Leto XXV 11-12, 1978 EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Letos praznujemo 60-letnico slovenske osamosvojitve od Avstrije; spominjamo se tega neobhodno potrebnega zgodovinskega koraka svojega naroda. Če bi Slovenija tega koraka ne napravila, bi ostala provincialno zakotje, razdeljena na razne kronovine ah Ldnder, sramujoče se svojega jezika in samobitnosti. Poslovni in znanstveni jezik ne bi bil slovenski. Brez svobode bi Slovenija komaj kaj svojega ustvarila: častila in posnemala bi pač Dunaj, Graz in morda Berlin in Miinchen. Naš jezik bi najbrž ne dobil tiste samozavesti, ki je potrebna vsakemu jeziku, ki se hoče razviti v skladu s svojo naravo. Slovenci se ne bi dokopali do notranje osvoboditve, ne bi se otresli občutka manjvrednosti in tako ne bi mogli resnično sodelovati z drugimi narodi. Toda svoboda, narodna kot osebna, ni sama sebi namen. Neodvisnost in svoboda služita večji ustvarjalnosti in požrtvovalnosti. Mlad človek se ne osamosvoji, da bi se znebil staršev ali da bi se zaprl vase, ampak da bi se zrelo razdal drugim. Narodi se ne osamosvoje, da bi se izolirala od drugih narodov, ampak da bi jim posredovali tisto bogastvo, ki ga jim je Bog dal za dobrobit vseh ljudi. Grabežljivosti in nadutosti enega naroda se ne otresemo s tem, da postanemo sami naduti in grabežljivi, ampak s tem, da se dvignemo do spoštovanja dobrega in lepega v drugih {n do darežljivosti s svojim. Kristusovi blagri in ves njegov govor na gori ni namenjen le izvoljenim dušam, ampak tudi narodom, če nas to preseneti, je le znamenje, kako malo se zavedamo širine in globine Kristusovega evangelija. Govor na gori ni morala šibkih. Le moralno nedorasli ljudje, tisti, ki še ne znajo ločiti junačenja od resnične moči, sodijo, da so kratkost, miroljubnost, ubo-stim v duhu. . . - šibkost. Govor na gori je morala močnih ~ tako posameznikov kot narodov. škof alojzij ambrožič v torontu, kanada, okt. 1978 utda (utcec pad in nad (u&iie( 20. februarja 1979 je Slovenska kulturna akcija dopolnila 25 let življenja; brez hrupa in zvonjenja je učakala svoj srebrni jubilej. S to številko je GLAS Slovenske kulturne akcije dopolnil 25. letnik. Ob obeh jubilejih nas poji prepričanje, da je za nami pošteno opravljeno delo: koliko je vredno, naj povedo naši prijatelji in vsi slovenski rojaki, ki jim je pri srcu slovenska zdomska kulturna ustvarjalnost. Ob prehojeni poti se s toplo mislijo in zadoščenjem spominjamo vseh, ki so nas podpirali teh 25 let; vseh, ki so nam stali ob strani, da smo učakali jubilej; vseh, ki so že odšli pa bi brez njih Slovenska kulturna akcija danes ne zmogla pokazati na velik in kar poln pehar svoje dejavnosti. V opombo našemu prazniku predstavljamo bravcem in prijateljem uvodnik ki ga je za 10-letnico ustanove v Glas napisal njen takratni predsednik in urednik lista pisatelj RUDA JUR-ČEC. Tudi v njegov spomin - za izraz hvaležnosti ob opravljenem delu. DESET let je poteklo od tistih lepih dni, ko se je zbrala družina slovenskih kulturnih delavcev in se sklenila povezati v SKA, da bi si omogočila ustvarjanje po nazorih in ciljih, kakor si jih je sama odbrala. Prvič se je zgodilo v slovenski zgodovini, da