili morda
bolj dosledni pri izvajanju
razvojne politike kot drugi.
Seveda pa to ne pomeni, da
nimamo problemov. Delimo
usodo vseh tistih podjetij, v
katerih so se razmere
zaostrile. Treba se je pač
sprijazniti, da nikoli ne bo
tako, kot je bilo včasih, in
temu prilagoditi način dela.
Nekateri napovedujejo, da
bo za sejemsko dejavnost
leto 2002 najtežje doslej.
Po mojih ocenah je bilo
najtežje leta 2000. Lani se
nam je obisk povečal za 15
odstotkov in čeprav smo letos
zmanjšali število sejemskih
dni, menimo, da bomo kljub
temu zadržali enako število
obiskovalcev. Poskušamo
narediti sejem, ki bo zanimiv
tako za razstavljavce kot
obiskovalce. Trudimo se, da
bi pritegnili tudi tujo
konkurenco in obiskovalce iz
tujine. Že od lani beležimo
povečan obisk razstavljavcev
in obiskovalcev z območja
bivše Jugoslavije, kar je za
nas zelo pomembno in
spodbudno. Slovenci si
moramo namreč priznati, da
imamo na vzhodu več tržnih
priložnosti kot na zahodu.
Sejem je prostor, kjer se to
najbolje vidi.
Kako ste se v Celju
pripravili na dejstvo, da je
čas prodajnih sejmov
nepreklicno mimo in da je
bodočnost sejemske
dejavnosti le še v
specializaciji?
Že dve ali tri leta
zmanjšujemo prodajni del,
tako da predstavlja danes le še
petino tistega, kar je bil
včasih. Ostajali so le še tako
imenovani butični prodajalci.
Dobro se zavedamo, da ima
sejem danes vse bolj
promocijsko funkcijo, in kar
bo v bodoče še bolj
pomembno - tudi sociološko.
Druženje ljudi je potrebno in
sejem je za to odlična
priložnost. Vendar ga je treba
pripraviti tako, da se bodo
obiskovalci in razstavljavci na
njem počutih dobro in da
bodo imeh čim več pogojev
za medčloveške stike.
Kako vidite sejemsko
dejavnost čez pet ali deset
let?
Treba je samo pogledati, v
katero smer gredo sejmi v
razvitih državah, saj bo tudi
pri nas tako kot v ostalem
svetu. To pomeni
specializirani, kratki sejmi,
največ tri ali pet dni, ter
visoka tehnična opremljenost.
Družba Celjski sejem je
pred dvema letoma prevzela
mariborski Step. Načrtujete
še kakšen prevzem?
V Sloveniji za kaj takšnega
ni veliko možnosti. So pa
povezovanja smiselna in v
Celjskem sejmu si jih žehmo.
Zaradi majhnosti slovenskega
prostora iščemo priložnosti v
tujini, zlasti na vzhodu.
Opravil sem že kar nekaj
obiskov. Poti so odprte in če
bo zagotovljena ustrezna
ekonomika, ovir za
povezovanje ne bi smelo biti.
Kako ocenjujete trenutni
položaj vaše sejemske hiše?
Če se primerjamo znotraj
Slovenije, smo povprečni, v
nekaterih stvareh
nadpovprečni. V primerjavi z
razvitimi sejemskimi hišami
v tuji, pa smo nepomembni.
Naša infrastruktura je sicer za
slovenske razmere dobra, za
tujce pa zelo skromna. Tega
se zavedamo in radi bi se
dvignili na višjo raven, vendar
so naše možnosti drugačne
kot jih imajo v tujini.
Sejemske hiše v tujini se
namreč razvijajo pod drugimi
pogoji in z drugačno
filozofijo. Pri nas prevladuje
mnenje, da je sejemska hiša
pač samostojni pravni subjekt
in da je povsem njena stvar,
kako se bo razvijala. To ni
prav. Sejem je vpet v neko
okolje in je tudi njegov odraz.
Od sejma ima več koristi
okolje kot pa sejemska hiša.
Žal se pri nas še ne zavedamo,
da se lahko mesto, regija in
celo država razvijajo tudi
skozi sejemsko dejavnost.
Ali to pomeni, da z
odnosom Celja do Celjskega
sejma niste najbolj
zadovoljni? Se Celje še
vedno premalo zaveda
pomena sejemske
dejavnosti za razvoj mesta?
Z odnosom sem
zadovoljen, vendar bi Celje
od naše sejemske hiše in od
dogodkov, kijih
pripravljamo, lahko imelo
bistveno več. Če pogledamo
samo Mednarodni obrtni
sejem, kjer se srečata celotno
slovensko gospodarstvo in
politika. Celje bi lahko iz tega
iztržilo zelo veliko. Žal se še
vedno ne zavedajo, da to ni
dogodek družbe Celjski
sejem, ampak Celja in celotne
regije. Mi smo samo izvajalci.
Menim, da gospodarstvo
premalo izkorišča vzvode, ki
jih sejem ponuja.
Pred kratkim ste
napovedali gradnjo nove
sejemske hale. Vam bo to
uspelo, saj še zadnje niste v
celoti odplačali?
Obveznosti za halo L smo
prepolovili, kako bo z novo
sejemsko halo, pa je za sedaj
še težko reči. Idejne zasnove
so, vse ostalo pa bo odvisno
od razvojne politike občine.
Vsekakor želimo, da bi se
sejmišče čim prej
preoblikovalo v poslovni
center. Brez intenzivnega
investiranja si ne
predstavljamo prihodnosti.
Povej mi, kaj ješ
in povedal ti bom, kdo si
Dediščina kulinarične kulture -
Štajerske jedi - Gostilne v Celju in širši okolici
»človek Je, kar je«, pravi
star pregovor; sporočilo
jasno izraža pomen
prehrane v vsakdanjem
življenju.
Skozi načine
prehranjevanja lahko
spoznavamo navade
posameznika, družine,
naselij, naroda. Kulinarična
kultura je zelo dober
pokazatelj družbenih,
ekonomskih in tudi duhovnih
razsežnosti. Zato je
kulinarična kultura lahko
pomembna sooblikovalka
naše narodne istovetnosti.     ,
Skozi stoletja se je naša
prehrana stalno spreminjala -
nikoli ni šlo zgolj za
prevzemanje jedi, pač pa smo
posamezne vplive po svoje
prilagodili in poiskali svoje
rešitve. Tako lahko nekatere
jedi opredelimo kot naše
narodne jedi, ki so splošno
Za vse, ki si torej želite tudi v mesecu
septembru, ko je čas dopustov že
navadno mimo, pričarati pridih
Mediterana, ali okusiti jedi sodobne
evropske kulinarike, vas vabimo v
GOSTILNO PRI AHACU, kjer vas
pričakujemo:
- vsak dan od 7 do 22 ure
- ob petkih in sobotah od 7 do 24 ure
Rezervacije na tel: 03/746-66-40
Mediteranska ponudba:
Italija: Siciljanska rdeča rižota, Njoki s
kožicami v smatanovi omaki, Blitvini zavitki,
Solata »Mama Roma«, Parna Cota
Francija: Goveji fileji z Rattatouillom, Trna
v solati
Portugalska: Ocvrto rakovo meso s prilogo.
Telečji zavitki v balzamični omaki
Španija: Losos na žaru s prilogo,
Faella«Valenciana«, Polnjena pomaranča,
Sanghja
Grčija: 3yros, Posejdonovi sadeži. Grška
solata, Plošča Mykonos...
Na relaciji Celje-Šentjur-Rogaška Slatina v kraju
Stopče, ob magistralni cesti, vas pričakuje prijazno
osebje in sodobno urejena GOSTILNA PRI AHACU.
Za vas odpiramo vrata že peto leto in morda še ne veste,
da smo se zelo približali sodobnim trendom evropske
kulinarike, zato je naš jedilni list zares specifičen. Naš
moto je biti v kakovosti pol koraka pred drugimi,v kar se
boste z obiskom pri nas gotovo prepričali.
Veseli smo odličnega dvo-mesečnega odziva na grško
kuhinjo v juniju in juliju, zato smo se odločili, da vam v
mesecu avgustu in septembru približamo jedi ostalih
mediteranskih držav, ki zajemajo Italijo, Francijo,
Španijo in Portugalsko. Za vse, ki morda še niste okusili
grških jedi, smo vam še vedno pripravljeni ustreči.
razširjene po vsej Sloveniji,
druge pa kot pokrajinske jedi,
pri katerih pokrajinski
oziroma krajevni izvor ni
zabrisan. Štajerske jedi v
literaturi pogosto povezujejo
s Prekmurskimi. Čeprav
lahko trdimo, da so bile v
preteklosti juhe najbolj znane
v prekmurski prehrani, jih
tudi Štajerci niso
zanemarjali. Najbolj sta
znani štajerska kisla in
mlečna juha, ki pa seveda
nista edini. V štajerski
jedilnik sodijo tudi
krompirjeva in smetanova
juha, ješprenjčkova juha s
češpljami in še kakšna. Sicer
poznamo Štajersko po
naslednjih jedeh: štajerski
bržoli, štajerskem koštrunu,
puranu z mlinci, krvavicah in
zelju, gobah, fižolovem
golažu, bezgovem cvrtju.
Štajerske priloge so zabeljeni
hmeljevi vršički, kumare s
krompirjem ali pa na
smetani, hmeljeva solata,
smetanov hren, mlečna in
zabeljena ajdova kaša,
štajerski žganci, štruklji. Med"
sladicami moramo omeniti
sirovo zlivanko, različne
pogače, ajdovo potico ali
ajdek, koruzno potico.
V tesni povezavi s
kulinariko, njenim razvojem
in posebnostmi je seveda
gostilničarstvo. »Temeljna
značilnost gostilne na
Slovenskem je
gostoljubnost,« pravi prof. dr.
Janez Bogataj. Gostoljubnost
dobesedno pomeni »ljubezen
do gosta« in gostilna je eden
tistih prostorov, kjer naj bi
gost to ljubezen tudi občutil.»
hotel evropa celje
Hotel Evropa, d.d., Krekov trg 4, SI-3000 Celje, telefon: **3i6 (0)3 544 34 00
Danes gostilna čedalje bolj
postaja tudi kraj različnih
sestankov in delovnih srečanj.
Celje s širšo okolico je znano
po dobrih gostilnah s
svojstveno, predvsem pa
odlično kuhinjo. Nekaj teh
zatočišč za gurmane vam
predstavljamo v naši Petici in
vam želimo obilo
kulinaričnih užitkov po
napornem dnevu na sejmišču
ah pa kar tako.
Viri:
A. Grum: Slovenske narodne
jedi, 1983
J. Bogataj: Sto srečanj z
dediščino na Slovenskem, 1992
J. Bogataj: Naše gostilne, 1997
1 Gostilna Kropivšek
2 Gost d.o.o.
3 Gostišče Matej
4 Hotel Hum - Aškerc
5 Gostilna - pizzerija Kladivar
6 Hotel Štorman
7 Gostinstvo L^nik
8 Gostilna Mlakar
9 Gostilna Franci
10 Gostišče Založnik
11 Gostišče Jana
12 Gostišče in Hotel Smogavc
13 Kmečki turizem Marjetka |
14 Gostišče in prenočišča Bohorč I
15 Gostilna pri Ahacu ■
16 Gostišče Montparis j
17 Hotel Jasmin ]
18 Restavracija Sonce, Mini motel Mijošek'
Velikim projeictom
dajemo poiet.
"V banki so znali prisluhniti moji zamisli, da ujamem moč vetra.
Celje - moje mesto!
Od čistilne naprave, športnega parka, koles do svetovnega spleta
Mestna
občina Celje je
temeljna
samoupravna
lokalna
skupnost, ki pokriva 95 km^
površine in ima nekaj manj
kot 50.000 prebivalcev. Je
pravna oseba, ki jo
predstavlja in zastopa
župan. Njeno območje je
razdeljeno na devet
krajevnih skupnosti in
deset mestnih četrti. Mestna
občina samostojno opravlja
lokalne zadeve javnega
pomena za zadovoljevanje
potreb svojih prebivalcev
skladno z določili Zakona o
lokalni samoupravi ter
splošnimi akti občine.
Mestni svet
Mestni svet Mestne občine
Celje šteje 33 svetnikov, ki
opravljajo svojo funkcijo
nepoklicno. Je najvišji organ
odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti
občine. Sestavljajo ga odbori
in komisije.
IVadzomi odbor
Nadzorni odbor je najvišji
organ nadzora javne porabe v
mestni občini. V okviru svoje
pristojnosti opravlja nadzor
nad razpolaganjem s
premoženjem mestne občine,
nadzoruje namenskost in
smotrnost porabe sredstev
občinskega proračuna ter
nadzoruje finančno
poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev.
Župan in
podžupani
župan predstavlja in
zastopa mestno občino,
odgovoren je za
opredeljevanje in izvajanje
celotne razvojne politike
občine ter opravlja nadzor
MESTNA OBČINA CEUE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje
tel: 03 42 65 700, fax: 03 42 65 682
e-pošta: info@celje.si, www.celje.si
nad delom občinske uprave,
javnih služb, skladov in
javnih zavodov, ki jih je
ustanovila občina. Župan tudi
vodi Mestni svet in skrbi za
izvajanje njegovih odločitev.
Mestna občina Celje ima
tudi tri podžupane, ki svojo
funkcijo opravljajo
nepoklicno in so zadolženi
za področje turizma in
družbenih dejavnosti,
proračuna in občinskega
premoženja ter za področje
okolja, prostora in
komunale.
Občinska Uprava
Uprava Mestne občine
Celje se je oblikovala 1.
januarja 1995. V skladu z
zakonom in statutom
zagotavlja uresničevanje
interesov občanov mestne
občine ter skupaj z
družbami, gospodarskimi
javnimi službami in javnimi
zavodi, katerih
ustanoviteljica oziroma
soustanoviteljica je,
gospodari s premoženjem
Mestne občine Celje.
Upravo Mestne občine
Celje vodi direktorica, ki
usklajuje delo med
občinskimi organi in
zunanjimi ustanovami ter
opravlja druge naloge,
določene s predpisi Mestne
občine Celje.
Župan: Bojan Šrot
tel: 03 42 65 650
fax: 03 42 65 682
e-pošta: zupan@celje.si
Direktorica občinske
uprave: Darja Pavlina
tel: 03 42 65 680
fax: 03 42 65 682
e-pošta: uprava-moc@celje.si
Nov športni park pod Golovcem
Nov športni stadion bo imel tudi veliko pokrito tribuno s 4000 sedeži
v Celju so v letošnjem letu
položili tudi temeljni kamen
za nogometni stadion v stari
Opekarniški jami pod
Golovcem. Nov športni
stadion bo imel med drugim
tudi veliko pokrito tribuno s
4000 sedeži, v okviru parka
pa bo zgrajen tudi
nakupovalni center.
Dve tretjini celotne
naložbe, ki naj bi znašala
okrog 900 milijonov tolarjev,
bo financirala Mestna občina
Celje, ki je prispevala tudi
komunalno urejeno
zemljišče, desetino bo
prispevala država, preostalo
četrtino pa bodo krila
različna podjetja, ki bodo v
okviru novega športnega
parka poskrbela za dodatno
ponudbo. Dela na izgradnji
novega športnega parka se
bodo pričela septembra letos,
celjsko gradbeno podjetje
CMC, ki bo dela izvajalo, pa
se je obvezalo, da bodo
avgusta prihodnje leto
gradbena dela končana.
Na lokaciji pod Golovcem
je z urbanističnim načrtom
predvidena tudi gradnja nove
športne dvorane, ki bi jo
Celje potrebovalo v primeru
prireditve moškega
evropskega prvenstva v
rokometu leta 2004. Župan
Bojan Šrot podpira izgradnjo
nove športne dvorane, saj je
obstoječa dvorana Golovec
neustrezna - poleg statične
vprašljivosti ne bi nudila
dovolj dobre in kakovostne
rešitve (okrog 1000 sedežev
za obema goloma) oz.
zadostne kapacitete. V njeno
prenovo bi bilo treba vložiti
približno pol milijarde
tolarjev, zato so na MOC
mnenja, da investicija ne bi
bila smiselna. Nagibajo se k
gradnji nove športne dvorane,
vendar le v primeru, če bi
država zagotovila polovico od
približno sedmih ah osmih
milijonov evrov, kolikor bi
po prvih ocenah stala gradnja
nove dvorane. Če bodo
pogajanja med celjsko občino
in državo uspešna, se bo
gradnja športne dvorane
pričela februarja ali marca
prihodnje leto.
Položitev temeljnega kamna.
Celje kot okno v svet
številne novosti na spletnih straneh Mestne občine Celje
Mestna občina Celje (MO)
je konec avgusta svojih
spletnih straneh nove storitve
za občane, in sicer
interaktivne ankete in celjski
forum. Kot pravi direktor
Zavoda za informatiko na
celjski občini Sandi
Marzidošek, želi MO Celje z
novimi spletnimi storitvami
ljudi spodbuditi k aktivnemu
sooblikovanju življenja v
knežjem mestu.
Mestna občina Celje bo
objavila tudi razpis za
posameznike, društva,
organizacije in podjetja, ki bi
želeli aktivno sodelovati pri
oblikovanju in vzdrževanju
posameznih vsebin za spletne
strani celjske občine.
S pomočjo ministrstva za
informacijsko družbo gradi
Mestna občina Celje v
središču mesta »internet
kavarno«. V njej bo ^
omogočen dostop do \
Interneta, različne storitve iz '
sveta računalništva, I
izobraževanje, seveda pa I
bodo tam tudi gostinski |
prostori. :
Celjska občina se tudi 1
nahaja v projektni skupini j
občin, ki so se prijavile in i
bile na razpisu ministrstva za '
informacijsko družbo izbrane i
za pripravo strateškega \
dokumenta uvajanja j
elektronskega poslovanja v ^
lokalne skupnosti. Cilj
projekta je na osnovi ;
temelj ite analize sedanj ega
stanja informatiziranosti j
slovenskih občin izdelati 1
globalni model e-poslovanja |
občin in načrt razvoja e- |
poslovanja občin.
Celjski župan Bojan Šrot je '
v začetku junija letos na i
Evropski ministrski ]
konferenci v Ljubljani
podpisal pristop mesta Celje
k iniciativi Evropske komisije
Globalni dialog med mesti.
