REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2018 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2018 junij 2019 Pripravljeno na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost v sodelovanju z: Upravo Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Upravo Republike Slovenije za zašcito in reševanje, Ministrstvom za infrastrukturo, Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvom za notranje zadeve, ARAO – Agencijo za radioaktivne odpadke, javnim gospodarskim zavodom, Jedrskim poolom GIZ, Skladom za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Nuklearno elektrarno Krško, d. o. o., Rudnikom Žirovski vrh, javnim podjetjem za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Institutom »Jožef Stefan« in ZVD Zavodom za varstvo pri delu, d. o. o. Potrdil Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost 30. maja 2019. Urednika: Igor Sirc in dr. Magda Carman Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Litostrojska cesta 54 1000 Ljubljana Telefon: +386-1/472 11 00 Telefaks: +386-1/472 11 99 E-naslov: gp.ursjv@gov.si URL: http://www.ursjv.gov.si Ljubljana, junij 2019 URSJV/DP-212/2019 ISSN 2536-4227 POVZETEK Leto 2018 je na podrocju jedrske varnosti in varstva pred ionizirajocim sevanjem minilo brez pretresov. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je obratovala brez vecjih težav, z le eno rocno postopno zaustavitvijo zaradi manjših težav na sistemu nadzora glavnega transformatorja, kar so ustrezno rešili. Spomladi so opravili redni remont, med katerim so izvedli nekaj pomembnih izboljšav. Nadaljevala se je tudi gradnja utrjene varnostne zgradbe 2 (BB 2) in projektiranje suhega skladišca izrabljenega goriva. Nadaljeval se je evropski tematski strokovni pregled na podrocju staranja (»Topical Peer Review« po direktivi o jedrski varnosti), v okviru katerega so se pregledala porocila o spremljanju staranja jedrskih objektov v Evropski uniji. Na osnovi pregleda in izhajajocih priporocil URSJV in NEK pripravljata nacrt ukrepov, s katerimi bo v prihodnosti stanje elektrarne na podrocju staranja še izboljšano. Med letom je potekala priprava novih revizij programov razgradnje NEK in ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz NEK. Novi reviziji bosta temeljni podlagi za dolocitev prispevkov, ki jih morata GEN Energija in Hrvatska elektroprivreda kot lastnika vplacevati vsaka v svoj sklad. V skladih je treba do konca obratovalne dobe NEK zbrati dovolj sredstev za financiranje razgradnje objekta in za koncno odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, pa tudi za vsa nadomestila lokalnim skupnostim. Koordinacijski odbor, ki ga je leta 2017 imenovala Meddržavna komisija za spremljanje uresnicevanja meddržavne pogodbe o solastništvu NEK, je spremljal izdelavo programa razgradnje in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva ter preuceval možnosti za skupno odlaganje slovenskih in hrvaških radioaktivnih odpadkov iz NEK. Slovenija v ta namen Hrvaški ponuja odlagališce v Vrbini, medtem ko na Hrvaškem skušajo podobno odlagališce zgraditi blizu meje z Bosno in Hercegovino. Do konca leta ni prišlo do dogovora, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Pri obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v letu 2018 ni bilo vecjih posebnosti. Agencija za radioaktivne odpadke je nadaljevala dejavnosti za izgradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem. Potekale so predhodne aktivnosti za javno razgrnitev porocila o vplivih na okolje in cezmejno presojo vplivov na okolje bodocega odlagališca. Glede na dinamiko izvajanja aktivnosti in ravnanja vpletenih organov ostaja izziv, kako bo NEK obratovala, ko bodo zapolnjene skladišcne kapacitete za tovrstne odpadke v elektrarni, odlagališca pa še ne bo. Na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt nekdanjega rudnika urana v Žirovskem vrhu težave s plazenjem hribine niso bile rešene, zato se iskanje rešitev za zaprtje odlagališca nadaljuje. Leta 2018 ni bilo vecjih problemov pri izvajalcih sevalnih dejavnosti, prav tako pa je bilo malo intervencij zaradi najdb virov ionizirajocega sevanja na terenu. Na zacetku leta je zacel veljati prenovljen Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), s katerim je bila v slovenski pravni red prenesena vecina dolocil evropske direktive, ki ureja varstvo pred sevanji. Med letom je bilo sprejetih še nekaj uredb in pravilnikov. Še vedno pa ni vse pripravljeno za zacetek izvajanja Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je bil sprejet že leta 2010. Države podpisnice t. i. Pariške konvencije sicer cakamo na zacetek veljavnosti Protokola k Pariški konvenciji, kar naj bi se zgodilo že leta 2019. KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................................. 7 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI ..................................................................................... 8 2.1 OBRATOVANJE JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ................................................................................... 8 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško ............................................................................................................ 8 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Brinju .............................................................................. 23 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju .................................................................. 24 2.1.4 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh .............................................................................................. 25 2.2 IZVAJANJE SEVALNIH DEJAVNOSTI IN UPORABA VIROV SEVANJ ............................................................. 25 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju ...... 