so kulturni delavci sami vzeli v lastne roke vodstvo in razvoj ustanove, ki naj služi stvaritvam slovenskega duha. Saj so bili že podobni poskusi in tudi niso obnemogli. Toda naš poskus je segal na vsa polja; ustanovitev Vrednot je leta 1950 veljala bolj organizaciji in namenu Delovnega občestva slovenskega katoliškega instituta. Slovenska kulturna akcija pa je razširila področje, ko je poleg založbe ustanovila revijo, izvedla organizacijo šesterih odsekov z ustvarjalnim članstvom in razvoju likotme umetnosti še omogočila ustanovitev Umetniške šole. že v začetku se je takoj pokazala značilnost, da smo se zbrali, ne da bi koga prehiteli ali nadomestili, pač pa po svojih močeh sodelovali pri stremljenju za našo duhovno rast s sredstvi in talenti, ki so bili med nami. KDOR se ozre na prehojeno pot, se ob dosedanjih uspehih in polni zavesti velikih milosti, ki so nas spremljale, mora zamisliti, kako je bilo vse to mo- goče v izseljenski skupnosti ki se šteje med najmanjše. Marsikdo se je ob začetku splašil ali pa zmajal z glavo, ali smo resnično krenili na pravo pot. Danes korakamo naprej, še bolj prežeti načrtov, podanih že na L umetniškem večeru 1954, ko je bilo rečeno, da se dejansko že vsi kulturni delavci po svetu zlivajo v pravo ,,republiko duhov“, kjer jim svobode nihče ne more jemati ali po svoje omejevati. Ponekod pri drugih narodih takega koraka morda niso vzdržali; klonili so pod pezo pesimizma. Naš korak je ostal pogumen kakor prve dni in naš pogled se obrača v svet, ponižno in preprosto, vendar poln vere, da svet ne bo mogel biti pravično zgrajen, če v njem ne bo odmerjen pravičen delež slovenskemu narodu. Razmerja in silnice domovine so se razširile, pljuča, polna idealizma in zanosa, so se mogla še volneje predati novim obzorjem; so možnosti brez meja. VSEGA 'tega ne bi zmogli, ako bi ne bili v stalnem duhovnem skladju s slovenstvom, kakor smo ga ponesli s seboj svetu v dar in bogatijo. Ne bi mogli daleč, če nas ne bi podpirala zavest in prepričanje, da nas ljubijo in podpirajo vsi, ki jim je prava svoboda slovenstva na duhovnem, kidlurnem in političnem polju resnično pri srcu. Tako se dogaja med nami - kakor tudi pri vseh ljudeh blage volje in čistih namenov, - da smemo in moremo svobodo resnično usmerjati v dobrobit naše skupnosti. Režim v domovini je ponujal kulturnim delavcem zlate postelje, a jih ni mogel osrečiti; lovil jih je v svoje mreže in vsak iskren poskus svobode zadušil. Svobodni svet pa tudi ni manj nevaren kulturnemu ustvarjalcu; poln je mamljivih vab, da bi kulturno ustvarjanje spravil pod svoj monopol. IN kaj si želimo v drugem desetletju: ostati v vednem soglasju s pravimi vrednotami naše duhovnosti. Vemo, da nam bodo še naprej ostali zvesti vsi naši prijatelji: podpirali, razumevali in ljubili nas bodo z isto vnetostjo, kakor so nas spremljali doslej, če bomo zvesti njim in sebi! Kdor dela za svobodo duhovnih vrednot in njih razcvit, črpa iz srca in'svojim bližnjim širi brezbrežne meje optimizma in poguma Gotovo, ne bi vzdržali, ako v naši skupnosti ne bi naleteli na odmev, poln enakih obzorij in podobne ljubezni. Vemo, da nas vsi radi podpirajo, ker vedo, da se obenem z