Iniciativa trenutno združuje
prek 90 mest iz 36 držav po
vsem svetu, stara je dve leti,
njen osnovni namen pa je
vzpodbuditi mesta k
aktivnemu povezovanju z
uporabo informacijskih in
komunikacijskih tehnologij.
Uporaba tovrstnih tehnologij
namreč predstavlja
pomemben izziv pri razvoju
družbe.



-
Temeljni kamen in lipa
Centralna čistilna naprava je ena največjih naložb Mestne občine Celje
v začetku aprila so v Celju s
položitvijo spominske plošče
in zasaditvijo lipe slovesno
zaznamovali začetek
izgradnje centralne čistilne
naprave, ki je ena največjih in
najpomembnejših naložb
Mestne občine Celje.
Na ponovljenem
mednarodnem javnem
natečaju je bilo za izvajalca
del izbrano avstrijsko
podjetje VA TECH Wabag.
Avstrijci so se obvezali, da
bodo s partnerjema Gorenjem
GTI in Vegradom d.d. iz
Velenja zgradili napravo v
600 dneh in jo nato v 200
dneh preskusih. Čistilna
naprava naj bi s polno
zmogljivostjo začela delati
konec prihodnjega leta.
naložba je vredna sedem in
pol milijonov evrov. Šestdeset
odstotkov denarja prispeva
evropski sklad ISPO, drugo pa
Mestna občina Celje.
Za Celje in okolico je to
zelo pomembna naložba, ki ,
so jo načrtovali že dolgo
časa. Leta 1977 so izdelali
prvo študijo o čiščenju
odplak, potem pa je vse
utihnilo. Šele leta 1993 je
občina sprejela odlok o
lokacijskem načrtu in s tem
postavila urbanistične in
prostorske temelje za začetek
gradnje. Maja leta 1998 so
sprejeli desetletni načrt
javnih gospodarskih služb za
odvajanje in čiščenje voda,
januarja 1999 pa je država
naložbo vključila v
nacionalni program in
Celjanom omogočila
kandidaturo za denar
evropskih skladov. Finančni
memurandum z določilom,
da bo evropski sklad ISPO
pokril 60 odstotkov naložbe,
pa so podpisali februarja
lani. Poleg župana Mestne
občine Celje Bojana Šrota in
ministra za okolje Janeza
Kopača se je slovesnosti
udeležil tudi vodja delegacije
evropske komisije v
Ljubljani Erwan Feuere.
S kolesom po mestu
Mestna občina Celje je predala občanom in obiskovalcem
v brezplačno uporabo šest koles
Mestna občina Celje je
oktobra leta 1998 v Celju
odprla Projektno pisarno
Celje zdravo mesto. Pisarna je
edina te vrste v Sloveniji,
izvajalec njenega programa
pa je Zavod za zdravstveno
varstvo Celje, ki že nekaj časa
sodeluje v projektu »Zdrava
mesta«. Namen projekta je
osveščanje prebivalcev o
kakovosti življenja in skrbi
za lastno zdravje.
V pisarni so v letošnjem
letu pripravili akcijo »S
kolesom po mestu«, s katero
želijo načeti reševanje
vprašanja prometa v mestu
(prometni zastoji,
onesnaževanje, varnost...),
hkrati pa ponuditi
prebivalcem in obiskovalcem
Celja priložnost, da na novo
in na drugačen način
odkrijejo skrite in tudi že
znane kotičke mesta. V
sodelovanju in ob podpori
Mestne občine Celje so se v
projektni pisarni odločili, da
v javno uporabo predajo šest
koles, ki jih bodo lahko
obiskovalci in prebivalci
uporabljali brezplačno.
S projektom želijo
opozoriti na probleme
povezane z onesnaževanjem
zraka, hrupom,
pomanjkanjem parkirnih
prostorov, z nepravilnim
parkiranjem in drugimi
posledicami, ki jih povzroča
preveliko število avtomobilov
v mestu. Po podatkih
Evropske komisije namreč
več kot polovica škodljivih
snovi prihaja iz emisij
motornega prometa. Po
zadnjih raziskavah tako že 70
odstotkov Evropejcev
priznava, da so sedaj bolj
zaskrbljeni za kakovost zraka
kot leta 1994. Dobra petina
pa trdi, da jih moti tudi cestni
hrup.
Po podatkih Evropske
komisije je delež cestnega
prometa glede na skupne
emisije dušikovih oksidov v
Evropi približno 45
odstotkov, v Sloveniji pa ta
delež znaša kar 65 odstotkov.
Vendar cilj akcije ni
odstranitev avtomobilov iz
prometa ali celo obtoževanje
ljudi zaradi povečanja
onesnaženosti zraka, pač pa
spodbujanje razmišljanja o
možnostih lastnega prispevka
k čistejšemu mestu.
K sodelovanju pri projektu
mestnih koles je Projektna
pisarna Celje zdravo mesto
pritegnila širok krog
posameznikov in institucij iz
Celja. Tako so rabljena kolesa
podarili občani Celja,
rezervne dele za popravilo so
prispevale trgovine
Univerzum, Griffin, Kolesar
in Popravljalnica koles
Završnik, barve za novo
podobo je podaril Merkur,
kolesa pa so usposobih in
pobarvali dijaki Srednje
strokovne in poklicne šole
Celje. Popravljalnica koles
Završnik bo v letošnjem letu
skrbela tudi za morebitna
popravila mestnih koles.
Od 16. maja naprej so tako
kolesa na voljo v Garažni
hiši Celje na Ljubljanski
cesti, v Turistično
informativnem centru Celje
na Trgu celjskih knezov 9 in
v Projektni pisarni Celje
zdravo mesto na
Slomškovem trgu 4. V
garažni hiši je brezplačna
izposoja možna s parkirnim
listkom, ki ga boste pustili
pri blagajni, v Turistično
informativnem centru in v
projektni pisarni pa vam
bodo kolesa posodili po
podpisu pristopne izjave in
predložitvi osebnega
dokumenta.
Z izposojanjem koles
prebivalci in obiskovalci
podpirajo prizadevanja za
popularizacijo rekreacije, še
posebej kolesarjenja. Hkrati
pa s tem prispevajo tudi k
prijaznejšemu in zdravju bolj
naklonjenemu okolju mesta
Celje. Več kolesarjev pomeni
namreč več kolesarskih stez,
manj avtomobilov, manj
gneče, hrupa in izpušnih
plinov.


Pokrajinski muzei Celie. Muzeiski trg 1, 3000 Celje
Ogledi vsak dan od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Informacije, rezervacije, vodstva tel.: 03/428-09-50, fax.: 03/428-09-66, e-mail: info@pokmuz-ce.si
Arheološki park Rimska nekropola Šempeter
Ogledi vsak dan, ob ponedeljkih zaprto.
Ogledi 1.4. -15.4. od 10.00 do 15.00, 16.4. - 30.9. od 10.00 do 18.00, 1.10. - 31.10.
ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 16.00 ali po dogovoru. Tel.: 03/700-20-56, 031/645-937
e-mail: info@td-sempeter.si, http://www.td-sempeter.si
Arheološki park Rifnik
tel.: 03/428-09-50, 041/931-987
Potočka zijalka in razstava
tel.: 03/839-46-78 Ogledi po dogovoru, e-mail:first@netsi.si

Zakladnica spominov
in kulturne dediščine
Muzej novejše zgodovine Celje odstira zgodovino
20. stoletja
Muzej novejše zgodovine Celje beleži in vnaša v
kroniko spominov življenje Celjanov. Ohranja in va-
ruje dediščino materialne in duhovne kulture knežje-
ga mesta in Celjskega nasploh, v svojem poslanstvu pa
se osredinja predvsem na 20. stoletje. Za seboj pušča-
mo jasno sled - oživljamo pot, ki so jo v slabih časih,
časih trpljenja, žalosti in vojne, pa tudi časih sreče,
veselja in miru prehodili in začrtali naši predniki.
Z stalno razstavo »Živeti v Celju« smo skušali
pričarati večplastnost in barvitost nemirnega
20. stoletja. V prvem nadstropju ob »Dnevni-
ku treii generacij« sledimo kronološkemu
pregledu novejše zgodovine Celja in Celjanov. V ospredju
so muzejski predmeti, ki združeni v posamezne sklope
dustrirajo izbrane segmente zgodovine ter dopolnjujejo
»dnevniške zapise« predstavnikov treh različnih generacij.
V drugem nadstropju smo obiskovalcem želeli pričarati
duh časa v mestu ob Savinji v času pred 2. svetovno vojno.
Sprehodite se lahko po »Ulici obrtnikov«, na mestni tržnici
postojite pred stojnico z živili in
pred meščanskim stanovanjem z
igro svetlobe in senc ter zvočno-
šumskimi efekti podoživite prete-
klost. Sprehod zaključujemo s pred-
stavitvijo utripa v nekdaj delavskih
Gaberjih in z »Županovo sobo«.
Slovenska zobozdravstvena zbirka,
edinstvena v Sloveniji, vsebuje predmete,
ki so jih posamezniki zbrali na področju
cele Slovenije in jih kot donacijo zapustili
Muzeju novejše zgodovine Celje. Predme-
ti, ki so razstavljeni, so največ iz konca 19.
in iz 20. stoletja, najstarejši pa datira v 18.
stoletje. Poleg orodja, pripomočkov in opre-
me, ki so jih pri svojem delu uporabljali
zobotehniki in dentisti, imamo zbranih tudi nekaj komplet-
nih zobozdravstvenih ordinacij, razstavljenih pa je tudi vrsta
zobozdravstvenih stolov iz različnih časovnih obdobij.
Otroški muzej je muzej za
otroke, ki se loteva tako
preteklosti kot sedanjosti,
vsakdanjosti in praznično-
sti. Z različnimi pristopi pa jim tudi poma-
ga razumeti in spoznati svet okoli njih. V
novem šolskem letu je na ogled razstava
Prometna pot v Hermanov brlog, ki pred-
stavlja kulturno in tehnično dediščino
prometa. Živi del muzeja predstavljajo raznovrstne muzej-
ske delavnice, gledališke, lutkovne in plesne predstave,
praznovanja otroških rojstnih dni, pa otroški bolšji sejem...
Nekdanji celjski zapori Stari pisker
so v letih 2. svetovne vojne pome-
nili kraj trpljenja zavednih Sloven-
cev. Danes je v delu teh prostorov
stalna muzejska razstava »Zatirani,
a nikdar poteptani«, na kateri so
med drugim na ogled pretresljiva
poslovilna pisma talcev.
Edinstveni stekleni fotografski atelje je
živa priča bogatega in ustvarjalnega živ-
ljenja in dela ^
celjskega foto-
grafa Josipa Pe-
likana, ki je Celje in Celjsko
svojih let mojstrsko prelil v
trajni spomin. Poleg temnice,
retuširnice in steklenega salo-
na z naravno svetlobo je na
ogled občasna razstava »Celje,
ki ga ni več«.
Hypo Alpe-Adiia
Eni najuspešnejših med Alpami in Sredozemljem
Poslovni izidi preteklih let, še zlasti
pa lanski, dajejo finančni skupini
Hypo-Alpe-Adria, z njenimi mednarod-
nimi in nacionalnimi hčerinskimi
družbami, močne in zdrave temelje, ki
se kažejo zlasti v odlični kapitalski
ustreznosti. Tako kot koncern se z
dobrimi poslovnimi rezultati ponašajo
tudi njegove slovenske hčere.
Slovensko družino Hypo Alpe-Adria
sestavljajo Hypo AIpe-Adria-Bank d.d.,
Hypo Leasing d.o.o. in Hypo Consultants
d.o.o. s skupno bilančno vsoto več kot
150 milijard SIT ter razvejano mrežo
štirih bančnih in sedmih leasinških
poslovnih enot. Da se je koncern v regiji
Alpe-Jadran dodobra uveljavil in uživa
zaupanje poslovnih partnerjev, pričajo
tudi lanski in še boljši letošnji poslovni
rezultati. Lanski dobiček koncema je
znašal 104,5 milijonov EUR, kar je
dobrih 77 odstotkov več kot leto poprej,
dobiček iz rednega poslovanja pa kar
rekordnih 62,7 milijonov EUR, kar je
140 odstotkov več kot leto poprej. Trend
rasti in uspešnosti poslovanja se
nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj se je
polletni poslovni izid, v primerjavi z
enakim obdobjem lani, povečal za 107
odstotkov z 38,5 milijona EUR (8,7
milijarde SIT) na 79,6 milijona EUR (18
milijard SIT). Po ukrepih za
obvladovanje tveganja pa se je tudi pri
Anton Romih, direktor Hypo
Leasinga v Sloveniji: »Hypo Leasing
v Sloveniji je nadvse uspešno
podjetje, kar je posledica razpršene
prisotnosti v vseh segmentih
gospodarstva. Navsezadnje je
bistvenega pomena tudi varnost, ki
jo zagotavlja dobro poslovanje
naše matične banke.«
Božidar Špan, predsednik uprave
Hypo Alpe-Adria-Bank d.d.
»Smo del Hypo družine, ki ima svoje
hčerinske banke, leasinške in
svetovalne družbe v Avstriji, Italiji,
Sloveniji, Hrvaški ter Bosni in
Hercegovini, v prihodnje pa naj bi
novo podružnico odprli tudi v Zvezni
republiki Jugoslaviji. Banka ima več
kot stoletno tradicijo, njen strateški
cilj pa je delovanje v prostoru Alpe -
Jadran. Na tem področju sodimo
med največje, lahko rečem tudi
najuspešnejše banke. To za nas
predstavlja določene sinergijske
učinke, kijih izkoriščamo in uspešno
ponujamo našim partnerjem v smislu
regionalnega sodelovanja.«
poslovnem izidu iz redne dejavnosti zabeležili skok z 22,4 na 53,9 milijona EUR
(12,2 milijarde SIT). Hypo Alpe-Adria-Bank je s tem postala ena najuspešnejših
finančnih združb med Alpami in Sredozemljem.
Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. gre med velike banke
čeprav je hčerinska Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. prisotna na slovenskem trgu šele
tri leta, se nadvse uspešno razvija.
»Zastavili smo si desetletni načrt, ki mu uspešno sledimo,« pojasnjuje predsednik
uprave banke Božidar Špan. »Še več, načrt celo prehitevamo.«
Banka ima, poleg sedeža v Ljubljani, še tri poslovne enote; pred dvema letoma je
začela z delovanjem celjska, lani mariborska in letos koprska. V načrtu je še poslov-
na enota v Novi Gorici (letos) in prihodnje leto v Kranju in Novem mestu, tako da bi
v glavnem pokrili vsa večja regijska središča.
V sodobno organizirani banki, ki je ena prvih ponudila strankam tudi storitve
elektronskega bančništva, je približno sto zaposlenih. Poslujejo predvsem z manjši-
mi in srednjimi podjetji, med občani pa so si ustvarih dober sloves z ugodnimi
dolgoročnimi stanovanjskimi posojili in pestro ponudbo varčevanja.
»Cilji so jasni,« pravi Božidar Špan. »Nameravamo samostojno nadaljevati svojo
pot v Sloveniji in doseči tržni delež v višini treh odstotkov, kar nas bo uvrstilo med
velike banke.«
Hypo Leasing v Sloveniji
Hypo Leasing je prišel na slovenski trg pred osmimi leti, ko je v Ljubljani nastalo
istoimensko hčerinsko podjetje. Kasneje so zrasla hčerinska podjetja v Celju, Maribo-
ru, Kopru ter poslovne enote v Novem mestu in Novi Gorici, v začetku letošnjega
septembra pa so pričeli z delom tudi v poslovni enoti v Velenju. Širitev Hypo Leasinga
v Sloveniji bo zaokrožena s poslovnima enotama v Kranju in Murski Soboti.
»Hypo Leasing v Sloveniji je nadvse uspešno podjetje, kar je posledica razpršene
prisotnosti v vseh segmentih gospodarstva,« razlaga uspehe podjetja direktor Anton
Romih. »Navsezadnje je bistvenega pomena tudi varnost, ki jo zagotavlja dobro
poslovanje naše matične banke.
Njihove nadaljnje aktivnosti so usmerjene predvsem v ohranjanje stikov z obstoje-
čimi strankami, pridobivanje novih strank in utrditev tržnega deleža, manjše
povpraševanje pri prodaji osebnih vozil pa naj bi nadomestili z uvajanjem novih
storitev na tem področju ter usmerjanjem na druga področja, zlasti rastoči trg
nepremičnin. V podjetju je trenutno 72 zaposlenih, v naslednjem letu pa naj bi se to
število še povečalo. Lanskoletni čisti dobiček je dosegel 1,7 milijarde SIT, kar znaša
26,5 milijona SIT na zaposlenega. S tem se podjetje uvršča v sam vrh slovenskih
gospodarskih družb.
Celje je zakon - zakon uspešnega
podjetništva in obrtništva
Primer uspešnega delovanja LPC je vsekakor primer Vive. Evropsko
uspešnega proizvodnega podjetja, ki se je preselilo v Celje
Lokalni podjetniški
center (LPC) je v začetku
lanskega leta ustanovila
Mestna občina Celje.
Gospodarska družba je v
tem času polno zaživela.
Postala je partner podjet-
nikov, pomaga jim iskati
odgovore na vprašanja,
kako najti pot od ideje do
realizacije, kako pridobiti
potrebna finančna sreds-
tva, kako prodreti in ostati
na trgu, kako doseči
poslovno odličnost in kako
najti partnerje na EU trgu.
Kot pravi prokurist
Lokalnega podjetniškega
centra Roman Šumak je
njihov moto čim bolj
pomagati tukajšnjim podjet-
nikom, da bodo uspešno rasli
in se razvijali. V Celju je po
njegovem mnenju kar nekaj ,
Primer uspešnega
delovanja LPC je vsekakor
primer Vive. Evropsko
uspešnega proizvodnega
podjetja, ki se je preselilo
v Celje.
podjetnikov, ki imajo zlate
roke, svojega izdelka pa niti
približno ne znajo prodati.
Tisti, ki prodajajo, zaslužijo
dvakrat več kot pa proizvaja-
lec. Zato bo, meni Šumak
potrebno na LPC zaposliti še
več strokovnjakov, s pomoč-
jo katerih bodo za marsikate-
ro podjetje prevzeh računo-
vodski servis in jim lahko
tako še lažje pomagali pri
poslovnem načrtovanju.