25 2.2.2 Inšpekcijski nadzor nad viri sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju ....... 26 2.2.3 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu ..................................................................... 27 2.2.4 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi .......................................................................................... 31 2.2.5 Uvoz/izvoz, tranzit in vnos/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi .................................................. 31 2.3 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................... 31 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU ............................................................................................................ 33 3.1 OPOZORILNI MONITORING RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU ...................................................................... 33 3.2 SPREMLJANJE RADIOAKTIVNOSTI V OKOLJU .......................................................................................... 33 3.3 OBRATOVALNI MONITORING JEDRSKIH IN SEVALNIH OBJEKTOV ............................................................ 35 3.3.1 Nuklearna elektrarna Krško .......................................................................................................... 35 3.3.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju ... 37 3.3.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh .............................................................................................. 38 3.4 PREJETE DOZE SEVANJA PREBIVALCEV V SLOVENIJI .............................................................................. 41 3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju ............................................................................................... 41 3.4.2 Program sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti ................................................. 41 3.4.3 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju ............................................................................ 42 3.4.4 Doza sevanja na prebivalstvo zaradi clovekove dejavnosti .......................................................... 44 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU ............................... 45 4.1 IZPOSTAVLJENOST PREBIVALSTVA ZARADI MEDICINSKE UPORABE VIROV SEVANJA .............................. 47 4.2 IZPOSTAVLJENOST PACIENTOV PRI RADIOLOŠKIH POSEGIH .................................................................... 47 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM ....... 49 5.1 RADIOAKTIVNI ODPADKI IN IZRABLJENO JEDRSKO GORIVO V NEK ....................................................... 49 5.1.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki .................................................................... 49 5.1.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom ..................................................................................... 50 5.2 RADIOAKTIVNI ODPADKI NA INSTITUTU »JOŽEF STEFAN« ..................................................................... 51 5.3 RADIOAKTIVNI ODPADKI V ZDRAVSTVU ................................................................................................ 51 5.4 OBVEZNA DRŽAVNA GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA ZA RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI ......... 51 5.4.1 Radioaktivni odpadki, ki niso odpadki iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije (t. i. mali povzrocitelji) ................................................................................................................................................. 51 5.4.2 Upravljanje, dolgorocni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališca rudarske jalovine Jazbec . 52 5.4.3 Odlaganje radioaktivnih odpadkov ............................................................................................... 53 5.5 ODPRAVA POSLEDIC RUDARJENJA RUDNIKA ŽIROVSKI VRH .................................................................. 54 5.6 SKLAD ZA FINANCIRANJE RAZGRADNJE NEK IN ODLAGANJA RADIOAKTIVNIH ODPADKOV IZ NEK ...... 55 5.6.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo ..................................................................................................................................................... 56 5.6.2 Naložbe in poslovanje v letu 2018................................................................................................. 56 5.7 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU RAVNANJA Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM GORIVOM .................................................................................................................. 60 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE ................................................................................... 63 6.1 UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST ........................................................................................................ 63 6.2 UPRAVA RS ZA ZAŠCITO IN REŠEVANJE ................................................................................................. 64 6.3 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO ........................................................................................................ 64 6.4 AKCIJSKI NACRT PO MISIJI EPREV ........................................................................................................ 65 6.5 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................... 65 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO ..................................................................... 66 7.1 IZOBRAŽEVANJE, RAZISKAVE, RAZVOJ ................................................................................................... 