X.: Misli.
345
Metliki sam, kako radi in po gostem so jih prepevali moški in ženske, med katerimi sem se bavil po več tednov.
Pa to ni nič čudnega osedobi, ko so se prebudili že vsi Slovani ter popevajo zavedni narodnjaki in narodnjakinje uzajemno i drugih bratov slovanskih pesmi (narodne in umetne), ne samo v prevodu, nego tudi v izvirnem jeziku ali narečju. To se godi od znamenitega leta 1848. — ne samo v »beli Ljubljani« in v sosednem Zagrebu — nego na slovanskih veselicah tudi v cesarski prestolnici, v »zlati Pragi« itd. itd. Leta 1874. pravil mi je (na Moravskem) neki učitelj, da prepevajo naš »Naprej« celo kmetske deklice po Češkem v izvirnem (slovenskem) jeziku.
Popravek. Na 295. str. v 5. vrsti čitaj: .... na na vuzamsko nedeljo in vuzamski ponedeljek  itd.                                                                   (Dalje prihodnjič.)
Misli.
fr
ladka pijača je strast, Opojno-mamljiva je tudi; Prijetna vživalcu nje slast, A mozeg in moč mit razgradi.
Da za resnico so vneti, Takih je morda obilo ; Da bi jo mogli vstrpeti, Teh je le borno število.
3-
Jednako je z bedo  na sveti Kot z ledom je svetca Matije: Dokler reVo imd kdo trpeti, Hiti, da iz nje se prebije, Ko že zložno bi mogel živeti, Pa v bedo nazaj ti spet rije.
Y.
Spomin na zimski večer.
7Z^ rok6 si mehko me objela, Na meni,  deklica, slonela, In ljubo sem se nagnil nate, Poljubil te na laske zlate.
Tihotno bilo je po  vasi, Kot je navadno v zimskem časi-Polnoč je ura v stolpu bila, Midva pa sva se  še ljubila . . .
L-J.