Na LPC se med drugim
izvaja tudi projekt Prevoz-
ništvo 3 "Prostora bo za
približno deset podjetnikov,
vsak bo imel na voljo
pisarno, skladišče in približ-
no 50 kvadratnih metrov
veliko delavnico za dejavnost
do pet ljudi. Hkrati jim
bomo nudili vso podporo pri
delu, npr. pomagali jim
bomo pri prijavljanju na
javne razpise, in spremljali
njegov razvoj. Ko preraste to
začetno razvojno obliko, mu
pomagaš pri širitvi z iska-
njem in ugodno ceno
zemljišča ali večjih poslov-
nih prostorov. To je moj
moto dela LPC," je pojasnil
Šumak.
Primer uspešnega
delovanja LPC je vsekakor
primer Vive. Evropsko
uspešnega proizvodnega
podjetja, ki se je preselilo v
Celje. Po Šumakovih besedah
preselitev tega podjetja v
Celje ne pomeni samo
možnosti novih zaposlitev,
temveč dokazuje, da je Celje
sposobno zagotoviti ustrezne
pogoje za delo in razvoj
uspešnih podjetij, ki so v
manjših občinah prostorsko
omejeni. To bi morala biti po
njegovem mnenju tudi
osnovna strategija LPC, saj
imajo na voljo kar nekaj
zemljišč, nekaj pa jim bi
lahko oddala v zakup še
občina, vse to pa bi dali na
voljo obrtnikom, ki bi s
svojim denarjem na njem
zgradili podjetniške centre.
Na ta način bi lahko v Celje
privabili še kar nekaj
uspešnih podjetij. "Pomem-
bno je, da jim omogočiš
ugoden nakup urejenega
zemljišča, morda celo s
subvencioniranjem obrestnih
mer kreditov. Važno je, da
čim prej postavijo svoje
stroje in pričnejo z delom.
Takšna podjetja bi rad
pripeljal v Celje. Ne pa še
enega zidarja ali pa trgovca.
To me ne zanima. S tem naj
se igrajo politiki," pravi
Šumak.
Po njegovih besedah mora
LPC predvsem pomagati pri
premagovanju birokratskih
ovir. Namesto, da se podjet-
nik ukvarja z administraci-
jo, naj se raje z načrtova-
njem proizvodnje, prodaje,
zaposlovanjem novih ljudi.
Zato so na primer zelo
poenostavili razpise za
subvencije za obrestne
mere, tako da sedaj podjet-
nik samo izpolni sedem-
stranski obrazec, ki mu ga
pomaga izpolniti njihova
strokovna služba. Brez
stroškov in pretiranega
kompliciranja. Šumakova
želja je bila ustvariti tako
trdne temelje, da bodo na
njih lahko varno gradili tudi
vsi tisti, ki bodo za mano
vodili sklad oziroma LPC.
Za to pa so zaslužni tudi
župan in ekipa, zbrana okoli
njega.
"Pomembno je, da jim
omogočiš ugoden nakup
urejenega zemljišča,
morda celo s subvencioni-
ranjem obrestnih mer
kreditov. Važno je, da čim
prej postavijo svoje stroje
in pričnejo z delom.
Takšna podjetja bi rad
pripeljal v Celje. Ne pa še
enega zidarja ali pa
trgovca. To me ne zanima.
S tem naj se igrajo politi-
ki,"
Predstavitve dejavnosti Lokalnega podjetniškega centra se
je že na lanskem sejmu udeležilo veliko ljudi.
Vse pomembnejša vloga
Podjetnikom in obrtnikom v Celju pomaga Lokalni podjetniški center
Področje malega gospo-
darstva, katerega najpo-
membnejši del je obrt,
dobiva v slovenskem
gospodarstvu vse pomem-
bnejše mesto. Med sloven-
skimi podjetniki je mnogo
takih, ki delujejo tudi na
tujih trgih, saj so po kako-
vosti izdelkov in storitev
enakovredni tuji konkuren-
ci. Ko bo slovenski trg
postal del trga Evropske
unije, bodo morala biti vsa
podjetja pripravljena na
spremembe. Zato je napočil
čas, da vsako slovensko
podjetje pripravi podroben
program in koledar vseh
opravil, postopkov, organi-
zacijskih sprememb,
izobraževanja in naložb, ki
jih je treba uresničiti v tem
obdobju. Podjetnikom in
obrtnikom v Celju te naloge
pomaga reševati Lokalni
podjetniški center.
Stopnja brezposelnosti je v
Celju nad državnim povpreč-
jem, zato se občani pomena
obrti in podjetništva še
posebej zavedajo. Le močno
gospodarstvo lahko Celje
postavi na prestol regijskega
središča, zato LPC k razvoju
obrti in podjetništva pristopa
premišljeno in celovito. Med
njegovimi projekti je
izgradnja Transportnega
kompleksa Bežigrad, ki bo
zagotovil parkirišča za
tovorna vozila z vso potrebno
infrastrukturo, predstavljal pa
bo tudi podjetniško središče
regije in zagotovil nova
delovna mesta. Pristopih
bodo tudi k nakupu poslovnih
površin na območju bežigraj-
skega Transportnega kom-
pleksa. Kandidirajo tudi na
domačih in EU razpisih za
finančno pomoč, promocijo
obrti in podjetništva, gradih
bodo halo za znanega kupca,
začeli z aktivnostmi pri
proj ektu Prevozništvo III in
pomagali pri oživljanju )
turistične ponudbe Šmartin- ;
skega jezera. Med ostalimi j
strateškimi cilji so še: \
organiziranje razvojno- ^
raziskovalne enote, aktivno ;
povezovanje celjske regije in*
sodelovanje pri pripravi in |
izvedbi programa savinjske j
statistične regije, povezovanje
in sodelovanje z lokalnimi in
državnimi institucijami ter
vključevanje v regionalno
politiko države in Evropske
unije. Ena najpomembnejših
nalog LPC pa je zagotovo
spodbujanje podjetništva in
malega gospodarstva:
Lokalni podjetniški center
Celje d.o.o.
Trg celjskih knezov 8
3000 Celje
Telefon: 03/ 426 51 80
Faks: 03/ 426 51 87
e-pošta: lpc@celje.si
Lokalni podjetniški center bo na sejmu organiziral delavnico na temo združevanje v grozde.
LPC obrtnikom in podjetnikom pomaga
- s pomočjo pri uresničevanju perspektivnih projektov v obliki sofinanciranja obrestne
mere
za kredite, najete pri poslovnih bankah
- s spodbujanjem investicij, ki omogočajo odpiranje novih delovnih mest, ki uvajajo novo,
okolju prijazno tehnologijo, in ki pomenijo konkurenčno prednost na tujih trgih
- z izgradnjo montažnih hal in vseljivih prostorov, ki jih lahko podjetniki kupijo, namenjeni
pa so zlasti proizvodni in predelovalni dejavnosti
- s sofinanciranjem dela najemnine tistim vrstam obrti, ki sodijo v mestno jedro in ki so
potrebne za njegovo oživitev
- s sofinanciranjem dela najemnine za prostore, s katerimi upravlja in razpolaga LPC
- z usposabljanjem obrtnikov in podjetnikov za aktivno sodelovanje na javnih razpisih
doma in v tujini
- z aktivnim sodelovanjem pri navezavi podjetniških stikov in povezav
- z zagotavljanjem pravočasnih informacij o različnih spodbudah razvoja
- s kandidiranjem za različne subvencije in spodbude v regiji, državi in EU
Skupaj smo močnejši,
konkurenčnejšiv
Ste že slišali o grozdih in grozdenju kot načinu povezovanja podjetij
o tistem skupnem
delovanju lokalnih podjetij,
ki italijanskim, avstrijskim,
irskim, danskim... podjetjem
omogoča oblikovati in
uveljavljati konkurenčne
prednosti pred ostalimi
konkurenčnimi ponudniki
na ciljnih tržiščih?
Oh, pa saj mi nismo
ItaHjani, ne Avstrijci, ne Irci,
ne Danci..., boste rekU. Da
zato ne kaže izkušnje teh
držav kar takole mimogrede
prenašati med nas. Da že iz
preteklih izkušenj vemo, da
so s povezovanji, še zlasti
neformalnimi, samo križi in
težave. In Slovenci smo. S
svojo kulturo. S specifično
miselnostjo. Ki se glede na
kakovost sosedstva najbolj
klasično kaže skozi znano
misel: »Če že mora meni
poginiti krava, naj sosedu vsaj
dve.«
Želimo povečati obseg
prodaje? Prodreti na nove
trge? Osvojiti nove kupce?
Povečati zasedenost
proizvodnih kapacitet?
Povečati produktivnost?
Znižati stroške? Razvijati
nove, tržno atraktivne
izdelke? Racionalizirati
distribucijo? Osvojiti nova
znanja?....Če smo ambiciozno
majhno ali srednje vehko
podjetje, bo odgovor
pozitiven vsaj na eno izmed
zastavljenih vprašanj. Pa
imamo pogoje in možnosti za
to? Kakovostni tržno in
cenovno atraktiven izdelek/
storitev? Dovolj izkušenj?
Dovolj znanja? Dovolj
sredstev?
Ne? Ima mogoče sosed
tisto, kar nam manjka, mi pa
nekaj, kar bi njemu prišlo
prav? Ja, seveda je to naša
konkurenčna prednost pred
sosedom, ampak, kaj pa
poreče trg? Da obema nekaj
manjka? Bi bila skupaj torej
močnejša?
In pri povezovanju/
grozdenju gre zgolj za idejo
»povezani smo uspešnejši«.
Kaj je sploh »grozd«? Na
kratko, to je skupina podjetij,
ki je ocenila, da lahko vsaka
članica skupine preko
skupnega, a neformalnega
delovanja doseže svoje koristi
hitreje, lažje in z manj
stroški, kot pa če bi na trgu
nastopala ločeno, sama. Te
koristi se kažejo v doseganju
večje fleksibilnosti, višje
produktivnosti, nižjih
stroškov, večje donosnosti,
uvajanju novih tehnologij in
izdelkov.... pri vseh članicah
grozda.
Mi že močno verjamemo,
da razmišljanje o oblikovanju
lokalnih grozdov na našem
območju ne more in ne sme
biti zgolj iluzija. Naše
prepričanje temelji na
bogatih izkušnjah, ki smo jih
pridobili z delom z majhnimi
in srednje velikimi podjetji v
Sloveniji in na osnovi katerih
trdimo, da so naša podjetja
sposobna ob zunanji pomoči
strokovnih institucij
premagati ovire, s katerimi so
se in se še vedno soočajo pri
medsebojnem sodelovanju.
Delovanje lokalnih grozdov
temelji na predpostavki, da so
vse potencialne članice
grozda enakopravne in da
nobena med njimi ne
prevzame vloge vodilnega
podjetja. Vodenje grozda,
usklajevanje ter nadzor
delovanja grozda izvaja
zunanji član grozda, t.i.
koordinator grozda, ki ni
zaposlen pri nobeni izmed
članic grozda, večino
njegovega dela pa v času
izgradnje grozda financirajo
zunanje podporne institucije
(država, občina...).
Lokalni podjetniški center
zato vabi obrtnike in
podjetnike, da sodelujejo z
njimi. Če želite izvedeti več o
grozdenju in njegovih
prednostih ali že imate idejo,
s kom in kje bi se želeli
povezovati, pokličite enega
izmed lokalnih centrov v
Savinjski regiji.
LPC Celje vabi še zlasti
mala in srednje velika
podjetja s sedežem v občinah
Celje, Laško, Dobrna,Vojnik,
Štore, Šentjur, Rogaška
Slatina, Podčetrtek, Kozje,
Šmarje pri Jelšah, Rogatec in
Bistrica ob Sotli, da se
odzovejo njihovemu vabilu in
nas pokličete, lahko pa se
obrnete tudi PC Rogaška
Slatina, LPC Kozjansko,
Aprilija Laško in Agencijo
Sotla, ki sodelujejo z nami.
Animacijska delavnica na
temo razvoja lokalnih
grozdov
ČETRTEK, 12. 9.
od 12.30 do 14.00
Lokalni podjetniški center svojo dejavnost predstavlja tudi mladim.
Celju vdihniti dušo in srce!
Gledališče je v mestu osrednja kulturna ustanova z bogato vsebino
Slovensko ljudsko gledališče Celje,
ki ga kot upravnik zdaj že več kot 16
let vodi univ. dipl. igralec Borut
Alujevič, je osrednji kulturni hram v
knežjem mestu in to svojo
naravnanost z bogatim programom in
še drugimi vsebinami, želijo v
prihodnje še razvijati. »Za takšno
usmeritev se je treba zavzemati tudi v
prihodnje, ne glede kdo bo upravnik,
potem, če bom župan,« pove Alujevič,
ko razmišlja o vsebinah, kako »Celju
vdihniti duha, da ne bo postalo mesto
duhov«! Slovensko ljudsko gledališče
Celje to poslanstvo že v veliki meri
izpolnjuje.
Gornja misel, ki jo zadnje čase izreka
Borut Alujevič kot županski kandidat,
velja za celotno kulturo v mestu in še
posebej za Slovensko ljudsko gledališče,
ki že v svojem naslovu nosi to
poslanstvo. Da bi bilo temu res tako,
rednim vsebinam (repertoarju) v SLG
uspešno dodajajo nove in nove. Prav po
zaslugi Slovenskega ljudskega gledališča
Celje je mesto ob Savinji v zimskem
času dobilo sloves »najbolj veselega in
nasmejanega mesta v Sloveniji«. V
Slovenskem ljudskem gledališču Celje so
namreč z organizacijo Dnevov komedije,
ki rastejo zdaj že v najstniška leta,
zadelo »žebljico naglavico«. Ima jih
Celje in ne prestolnica in ne katero
drugo mesto v
Sloveniji! So
zadovoljni zlasti
gledalci, ki si
izbrano
komedijsko
produkcijo lahko
ogledajo v
domačem
gledališču. »Dnevi
komedije so res
postali odmevni
in so pljusnili tudi
onkraj državne
meje, v sosednji
Hrvaško in
Avstrijo, od koder
prihajajo v goste
gledališča, a so tu
še druge odmevne
prireditve,«
našteva Alujevič:
»Teden otroškega
Borut Alujevič
programa v pravljičnem decembru za
mlado občinstvo, ki mu namenjamo vso
pozornost in vzgojo. Tudi otvoritve
razstav v foyerjugledališča...Bilismo
prvi, ki smo začeli z ulično promocijo
gledališki predstav po celjskih ulicah.
Sledili so nam drugi, ljubiteljske
kulturne skupine, ki razglašajo poletne
prireditve in štejemo si v čast in dobro,
da smo bili pobudniki in da smo koga
tudi kaj naučili. Tudi to je naše
poslanstvo,« utemeljuje vsebine
poklicne gledališke hiše Borut Alujevič
in ne pozabi, da je tudi lepo urejena
okolica gledaUške hiše njihova skrb »za
dobro počutje nas in Celjanov.«
»Žal je še vedno pogosto tako, da
mnogi mislijo, da smo igralci klovni,
glumači, boemi, da znamo, kot pravijo
nekateri "le afneguncat", a ni tako.
Resnica je, daje gledališče res svet v
malem, z vsemi elementi, ki vladajo
sicer množicam v svetu.« Kako že pravi
Shakespeare v Kakor vam drago: »Ves
svet je le oder in vsi na njem smo le
igralci, vsak igra svojo vlogo«. In
Alujevič doda: »Igralci, zelo dojemljivi
za svet okoli sebe, črpajo like za vloge iz
zunanjega sveta, iz okolice, v kateri
živijo. Tako to postane sestavni del teatra
in življenja.« To misel podkrepi s
primerom Ronalda Reagana, filmskega
igralca in nekdanjega predsednika ZDA:
»V času njegove vlade je Amerika
doživela velik razcvet, pa najbrž ne zato,
ker bi bil sam tak vrhunski strokovnjak,
ampak ker si je znal igralec okoli sebe
zbrati prave ljudi in jih postaviti napravo
mesto... V slovenskem parlamentu sedi
tudi komediograf, avtor številnih
komedij, ki smo jih igrali tudi v SLG Celje,
Tone Partljič. Ker umetnost zna pokazati
v ogledalu družbi pravi obraz!« se glasi
Alujevičev argument. »Še vedno drži, da
se vsakdo ne more spoznati na vse; ne
_    umetnik, ne
odvetnik, ne
gradbenik!« Pri
tem asociira na
poklice županov
Celja, ki so bili
gledališču ves čas
naklonjeni, da so
lahko obnovili
fasado, streho,
vTvišče...oder,
dvorano.«
Ko hiši, ali
mestu daš, vdihneš
pravo vsebino,
potem dobi dušo in
srce. To pa je
vodilo, ki se ga
Borut Alujevič kot
upravnik in
županski
kandidat trdno
oklepa!
S predstavami na Starem gradu so gledališčniki dali vsebino tudi nekdanje-
mu domovanju Celjskih, letos s Kreftovimi Celjskimi grofi.
ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE CELJE
Institucija,
ki razpira in interpretira
sodobno umetniško produkcijo.
Galerija sodobne umetnosti Celje
se naiiaja v stavbi Knežjega dvora.
S specifičnim razstavnim prostorom,
namenja večji poudarek tematskim
in študijskim razstavam domačih in tujih
avtorjev, ki ponujajo zanimiva videnja
umetniškega razmišljanja nekega časa in prostora.
Likovni salon Celje
sledi aktualni likovni produkciji,
izrazni svobodi, odprtosti in eksperimentu.
Koncerti vrhunskih domačih in tujih umetnikov,
orkestralne zasedbe in komentirani koncerti za mlade.
Razpis koncertnega abonmaja
za sezono 2002/2003 bo od 8. do 22. oktobra 2002.
Delovanje naše institucije je odprto tudi v mednarodni prostor
Mednarodni mladinski pevski festival. Gostovanja razstav v tujini.
Posebno pozomost namenjamo izobraževalnim programom
za vse generacijske stopnje.
Povezujemo se z interesi drugih poslovnih subjektov.
Članstvo v klubu "ODEON", klub prijateljev naše institucije, prinaša
posebne ugodnosti.