nami dvigajo v območja, kjer se je že razlilo nad naše delo toliko božjega blagoslova. OB tem jubileju se bomo spet spomnili, da nismo šli zaman v svet. Iztrgali smo se sicer domačijstvu, vendar z namenom, da bi ga dvignili še višje, da bi v zgradbi novega sveta izoblikovali obraz slovenstva za jutri, za desetletje naprej in še dlje. OB spominu na prehojeno pot, ob spominu na obiskovanja neizmerne sreče v ustvarjanju se podajamo v novo dobo brez oklevanja. Slovenstvo nam bo vlivalo vero in potrebne moči. Vemo, da nas nikdo ne bo zapustil, saj je Slovenec in zato prepoln enakih idealov. GLAS SKA, XI, 18i 23. 9. 1964 El senVido esencial de la “realeza” del hombre sobre el mundo consiste en la prioridad de la etica sobre la tecnica, en el primiado de la persona sobre las cosas y en la superioridad del e špiritu sobre la materia. El hombre no puede hacerse esclavo de las cosas, de los sistemas economicos, de la producoion y de sus propios pr o duet os. Una civilizacion con perfil puramente materialista condena al hombre a tal esclavitud, por mas que, tal vez, indudablemente esto suceda coutra las in-tcnciones y las premisas de sus pioneros. Dado que la verdadera libertad del hombre no se eneuentra en todo lo que vanos Sistemas e individuos ven y propagan como libertad, la Iglesia se con-vierte mas. aun en guardian de esta libertad, que es la condicion y base de la verdadera dignidad para la persona humana. Como en las epocas anteriores, as‘i tambien hoy, y quizd todavia con mas razon, los teologos y todos los hombres de ciencia en la Iglesia estdn U/amados a unir la je con la ciencia y la sabiduria, para contribuir a sni reciproca com-penetracion. El sentido de la responsabilidad por la verdad es uno de los puntos jundamentales del eneuentro de la Iglesia con čada hombre. El sentido esencial del estado como comunidad politica consiste en el hacho de que la sociedad y quien la compone, el pueblo, es- soberano de su propia suerte. Este sentido no Uega a realizarse si, en vez del ejercicio del poder mediante la participacion moral de la sociedad o del pueblo, asistimos a la imposicion del poder por parte de un determinado grupo a todos los demas miembros de la sociedad. Juan Pablo II de la endclica ‘‘Redemptor hominis” Novi papež se razodeva kot veseli in premočrtni pričevalec vere, človečnosti in dobrote, neizprosen v iskanju resnice in pravice. Bil je preprost delavec v kamnolomu, potem v tovarni, bojeval se je za svobodo, organiziral med vojno kljub nacistični prepovedi literarno društvo, kakor p. Kolbe se je s škofom Sapiehom ponudil gauleiterju Franku v zameno za trideset otrok, ki jih je ta poslal v plinske celice, Judom je preskrbel ponarejene dokumente, da jih je rešil pred Nemci, bil je filozof, pesnik, še danes se ukvarja s športom, rad ima naravo in dolge sprehode. življenje sedanjega papeža je bilo trdo. Pri devetih letih mu je umrla mati; ko je bil star enaidvajset let, oče; brata mu je vzela zadnja vojna. Oče je bil častnik, zato tudi njegova vzgoja ni bila mehka. Ko je imel Karel devetnajst let, so zasedli Poljsko nacisti. Nekoč so ga poiskali v njegovi podstrešni sobici, a mu je uspelo ubežati. Našel