66 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti .......................................................... 66 7.2 ZAKONODAJA O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................................................... 67 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti .......................................................... 70 7.3 STROKOVNI SVET ZA SEVALNO IN JEDRSKO VARNOST ............................................................................ 71 7.4 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JEDRSKO VARNOST ........................................................................ 71 7.5 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI ................................................................. 73 7.6 POOBLAŠCENI IZVEDENCI ...................................................................................................................... 75 7.7 ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI ZA JEDRSKO ŠKODO – JEDRSKI POOL GIZ ............................................ 77 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH RADIOAKTIVNIH SNOVI ............................................................................................................................... 78 8.1 POGODBA O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA ......................................................................................... 78 8.2 POGODBA O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV ........................................................................ 78 8.3 VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI V REPUBLIKI SLOVENIJI .......................................................................... 79 8.4 NADZOR NAD IZVOZOM BLAGA Z DVOJNO RABO .................................................................................... 79 8.5 FIZICNO VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI IN OBJEKTOV .............................................................................. 80 8.6 PREPRECEVANJE NEDOVOLJENEGA PROMETA Z JEDRSKIMI IN DRUGIMI RADIOAKTIVNIMI SNOVMI ........ 80 8.7 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O JEDRSKI IN SEVALNI VARNOSTI .................................................... 81 9 MEDNARODNO SODELOVANJE .......................................................................................................... 82 9.1 SODELOVANJE Z EVROPSKO UNIJO ......................................................................................................... 82 9.1.1 Sodelovanje pri projektih EU ........................................................................................................ 83 9.2 MEDNARODNA AGENCIJA ZA ATOMSKO ENERGIJO ................................................................................. 84 9.3 AGENCIJA ZA JEDRSKO ENERGIJO PRI OECD ......................................................................................... 86 9.4 SODELOVANJE Z DRUGIMI ZDRUŽENJI .................................................................................................... 87 9.5 MEDDRŽAVNA POGODBA O SOLASTNIŠTVU NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO ..................................... 89 9.6 SODELOVANJE NA PODLAGI MEDNARODNIH POGODB ............................................................................. 91 9.6.1 Konvencija o jedrski varnosti (KJV) ............................................................................................. 92 9.6.2 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki ................................................................................................................................. 92 9.7 DOSEGANJE CILJEV IZ RESOLUCIJE O SEVALNI IN JEDRSKI VARNOSTI .................................................... 93 10 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU ................................................................................. 95 11 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST PO SVETU ............................................................................. 97 12 VIRI.......................................................................................................................................................... 99 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2018 .............................................................................................. 8 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2018 ..................................................................................................... 8 Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na namembnost ........................................ 27 Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo .............................................. 28 Preglednica 5: Obsevna obremenitev odraslega prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi v Sloveniji leta 2018 ................................................................................................................................................................... 35 Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi zracnih in tekocinskih izpustov iz NEK leta 2018 ........................................................................................................... 37 Preglednica 7: Efektivne doze za odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu leta 2018 ...................................................................................................................... 40 Preglednica 8: Izpostavljenost sevanju odraslih predstavnikov referencne skupine prebivalstva ..................................... 44 Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv) ................................... 46 Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn v letu 2018 in njihova moc ................................................................................... 