Zavod za kulturne prireditve Celje, Trg Celjskih knezov 8,3000 Celje
Tel.: 03 42 65 150; Fax.: 03 42 65 164; E-mail: odeon@siol.net
Cesta na Ostrožno 4
3000 CELJE
Tel. 5451-607, 031/315-402
Fax 5451-026
http://www.obrtnazbornica-celje.pcs-ms.si
Območna obrtna zbornica Celje je samostojna, strokovno-
poslovna organizacija, v katero se po Obrtnem zakonu
obvezno združujejo fizične osebe - samostojni podjetniki
in pravne osebe - družbe, ki opravljajo dejavnost na obrtni in obrti podoben
način ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti, ter prostovoljni člani (s.p.
in družbe), ki opravljajo gospodarsko dejavnost na neobrtni način. Zbornica je
svetovalni poslovno-informacijski center, ki ga vsakodnevno potrebujejo
obrtniki, podjetniki in drugi občani ter institucije. Dejavnost zbornice je
usmerjena v zagotovitev pogojev pospešenega razvoja zasebnega
podjetništva. V register zbornice je vpisanih skupno 1727 članov, od tega 1578
samostojnih podjetnikov in 149 pravnih oseb - družb iz štirih občin: MO
Celje, Dobrna, Vojnik in Štore.
Na MOS 2002 se Območna obrtna zbornica predstavlja z naslednjimi razstavljalci:
8UČAR BRIGITA. s.p.
PROŽINSKAVAS 57, ŠTORE
Tel: 03 / 5771 495
Fax: 03 / 781-00-64
Proizvodnja in montaža alu strešne kritine
metalko, krovsko kleparskih izdelkov ter
okrasna ornametika
FLIS TERŠEK ANDREJA, s.p.
JANŠEVA 13, CELJE
Tel: 03 / 491 53 00
Fax: 03 / 491 53 01
E-mail: bigger@email.si
http:://wvvw.rr-vel.si/it/bigg-r
Oblačila za šport, prosti čas in promocijska
oblačila
ELEKTRO SERVIS JUTERŠEK. d.o.o.
PRONUPTIA Paris
ARCLIN 65, ŠKOFJA VAS
Tel: 03 / 7800 452
Fax: 03 / 7800 455
E-mail: jutersek@siol.net
Prodaja in posoja ženskih in moških
poročnih oblek in dodatkov
JUTERŠEK ZVONIMIR, s.p.
ARCLIN 65, ŠKOFJA VAS
Tel: 03 / 7800 451
Fax: 03 / 7800 455
E-mail: jutersek@siol.net
Servisiranje oljnih in plinskih gorilnikov,
zaključna gradbena dela, instalacije za plin,
paro, vodo in elektriko ter meritve dimnih
plinov
MARSON. d.0.0.
NOVAČANOVA ULICA 4, 3202 LJUBEČNA
Tel: 03/ 546-15-73
Fax: 03/546-15-73
Izdelava plastične embalaže, izdelava ohišij
za medicinsko opremo, plastične tehnološko-
transportne palete, tehnični izdelki po željah
kupcev, modeli za vlivanje betona
PALIR MILAN. s.p.
VRHE 31, 3221  TEHARJE
Tel: 03/ 781 00 72
Fax: 03/781-00-72
E-mail: milan.palir@siol.net
Izdelava vseh vrst PE, HD, PP vrečk. Tisk:
dvobarvno dvostransko, štiribarvno enostransko
in tribarvno enostransko + enobarvno na drugi
strani. Maksimalna širina materiala, ki se lahko
tiska je 680 mm, dolžina 1000 mm.
KAHVEDŽIČ ABDUUtH (KAFO), s.p.
KOVINARSKA 8
3000 CELJE
Tet: 03/491 66 00, 041/685 039
Fax: 03/491 66 01
Servis in prodaja drobne kmetijske
mehanizacije
ARIPUST - RATEJ ANDREJ. s.p.
NADVOZNA CESTA 17 a, 3000  CELJE
Tel: 03/ 541-15-09
Fax: 03/541-15-09
Plastičarstvo, kovinarstvo, proizvodnja
izdelkov iz plastičnih mas za kozmetično
industrijo - pokrovi, farmacijo npr. zamaški,
kapalke, fiole, izdelki za proizvodnjo svetil
REHAR. s.p.
MELODV, Trgovina&servis in uglaševanje
glasbil
STARA DEČKOVA CESTA 10,
3000 CELJE
Tel: 03/ 491 61 00, 041/664 181
Fax: 03/491 61 01
E-mail: melody@siol.net
http://www.melody-sp.si
Salon planin in harmonik
ŠUMER VIUEM. s.p.
CESTA V CELJE 2,
3202 LJUBEČNA
Tel: 03 / 780 62 10
Fax: 03 / 5461 231
E-mail: vili.sumer@siol.net
http://www.sumer-sp.si
Izdelovanje vseh vrst vzmeti, vzmetnih
elementov, delov za avtomobilsko
industrijo, kmetijsko mehanizacijo,
gospodinjske aparate iz najrazličnejših
materialov (žice, pločevine in plastike),
razvoj izdelkov, procesov in orodij
A - Ž . ŽAGAR ANTON. s.p.
TEHARJE 17 a,
TEHARJE
Tel: 03 / 491 95 90
Fax: 03 / 542-10-36
E-mail: anton.zagar@siol.net
Vrtna, parkovna, fasadna in senzorska
svetila
GOSPODARSKA ZBORNICA
SLOVENIJE
NA MOS-u 2002:
Organiziramo:
- posvet o naložbeni dejavnosti slovenskih podjetij v
JV Evropi (12.9.)
- konferenco srednjeevropskih malih in srednjih
podjetij-ZPS (13.9)
- Madžarski dan - poslovno srečanje slovensko-
madžarskih podjetij (12.9.)
- več srečanj poslovnih delegacij - v teku sejma
Predstavljamo se:
- na stojnici v paviljonu L v pritličju - predstavitev
podjetij visoke tehnologije
- na stojnici v dvorani A - predstavitev izobraževalnih
projektov
Ponujamo zanimivosti iz knjižnih polic v izdaji GZS:
- Skrivnosti e-poslovanja
Priročnik odgovarja na vprašanja povezana s strategijo e-
poslovanja, spletnimi metodami trženja in komuniciranja,
pravnimi in finančnimi vidiki e-poslovanja, varnostjo in
šifriranjem ter postavitvijo spletnih strani.
Format: 21x30 cm
Obseg: 288 str.
Cena: 3.500,00 sit (DDV vključen)
- Izvozni priročnik za mala in srednje velika podjetja -
odgovori na najpogostejša vprašanja mednarodne trgovine
Priročnik ponuja celovit pregled izvoznega posla s pomočjo
logičnega, postopnega pristopa v obliki vprašanj in odgovorov.
Ponuja običajne postopke in napotke za reševanje problemov
v izvoznem procesu.
Format: 21x30 cm
Obseg: 224 str.
Cena: 3.500,00 sit (DDV vključen)
- Incotermsi 2000
Priročnik v angleškem in slovenskem jeziku predstavlja 13
trgovinskih klavzul, ki določajo pravice in obveznosti strank
prodajne pogodbe v zvezi z dobavo blaga: EXW, FCA, FAS,
FOB, CFR, CIF, CPT, CIP, DAF, DES, DEQ, DDU, DDP
Format: 16x23
Obseg: 236 str.
Cena: 5.500,00 Sit (DDV vključen)
- Poslovni vodnik po evropskem pravu, 1. del
Namenjen je gospodarstvenikom, da bi se lažje znašli v
širšem svetu evropske zakonodaje. Prvi del je sestavljen iz 7-ih
poglavij: EU in pravo. Ekonomska in monetarna unija.
Konkurenčno pravo. Pravo gospodarskih družb. Socialna
politika in zaposlovanje. Varstvo okolja. Prost pretok storitev.
Format:21 x30cm, v obliki fascikla
Obseg: 330 str.
Cena: 8.500 sit (DDV vključen)
VABIMO VAS, DA SE STORITEV GZS POSLUŽUJETE V ČIM
VEČJI MERI!
ČBH deseto leto na
parketu ljubljanske borze
Celjska borzna hiša je
odprla vrata strankam
septembra pred devetimi leti,
to je v času, ko so se
borzniki še sestajali dvakrat
tedensko na »parketu«
ljubljanske borze. Takrat je
imela borza 64 članov,
danes jih je le še 29 in med
njimi ima CBH d.o.o.
ugledno mesto.
Ne samo, da je obstala
med aktivnimi borznimi
hišami, v tem času je tudi
priključila oz. prevzela
poslovanje treh bivših članov
borze: leta 1996 CGS-Finag
Ljubljana, dve leti kasneje
Savinjsko BPD Žalec in letos
eBrokers Ljubljana.
O konstantni rasti borzne i
hiše pričajo tudi naslednji |
podatki: pred devetimi leti je ;
imela firma pet zaposlenih, j
danes petnajst, začela je delati;
Zdenko Podlesnik,
predsednik uprave CBH
s 14 milijoni SIT kapitala,
danes ima 368 milijonov SIT.
V tem času so na borzi sklenili
130.039 poslov za 49.692
strank v skupni višini 69.919
Borzniki so v teh devetih
letih doživeli številne
spremembe; leta 1995 so
»parket« zamenjali
računalniki. Ko so parket
zamenjali računalniki, je
bil v uporabi program BIS,
kanadskega porekla, sedaj
pa borzniki od septembra
1999 uporabljajo program
BTS, ki je plod domačega
znanja.
milijonov tolarjev. To so
impozantne številke, ki dajejo
Celjski borzni hiši težo tudi v
slovenskem borznem
prostoru. Velika pridobitev pa
so bili za CBH d.o.o. novi
poslovni prostori, ki so jih
pred štirimi leti kupili na
Vrunčevi ulici v Celju in se
tako preselili iz središča
mesta, letos pa so odprli še
poslovno enoto v objektu
Eurocentra na Tivolski 48 v
Ljubljani. s
V začetku poslovanja
ljubljanske borze so bile
bolj v ospredju obveznice in
blagajniški zapisi, danes pa
je v ospredju delniški trg.
Na ljubljanski borzi se letos
trguje že z 273 različnimi
vrednostnimi papirji 214
različnih izdajateljev.
OBS-osebni
borzni sistem
Celjska borzna hiša od julija
letos nudi svojim strankam
storitev OBS- osebni borzni
sistem.Ta programski paket
strankam omogoča, da
spremljajo dogajanja na
ljubljanski borzi v realnem
času, torej v živo, vsak
trgovalni dan. Stranke lahko
sproti spremljajo stanje
vrednostnih papirjev v svojem
portfelju ter oddajo naročila
za prodajo ali nakup
vrednostnih papirjev. Tako
imajo občutek, da same
trgujejo na borzi, saj je čas
med poslanim naročilom in
vnosom v trgovalni sistem
(BTS) ljubljanske borze
minimalen.
In kako priti do zgoraj
opisane storitve? Potrebno je
imeti osebni računalnik z
dostopom do Interneta ter
ustrezno kartico, ki se dobi v
CBH, ko stranka sklene
pogodbo o mesečnem najemu
sistema OBS.
Pooblaščene poslovalnice CBH d. o. o.:
^ Banka Celje d.d.. Vodnikova 2, Celje, in njene
ekspoziture: Konjice, Žalec, Šentjur pri Celju,
Laško, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina,
Velenje, Mozirje, Zreče, Rogatec
<=> Ekopool s.p.. Menjalnica,
Krekov trg 3, 3000 Ce^e
Zaal, d.o.o., Lenart, Kraigherjeva 19/a, Lenart
<=> ONYX group d.o.o.,
Trstenjakova ulica 5, 2250 Ptuj
« Januška s.p..
Bazoviška 1, 6310 Izola
Pristaniška 2,6000 Koper
* ARTCOM d.o.o..
Tržaška 19a, 13 70 Logatec
ELEKTRO CELJE
JAVNO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO
ELEKTRIČNE ENERGIJE, d.d.
Vrunčeva 2a, 3000 Celje, Slovenia
Tel.: +386 3 4201 000, Fax: +386 3 548 50 23
e-mail: elektro.celje@elektro-celje.si
čas, ko MOS v Celju odpira svoja vrata je primeren tudi za to, da Vam, naši cenjeni odjemalci in poslovni partnerji, posredujemo
nekaj informacij in spoznanj s področja oskrbe z električno energijo.
Na osnovi energetske zakonodaje in posledično odprtega notranjega trga z električno energijo, smo sklenili praktično z vsemi
partnerji, ki smo jim že do sedaj dobavljali električno energijo, pogodbe o dobavi in pogodbe o dostopu do omrežja. To velja za
upravičene odjemalce, za tarifne pa smo v okviru regulirane dejavnosti ostali v praktično istih odnosih. Kot torej tudi trgovec z
električno energijo, smo v Elektru Celje takoj obvladali vse relacije s strani nabave, kakor tudi s strani prodaje in vseh drugih
potrebnih storitev pri kompletni ponudbi (meritve, revizije, svetovanje itd.).
Spoštovani partnerji, Elektro Celje Vam dobavlja v okviru standardov zanesljivo in kakovostno električno energijo in raznovrstne
storitve iz stroke. Veselilo nas bo, če se o tem še posebej prepričate. Dosegljivi smo na naslovu v Celju, kakor tudi v Krškem in v
Slovenj Gradcu. Operativne stvari pa še vedno lahko urejate z našimi pooblaščenimi sodelavci na lokacijah vseh nadzorništev.
V svojem poslanstvu želimo biti še naprej uspešen, zanesljiv in konkurenčen partner vsem dosedanjim in bodočim odjemalcem.
Za oskrbo z električno energijo imamo vsa potrebna znanja, opremo in strokovno usposobljene in izkušene kadre, ki so naše
največje jamstvo za pravo partnerstvo.
Vaš dobavitelj električne energije Elektro Celje, d.d.
Magična privlačnost
Veliko sveta sem videl, toda to je kraj, o katerem sem sanjal
OBČINA DOBRNA z
nekaj več kot 2000
prebivalci, se ponaša
z bogato kulturno in
naravno dediščino,
ki sega daleč v
zgodovino. Sloves ji
daje zdravilni vrelec,
saj sodijo Toplice Dobrna med najsta-
rejša zdravilišča pri nas.
»Veliko sveta sem videl, toda tole je
kraj, o katerem sem sanjal. Te nebeško
koristne toplice me navdajajo z močjo in
s premišljujočim mirom«, je daljnega leta
1814 Franc Ks. Kajetan pl. Dienersberg
vzneseno pisal prijatelju v Gradec.
Le težko še najdemo delček sveta, kjer
urbanizacija ni grobo posegla v naravo
TIC DOBRNA
DOBRNA 19, 3204 DOBRNA
tic.dobrna@siol.net
tel.: 03 781 82 10
OBČINA DOBRNA
DOBRNA 19, 3204 DOBRNA
obcina.dobrna@siol.net
tel.: 03 780 10 50, fax.: 03 780 10 60
in ji odvzela velikega dela prvobitne
podobe, hkrati pa tudi odtujevala
človeka. V Dobrni ga najdete. Tu živijo
ljudje, ki imajo za popotnika ali naključ-
nega gosta odprta vrata svojega doma, iz
katerega vejeta domačnost in gostoljub-
nost. Ne vsiljujejo svoje pozornosti
sprehajalcu, ki v razgibani in slikoviti
pokrajini išče mir in samoto, da bi se
srečal s samim seboj, z veseljem pa se z
njim zapletejo v pogovor, če le nakaže to
željo. Nedvomno pa je izvir zdravilne
vode tisti, ki magično privlači ljudi,
povrh pa še visoko strokovno usposob-
ljena zdravstvena ekipa, ki ob pomoči
naravnih dejavnikov uporablja sodobne
medicinsko - rehabilitacijske postopke
in programe.
Vse to in še več lahko najdete le pri nas!
Občina Store
v občini Štore so ponosni,
da so v letošnjem letu
pridobili nov planinski
počitniški dom "Almin dom"
na Svetini.
Almin dom je sodobna in
topla hiša gostoljubja, ki je na
voljo predvsem ljudem, ki
ljubijo naravo in vse kar je
lepega v njej. Razgibana
arhitektura novega doma se
staplja z okoljem, ki vabi v
svoj mir in spokojno
odmaknjenost. V njihovi
restavraciji ponujajo sodobno
kulinariko, v kateri
prevladujejo sveže in zdravju
prijazne sestavine, skladni
okusi in estetika krožnika. Z
novim domom je občina
pridobila 63 ležišč, za
pohodnike in planince pa so
na voljo tudi skupna ležišča.
V vasi sta gostom na voljo
rokometno in košarkarsko
igrišče, prav tako pa si lahko
ogledajo lepote narave, ki se
ponaša s cerkvijo Marije       ^
Snežne s konca 15. stoletja.
Cerkev je nekdaj slovela kot
božja pot in jo ljudje še vedno
radi obiskujejo, njena
posebnost pa sta osmerokotni
zvonik in obrambni stolp.
V občini v tem času poteka
intenzivna obnova
podružnične šole Kompole, ki
bo svoja vrata, vsem željnim
znanja, v novi preobleki
predvidoma odprla v mesecu
oktobru.
V obrtni coni Štore-vzhod
je v teku gradnja
infrastrukture, med drugim
pa bodo bogatejši tudi za nov
proizvodni objekt. Le-ta že
pridobiva končno podobo,
proizvodnja pa naj bi stekla v
mesecu oktobru.
Občina Štore
Cesta XIV. divizije 15
3220 Štore
tel.: 03/780-38-40
fax: 03/780-38-50
obcina.store@siol.net
Občina Vojnik, Keršova 8, 3212 VOJNIK
prodaja več nepremičnin in sicer:
LOKACIJA-VOJNIK
Predmet prodaje so nezazidana stavbna
zemljišča, ZN Konjsko v velikosti ca 27.000 nf. Na
tem zemljišču je predvidena gradnja 25
enodružinskih hiš (objekti od št. 38 do vključno 62 po
ZN Konjsko). Izklicna cena zemljišča (brez
komunalne opreme) je 21 EUR za nf zemljišča.
2. Prodajamo tudi nezazidano stavbno zemljišče v
velikosti 1138 m za gradnjo poslovnega ali sta-
novanjskega objekta. Kupnina za zemljišče brez
komunalne opreme je: 7.000.000,00 sit.
3. V centru Vojnika v pritličju prodajamo poslovni
prostor v velikosti 49,95 nf. Cena 5.300.000,00 sit.
LOKACIJA - FRANKOLOVO
1. Prodajamo nezazidano stavbno zemljišče v
velikosti 1119 rn za gradnjo poslovno - stano-
vanjskega objekta Kupnina za zemljišče brez
komunalne opremeje: 6.000.000,00 sit.
2. Prodajamo nezazidano stavbno zemljišče v
velikosti 1523 m^ za gradnjo poslovnega objekta.
Kupnina za zemljišče brez komunalne opreme je:
8.500.000,00 sit.