je delo v kamnolomu. Podnevi je delal, ponoči študiral. Po dveh letih je šel delat v tovarno. Ko so nacisti okupirali Poljsko, se je Wojtyla s svojimi prijatelji zatekal v pesništvo. Nacisti so zaprli šole, poljska mladina se je skrivaj zbirala k pouku zdaj v eni, zdaj v drugi hiši. V stanovanju Karla Wojtyle so se zbrali vedno isti: štirje fantje in šest deklet. On je osnoval skupino mladih recitatorjev. Po mnogih hišah so recitirali pesmi o domovini in svobodi. Wojtyla je ročno tiskal listke in jih trosil. Njihovo skupino je nekoč zalotil pri sestanku neki nacist. Wojtyla in njegovi so začeli plesati, kot da gre za sedanji papež - polnokrvni človek zabavo. On se je med plesom ostalih razgovarjal z vojakom o morali in modroslovju. Kasneje je dal vojak Wojtyli prav, češ da ne sme ubogati vseh nacističnih ukazov: Ko bi moral tisti vojak nekoč ustreliti ženo z otrokom, je ukaz zavrnil, kar je plačal s smrtjo. Wojtylov obsežni album kaže številne prizore: vzpone na planine, kolesarjenje, smučanje, priprave na dolge ture. še kot kardinal se je hodil smučat. Veliko je kolesaril, včasih je rad igral nogomet - še danes pa rad igra šah. Wojtyla je živel vedno zavestno skromno. Ko je prišel na konklave v Rim, kjer je bil izvoljen za papeža, je imel s seboj plašč, ki so mu ga darovali verniki, ko je postal škof. Pri hrani ni izbirčen, le sladkarijam se vedno odreče. Ima izredno sposobnost za koncentracijo in nenavadno dober spomin. Ko se spravi k delu, dela kot robot. Kadar je potoval ponoči, je imel vedno s seboj žepno svetilko, da je lahko bral. Kadar ga je premagala utrujenost, si je takoj vzel prost dan. Tudi počitnice je jemal zares. Na steni njegove sobe visi ena sama fotografija: kaže suhega možica s'škarjami v rokah. To je Tyranonski, krojač njegove četrti v Krakovu. Skromno je živel, pomagal revnejšim in tiho prenašal zlo, vedno se pa počutil srečnega. Ob njem je Wojtylu zorel duhovniški poklic. ,,če bi kdaj koga postavil na oltar,“ je dejal Wojtyla, ko še ni bil papež, ,,bi gotovo tistega preprostega krojača iz predmestne krakovske četrti.“ Naša luč, Celovec 1979, 1) karol wojtyla pesmi Ko je mladi Karol Wojtyla pisal te pesmi, ni mogel slutiti, da bo kdaj postal papež Janez Pavel II. Vendar pa je v zametku že tukaj nakazana njegova človeška in duhovna razsežnost, zlasti pa njegova odprtost socialni in psihološki stiski modernega človeka. Pesmi so sicer nekoliko zahtevne, brez metaforičnega nakita, pogosto slečene do gole misli, a njihovo duhovno jedro je žlahtno. Človek razuma Kaj je, kar odjemlje življenju pestrost in čar in okus velike pustolovščine in neposrednost in vzgon? Kako tesno je znotraj tvojih obrazcev, tvojih pojmov in sodb, ki so zgoščena substanca, - a substanca, ki je obenem vsa bedna. Ne vnašaj vame dvomov v silo misli, ker nam je vsem tako potrebna. Vse človeške poti vodijo k misli. Človek volje Trenutek volje je brezbarven in težak kot udarec bata, kdaj pa kdaj tudi zareže kot bič; hip, ki navadno ne nadleguje vsakogar, zgolj mene: ne izzori kot sladek sadež na drevesu čustva, ne porodi ga misel, je samo bližnjica k cilju; kadar pa pride, si ga moram zadeti, - o, kolikokrat se