95 KAZALO SLIK Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2018 .................................................................................................................................... 9 Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne .......................................................................................................... 9 Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane ................................................................................ 10 Slika 4: Število porocil o nenormalnih dogodkih ....................................................................................................................... 10 Slika 5: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji .................................................................................................................... 11 Slika 6: Specificna aktivnost primarnega hladila – 30. gorivnega cikla ................................................................................... 12 Slika 7: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme .............................................................................................. 12 Slika 8: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme .......................................................................................... 13 Slika 9: Kolektivna doza ................................................................................................................................................................. 13 Slika 10: Izpostavljenost osebja sevanju ...................................................................................................................................... 14 Slika 11: Glavni transformator GT1 (levo) in izvedba meritve napetosti skoznika faze C na glavnem transformatorju GT2 (desno) ............................................................................................................................................................................ 15 Slika 12: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje ................................................................................................................................................................... 18 Slika 13: Delež diagnosticnih rentgenskih naprav po njihovi kakovosti v obdobju 1997–2018 ....................................... 29 Slika 14: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih NEK ........................................................................................... 36 Slika 15: Letni prispevki k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi rudnika Žirovski vrh v obdobju 1989–2018..................................................................................................................................... 41 Slika 16: Prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišcu NEK ............................................................................................ 49 Slika 17: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK .... 50 Slika 18: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2018 v milijonih evrov .................................................................................. 56 Slika 19: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) .................................................................................. 57 Slika 20: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih .............................................................. 58 Slika 21: Povprecni letni donos portfelja Sklada v razlicnih obdobjih (v %) ........................................................................ 59 1 UVOD To porocilo je vsako leto pripravljeno na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti ter povzema vsa dogajanja, povezana z varstvom pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnostjo v naši državi. Sprejme ga Vlada Republike Slovenije in pošlje Državnemu zboru RS. Porocilo je hkrati poglavitni nacin seznanjanja širše javnosti s tem podrocjem. Pripravljeno je bilo vsako leto nepretrgoma od leta 1985. Prevedeno je tudi v anglešcino in je tako temeljni dokument za predstavitev dejavnosti v Republiki Sloveniji tujim zainteresiranim bralcem. Porocilo pripravlja in usklajuje Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV), vsebine pa prispevajo tudi vsi drugi državni organi, vkljuceni v varstvo pred ionizirajocimi sevanji in jedrsko varnost, ter vecina drugih subjektov na tem podrocju. Leta 2018 so bili to: Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), Sklad za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, Jedrski pool GIZ, Nuklearna elektrarna Krško, d. o. o., Rudnik Žirovski vrh, javno podjetje za zapiranje rudnika urana, d. o. o., Institut »Jožef Stefan«, ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. in drugi. Leto 2018 je bilo mirno in lahko povzamemo, da je bil vsekakor dosežen temeljni cilj jedrske in sevalne varnosti: varstvo ljudi in okolja pred nepotrebnimi škodljivimi ucinki ionizirajocih sevanj. Hkrati s tem porocilom, ki je namenjeno širši zainteresirani javnosti, smo na Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost pripravili razširjeno porocilo, v katerem so vse podrobnosti in podatki, ki bi utegnili zanimati ožjo strokovno javnost. Dosegljivo je v elektronski obliki na spletni strani Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost http://www.ursjv.gov.si. 2 VARNOST MED IZVAJANJEM DEJAVNOSTI 2.1 Obratovanje jedrskih in sevalnih objektov 2.1.1 Nuklearna elektrarna Krško Obratovalni podatki in varnostni kazalniki NEK V Nuklearni elektrarni Krško (v nadaljevanju: NEK) so leta 2018 proizvedli 5.776.439,3 MWh (5,8 TWh) bruto elektricne energije na izhodu generatorja oziroma 5.489.907,9 MWh (5,5 TWh) neto elektricne energije, ki je bila oddana v omrežje. Najpomembnejši