Vsa pojasnila v zvezi s prodajo in prodajnimi
pogoji lahko interesenti dobijo na Občini Vojnik,
tel. 03/78-00-628.
Ob 4. obletnici
praznujte z nami...
Srečanje, ki ni namenjeno
samo podjetnikom, ampak
tudi zvestim kupcem in vsem,
ki se radi zabavate, bo v
petek, 13. septembra ob 16.
tiri, ko bodo nastopili
iegenda slovenske
narodnozabavne glasbe Lojze
Slak in Fantje s Praprotna.
Poleg dobre glasbe bo
poskrbljeno tudi za izvrstno
hrano in pijačo. Goste bomo
pogostih z divjačinskim
golažem po stari recepturi na
lovski način.
V času prireditve tudi
NOČNI NAKUPI!
Ob tej priložnosti bodo v
trgovini Živex poskrbeli
tudi za svoje stranke, saj
bodo nagradili:
• Najvišji nakup dneva
• Najvišji tedenski nakup v
času MOS-a (13.9.-20.9.)
• Najlažjega in najtežjega
obiskovalca prireditve
• Zmagovalno ekipo v
vlečenju vrvi med Mestnima
svetoma in županoma Nove
Gorice in Celja.
SRECELOV -
vsaka srečka zadene!
NAGRADNI SKLAD -
400.000 SIT
Mesto s častitljivo starostjo
Slovensko središče hmeljarstva - 820-letnica mesta Žalec -
Rojstni kraj Rista Savina
Žalska občina meri 117 km^in ima
20.558 prebivalcev. Sestavlja jo 10
krajevnih skupnosti. Mesto Žalec je
gospodarsko, politično in kulturno
središče občine in letos praznuje
častitljivo 820-letnico svoje omembe.
Žalec je sedež številnih uspešnih
gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov, obrtnikov in gostincev.
Posebnost trške arhitekture Žalca je
stara Zottlova kovačija iz prve polovice
16. st., ki je včasih služila kot protestant-
ska molilnica. Žalčani so ponosni tudi
na Savinovo hišo, Širčevo domačijo iz
leta 1669, v kateri seje rodil skladatelj
Friderik Sirca - Risto Savin. V njej so
danes Savinova spominska soba, likovni
salon, galerija savinjskih likovnikov in
prodajna galerija Oskarja Kogoja.
V središču Žalca, poleg cerkve sv.
Nikolaja, ki se prvič omenja leta 1173 in
se imenuje po sv. Miklavžu Nikolaju,
stoji tudi del ohranjenega taborskega
obzidja - obrambni stolp s stožčasto
streho.
V neposredni
bližini Žalca, v
Novem Celju, stoji
dvorec Novo Celje
iz 18. stoletja, ki je
nekakšna miniatur-
na kopija dunaj-
skega Schonbrun-
na. V njem je
živela in ustvarjala
prva slovenska
pesnica Fanny
Hausmann.
Slovensko središče
hmeljarstva
Ko se peljete proti mestu Žalec oz.
skozi občino Žalec, se vam bo oko
nehote ustavilo na lepo urejenih hmeljiš-
čih. Hmelj še vedno ostaja tradicija in
ponos Savinjčanov. Mesto Žalec je
slovensko središče hmeljarstva, zato se
tudi ni moglo
odreči
Hmeljarske-
mu muzeju,
ki ga najdete
v stolpnici
Eksport-
Importa, in
Inštitutu za
hmeljarstvo
in pivovars-
tvo. Inštitut
za hmeljars-
tvo in
pivovarstvo je
raziskovalna,
svetovalna in
izobraževalna
organizacija,
ki je bila
ustanovljena
1. avgusta
1952, torej je
letos Inštitut praznoval SO-letnico
obstoja. Ustanovljen je bil z namenom,
da bi pospeševal razvoj slovenskega
hmeljarstva. Poleg tega si Inštitut
prizadeva tudi za razvoj in vpeljavo
pridelave nekaterih alternativnih kultur.
Tako se ukvarjajo z vzgojo zdravilnih in
aromatičnih rastlin ter nekaterih
vrtnarskih kultur. Pri njih si lahko
ogledate poleg kolekcije preko 300
razhčnih zdravilnih in aromatičnih
rastlin, tudi vrtni center z različnimi
tehnikami
namakanja,
laboratorij
za moleku-
larno
genetiko in
tkivne
kulture ter
mikropivo-
varno z
degustacij-
sko sobo za
pivo, v kateri
se boste
počutili kot v
pravi pivnici.
Hmeljje
zaznamoval
občino Žalec
kot dolino
zelenega
zlata, kjer so
vam vrata
vedno na široko odprta. Vabijo vas
naravne, kulturnozgodovinske, arhitek-
turne, sakralne znamenitosti, kvalitet-
na gostinska ponudba in prijazni ljudje.
Bodo gradbeniki začeli
pospravljati za sabo?
Na Ministrstvu za okolje in prostor
RS pospešeno pripravljajo nov
pravilnik o ravnanju z gradbenimi
odpadki. To pomeni, da bodo
gradbeniki morali poskrbeti za odvoz
in predelavo odpadkov, saj
nekontrolirano odlaganje ne bo več
mogoče od konca letošnjega leta
naprej.
Skrb za okolje bi morala v sodobnem
času predstavljati prioriteto pri vseh, ki
se na kakršenkoli način srečujejo s to
problematiko. Zaradi rasti v
gradbeništvu predstavljajo gradbeni
odpadki skoraj 50 odstotkov vseh
odpadkov v Sloveniji, večina pa jih na
žalost konča na divjih odlagališčih ali na
neprimernih komunalnih deponijah. Še
vedno se ne zavedamo, kaj pomeni to za
podtalnico, za živali in nenazadnje za
nas same.
Kljub temu, da gradbeni odpadki ne
spadajo med nevarne odpadke, jim ne
posvečamo dovolj pozornosti. Največji
problem, ki se trenutno pojavlja, so
zmogljivosti komunalnih odlagališč, ki
bodo napolnjena predvidoma v dobrih
petih letih. In kam bomo vozili odpadke
potem?
Nov pravilnik - več reda?
Gradbeni odpadki vsebujejo odpadke
iz izkopov, betonske in opečnate
odpadke, asfaltne odpadke in vse, ki
nastanejo pri rušenju objektov. Že pred
leti smo tudi v Sloveniji sprejeli
zakonodajo, ki določa, da so gradbena
podjetja in investitorji sami odgovorni
za svoje odpadke, vendar se jih vsi
otepajo, predvsem zaradi stroškov, in jih
raje odlagajo na črna odlagališča.
Kratkoročna rešitev torej. Nihče se ne
sprašuje, kaj bodo podedovali naši
otroci. Varčujemo torej na njihovih
plečih. Za urejanje in nadzor nad temi
odpadki so pristojne okoljevarstvene
inšpekcije, ki pa še vedno nimajo dovolj
zakonske podlage za reševanje takšnih
problemov.
Možne spremembe se obetajo po
novem letu, ko bo sprejet pravilnik o
gospodarjenju z gradbenimi odpadki.
Takrat bodo morali gradbeniki pripraviti
načrt gospodarjenja z odpadki, saj bodo
morali le-te oddati zbiralcu gradbenih
odpadkov,
oziroma bodo
morali sami
poskrbeti za
njihovo
predelavo.
Vzpostavitev
sistema zbiranja
in predelave
gradbenih
odpadkov ter
naprav za ravnanje
z odpadki je
projekt, ki
potrebuje
podporo
občinskih in
vladnih krogov,
kajti pri tako
velikem in zahtevnem projektu je
potrebno upoštevati koncept regijskega
centra.
Zbiranje in predelava
gradbenih odpadkov
Rešitev tega problema se torej kaže v
zbiranju in predelavi gradbenih
odpadkov, s čimer se na področju
savinjsko-šaleške regije ukvarja podjetje
Ekoplan-a iz Petrovč, ki je eno redkih
podjetij v Sloveniji, ki že ima dovoljenje
za predelavo gradbenih odpadkov.
Trenutno izvajajo sanacijo in biološko
rekultivacijo kamnoloma Andraž v
Deponija gradbenih odpadkov - Nigrad Maribor
Mobilna enota podjetja Ekoplan-A; predelava odpadkov na
delu Nigrad Maribor
Občina Žalec - prostor za kontrolirano
odlaganje odpadkov
občini Polzela. Občina
Polzela je ena redkih, ki
je že sprejela vso
plansko dokumentacijo
za izgradnjo centra za
zbiranje, sortiranje in
predelavo gradbenih
odpadkov. Trenutno
čakajo le še na potrditev
vlade, nato pa sledi
takojšnja izgradnja
celotnega centra. To bo
pomenilo precejšnjo
razbremenitev
komunalnih odlagališč,
saj bodo lahko
povzročitelji odpadkov
naročili strokoven
odvoz in reciklažo
odpadkov. Podjetje
Ekoplan-a se je povezalo
tudi z Inštitutom za
ekološke raziskave Erico iz Velenja, ki
izdela oceno gradbenih odpadkov, ki se
pojavijo na gradbišču.
Z zbiranjem in predelavo odpadkov
dosežemo dvoje: predelamo stare
odpadke, ki jih lahko nato uporabimo
kot nove gradbene materiale, ki jih je
po zakonu potrebno opremiti s
certifikati, ki jih izdaja ZAG - Zavod za
gradbeništvo. Podjetje Ekoplan-a torej
zbira mešane in čiste gradbene
odpadke, ki jih nato sortira in predela.
Kmalu bodo takšna podjetja
nepogrešljiva na gradbiščih, ker lahko
odpadke prevzamejo na licu mesta jih
sortirajo in predelajo v nov gradbeni
material, ki se lahko prav tako porabi
na istem mestu. Z osebnim.
individualnim in
kakovostnim pristopom
predelava odpadkov na
gradbišču predstavlja
bistveno nižje gradbene
stroške, prav tako pa
tudi varovanje okolja.
Kaj bo končno
rekla država?
Kljub temu, da se
pravilnik na nivoju
države pospešeno
sprejema, še vedno
ostaja vprašanje, kako
bo deloval sistem
oziroma kdo so tisti, ki
se bodo sploh lahko
ukvarjali z gradbenimi
odpadki. Opciji sta dve.
Obstaja možnost, da se
bodo odločili za regijske
koncesionarje, kar bi v končni fazi
pomenilo dokaj visoke cene odvoza in
predelave, ali pa bodo zadeve
prepustili tistim, ki so si že vzpostavili
sistem predelave na osnovi tržnih
potreb okolja in že imajo pridobljena
ustrezna dovoljenja za opravljanje te
dejavnosti.
Banka Koper d.d - - Ritem vašega uspeha
Banka Koper je univerzalna banka z licenco Banke Slovenije za neomejeno bančno poslovanje doma in
s tujino. Opravlja vse vrste bančnih poslov za gospodarske družbe, druge pravne osebe, samostojne
podjetnike in prebivalstvo. Za še intenzivnejše sodelovanje s komitenti v zadnjih letih intenzivno širi
poslovno mrežo v Sloveniji, vzpostavlja sodobne elektronske poti poslovanja in vlaga veliko energije v
skupne projekte z drugimi finančnimi ustanovami. Po bilančni vsoti in rezultatih poslovanja spada že
vrsto let v sam vrh slovenskega bančništva. Z uporabo najsodobnejše bančne tehnologije, razvijanjem
novih načinov poslovanja in storitev ter s strokovnim bančnim osebjem uresničuje tudi zelo zahtevne
poslovne cilje komitentov.
Banka Koper je bila s svojim poslovanjem dolga leta vezana na območje obalno-kraške regije, že pred
leti pa je, v okviru svoje razvojne strategije, začela širiti poslovanje po vsej Sloveniji. S svojimi enotami
je prisotna že v večini slovenskih regij, letos spomladi pa je vstopila še v celjsko regijo in tako odprla
svojo novo poslovno enoto na Stanetovi ulici 31, kjer ponujajo vse bančne posle tako za občane, kot
tudi za podjetja in samostojne podjetnike. Vodja poslovne enote Roman Nussdorfer pa ocenjuje, da
je v prvi fazi svojega delovanja enota osredotočena predvsem na poslovanje s samostojnimi
podjetniki in manjšimi podjetji, kar vsekakor dodatno prispeva k vzpostavljanju novih vzvodov
gospodarskega razvoja tega območja.
Kreditiranje komitentov - dolgoletne izkušnje
Komitenti lahko koristijo različne kratkoročne kredite, ki so namenjeni financiranju tekočega
poslovanja. Na voljo so tudi dolgoročni krediti za financiranje novega poslovnega procesa ali drugih
razvojnih projektov in naložb. Banka nudi, poleg osnovnih oblik kreditiranja, različne kreditno
garancijske posle v domačem prometu in s tujino, preko hčerinske družbe Finor pa projektno
financiranje ter različne oblike poslovnega in finančnega lizinga. Svoje ponudbe je banka oblikovala
na osnovi dolgoletnega sodelovanja s komitenti.
Krediti v sodelovanju z EBRD - zanimiva ponudba
v sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Phare Programom Evropske unije je
Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba
kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih
podjetnikov.
Značilnosti kredita so:
• investicijski krediti in krediti za financiranje obratnih sredstev,
• višina kredita je omejena na 1 25.000 evrov,
• možnost koriščenja kredita v evrih ali tolarjih (valutna klavzula), ,   ^
• odplačilna doba do 5 let.
Realna obrestna mera je spremenljiva in znaša za kratkoročne kredite šestmesečni EURIBOR -i- 1,4
odstotne točke, za dolgoročne kredite pa šestmesečni EURIBOR + 1,7 odstotne točke. Za podrobne
informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper, kjer boste s strokovno usposobljenim
osebjem izpolnili vlogo za kredit. Tovrstni krediti bodo posebej predstavljeni tudi na posebnih
informativnih točkah Banke Koper na letošnjem obrtnem sejmu v Celju (na razstavnih prostorih
Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo v hali A v pritličju ter Lokalnega podjetniškega centra iz
Celja v novi hali L , št. 24). Osnovne informacije so na voljo tudi na domači spletni strani Banke Koper
(Http://www.banka-koper.si).
Banka Koper d.d., Pristaniška 1 4, 6502 KOPER, Tel.: 05/665 1 1 00, Faks: 05/639 78 42
PE Celje, Stanetova ulica 31, 3000 CELJE; Tel.: 03/425 64 50, 03/425 64 51; Faks: 03/425 64 60
Sosedje bratov Ipavcev
Občina Šentjur - Zanimive izletniške točke
Na severnem obrobju
razgibanega kozjanskega
območja se dviga kopast
hrib Rifnik, ki obvladuje
vodnato pokrajino in daje s
svojo stožčasto obliko
posebno mikavnost dolini
ob Voglajni. Sledovi
človekove kulture na
Rifniku in v dolini pod njim
segajo daleč v preteklost,
vse do mlajše kamene dobe.
V tej mikavni dolini se
danes razprostira občina
Šentjur, ki meri 223 km^ in
ima skoraj 20.000
prebivalcev. Njen zahodni in
severni del spadata v celjsko
kotlino. Na severu jo omejuje
Konjiška gora, na jugu
Posavsko hribovje,
jugovzhodni del pa spada v
razgibano območje
Kozjanskega. Občinsko
središče je Šentjur, ki leži 11
km vzhodno od Celja ob
železnici Celje - Maribor.
Sprehod po občini
Mesto Šentjur se ponaša z
rojstno hišo skladateljev
Ipavcev, katerih skladatelj sko
delo je obvladovalo slovensko
glasbo več kot pol stoletja.
Zanimivi izletniški točki sta
arheološko najdišče Rifnik in
po modrocvetočem resju
poimenovan hrib - Resevna.
Okoliški kraji pa kljub svoji
Občina Šentjur
Mestni trg 10, Šentjur
03 747 13 10
majhnosti niso nič manj
zanimivi. V nekaj kilometrov
oddaljeni Ponikvi nas vsako
pomlad s svojimi
vijoličastimi cvetovi vabi
ogrožena in zato zaščitena
cvetlica velikonočnica, ki ji
domačini radi rečejo »ponos
Ponikve«. Kogar ne privabijo
lepote te redke cvetlice, se
lahko na Ponikvi sprehodi po
rojstni hiši blaženega Antona
Martina Slomška. Če se od
Ponikve podamo proti
zahodu, se v Dramljah, kraju
številnih vinogradov, zidanic
in turističnih kmetij,
pripeljemo do avtoceste
Maribor - Ljubljana, v bližini
katere se razprostira
Blagovna, vodnata pokrajina
s številnimi ribniki. Tudi
partizanska bolnišnica Zima
in cerkev sv. Rozalije, ki je
znana po Jelovškovih freskah,
sta vredni ogleda. Ljubitelji
konjev se lahko v Cerovcu na
kmetiji Žonta vključijo v šolo
jahanja in na kmetiji tudi
prenočijo.
Turistično
informacijski center
Mestni trg 2, Šentjur
03 749 2 5 2 3
Južno od občinskega
središča nas prevzame
spokojno okolje Slivniškega
jezera in pres vetij eni gozdovi
Bohorja, kjer spomladi cveti
izjemno redka rumena
trajnica - navadna jarica. V
tej neokrnjeni naravi pride na
piano zdravilna voda,
imenovana Grajski vrelec
Dobrina. Prav pri tem vrelcu
se vsako leto na Valentinovo
soboto zberejo zaljubljenci in
krenejo na Valentinov nočni
pohod, ki ga najvzdržljivejši
zaključijo z Valentinovim
plesom.
Celotno pokrajino krasijo
številne cerkve iz različnih
obdobij. V Šentjurju nas
pozdravi župnijska cerkev sv.
Jurija, na Ponikvi baročna
cerkev sv. Martina, v
Dramljah romarska cerkev sv.
Uršule, na Blagovni že
omenjena cerkev sv. Rozalije.
V Loki pri Žusmu si lahko
ogledamo cerkvi sv. Valentina
in sv. Jakoba, v Prevorju
baročno cerkev sv. Ane,
Planino krasita cerkvi sv.
Križa in sv. Vida, na Kalobju
pa je romarska Marijina
cerkev, v kateri so bili najdeni
Kalobški rokopisi.
Priče preteklosti
2. junija 2001 je minilo 200 let, odkar je po območju
današnje Slovenije prvič stekel železniški promet. Dograjena
je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji
železniške zveze med Dunajem in Trstom. Od postajnih
poslopij, zgrajenih v letih 1844-46, je še ohranjena kretniška
bločna postavljalnica »stellvverken«, ki je bila 5. maja 2000
predana v muzejske namene. Muzej stoji v bližini železniške
postaje Šentjur.