zgodi tako - tedaj ni prostora ne za srce ne za misel, samo tisti hip je, ki zgrmi name kot križ. Slepci Udarjamo z belimi palicami po tlaku, da se obdamo z varno razdaljo. Vsak korak je naporen. V votlih zenicah umira svet, tako nepodoben sam sebi. O, ta svet, ki ni nastavljen iz barv, ampak iz zvokov -(silhuete, zarisi šepetov). Pomisli, s kakšnim naporom dozorevaš celovit, ki ti vselej ostaja samo del in moraš izbrati prav tistega. S kakšnim veseljem bi si vsak od nas naložil vse neznansko breme onih, ki - brez bele palice — objemajo vse prostorje. Bi nam kdo mogel dopovedati, da kdo doživlja krivice, večje od naših? Bi nas kdo mogel prepričati, da je lahko v slepoti radost? Delavec tovarne orožja Nimam oblasti nad usodo zemeljske, oble; ne vodim vojn. Sem s Teboj ali proti Tebi? Ne vem. Grešim pa ne! Prav tega me je groza: da sam ne grešim in nimam vpliva, a stružim neznatne drobce, pripravljam delčke uničenja - in nimam pregleda nad celoto in človekovo usodo, Jaz bi ustvaril drugačno celoto in drugačno usodo, (ampak kako brez drobcev?) kjer bi bil jaz sam ali katerikoli drug človek edina pravična in sveta stvar, ki je nihče ne bi mogel zbrisati s svojimi deli in zanikati s svojo besedo. Svet, ki ga ustvarjam, ni dober -toda tudi slabega sveta ne ustvarjam! Kaj je to že dovolj? Delavec tovarne avtomobilov Izpod mojih prstov prihajajo elegantni modeli — odšumevajo vzdolž daljnih cest. Vendar pa sam ne dirjam z njimi po tlaku neznanih cest, ne urejam njih prometa, na to misli redar. Odslej bodo govorila vozila — meni so vzeli besedo. Moja duša pa je odprta. Hočem razumeti: proti komu sc bojujem? Za koga živim? Glej, to so misli, močnejše od besed. Odgovorov ni. Ne postavljaj takšnih vprašanj preglasno. Vrni se sam kakor vsak dan od šestih zjutraj. Kako veš, da tehtnico sveta prevegne edinole človek? Človek emocije Nič te ne utrudi ljubezen, ki te nenehno zagrinja, - pač napaka vseh navdušencev, kar precej privlačna, a površna napaka - ne začutiš praznine, kadar se ljubezen iztroši? Od srca do srca - praznina; vanjo stopaš zlagoma, da se pogled privadi na barvo, uho na ritem. Ljubi tako^ da se ugrezneš do dna in pronikneš do volje, kjer ne boš čutil, ne kako bega srce, ne kako ubijajoče preverja misel. Prevedla Zora Tavčar Mladika, Trst 1978, 9 SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA IZPOLNJUJE VAZNO NALOGO IN NJENO DELO JE RODILO ZE LEPE SADOVE. SKUPINA SLOVENSKIH KULTURNIH DELAVCEV V ZDOMSTVU OHRANJA IDEALE SLOVENSKE DUHOVNOSTI, KO USTVARJA NA POLJU ZNANOSTI, UMETNOSTI, KULTURE. PODPORO IN ZAUPANJE JE UŽIVALA ZE OD POCETKA. IZ GLOBOKE LJUBEZNI DO SLOVENSTVA IZVIRA VSE NJENO DELO, KI KREPI TUDI DEJAVNOST NA DRUGIH DUHOVNIH PODROČJIH. NASE KULTURNO DELO HODI VZPOREDNO S TOKOVI, KI OPLAJAJO VSE SLOVENSTVO; NA$E BIVANJE V ZDOMSTVU DOBIVA S TEM POSEBEN POMEN IN VREDNOST. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA JE ZE OPRAVILA VELIKO DELO: ZAVARUJMO JI VAREN IN NEMOTEN RAZVOJ. NASA POMOČ NAJ NE ZAOSTAJA ZA IDEALIZMOM IN VERO, KI JO IZPRIČUJE IN OZNANJA. Glas SKA, leto VII, 24, - 31. 12. 1960 ustvarjalci ska Ex libris za XVI. mednarodni kongres v Lizboni vilko če k uta prgišče |