obratovalni kazalniki NEK so prikazani v preglednicah 1 in 2, njihovo gibanje skozi leta pa v nadaljevanju porocila. Obratovalni kazalniki potrjujejo stabilno in varno obratovanje elektrarne. Preglednica 1: Najpomembnejši obratovalni kazalniki leta 2018 Varnostni in obratovalni kazalniki Leto 2018 Povprecje (1983–2018) razpoložljivost [%] 91,50 87,46 izkorišcenost [%] 94,1 86,35 faktor prisilne zaustavitve [%] 0,08 0,98 realizirana proizvodnja [GWh] 5.776,44 5.182,76 hitre zaustavitve – samodejne [štev. zaustavitev] 0 2,11 hitre zaustavitve – rocne [štev. zaustavitev] 0 0,14 nenacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,72 nacrtovane normalne zaustavitve [štev. zaustavitev] 1 0,81 porocila o izrednih dogodkih [štev. porocil] 0 4,06 trajanje remonta [dnevi] 30,9 49,0 faktor zanesljivosti goriva (FRI) [GBq/m3] 3,70.10-5 6,16.10-2 Preglednica 2: Casovna analiza obratovanja NEK leta 2018 Casovna analiza proizvodnje Število ur Odstotek (%) število ur v letu 8760 100 trajanje obratovanja elektrarne (na omrežju) 8012 91,46 trajanje zaustavitev 748 8,54 trajanje remonta 741 8,46 trajanje nacrtovanih zaustavitev 0 0,0 trajanje nenacrtovanih zaustavitev 7 0,08 Na sliki 1 je letni diagram obratovanja NEK. Leta 2018 se je elektrarna dvakrat zaustavila, obakrat rocno in postopno, prvic v aprilu zaradi rednega remonta, drugic pa julija zaradi odstranitve merilnih prikljuckov na skoznikih glavnih transformatorjev. Na znižani moci je obratovala v poletnih mesecih zaradi nizkega pretoka reke Save. Slika 1: Casovni diagram moci NEK 2018 Na 2 in 3 je prikazano število zaustavitev elektrarne v posameznem letu. Slika 2: Hitre zaustavitve reaktorja – rocne in samodejne Slika 3: Normalne zaustavitve reaktorja – nacrtovane in nenacrtovane Zaustavitve verižne reakcije v reaktorju so razvršcene v dve skupini: v hitre in normalne. Hitre so posledica delovanja varovalnega sistema reaktorja, ki se sproži samodejno ali rocno. Normalne zaustavitve pa so tiste, ki potekajo normalno, s postopnim zmanjšanjem moci in so razdeljene naprej na nenacrtovane in nacrtovane. Postopna zaustavitev zaradi zamenjave goriva in rednega letnega vzdrževanja oziroma remonta je posebna vrsta nacrtovanih zaustavitev. NEK je bila med svojim celotnim obratovanjem (1981–2018) ustavljena 204-krat, od tega 136-krat med komercialnim obratovanjem. Hitrih zaustavitev je bilo skupaj 138. Med komercialnim obratovanjem jih je bilo 81, od tega 76 samodejnih in 5 rocnih. Preostalih zaustavitev, ki potekajo s postopnim zmanjševanjem moci, je bilo v celotnem obratovalnem obdobju 66. Med komercialnim obratovanjem je bilo s postopnim zmanjševanjem moci 55 zaustavitev, od tega 26 zaradi letnega remonta, 26 nenacrtovanih in 3 nacrtovane. Število remontov je manjše od števila let obratovanja elektrarne, saj v letih 1991, 2005, 2008, 2011, 2014 in 2017 ni bilo remonta, poleg tega je bila v štirih primerih elektrarna hitro zaustavljena zaradi težav z opremo ravno v prihajajocem casu nacrtovanega letnega remonta, zaradi cesar se je tedaj zacetek le tega prestavil. Z leti lahko opazimo postopno ustalitev števila hitrih zaustavitev (zadnjih petindvajset let v povprecju manj kot ena na leto). Leta 2018 ni bilo hitrih zaustavitev. Na sliki 4 je prikazano število porocil o nenormalnih dogodkih na leto. V letu 2018 NEK ni porocala o nenormalnih dogodkih. NEK je dolžna porocati upravnemu organu o vseh dogodkih, ki bi lahko zmanjšali stopnjo jedrske varnosti. Slika 4: Število porocil o nenormalnih dogodkih Na sliki 5 je prikazana primerjava po letih med proizvodnjo elektricne energije v Sloveniji v jedrski elektrarni, v hidroelektrarnah, v termoelektrarnah in v soncnih elektrarnah. Leta 2018 je proizvodnja elektricne energije znašala 15,3 TWh, od tega je 36 % proizvedeno v NEK. Slika 5: Proizvodnja elektricne energije v Sloveniji 2.1.1.1 URSJV proces nadzora NEK z varnostno-obratovalnimi kazalniki URSJV je konec leta 2007 zacela spremljati vodenje in obratovanje NEK preko svojega nabora varnostno obratovalnih kazalnikov (v nadaljevanju: VOK). V letu 2018 je URSJV spremljala 37 VOK, katerih primeri so predstavljeni v nadaljevanju. Sestavni del VOK so URSJV meje za opozorila in alarme. NEK ima tako na voljo cas za korektivne ukrepe, ki bi izboljšali vrednost VOK, še preden je dosežena URSJV opozorilna oziroma alarmna vrednost ter s tem tudi povecan nadzor URSJV. URSJV enkrat mesecno obvešca NEK o stanju VOK in o morebitnih posameznih podrocjih, ki bi potrebovala vecjo angažiranost NEK oziroma, kjer se pricakujejo URSJV tematske inšpekcije. Iz kazalnika, ki prikazuje specificno aktivnost primarnega hladila (slika 6), je razvidno, da so v casovnem obdobju med majem 2018 in decembrom 2018 (30. gorivni cikel) specificne aktivnosti ksenona 133Xe in jodovih radionuklidov 131I in 134I znižane približno na 1/3 vrednosti glede na 29. gorivni cikel (casovno obdobje med novembrom 2017 in majem 2018). V casu remonta 2018 je bilo ugotovljeno, da v sredici 29. gorivnega cikla ni bilo pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov. V 30. gorivnem ciklu je specificna aktivnost ksenona 133Xe in jodovih radionuklidov 131I in 134I precej konstantna, kar pomeni, da do konca decembra 2018 ni bilo pušcajocih ali poškodovanih gorivnih elementov. opozorilo: 100 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,25 µCi/ml DE 131I alarm: 200 % povecanje specificne aktivnosti 131I, 134I ali 133Xe glede na predhodni teden ali 0,5 µCi/ml DE 131I Slika 6: Specificna aktivnost primarnega hladila – 30. gorivnega cikla Kazalnika na slikah 7 in 8 prikazujeta tveganje zaradi nacrtovane in nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme v okviru NEK tehnicnih specifikacij. V primeru velikega porasta nenacrtovane nerazpoložljivosti lahko kazalnika odražata degradacijo opreme in pomanjkljiv program vzdrževanja. cid:image001.png@01D51B97.CE5C3A20 