Poleg Muzeja južne železnice je občini v ponos tudi Muzej
mlinarstva Slovenije. Z ustanovitvijo muzeja mlinarstva
imamo v Sloveniji na enem mestu celovit prikaz razvoja
preprostega mletja žit v moko za vsakdanji kruh, vse od
preproste mlinarske obrti do moderne mlinarske tehnologije.
Osnova muzeja je Ferležev mhn, ki stoji na idilični lokaciji
soteske potoka Kozarica v Šibeniku pri Šentjurju.
v deželi piva in cvetja
Občina Laško vabi podjetnike
Na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju se
bodo na skupnem
razstavnem prostoru št. 17 v
pritličju dvorane L
predstavljali Zdravilišče
Laško, Pivovarna Laško,
Turistično društvo Laško,
Aprilija, agencija za razvoj
turizma in podjetništva
občine Laško, in Območna
obrtna zbornica.
Rdeča nit predstavitve bo
turizem in na turistično
dejavnost vezane aktivnosti v
občini, ki je tudi gostiteljica
največje slovenske turistično-
zabavne prireditve. Piva in
cvetja, ki v Laško privabi
blizu 150 tisoč ljudi. »Naši
obrtniki in podjetja,« pravi
župan Jože Rajh, »nad
predstavitvijo na skupnem
razstavnem prostoru niso
najbolj navdušeni. Mislim,
daje to posledica postavitve
sejemskega razstavišča, ki
posamezne dejavnosti
združuje v skupne dvorane.«
In tisti, ki se bodo predstavili
s svojim delom, izdelki ali
storitvami, želijo biti v družbi
kolegov, saj bodo sejemski
obiskovalci tako najlažje
primerjali razstavljeno in
izbirali najboljše.
Vabilo
podjetnikom
»Gospodarska struktura v
občini je svojstvena, ob močni
Pivovarni Laško imamo še
nekaj večjih podjetij, veljamo
pa tudi za turistično močno
občino. Ce bi končno oživelo
še zdravilišče v Rimskih
Toplicah...« začenja župan
Rajh in nadaljuje, da si v
Laškem želijo okrepiti
podjetništvo. »Zaenkrat
imamo na voljo še 7 tisoč
kvadratnih metrov poslovnih
površin v nekdanji predilnici
Le-te so glede na veljavne
prostorske akte primerne za
proizvodno-poslovne
dejavnosti,« vabi v Laško
podjetnike župan Rajh in
dodaja, da ima občina enega
večjih ciljev za prihodnja
leta, ureditev dveh obrtnih
con in industrijske cone,
predvidenih na območju
Rečice pri Laškem.
Termalna voda s temperaturo od 32 - 35 C, notranji
in zunanji termalni bazen, masažni bazen, savna
center (finske, turške, rimske savne, vv^hirpool,
notranji in zunanji termalni bazen, hladni bazenček),
fitness studio s kardio linijo, Center zdravja in lepote
s kozmetičnim salonom, Dianinimi in Apolonovimi
kopelmi, bisernimi in zeliščnimi kopelmi, prostori
pedikuro in masaže (klasične, anticelulitne, aroma,
refleksne, shiatsu , ayurvedske masaže in masaže z
vročimi kamni)
V Hotelu Vrelec **** in Vilah Šmohor ***
razpolagamo s 456 posteljami. Vsi prostori v
zdravilišču so medsebojno povezani.
Sestavni del raznolike ponudbe je POSLOVNO-
KONFERENČNI CENTER s sodobno opre-
mljenima in klimatiziranima seminarskima
dvoranama: ZLATA IN SREBRNA DVORANA z
možnostjo izvedbe video-konference in
simultanega prevaj anj a.
V dodatni ponudbi boste našli:
zdravstvene, počitniške, vikend, beauty, aktivne
programe, ugodni programi med počitnicami;
darilne bone za poslovna in osebna darila; kulturno
zabavni program; poslovna kosila, večerje,
kulinarična doživetja (slow food); kosila, večerje s
kopanjem ali savno...
Pohorska noč ima svojo moč
Najobetavnejša dejavnost mlade občine je turizem
OBČINA ZREČE
C. na Roglo 13 b
03 757 17 00
03 576 24 98
info@zrece.si
............WMm..M,ecB.SL..........
Vsevero
vzhodnem delu Slovenije
se razprostira Zreško
Pohorje, ki s svojimi
kopastimi gmotami že od
nekdaj privablja na to
področje ljudi in jim nudi ugodne
pogoje za bivanje.
Danes je ta kompleks vključen v
območje občine Zreče, ki obsega 6.731
ha zemljišča in naseljuje 6.300 prebival-
cev. Živijo v šestih krajevnih skupnostih,
delo združujejo v gospodarstvu in v
kmetijstvu. Razcvet pa v zadnjih obdob-
jih doživljata tudi malo gospodarstvo in
turizem.
Mesto Zreče je središče občine in tukaj
je večina občanov tudi zaposlena.
Gospodarsko najmočnejša podjetja so:
Unior, Comet in GKN Atras, ki zaposluje-
jo več kot tri tisoč prebivalcev, štiristo pa
jih zaposluje malo gospodarstvo. Velik
del prebivalcev živi na podeželju in se
ukvarja s kmetijstvom, ki je tudi ena od
razvitejših dejavnostih.
V mladi občini, ki je bila ustanovljena
1994, pa se poleg omenjenih dejavnosti
razvija tudi turizem kot najperspektivnej-
ša gospodarska panoga. Od prvih investi-
cij in vlaganj v turistične namene je
preteklo več kot dvajset let. Rezultat
dosedanjega razvoja je Klimatsko
turistični center Rogla s svojo bogato
ponudbo športnih dejavnosti, z urejenimi
tereni za zimske športe in zdravstvenimi
programi in programi za sprostitev in
prosti čas.
Ustanovili so Lokalno turistično
organizacijo z namenom pospeševanja
turizma in vključevanja še manjših in
dodatnih ponudnikov kot razširjeno
ponudbo Unior turizma.
V dolini pa se temu kompleksu Rogle
pridružij o in ga dopolnij o ponudba
zreških TERM, Hotela Smogavc, hotela
Zvon, Pekarne in slaščičarne Težak,
Gostišča Jančič, Makarene, Gostišča
Smogavc na Gorenju in drugih
ponudnikov gostinskih storitev. Tako
dobimo enkratno in tudi v svetu redko
kombinacijo ponudbe gorskega in
zdraviliškega turizma.
Značilnost razvoja v občini je tudi
izredna povezanost med gospodarstvom,
turizmom in kmetijstvom. Tako je v
sklopu turistične ponudbe tudi kvalitet-
na ponudba turističnih, izletniških
kmetij in vinotočev. Trgovske storitve pa
nudijo: Era, Dravinjski dom, podjetje
Tornado in drugi manjši ponudniki.
V Zrečah imamo tudi srednjo šolo, ki
izobražuje mladostnike predvsem za
potrebe domače industrije in turizma.
V ponudbi in programih izletov poleg
naravnih danosti ponujamo tudi ogled
Skomarske hiše s spominsko sobo
pohorskemu pesniku Juriju Vodovniku
in pred kratkim odprto in obnovljeno
Ošlakovo kovačijo z značilnim kladi-
vom na vodni pogon - repačem in z
bogato zbirko ročno izdelanega kovaške-
ga orodja.
JOŽE KOŠIR, župan občine Zreče
Občina Šmarje pri Jelšah
Komunalne ureditve v luči pospeševanja obrti in podjetništva
Komunalno urejanje in investiranje
v komunalne objekte je bilo v letu
2002 v Šmarju v prioriteti. Namen teh
investicij je izboljšanje komunalne
infrastrukture za potrebe podjetništva
in obrtne dejavnosti.
Nov most v centru Šmarja in urejena
okolica tega predela omogoča vsem, ki
delajo in ustvarjajo na tem območju,
boljši dostop do njihovih lokalov in
obrtnih delavnic. Daje pa tudi
prijaznejšo podobo okolja, kjer poleg
več storitvenih in trgovskih dejavnosti
delujejo tudi občinske in
državnoupravne službe.
Posebej pomembna je investicija
ureditve obrtne cone v Šmarju, kjer je
bila urejena kanalizacija, zbirni kanal
za čistilno napravo, most preko
Šmarskega potoka, dovozna cesta v
obrtno cono, reguliran in urejen potok
ter javna razsvetljava.
Vse te ureditve omogočajo, da v obrtni
coni nastajajo novi objekti za obrtno,
poslovno in trgovsko dejavnost.
Zanimanje za zemljišča v obrtni coni je
izredno veliko, tako da bo obstoječih
zemljišč kmalu zmanjkalo. Nov
prostorski plan, ki je v izdelavi, pa naj bi
to območje bistveno razširil, tako da bi
bile za obrtnike in podjetnike na voljo
nove površine. Vse omenjene investicije
in ureditve sodijo v sklop urejanja
površin za pospeševanje gospodarskega
razvoja Šmarja pri Jelšah.
V dolini naravnih lepot
Nižinski svet, obkrožen z griči, brez tovarniški dimnikov
Občina Podčetrtek meri
6300 hektarjev, ima 3374
prebivalcev in se ob mejni
reki Sotli razteza v dolžini
preko 16 kilometrov. Glavna
gospodarska dejavnost je
turizem in kmetijstvo, dobro
pa je razvita tudi storitvena
dejavnost, ki je povezana
predvsem s turizmom.
Turizem v Podčetrtku se je
pričel razvijati v zelo skrom-
nih razmerah pred več kot
petdesetimi leti. Jedro razvoja
je bila termalna voda, kije
omogočila razvoj termalnega
zdravilišča Atomske Toplice,
danes znanega po storitveni
znamki Terme Olimia.
Posebnost razvoja zdraviliš-
ča je hkrati posebnost razvoja
širše okolice Podčetrtka ali pa
kar celotne srednje obsotelj-
ske doline oziroma Kozjan-
skega.
Občina Podčetrtek
Trška cesta 5
3254 Podčetrtek
Tel.: 03/818-27-80
fax.: 03/582-91-98
ta j nist vo. obcina@podcetrtek. si
www.podcetrtek.si
Ko se pripeljete v obsotelj-
sko dolino, doživite slikovit
nižinski svet, obkrožen z
griči, brez tovarniških
dimnikov. Srečate se z
ohranjeno pokrajino, ki jo
prekrivajo gozdovi, polja in
vinogradi. Vmes so posejane
cerkvice, kapelice in mnogi
drugi kulturnozgodovinski
spomeniki.
Vredno si je ogledati in
uživati v Termah Olimia, kjer
so vam na razpolago odprti in
zaprti bazenski kompleksi,
fitness, savne, različne
masaže, športni park, odlična
kulinarika v gostišču Lipa...
Cerkev
in lekarna v Olimju
Prečudovita baročna cerkev
in ena najstarejših lekarn
krasita kraj, kjer se lahko
napotite tudi do pravljične
dežele čarovnic, se nadihate
TIC Podčetrtek
Zdraviliška cesta 24
3254 PODČETRTEK
Tel.: 03/829-78-96
fax.: 03/582-90-09
tic@podcetrtek.si
svežega zraka med gozdovi
Rudnice in se okrepčate na
Jelenovem grebenu. Na poti
se lahko ustavite še na
kmečkem turizmu Jakopina,
obiščete igrišče golfa z
devetimi luknjami ob
gostišču Amon, se posladkate
v čokoladni trgovinici in
zaključite s kozarcem piva v
pivovarni in gostilni Haler.
v okolici Podčetrtka se
razprostira preko 400 ha
vinogradov, ki so prepredeni
z vinskoturistično cesto. Ob
njej lahko poskusite odlično
vino in domače dobrote v ceh
vrsti kmečkih turizmov,
kmetij odprtih vrat in
vinotočev.
Marjan Drofenik,
župan občine Podčetrtek
Od vrelcev do vinskega raja
Občina Rogaška Slatina - Zaključen projekt desetletja
Med blagodejnimi termalnimi in
mineralnimi vodami, med položnimi
pobočji in prijaznimi vinskimi kletmi,
med vrhovi z razgledi in svojevrstnimi
cerkvami se razteza občina s 400-
letno zdraviliško tradicijo.
Že davno v preteklosti so v njene
kotičke romali ljudje od blizu in
daleč, da bi na prav posebnih mestih
počastili lepote življenja, v vodah
očistili dušo in misli ter se posladkali
s kapljicami kakovostnih vin.
Tudi danes je v občini Rogaška Slatina
široka ponudba tako zdravstvenih kot
tudi gostinsko-razvedrilnih storitev.
»Obiskovalce vabimo na pred kratkim
odprto šmarsko-virštanjsko vinsko
turistično cesto, ob kateri je moč
poskusiti vina in se na turističnih
kmetijah okrepčati z marsikatero
avtohtono domačo jedjo,« pravi župan
občine mag. Branko Kidrič.
Razvoj občine
v občini si prizadevajo za njen
enakomeren razvoj. V zadnjih dveh
letih so izvedli šest pomembnejših
investicij:
• Nova telovadnica pri podružnični
osnovni šoli v Kostrivnici;
• Vodovod za dvajset gospodinjstev v
Dreveniku;
• Nov stanovanjski blok s šestnajstimi
stanovanji;
• Nova čistilna naprava, ki jo bodo
lahko začeli uporabljati leta 2003;
• Nova glasbena šola;
• Dokončanje kulturnega centra.
»Izgradnjo kulturnega centra pogosto
imenujem »projekt desetletja«, saj
menim, da bo glavna večnamenska
dvorana s 390 sedeži služila kulturnim,
zabavnim, gledališkim in kongresnim
prireditvam. Menim, da bo z novim
kulturnim centrom Rogaška Slatina
postala večje zbirališče ljudi, hkrati pa
imamo s to dvorano velike možnosti za
razvoj kongresnega turizma,« je na
največjo pridobitev zadnjih let ponosen
župan.
Dežela žlahtne preteklosti
Občina Šoštanj - Kraji, hiše, dišeči travniki, polja in gozdovi vam
govorijo - prisluhnite jim
Na zahod-  (
nem delu
Šaleške
doline ob reki j
Paki leži
občina
Šoštanj.        j
Občinsko središče je mesto \
Šoštanj, kraj žlahtne prete-   i
klosti. O nekdanjem sijaju
pričajo posamezne stavbe,
posebno mesto pa ima
plemenita stavba v neorene-  i
sančnem slogu - Kajuhov      \
dom, kjer se je rodil pesnik   i
Karel Destovnik Kajuh. Nad  ;
mestom stoji razvalina i
šoštanjskega gradu, imenova- j
na Pusti grad, iz 12. stoletja, i
Pod njim leži najmogočnejša ]
stavba v Šoštanju, graščina
Turn, ki je bila prvotno        \
grajska kašča, leta 1734 pa so
jo prezidali v plemiško
prebivališče. Zanimiva za
ogled je predmestna vila
Široko, ki je bila pred vojno
last usnjarjev Vošnjakov.
Danes je preurejena v gostiš-
če, obdaja pa jo prečudovit,
zgledno vzdrževan angleški
park. Najstarejša zgradba v
Šoštanju je
cerkev sv.
Mohorja, ki
je nastala
leta 1300,
njena
današnja
podoba pa
je iz 18.
stoletja. V
Mestni
galeriji si
lahko vedno
ogledate
razstavo
domačih ali
gostujočih
umetnikov. Po mejah šoštanj-
skega mestnega ozemlja je
speljana Trška pot, primerna
za čudovit sprehod ob lepem
razgledu na Lokoviškem
slemenu.
V občini Šoštanj so poleg
mesta Šoštanj zelo zanimivi
tudi drugi kraji: Topolšica,
Zavodnje, kjer stoji tudi
neprecenljiv biser in kulturni
spomenik evropske vrednosti
- Kavčnikova domačija, Bele
Vode, Florjan, Skorno,
Ravne pri Šoštanju, Šentvid,
Lokovica in Gaberke.
Spoznajte naše kraje,
saj vabi prav vsak kotiček.
Dobrodošli!
Dvorec Gutenbichl je znan od 16. stoletja.
Ohranjena je dragocena notranja oprema z
imenitnimiparketi, intarziranim pohištvom
in lesenimi zidanimi oblogami. Posebno
vrednost daje stavbi izjemen baročni park.
Leta 2003 iz TEŠ-a okolju
neškodljiva elektrika
Termoelektrarna Šoštanj si že od leta
1987 prizadeva, da bi proizvajala
»čisto« elektriko, da ne bi povzročala
škodljivih vplivov. To ji tudi uspeva,
saj je ekološka sanacija TEŠ-a že
skoraj končana. Leta 2003 naj bi iz
Termoelektrarne Šoštanj prihajala
neškodljiva elektrika za okolje.
Proizvodnja TEŠ-a predstavlja 30
odstotkov proizvedene elektrike v
Sloveniji. Zaradi neugodnih hidrološ-
kih razmer je Termoelektrarna Šoštanj
v prvem polletju letošnjega leta
proizvedla 31 odstotkov več električne
energije od planirane, kar pomeni, da
je bila proizvodnja večja za 489,4
GWh.
Zelo pomembna naloga, ki so jo
letos v poletnih mesecih opravili v
TEŠ-u, je veliki remont 275 MW
četrtega bloka, ki obratuje že od leta
1972. Tako naj bi blok nemoteno
obratoval do leta 2015.
V okviru ekološke sanacije v TEŠ-u
zaključujejo tudi priključitev blokov 1-3
na čistilno napravo bloka 4, s čimer
bodo še zmanjšali emisijo žveplovih
dioksidov in se še hitreje približah k
proizvodnji čiste elektrike.
Dobri stari Zlatorog
in ostala druščina
Laški pivovarji obvladujejo preko 50 odstotkov
slovenskega trga - Pivo za žejne in izbirčne
Pivovarna Laško je
največji slovenski proizva-
jalec piva z več kot polovič-
nim tržnim deležem. S
kapitalsko povezanimi
družbami Jadranska
pivovara Split, Radenska
Radenci in Vital Mestinje je
ena najuspešnejših proizva-
jalcev pijač v Evropi;
nadaljnjo strategijo svojega
razvoja pa vidi predvsem v
združevanju slovenske
industrije pijač. Ne
samo s pivom, tudi z
vlaganjem v ožje in
širše kulturno in
športno okolje ter z
neomajno zvestobo do
domačega okolja si je
v minulih letih
zgradila prepoznavno
podobo, ki jo cenijo
prijatelji in spoštujejo
nasprotniki.