Slika 7: Tveganje zaradi nacrtovane nerazpoložljivosti opreme Slika 8: Tveganje zaradi nenacrtovane nerazpoložljivosti opreme Kazalnik kolektivna doza (slika 9) prikazuje letno kolektivno efektivno dozo celotnega telesa, skupno za delavce NEK, zunanje delavce in obiskovalce. V letu 2018 je bila kolektivna doza 783,01 clovek-mSv (vrednost opozorila je 720 clovek-mSv, vrednost za alarm pa 860 clovek-mSv). Slika 9: Kolektivna doza Kazalnik izpostavljenosti osebja sevanju prikazuje skupno število izpostavljenosti delavcev NEK in zunanjih delavcev (slika 10). V letu 2018 je bilo skupno 1508 izpostavljenih delavcev, od tega jih je bilo 430 izpostavljenih dozi od 0,5 do 15 mSv. Na sliki 10 je prikazana mejna vrednost za opozorilo in alarm. Alarm predstavlja tudi vsaka kontaminacija nad 15 mSv. Leta, v katerih ni bilo remonta, so na sliki 10 oznacena z zvezdicami (*). Slika 10: Izpostavljenost osebja sevanju 2.1.1.2 Dogodki in obratovalne izkušnje v NEK Porocanje o nenormalnih dogodkih je doloceno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti po zacetku obratovanja sevalnih ali jedrskih objektov (Ur. l. RS, št. 81/2016), v katerem je podan seznam dogodkov, o katerih mora upravljavec jedrske elektrarne izredno porocati. NEK mora prav tako slediti dodatnim zahtevam za porocanje v svojih tehnicnih specifikacijah. NEK je v skladu z omenjenim pravilnikom in tehnicnimi specifikacijami porocala o dveh dogodkih oziroma odstopanjih. NEK je dodatno porocala še o enem odstopanju (zaustavitev elektrarne zaradi težav z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT2) pri katerem je bilo potrebno zaustaviti elektrarno. Za to odstopanje sicer ni bilo potrebno porocati v skladu z omenjenim pravilnikom ali tehnicnimi specifikacijami. Zaustavitev elektrarne zaradi težav z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT2 Po remontu 2018 so se od zacetka maja dalje zacele pojavljati obcasne izgube signala na merilni liniji napetosti skoznika glavnega transformatorja GT2 na eni od treh faz (na fazi C). Dolgorocno obratovanje z obcasno izgubo signala na tej merilni liniji oziroma prekinitev merilne zanke predstavlja prenapetostna tveganja za skoznik in posledicno za transformator GT2. Zato je bila sprejeta konservativna odlocitev na podlagi katere se je omenjeni merilni sistem odspojil in tako ne predstavlja vec tveganja. V izogib takšnemu dogodku je bila elektrarna 29. julija 2018 kratkotrajno zaustavljena. Preventivno so odstranili šest prikljuckov za meritev visoke napetosti na skoznikih obeh transformatorjev (GT1 in GT2) ter namestili namenske cepe za ozemljitev prikljuckov. Obratovanje je namrec možno in varno tudi brez nadzornih meritev na skoznikih. Z odlocitvijo za odstranitev nadzornih meritev na skoznikih sta se strinjala tako projektant Koncar Institut kot tudi EIMV (izvajalec del). V primeru, ce ne bi odstranili TMS (Transformer Measurement System) sistema za izvajanje nadzornih meritev, bi lahko prišlo do preboja na skozniku. Dokoncno sanacijo z zamenjavo vseh prikljuckov bodo izvedli v remontu 2019. Na sliki 11 je prikazan glavni transformator in izvedba meritev napetosti skoznika faze C na glavnem transformatorju. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. Slika 11: Glavni transformator GT1 (levo) in izvedba meritve napetosti skoznika faze C na glavnem transformatorju GT2 (desno) Neuspešna instalacija novih tlacnih pretvornikov PT944EC in PT943EC v zadrževalni hram V sklopu projekta »Izgradnja pomožne komandne sobe (ECR)« je bila izvedena tudi instalacija dveh novih meritev tlaka v zadrževalnem hramu. Na skupno tlacno celico (senzor) PT-943EC-PE, ki se je namestila v zadrževalnem hramu, sta bila s kapilarnima linijama prikljucena merilna pretvornika PT943EC in PT944EC, namešcena v vmesni zgradbi (IB). Kapilarne linije je bilo treba vakuumirati in napolniti s silikonskim oljem. Med samo izvedbo vakuumiranja je prišlo do izpada vakuumske crpalke in je bil zato postopek vakuumiranja podaljšan. Po vzpostavitvi zahtevanega tlaka (26,7 Pa) se je pristopilo k polnjenju kapilarnih linj s silikonskim oljem. Ta operacija ni bila uspešna, saj olje ni doseglo senzorja. Ker je bil merilni sistem samo delno napolnjen z oljem, se je izvedla demontaža senzorja in pretvornikov. Operabilnost pretvornikov PT943EC in PT944EC je zahtevana s tehnicnimi specifikacijami za razširjene projektne osnove (DEC TS), zato sta bila razglašena za neoperabilna in 28. aprila 2018 ob 00:00 se je vstopilo v razširjene projektne osnove DEC LCO 3.3.3.5. Oktobra 2018 je bila izdana nova revizija DEC TS, ki je za to neoperabilnost tlacnih pretvornikov zahtevala ravnanje skladno z razširjenimi projektnimi osnovami DEC LCO 3.0.3 (pripraviti posebno analizo z utemeljitvijo za nadaljnje obratovanje). Namen novih pretvornikov je izboljšati jedrsko varnost elektrarne, predvsem za nesrece, ki presegajo projektne osnove. Za obvladovanje projektnih nesrec ima elektrarna na voljo dodatno instrumentacijo za merjenje tlaka v zdrževalnem hramu. NEK je pripravila analizo, s katero je dokazala, da bo elektrarna brez novih pretvornikov obratovala z enako konfiguracijo kot pred njihovo vgradnjo in da tako ostaja jedrska varnost na isti ravni kot pred uvedbo te spremembe. Zato je NEK zaprosila URSJV za odobritev prekoracitve DEC LCO 3.3.3.5, kar je URSJV tudi storila 21. decembra 2018. NEK bo sanirala vgradnjo novih tlacnih pretvornikov v remontu 2019. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. Nezanesljiva meritev nivoja (L-6170EC in L-6171EC) hladila v zbiralniku zadrževalnega hrama ob DEC pogojih V sklopu projekta »Izgradnja pomožne komandne sobe (ECR)« je bila izvedena tudi instalacija dveh novih merilnikov nivoja (L-6170EC in L-6171EC) v recirkulacijskem zbiralniku zadrževalnega hrama. Ta dva merilna kanala sta namenjena uporabi v primeru težke (izven-projektne) nesrece, saj pokrivata široko obmocje ter sta kvalificirana za razmere težkih nesrec. Njuna indikacija je dostopna v pomožni komandni sobi (ECR), medtem ko je indikacija v glavni komandni sobi posredna, preko Procesno Informacijskega Sistema NEK (PIS). Med obratovanjem po remontu 2018 je bilo opaženo pocasno lezenje in nihanje indikacije na obeh merilnih zankah. Dne 23. oktobra 2018 je bil zaradi preseganja kriterija iz NEK postopka razglašen vstop v DEC-LCO 3.3.3.5. Merilnika nivoja sta bila razglašena za neoperabilna. Ker omenjenih merilnikov ni možno vzpostaviti v zanesljivo, kalibrirano delovanje do naslednjega remonta, in ju ni možno razglasiti za operabilna, je NEK ravnala skladno z DEC LCO 3.0.3 ter URSJV zaprosila za odobritev prekoracitve DEC LCO 3.3.3.5. Namen novih merilnikov nivoja je izboljšati jedrsko varnost elektrarne, predvsem za nesrece, ki presegajo projektne osnove. Za obvladovanje projektnih nesrec ima elektrarna na voljo dodatno instrumentacijo za merjenje nivoja v zadrževalnem hramu. Ker bo elektrarna brez novih pretvornikov obratovala z enako konfiguracijo kot pred njihovo vgradnjo, ostaja jedrska varnost na isti ravni kot pred uvedbo te spremembe, zato je URSJV to prekoracitev odobrila 21. decembra 2018. NEK bo nova pretvornika ponovno kalibrirala med remontom 2019 po spremenjenem postopku. NEK in URSJV sta odstopanje podrobno preucili in opravili analizo. 2.1.1.3 Obcasni varnostni pregled Drugi obcasni varnostni pregled (PSR2) NEK je bil zakljucen maja 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. O statusu izvedbe NEK poroca s polletnim porocilom. NEK je do konca leta 2018 zakljucila 204 izmed 225 akcij, med njimi vse od 71 akcij casovne kategorije I, 82 od 84 casovne kategorije II in 51 od 70 casovne kategorije III. Zakljucek izvedbe nacrta izvedbe sprememb in izboljšav bo maja 2019. 2.1.1.4 Remont 2018 Remont 2018 ob koncu 29. gorivnega cikla je potekal od 1. aprila do 1. maja 2018. Elektrarna je v 29. gorivnem ciklu obratovala zanesljivo, kljub samodejni zaustavitvi zaradi nehotenega zapiranja ventila glavne napajalne vode in znižanja nivoja vode v uparjalniku št. 1 februarja 2017 in samodejni zaustavitvi zaradi odprtja razbremenilnega ventila na enem od dveh pregrevalnikov pare in izlocevalniku vodnih kapljic na sekundarni - klasicni strani elektrarne aprila 2017. Letošnji remont je na zacetku potekal zelo tekoce in v skladu s planom vse do pricetka iznosa goriva iz sredice, ko so se pojavile težave z opremo za prenos jedrskega goriva iz zadrževalnega hrama v bazen za izrabljeno jedrsko gorivo, in dviga motorja ene od obtocnih reaktorskih crpalk s pomožnim dvigalom polarnega dvigala. Popravni ukrepi na tej opremi so remont podaljšali za dobra dva dni. Omenjena odstopanja niso imela sevalnega vpliva na zaposlene, prebivalstvo ali okolje. Med remontom so bila, poleg menjave dela goriva, izvedena obsežna vzdrževalna dela in nekatere tehnološke izboljšave oz. nadgradnje, ki bodo še naprej zagotavljale visok nivo jedrske in sevalne varnosti. Glavna aktivnost na podrocju varnostne nadgradnje elektrarne je bila vzpostavitev pomožne komandne sobe, ki bo omogocala varno zaustavitev elektrarne in njeno dolgotrajno hlajenje iz dislocirane lokacije na obmocju NEK v primeru, ce glavna komandna soba zaradi težke nesrece ne bi bila razpoložljiva. Poleg omenjene nadgradnje je bilo uvedenih še osem pomembnejših sprememb, kot so: vgradnja dodatnih ventilov za razbremenjevanje tlacnika, alternativno hlajenje bazena za izrabljeno jedrsko gorivo, zamenjava vzbujevalnika generatorja NEK, zamenjava nekaterih odklopnikov, posodobitev sistema za tesnjenje turbine,... Vse navedene posodobitve so temelj za varno obratovanje NEK tudi pri potencialnem obratovanju preko projektno predvidene življenjske dobe. Rezultati pregledov in preizkusov niso pokazali nepricakovanih pomanjkljivosti na opremi razen nekaterih primerov. Tako gorivni element AJ39 s poškodovano 9. rešetko, ki je bil predviden za sestavo nove sredice, ni bil primeren za nadaljnjo uporabo, pri pregledu enega od ventilov so bile proti pricakovanju na tesnilnem obrocu s tekocimi penetranti najdene obodne razpoke dolžine 44 mm, težave so se pojavile tudi pri testiranju avtokataliticnih plošc sistema, neoperabilna pa sta bila tudi dva tlacna indikatorja, namenjena za merjenje tlaka v zadrževalnem hramu ter kvalificirana za težke nesrece. Glavni nepredvideni dogodki letošnjega remonta so bili: - pušcanje zapornega ventila na kanalu za prevoz goriva iz zadrževalnega hrama v zgradbo za izrabljeno gorivo, - težave pri dvigovanju motorja obtocne reaktorske crpalke, - težave s transportnim vozickom za jedrsko gorivo in - težave ob zamenjavi vodil fisijskih celic. Med letošnjim remontom so bila izvedena vsa nacrtovana dela v zvezi s preverjanjem stanja opreme, menjava jedrskega goriva in uvedba sprememb, razen ureditve vtocnega objekta sistema obtocne hladilne vode, ki pa je bila odpovedana že pred pricetkom remonta. Pomoc pri nadzoru remontnih dejavnosti so tako kot vrsto let do sedaj zagotovile neodvisne pooblašcene strokovne organizacije, ki so svoja opažanja in pripombe sporocale URSJV in NEK na tedenskih sestankih. Priprava URSJV na spremljanje remonta je bila sistematicna in podobna kot v preteklih remontih, kar se je izkazalo za koristno. Po remontu je URSJV pripravila Analizo remonta 2018. Z izvedbo nalog iz akcijskega nacrta se bo nadaljevalo reševanje ugotovljenih neskladij in odprtih vprašanj iz remonta 2018. URSJV je pregledala zbirno porocilo pooblašcenih organizacij o remontu ter priporocila, ki so bila podana. Na tematskih inšpekcijah je NEK podala odgovore glede izvedbe teh priporocil in se zavezala k izvedbi glede na pomembnost. 