Ob spoznanju, da je
slovensko tržišče za
nadaljnji uspešni
razvoj premajhno, se je
Pivovarna Laško v
zadnjih letih usmerila
predvsem v pridobiva-
nje novih tržišč.
Rezultati dokazujejo,
da je bilo to uresničevanje
poslovne strategije uspešno,
kar potrjuje tudi rast prodaje
v zadnjih letih. Leta 1997 so
laški pivovarji zvarili
1.178.667 hektolitrov piva,
lani pa že rekordnih
1.371.393 hektolitrov, kar je
celo več kot v najboljših časih
bivše Jugoslavije. Blagovna
znamka Laško pivo s prepoz-
navnim simbolom zlatoroga
je izredno cenjena in se vse
bolj uveljavlja tudi na trgih
jugovzhodne Evrope. V
zadnjih letih, predvsem pa v
letu 2001, so bili doseženi
nadpovprečni poslovni
rezultati. Leta 1997 je šlo v
izvoz 231.931 hektolitrov
piva, lani pa kar 532.779
hektolitrov, kar pomeni, da se
je delež izvoza v celotni
prodaji povzpel že na 39
odstotkov.
Pivovarna Laško se je na
slovenskem trgu v preteklem
letu še bolj utrdila na vodil-
nem položaju, saj je tržni
delež še nekoliko povečala,
tako da znaša 53,7 odstotka.
Takšen položaj je tudi
rezultat izjemno uspešne
zamenjave stare embalaže, s
čimer je pivovarna svojim
zvestim potrošnikom omogo-
čila uživanje vrhunskega piva
iz dopadljivih, kakovostnih in
sodobnih »novih flašk«.
Z zamenjavo embalaže in
predelavo obstoječih polnil-
nih Unij so zaokrožili
naložbeni cikel, ki je omogo-
čil, da se danes Pivovarna
Laško ponaša z najsodobnejšo
proizvodno-polnilno tehnolo-
gijo in se lahko primerja z
najrazvitejšimi evropskimi in
svetovnimi pivovarnami.
Veliko pozornosti so namenih
tudi varovanju vodnih virov
in ohranjanju čistega okolja,
saj se zavedajo, da je voda
strateški nenadomestljivi vir
življenja, hkrati pa tudi ena
od osnovnih surovin pri
izdelavi piva. Lani so začeli
nov naložbeni cikel, name-
njen predvsem ekologiji. V
naslednjih letih bo zgrajena
čistilna naprava, ki naj bi
popolnoma odpravila
negativne vplive odpadnih
voda v mestu Laško in v
pivovarni.
Vsi okusi Laškega
Laško pivo je pivo s tradici-
jo, saj ga v Laškem varijo že
od leta 1825. Pivovarna Laško
ponuja danes vsem ljubiteljem
zlatorumene pijače celo paleto
izredno cenjenih proizvodov.
Odlikujejo se po visoki
kakovosti, ki jo poleg vrhun-
ske opremljenosti proizvodne-
ga in polnilnega procesa
omogoča izjemno dobra voda
kot osnovna surovina pri
proizvodnji piva. Potrošniki
Laškega piva lahko zadovoljijo
svoje okuse z Zlatorogom,
Zlatorog Clubom, Temnim
Laškim, Pilsom, Netopirjem,
hmeljnim napitkom Gren ter
mešanico piva in limonade
Roler.
Zlatorog, s katerim se
nazdravlja delu,
prijateljstvu, dobri volji
in predvsem žeji, se
odlikuje po značilni
čistosti, polnem in
rezkem okusu, gosti
peni in hmeljni grenko-
bi. Vse to pa so tudi
glavne značilnosti
ostalih vrst piva, ki
prihajajo iz Pivovarne
Laško, kjer obvladujejo
vse skrivnosti največjih
mojstrov varjenja piva:
Zlatorog Club so
naredili za praznične
spremembe. Temno
Laško za kozarček na
koncu. Lahko Laško za
tiste, ki imajo raje nižjo
vsebnost alkohola in kalorij,
vendar želijo občutit poln
okus piva, Export Pils za
častilce piva z okusom nove
kakovosti. Netopir za pivce
moderne generacije in
ljubitelje mešanice svetlega in
temnega, hmeljni napitek
Gren za tiste, ki hočejo
ohraniti trezno glavo, a se
lastnostim zlatorogovih piv
nočejo odpovedati, ter Roler
za ljubitelje osvežujoče
limonade, oplemenitene z
žametnim in polnim okusom
piva.
Za zdravo življenje na Celjskem
ZZZV Celje - Osrednja preventivna zdravstvena ustanova v celjski regiji
Zavod za zdravstveno
varstvo ima dolgoletno
tradicijo, saj deluje že od leta
1923. Na osnovi zakona o
zdravstveni dejavnosti je
postal leta 1992 državna
ustanova. Danes je osrednja
preventivna zdravstvena
ustanova v celjski regiji
(upravne enote Celje, Breži-
ce, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri
Jelšah, Sevnica, Velenje in
Žalec), kjer živi več kot 300
tisoč ljudi. V njem je zaposle-
nih kar 115 strokovnjakov iz
različnih področij ter njiho-
vih sodelavcev, pri številnih
projektih pa se povezujejo še
z zunanjimi sodelavci.
Delo zavoda je tesno
povezano z vsakdanjim
življenjem ljudi, kot je npr.
spremljanje varnosti oskrbe s
pitno vodo in hrano, spozna-
vanje najpomembnejših
škodljivosti v okolju, ki
kvarno vplivajo na zdravje,
ali pa načrtovanje ukrepov za
zajezitev nalezljivih bolezni,
ki predstavljajo še vedno
veliko nevarnost za zdravje
prebivalstva. Izvajanje
projektov, kot so obsežna
raziskava vpliva delovanja
topilnice svinca na zdravje
prebivalstva na območju
Mežice, proučevanje vnosa
toksičnih kovin s hrano med
prebivalci Slovenije, analiza
vpliva dejavnikov okolja na
povečano umrljivost prebival-
cev dela mestne občine Koper
ali pa analiza vsebnosti
kadmija in svinca v živilih,
pridelanih na območju
Teharij in Medloga ter ocena
obremenjenosti otrok s tema
kovinama, kaže na to, da se je
Zavod za zdravstveno varstvo
uspel uveljaviti na področju
zdravstvene ekologije, ne
samo v celjski regiji, temveč
tudi širše v Sloveniji, uspešno
pa sodeluje tudi v mednarod-
nih projektih.
Ta področja dela Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje so v
javnosti že kar dobro pozna-
na. Manj pa je poznano
njihovo delo na področju
spremljanja najbolj perečih
zdravstvenih problemov in
razširjenosti dejavnikov
tveganja za pojav teh obolenj
ter načrtovanje preventivnih
ukrepov, ki bodo dolgoročno
omogočili ljudem bolj zdravo
in bolj kvalitetno življenje.
Napredna mednarodna
skupnost spoznava, da je
izboljšanje zdravja in kvalite-
te življenja najpomembnejši
cilj socialnega in ekonomske-
ga razvoja. Zato je eden
glavnih ciljev demokratičnih
skupnosti zmanjševanje
socialne in ekonomske
neenakosti ter izboljšanje
zdravja celotnega prebivals-
tva. Zdravje ie osnovna
človekova pravica! Dolžnost
družbene skupnosti je, da
ustvari pogoje, v katerih bo
posameznik to pravico lahko
tudi uveljavil. Pri tem si
odgovornost za ohranjanje
zdravja delijo vsak posamez-
nik zase in družbena skupnost
za vse. Pravica posameznika
je, da je informiran in j
usposobljen za to, da bo       j
osvojil tak način življenja, ki •
mu bo omogočil dolgo in
kvalitetno življenje. Dolžnost \
širše družbene skupnosti pa   \
je, da ustvari take pogoje,     j
kjer bo odločitev za zdravje
najbolj enostavna in
najlažje dostopna izbira.
Naloge strokovnjakov :
Zavoda za zdravstveno '
varstvo pri tem so izredno
zahtevne in pomembne.        :
Oblikujejo in izvajajo \
različne programe s področja ;
krepitve zdravja. Namen teh
programov je zmanjšati
pogostnost dejavnikov
tveganja za obolenja ter na ta \
način izboljšati raven zdravja i
prebivalstva. V celjski regiji
je delo še posebej zahtevno,   ]
saj analize zdravstvenega      \
stanja prebivalstva kažejo     ]
pomembna odstopanja v       ']
primerjavi z večjim delom    !
Slovenije. Na območju
celjske regije je večja umrlji-
vost prebivalstva, pričakova-
na življenjska doba je krajša,
ugotovljena je visoka stopnja
samomorilnosti in nezgod, pa
tudi velika razširjenost
kajenja in prekomernega
uživanja alkohola. V Zavodu
za zdravstveno varstvo Celje
so že pripravili različne
programe, katerih namen je
zmanjšati negativne pojave in
s tem tudi negativen posledi-     '
ce, ki se kažejo v zdravju
prebivalcev regije.
»Najpomembnejši cilji '
zavoda so strokovna neopo-
rečnost in neodvisnost
ustanove ter zadovoljstvo
uporabnikov,« poudarja
mag. Ivan Eržen, direktor
Zavoda za zdravstveno
varstvo Celje. »Najbolj
pomembno je, da nam
javnost zaupa, saj bo le v tem
primeru upoštevala priporo-
čila in napotke, ki jih posre-
dujemo, da bi ljudem
pomagali ohraniti zdravje in
preprečiti obolenje«.
Po zemlji, vodi in zraku
Globalni logistični center - nova identiteta Intereurope
Koncern Intereuropa
uspešno prehaja iz klasičnega
špediterja in cestnega prevoz-
nika v sodobno logistično
podjetje s celovito ponudbo
logističnih storitev. Sposobna
je prevzemati logistične
funkcije proizvodnih in
trgovskih podjetij. Lani je
koncern začel uspešno
uresničevati naloge, ki si jih
je zastavil z razvojnim
načrtom do leta 2005, v
katerem je zapisano, da žeh
postati vodilni ponudnik
logističnih storitev v jugovz-
hodni Evropi in doseči
položaj srednjevelikega
ponudnika v Evropi.
Lani je Intereuropa poslo-
vala zelo dobro, letošnji
prodajni in finančni rezultati
so še boljši. Koncern je v
prvih šestih mesecih ustvaril
20,46 milijarde tolarjev čistih
prihodkov od prodaje, kar je
15 odstotkov več kot v
enakem obdobju lani, čisti
poslovni izid iz rednega
delovanja pa je bil višji za 66
odstotkov in je znašal 3,85
milijarde tolarjev. Matična
družba je v prvih šestih
letošnjih mesecih dosegla 11-
odstotno rast čistih prihodkov
od prodaje, ki so se povzpeh
na 16,58 milijarde tolarjev,
čisti poslovni izid iz rednega
delovanja pa se je v primerjal-
nem obdobju povzpel za 79
odstotkov in je znašal 3,82
milijarde tolarjev.
Intereuropa je lani veliko
vlagala v nove logistične
zmogljivosti v Sloveniji in na
Hrvaškem, kar se je poznalo
tudi pri poslovnih rezultatih,
saj je bila dosežena največja
rast pri kosovnem prometu,
skladiščenju in distribuciji ter
pri zračnem prometu z
blagom. Okrepila je blagovne
tokove med zahodno Evropo
in Balkanom, kar ugodno
vpliva na rezultate mednarod-
nega zbirnega prometa. Iz leta
v leto raste tudi pomorski
promet.
Med pomembnejšimi
poslovnimi dogodki, ki so
lani zaznamovali Intereuropi-
no poslovanje, so pripojitev
celjske družbe STC, dokonča-
nje gradnje sodobnega
logističnega terminala v
Zagrebu, prevzem sarajevske
družbe RTC in vključitev
beograjske družbe Interjug-as
v koncern. S tem se je
okrepila Intereuropina
prisotnost na trgih Hrvaške,
Bosne in Hercegovine in ZR
Jugoslavije. Leto 2002
označujejo širitev logistične-
ga omrežja v jugovzhodni
Evropi, nadaljnja krepitev
blagovnih tokov med EU in
Balkanom in dodatno
vlaganje v logistično infra-
strukturo.
Med večjimi filialami
Intereurope je po lanskem
prevzemu družbe STC filiala
v Celju, kjer je več kot
polovica vseh skladiščnih
zmogljivosti matične družbe
Intereuropa.
Kljub temu so zaradi
izjemno veliko prometa letos
morali vzeti v najem še
dodatnih 7.000 kvadratnih
metrov skladiščnih površin.
Sicer pa ima Intereuropa na
Kidričevi cesti v Celju 35.000
kvadratnih metrov pokritih
skladišč, ki so opremljena s
sodobnimi regali, viličarji
različnih zmogljivosti in
prekladalnimi rampami, ter
približno toliko odprtih
skladiščno-manipulativnih
površin in parkirišč za
tovornjake.
Znotraj Intereuropine
filiale v Celju ima sedež
Carinski urad Celje, ki se po
obsegu blagovnega carinjenja
uvršča na tretje mesto med
carinarnicami v državi, na
kar nekaj področjih dela pa
je na vodilnem mestu.
Celjani so bili prvi pri
uvajanju elektronskega
poslovanja, ki ga je po
njihovem vzoru republiška
carinska uprava uvedla tudi
drugod po Sloveniji. Prvi so
tudi po številu podjetij, ki so
se vključila v tako imenova-
no brezpapirnato poslovanje.
Trenutno imajo na seznamu
že štirinajst največjih
izvoznikov in uvoznikov iz
širše celjske regije.
Carinarnica je redna
spremljevalka Mednarodnega
obrtnega sejma. Njena
začasna izpostava na sejmišču
je računalniško povezana s
centralo, tako da se lahko vsi
dokumenti sproti knjižijo.
Boljših in hitrejših postopkov
kot so ti, organizirani v času
sejma, skorajda ni. Če so vsi
dokumenti urejeni, so
carinski postopki za izvoz
opravljeni v eni uri, za uvoz
pa v dveh. Uslužbenci
carinarnice so strankam na
voljo ves dan.
Invalidska podjetja
optimistični pogledi invalidskih podjetij - Invalidi
vračajo državi več, kot znaša vrednost olajšav
V teh časih biti optimist
je tvegano početje. Biti
optimist na področju
usposabljanja in zaposlo-
vanja invalidov pa še
posebej. Tri desetletja že
sodelujem pri snovanju in
usmerjanju aktivnosti,
prav toliko časa tudi delam
v praksi na področju
neposredne rehabilitacij-
ske pomoči. Dovolj dolgo
obdobje, da lahko posku-
sim argumentirati tezo, da
bomo že v bližnji prihod-
nosti, kot invalidska
podjetja, poslovali v
prijaznejšem okolju.
Leta 1990 je bilo v Slove-
niji 31 invalidskih podjetij,
junija 2002 že 151. V njih je
od skupno 12.900 zaposle-
nih, 48% ah 6.170 invahdov.
Zagotovo lahko trdim, da bi
brez tovrstnih delovnih
okolij, vsi ti invalidi delali
družbo množici blizu
20.000 brezposelnim
invalidom. Izobrazbena
struktura zaposlenih je
izredno nizka. Le ena petina
jih ima peto ali višjo stopnjo
izobrazbe, povsem brez nje
pa je slaba tretjina zaposle-
nih. Skoraj 77 odstotkov
zaposlenih dela v 116
invalidskih podjetjih z do
100 zaposlenimi. Uspešnost
Čedomir Fabjan, vodja
službe v CRI.
poslovanja je relativno
dobra. Res je sicer, da se za
pozitivne bilančne izide v
večini podjetij delno
uporabljajo bonitetna
sredstva, res pa je tudi, da
zaradi lastnih negativnih
bilanc v zadnjih letih, ni
zaslediti stečajev ali likvida-
cij invalidskih podjetij.
Poslovali bomo V
prijaznejšem
okolju
Zakaj v invalidskih
podjetjih lahko gojimo
optimizem, da bomo v
bližnji prihodnosti poslovali
v prijaznejšem okolju?
Na Ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve
in posredno Zavodu RS za
zaposlovanje že nekaj časa
posvečajo občutno več
energije razreševanju
problematike invalidskega
varstva. V pripravi in
postopkih sprejemanja je
več zakonov, kateri bodo
urejali to področje in s
pomočjo katerih bo vzpo-
stavljen celovit sistem s
konsistentnimi rešitvami.
Sistem bo vnesel več novosti
v običajna podjetja (kvota),
v invalidska podjetja in na
novo vpeljal tudi različne
možnosti za delovno in
socialno participacijo
invalidnih kot tudi težje
zaposlivih oseb. Ne smemo
pa spregledati tudi vloge
Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje
Slovenije, s pomočjo
katerega bo še naprej možno
bogatiti materialno bazo
invalidskih podjetij preko
vsakoletnih razvojnih
sredstev.
Če smo še nedaleč nazaj
ugotavljali, da so invalidska
podjetja tudi za državo
nepopularna, lahko danes
ugotavljamo, da so sprejeta
kot ena od možnosti za
ublažitev izjemnega porasta
brezposelnosti invalidnih
oseb. Empirično je namreč
dokazano, da zaposleni v
invalidskih podjetjih, vsem
olajšavam navkljub, vračajo
državi več materialnih
sredstev, kot pa znaša
vrednost olajšav. V primeru,
da bi bili vsi brezposelni, pa
bi bile dajatve države skozi
različne socialne korektive
in dajatve še za približno 40
odstotkov večje.
Primerjave naših rešitev
usposabljanja in zaposlova-
nja invalidnih oseb z
rešitvami v posameznih
evropskih državah nam
pokažejo, da smo povsem
primerljivi in da je to
področje eno redkih, ko
lahko s ponosom stopamo z
ramo ob rami z Evropo in
svetom. Bodoče sistemske
rešitve nam bodo le še
pomagale v smeri večje
učinkovitosti in polnega
spoštovanja osebne integri-
tete v smislu nediskrimina-
cije - enakih možnosti in
polne integracije slehernega
posameznika.
Čedomir FABJAN
Vodja REHA službe v
CRI Celje
spanja odvisni. Investicija v dobro posteljo Vam \ahKo spremeni zAvVjenje.
Vodna postelja - zdravo spanje
številni zdravniki v ZDA, Evropi in tudi v
Sloveniji priporočajo vodne postelje, kot eno
najbolj zdravih ležišč. Skoraj zagotovo pa so
najbolj udobne.
Kakovost spanca je problem, ki se ga ljudje
na pragu 21. stoletja vse premalo zavedamo.
Hiter življenjski tempo, preobremenjenost in
življenje pod stresom so vzroki za našo
stalno utrujenost. Zagotoviti si morate
ustrezen počitek. To boste še najlaže dosegli
s kakovostno posteljo.
Kakovostna vodna postelja z dvojnimi
vodnimi jedri zagotavlja pravilen položaj
telesa. Vaše telo bo na vseh točkah
enakomerno podprto. To je še posebej
ugodno za hrbtenico, ki si na takšni postelji
zares odpočije, bolečine v križu se lahko
zmanjšajo ali celo izginejo.
Stereotipi, da so postelje hladne, da valovijo,
da se bodo predde ali da vas bo partner
motil med spanjem so povsem odveč.
Moderna vodna postelja je ogrevana,
valovanje ima dušeno, vzdrži vsaj 6 ton in
tudi partner Vas ne bo motil sčg ima dobra
vodna postelja vgrajen sistem dvojnega
vodnega jedra.
Razširjeno mnenje, da mora biti postelja trda
velja samo za klasična ležišča, pri katerih
premehke postelje ne podpirajo telesa v
oravilnem položaju. V vodni postelji si lahko z
nastavitvijo količine vode zagotovite pravilen
položaj telesa.
Toplota vodne postelje, ki si jo lahko sami
nastavljate ima zelo ugoden vpliv na Vaše
telo. Mišice so sproščene, postelja pa Vam
dovaja energijo.
Tudi higiena je važen element vodnih postelj
saj v njih skorajda ni pršic. Čiščenje in
vzdrževanje je zelo preprosto. Zgornje
prevleke so snemljive in se lahko perejo. V
navadnih vzmetnicah pa se Vam z leti nabere
na kilograme prahu in odmrlih pršic.
Cene vodnih postelj na slovenskem trgu
znašajo od 400.000-600.000 SIT.
In kaj če morda na vodni postelji ne boste
dobro spali?
Brez skrbi, vsak dober prodajalec bo
posteljo vzel nazaj in Vam vrnil Vaš denar.
ZDRAVNIK PRIPOROČAJ
Vodna postelja zagotavlja
optimalno sprostitev
hrbtenice in zmanjšanje
pritiska na medvretenčne
diske. Ležanje na
ogrevani vodni postelji,
kjer ima telo enakomerno
podporo in je v pravilnem
položaju pomaga, da je
mišična masa, ki veže hrbtenico bolj
fleksibilna in s tem zmanjšuje bolečine v
hrbtenici. Moje zdravniško mnenje o vodni
postelji: Toplo priporočam!
Paul Schepers, dr.med.
Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje d.o.o.
Vrunčeva 1, 3000 Celje, tel.: 03 428 2550, fax: 03 428 2562
E-mail: info@posest.si
_PRODAMO - KREPIT- LEASING_
izjemna priložnost nakupa ekskluzivnih poslovnih prostorov
GRADIMO
Na Garažni hiši Glazija v Celju pripravljamo
dograditev 4. etaže. Zgradili bomo cca 850 m'
poslovnih površin v enotah po 100 - 200 m' z
možnostjo prilagoditve potrebam vsakokratnega
kupca. Poslovni prostori bodo na vzhodni, južni in
zahodni strani obdani z velikimi terasami, ki jih bo
mogoče oblikovati kot letne ali zimske vrtove. V
isti etaži bo vzdolž poslovnih prostorov mogoče
dokupiti lastniška parkirna mesta.
Dostop do poslovnih prostorov bo mogoč z
dvigalom, po stopnišču in z avtom skozi garažno
hišo.
Izvedba bo kakovostna in bo ustrezala sedanjim
visokim standardom za sodobne poslovne
prostore.
Predvidevamo, da bodo prostori zgrajeni in na
voljo kupcem sredi prihodnjega leta.
PRODAJAMO
Slovenske Konjice: luksuzna poslovna stavba, skupna
površina 8600 m', možna prodaja po delih;
Celje: poslovni prostori v nekdanji upravni stavbi Zlatarne,
možen nakup površin do 300 m' po posameznih etažah;
Žalec: skladiščni kompleks zraven Ere, center Žalca,
skladiščna hala 523 m', nadstrešnica 233 m', dvorišče
1300 m';
Šmarje pri Jelšah: poslovni prostori v centru, ob glavni
cesti, 79 m';
Slovenska Bistrica: dve industrijski hali, delavnice, večje
zemljišče, v bližini centra ob bodoči novi obvoznici.
Radeče: poslovna stavba Sopota, tri etaže, skupaj 305
m', asfaltiran dostop, parkirišče.
Internorm v Evropi
Poleg velikih tehnoloških In razvojnih vlaganj je v
preteklih letih podjetje Internorm velike napore
usmerjalo v izgradnjo lastne blagovne znamke.
To se mu danes obrestuje in dokazov za njeno
kakovost je več: milijon zadovoljnih kupcev njegovih
oken in vrat in 10 milijonov izdelanih enot. Svojo
proizvodnjo ima Internorm nameščeno v Avstriji,
kjer je na treh različnih lokacijah, v mestih Traun,
Sarleinsbach in Lannach, zgradil tri tovarne. Seveda
pa to podjetje ni prisotno samo na avstrijskem trgu,
temveč svoje izdelke izvaža tudi v Nemčijo, Švico,
Italijo, Francijo, Češko, Slovaško in Slovenijo.
Inovativnost: Bogata ponudba
Seveda pa podjetje Internorm svoj ogromen inovacijski potencial
vlaga tudi v ostale izdelke. Pri oknih je demonstrirana povezava
med odlično tehnologijo in designom:
OBIŠČITE NAS NA:
35. MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V
CELJU, OD 11. DO 18. SEPTEMBRA 2002
Brezskrbno
bivanje
Valovitka®, ravna kritina in fasadne plošče so izdelki,
ki vam jih ponuja podjetja Esal iz Anhovega. Njihova
skupna točka je zdravju neškodljiv in okolju prijazen
material - vlaknocement. Izdelan je po švicarski
tehnologiji in je primeren tako za kritino kot fasado,
saj je lahek, prožen in dobavljiv v različnih barvah.
Posebnosti prodajnega progranna so:
Valovitke® - pet in osemvalne valovite plošče, barvane
v masi in površinsko, so zaradi enakih dimenzij in
oblik najprimernejša rešitev za obnovo streh, kritih z
azbestcementno kritino.
Ravna kritina - je primerna za izvedbo različnih
arhitekturnih detajlov. Široka paleta barv. oblik in
možnost enojnega ali dvojnega pokrivanja strehe pa
omogočajo pokrivanje tako individualnih kot družbenih
gradenj.
Fasadne plošče - so sestavni del sistema zračene
fasade. Bogata barvna paleta vsebuje 28 osnovnih
barv, širok izbor formatov pa ponuja sodobne rešitve
tako pri novogradnjah, kot pri sanacijah starih stavb.
Brezskrbno bivanje
Esal Anhovo, Vojkova 9. 5210 Deskle, tel: 05 392 16 09, 392 16 10. fax: 05 305 27 33
E-pošta: esal@esaL.si. http://wv\w.esal.si
JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC
telefon: (03) 712 07 00. fax: (03) 712 07 55
e-pošta. juteks.zalec@juteks.si
internet:http://wwwjuteks.si
prodajni salon: (03) 712 07 57
Na slovenskem in evropskem trgu so
JUTEKSOVI PODI uveljavljeni in
priznani zaradi dopadljivega designa
in kakovosti že veliko let. Skrbno
izbrani vzorci, izdelani do najmanjših
podrobnosti, so romantični, klasični,
modni ali fantazijski in v pisani paleti
različnih barvnih odtenkov.
JUTEKSOV redni proizvodni program
obsega PVC talne obloge širine 2,2,5
in 5 metre čigar kakovost je
prilagojena različnim namenom
uporabe od dnevno bivalnih do zelo
obremenjenih površin.
v vseh dobro založenih prodajalnah
s talnimi oblogami lahko izbirate
med široko paleto vzorcev In barv, ki
jih za vas izdelujemo v JUTEKSU.
Še posebej vas vabimo v Prodajni
salon Juteks v Žalcu z najširšo
ponudbo talnih oblog iz lastnega
proizvodnega programa.
vse vrste samolepilnih trakov
AEROTAPE
odlepljivi IzdelkiTllf
telefaks papir, računski trakovi,
pisalni trakovi
šolske in umetniške barve
kolekcija papirjev in folij za vse
vrste tiskalnikov in fotokopirnih
strojev T? P
mikrokapsulirani izdelki
promocijski izdelki
Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje, tel.: 03 42 35 100, fax 03 42 35 245, e-mail: info@aero.si, www.aero.si
Pošta Slovenije daje hitrosti Ime
Vsakdo seje že znašel
v zadregi, ko bi moral
poslovnemu partnerju ali
sodelavcu v istem ali
drugem slovenskem mestu
ali celo v tujini dostaviti
dokumente oziroma paket
z izdelki takoj.
Kako to res nujno pošiljko
dostaviti kar najhitreje?
Odkar Pošta Slovenije
ponuja storitev Hitra pošta,
je rešitev problema
enostavna, cenovno ugodna
in predvsem hitra.
Hitro pošto zagotavlja Pošta Slovenije
dostavo pošiljk znotraj mest, po Sloveniji in v
tujino. Potreben je samo telefonski klic na
brezplačno telefonsko številko 080 1400 in kmalu
se na vratih pošiljatelja pojavi predstavnik Pošte
Slovenije, ki prevzame pošiljko, in jo znotraj
Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Nove Gorice,
Kopra, Novega mesta ali Murske Sobote dostavi
najpozneje v dveh urah. Pošiljka pa bo v štirih urah
pri naslovniku v vseh drugih slovenskih mestih
in krajih, če se pošiljatelj in naslovnik nahajata na
območju iste pošte.
Obenem Pošta Slovenije zagotavlja, da bo
pošiljka iz enega v drugo večje slovensko mesto
prispela še v istem dnevu. Pošiljko, ki jo želi
podjetje ali posameznik poslati v katerikoli večji
kraj v Sloveniji, lahko odda na več kot 200 poštah
po Sloveniji, za naslovnika v istem kraju oziroma
v tujini pa na vseh poštah. Pisemske pošiljke in
paketi za naslovnike v tujini so opremljeni s črtno
kodo, ki pošiljatelju omogoča, da lahko vedno in
povsod sledi poti svoje pošiljke.
Pošta Slovenije se zaveda konkurence, ki
obstaja pri hitri dostavi pošiljk, vendar meni, da je
z razvejanim logističnim omrežjem zmožna
najhitreje in najbolj kakovostno opraviti tako
storitev.
Konec koncev dostavlja pošiljke že vrsto let!
Rotos d.o.o. Idrija
A Global Slovenian Corporation
Podjetje ROTOS d.o.o. Idrija je proizvajalec
• zvočno izolativnih kabin,
• absorbcijskih predelnih sten,
• zvočno izoliranih ohišij in vrat,
ki zmanjšujejo hrup in ščitijo delovna mesta
in okolje pred prekomernim hrupom.
Zvočno izolativne kabine, stene, vrata, predstavljajo učinkovito
protihrupno zaščito. Z namestitvijo le-teh se nezaželeni hrup zmanjša
do 30 dB (A), glede na karakteristike hrupa in izvedbo zaščite.
Novost!
Razvili in patentirali smo zvočnoizolativne kabine s povišano
absorbcijo zvoka in naslednjimi prednostmi:
• povečana zvočna absorbcija in učinkovitejše dušenje hrupa
• nov izgled - design
• enostavnejša montaža
• standardne (modulne) izvedbe
Nudimo celovite rešitve s področja tehnične akustike, to je
svetovanje pri izbiri zaščite pred hrupom, projektiranje in
izdelava, dobava in montaža.
ROTOS d.o.o. Idrija, Vojkova 4, 5280 Idria, Slovenija, T +386 5 37 34 100. F +386 5 37 34 142, e-mail: info@rotos.si
KTL - LAKIRNICA
Zasnova nove KTL lakirnice omogoča lakiranje obdelovancev lastne
proizvodnje, kakor tudi po naročilu strank.
Obdelovanci lahko merijo največ 2 « 2m v širino in 3m v višino, do največ
850 kg teže.
Celotni postroj je popolnoma avtomatiziran in vključuje peskalno napravo,
10-consko predobdelavo s cinkovin fosfatiranjem in KTL-oslojevanjem.
V sodelovanju z našim proizvajalcem lakov, firmo Dupont, smo razvili
edinstveni KTL material (RAL 9005), ki predstavlja novost v svetu, saj
združuje lastnosti temeljnega kot tudi enoplastnega namaza z odlično
antikorozivno kakovostjo in obstojnostjo proti UV žarčenju ter je zato
vsestranko uporabljiv.
Na razpolago je v celoti avtomatizirana brizgalna komora za nanašanje
pokrivnega laka posebnih barv. Uporablja se dvokomponentni sistem
vodotopnih lakov na akrilni osnovi, ki jih firma Dupont dobavlja v vseh
standarnih barvnih odtenkih.
Glede na okoljevarstvene zahtevke pa postroj lakirnice presega vse
zakonske predpostavke, saj vključuje čistilno napravo odpadnega zraka,
rekuperacijo toplote in predobdelavo brez odpadnih voda.
Peskarna - pred KTL obdelavo
Sejemski horoskop
Kako vam bodo naklonjeni planeti med Mednarodnim obrtnim sejmom
SREDA, 11. SEPTEMBER
Opozicija Jupitra in Neptuna prinaša povečano potrebo po
prilagajanju čustev, intelekta in umetniških sposobnosti.
Obstaja večja nevarnost konfliktov z uradnimi osebami in
osebami, ki predstavljajo oblast, medsebojnih konfliktov
zaradi verskih, političnih in filozofskih prepričanj. Ne
nasedajte besedam ljudi, ki jih sicer v osnovi ne spoštujete in
vam ne prinašajo pozitivnih vibracij. Nagnjenost k alkoholu,
poživilom in drogi bo povečana. Bodite pazljivi pri rokovanju
z vnetljivimi snovmi in plini.
ČETRTEK, 12 SEPTEMBER
Planetarne energije in Luna v ognjenem Strelcu nam bodo
povzročale preglavice, ko si ne bomo na jasnem, ali naj
poslušamo strogi glas razuma ali naj nas vodi srce in čista
intuicija. Odnosi med spoloma bodo zaradi tega bolj napeti,
tudi sami bomo čutili konflikt v svoji jing in jang polovici. Še
vedno obstaja možnost manjših nezgod, bodite previdni.
PETEK, 13. SEPTEMBER
OB 20.08 nastopi prvi lunin krajec. Dan lahko preživite
tako, da se postite in razbremenite svoj organizem. Merkur,
planet komunikacij in intelekta, ki se nahaja v Tehtnici, se
giblje vedno bolj počasi in se tega dne že ustavlja. V
prihodnjem obdobju vse do prvega tedna v oktobru bo
potrebno zavestno gojiti večjo potrpežljivost, saj lahko
pričakujemo zastoje, zamude, zaplete v dogovarjanjih, v
komunikacijah nasploh, izpostavljen pa je tudi električni in
računalniški sistem.
SOBOTA, 14. SEPTEMBER
Merkur nastopi svojo retrogradno pot po nebu, kar nam bo
povzročalo nemalo težav v vsakodnevnem življenju. Ne
izgubljajte živcev po nepotrebnem, saj nič ne boste mogli
pospešiti ali izsiliti. Lažje bodo ta vpliv prenašali predstavniki
znamenj, ki so harmonični s Tehtnico, to so Dvojčki, Vodnarji,
Strelci in Levi. Nevtralen vpliv retrogradnega Merkurja se
obeta Bikom, Devicam Škorpijonom in Ribam. Še posebej
nenaklonjen pa je ta položaj predstavnikom znamenj Ovna,
Raka in Kozoroga. Seveda je potrebno upoštevati individualno
astrološko karto vsakega posameznika in ostale tranzite
planetov. Pazite tega dne na svojo last in imovino, večja bo
tudi nagnjenost k temu, da izgubite ali založite stvari.
NEDEIJA, i;. SEPTEMBER
Luna v znamenju Kozoroga bo v neugodnem aspektu z
Merkurjem, ki bo v retrogradni poziciji v znaku Tehtnice.
Povečan notranji nemir, depresivnost, nervoza, nestrpnost in
nepotrpežljivost v odnosu do soljudi bodo naši spremljevalci
tega dne. Pazite, kaj govorite in s kom, da se ne zapletate v
nepotrebne konflikte.
POIVEDEIJEK, 16. SEPTEMBER
Pričetek tedna ne bo najbolj ugoden, zato se oborožite z
veliko dozo optimizma in predvsem potrpežljivosti. Zamude,
zapleti in spememe načrtov so lahko tega dne zelo pogosti.
Previdnost velja tako v medsebojni komunikaciji kot tudi v
prometnih situacijah in v rokovanju z delovnimi pripomočki.
Raje dvakrat preverite situacijo predno se odločite, kaj storite.
TOREK, 17. SEPTEMBER
Luna prestopa ta dan v znamenje Vodnarja, kar se lahko
odrazi vremensko občutljivim ljudem kot težava v delovanju
krvnega obtoka, ožilja, v nihanju krvnega tlaka in v
povečanem stresu. Naše reakcije in aktivnosti lahko v drugih
ljudeh vzbujajo presenečanje, lahko jih celo šokiramo,
nagnjeni bomo k nenavadnemu, verjetno tudi nam ne
značilnemu vedenju in reagiranju.
SREDA, 18. SEPTEMER
Konjunkcija Lune in Urana v znamenju Vodnarja prinaša
okrepljeno čustveno energijo. Vsaka konjunkcija Lune
povečuje čustvenost, ker pa je Uran hladen, nečustven planet,
bomo izpostavljeni protislovjem. Hoteli bomo eno, naredili
bomo drugo, lahko smo zelo nepremišljeni, nepredvidljivi in
želeli si bomo zelo hitrih sprememb. Vse ustaljeno in rutinsko
nas bo utesnjevalo, želja po večji osebni svobodi bo močno
prisotna.
DOLORES 090 43 61
ARION LTD, VOLASKO DOLORES, K.D. CEUE