2.1.1.5 Pregledi gorivnih elementov med remontom 2018 Z metodo izsesavanja za detekcijo pušcanja gorivnih elementov (In Mast Sipping, IMS) je bil izveden pregled tesnosti srajck vseh 121 gorivnih elementov sredice 29. gorivnega cikla, ki je pokazal, da ni bilo pušcajocih gorivnih elementov (slika 12). Hitra podvodna vizualna inšpekcija (Q-UWTV) zgornjega dela gorivnih elementov med 7. in 8. rešetko ter zgornjo šobo je bila izvedena med praznitvijo reaktorja. Na gorivnih elementih AG31 in AJ39 so našli mehanske poškodbe na rešetkah 7 in 8. Podvodno vizualno inšpekcijo (UWTV) so izvedli za vse štiri strani 122 gorivnih elementov, to so vsi iz sredice 29. gorivnega cikla in še gorivni element AC04, ki je bil predviden za novo sredico 30. gorivnega cikla. Na treh gorivnih elementih AJ39, AG31 in AH02 so našli mehanske poškodbe distancnih rešetk, ti gorivni elementi pa niso bili primerni za nadaljnjo uporabo v sredici. Z metodo FOSAR so izvajali iskanje in odstranjevanje tujkov na gorivnih elementih. Tujke so našli na treh gorivnih elementih AJ54, AH22 in AH50, tujek pa so odstranili le z gorivnega elementa AJ54, na ostalih dveh pa to ni bilo mogoce. Gorivni element AJ54 je bil tako primeren za nadaljnjo uporabo v sredici, ostala dva pa ne. Ultrazvocni pregledi (UT) se med remontom niso izvajali, ker niso bili potrebni, saj sta že metodi IMS in Q-UWTV potrdili, da v sredici 29. gorivnega cikla ni bilo poškodovanih gorivnih elementov. Pregled kontrolnih in zaustavitvenih svežnjev med remontom 2018 ni bil izveden. Slika 12: Rezultati pregledov tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi IMS med remonti od leta 2000 (17. gorivni cikel) dalje Po izvedbi popravnih ukrepov za preprecitev odprtih poškodb gorivnih elementov, kjer ima najvecji vpliv sprememba obvodnega pretoka hladila reaktorske sredice »Reactor Vessel Upflow Conversion«, od 28. gorivnega cikla dalje ni bilo vec pušcajocih gorivnih palic. Pregled goriva in ojacitve gorivnih elementov za potrebe izvedbe projekta suhega skladišcenja V sklopu projekta konstrukcijske ojacitve izbranih izrabljenih gorivnih elementov za potrebe premešcanja gorivnih elementov v suho skladišce izrabljenega goriva (Projekt FANCHOR) so od oktobra 2018 do januarja 2019 potekali pregledi in izvedba ojacitve gorivnih elementov. Pregledi gorivnih elementov so obsegali preverjanje tesnosti srajck gorivnih elementov po metodi izsesavanja (Vacuum Can Sipping, VCS) in podvodno vizualno inšpekcijo (UWTV). Ojacitve so obsegale izvedbo ojacitev 271 izrabljenih gorivnih elementov (prvih 7 regij) potencialno dovzetnih za separacijo zgornje šobe zaradi pojava medkristalne napetostne korozije. Postopek ojacitve je bil izveden z vgradnjo 6 specialnih sider (dolžine 30 cm) v vodila za kontrolne palice, s cimer se zgornja šoba gorivnega elementa dodatno mehansko poveže s preostalim delom gorivnega elementa (prebrodi del, ki je izpostavljen medkristalni napetostni koroziji). Pri izvedbi same vgradnje ne sidro ne orodje v nobenem trenutku fizicno ne prideta v stik z gorivnimi palicami, s cimer je možnost poškodbe gorivne palice zaradi izvedbe ojacitve izkljucena. 2.1.1.6 Program nadgradnje varnosti NEK Septembra 2011 je URSJV izdala odlocbo, v kateri je dolocila zahteve za izvedbo Programa nadgradnje varnosti NEK. Te temeljijo na slovenski zakonodaji in na izkušnjah iz fukušimske nesrece marca 2011. NEK je opravila analizo potrebnih izboljšav in na podlagi le-te Program nadgradnje varnosti (PNV), ki ga je URSJV pregledala in odobrila v februarju 2012. NEK PNV, ki naj bi se zakljucil do decembra 2021, je razdeljen v tri faze: Faza 1, ki je bila že izvedena v letu 2013: - vgradnja pasivnega avtokataliticnega sistema za vezavo vodika in - vgradnja pasivnega filtrskega ventilacijskega sistema zadrževalnega hrama. Faza 2, ki je v izvajanju in bo izvedena do konca leta 2019: - dodatna poplavna zašcita jedrskega otoka ter vseh novih struktur, sistemov in komponent (izvedeno v letih 2015/2016), - vgradnja dodatnih razbremenilnih ventilov tlacnika, kvalificiranih za težke nesrece (izvedeno v letu 2018), - nabava mobilnega izmenjevalnika toplote, ki bo zunaj jedrskega otoka in ga bo mogoce hitro prikljuciti na sisteme hlajenja bazena z izrabljenim gorivom (v izvajanju), - vgradnja sistema za prhanje bazena z izrabljenim jedrskim gorivom z možnostjo hitre prikljucitve mobilne opreme nanj (v izvajanju), - vgradnja dodatne crpalke za odvod zaostale toplote iz primarnega sistema in zadrževalnega hrama ter pripadajocega izmenjevalnika toplote s prikljucki za hitro prikljucitev mobilne opreme (na sekundarni strani se bo izmenjevalnik hladil s savsko vodo s pomocjo mobilnih crpalk) (v izvajanju), - nadgradnja sistema elektricnega napajanja (možnost priklopa dodatnega mobilnega 2-megavatnega dizelskega generatorja, prekvalifikacija zbiralke tretjega dizelskega generatorja, nadgradnja povezave med 400-voltnimi varnostnimi zbiralkami in mobilnimi dizelskimi generatorji, …) (izvedeno v letu 2018), - združitev obstojecih zaustavitvenih panelov in njihova funkcijska razširitev, kar bo zagotavljalo, da se bo lahko z ene lokacije (pomožna komandna soba) elektrarna zadostno ohladila in to stanje dolgorocno vzdrževala (glavnina je bila izvedena v remontu 2018, dokoncno pa bo še v remontu 2019), - vgradnja locene, posebne instrumentacije za nadzor nad težkimi nesrecami z možnostjo upravljanja vse dodatno vgrajene opreme iz glavne in pomožne komandne sobe, pri cemer bo elektricno napajanje neodvisno od obstojecih virov (izvedeno v letu 2018), - omenjena pomožna komandna soba bo omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (filtriranje zraka in šcitenje pred sevanjem) (v izvajanju); - nadgradnja operativnega podpornega centra in tehnicnega podpornega za primer težke nesrece, ki bosta tako kot pomožna komandna soba omogocala neprekinjeno bivanje operativnega osebja tudi med težko nesreco (v izvajanju). Faza 3, ki bo izvedena do konca leta 2021: - vgradnja dodatnih crpalk za vbrizgavanje hladila v sekundarni sistem (uparjalnika) in primarni sistem s pripadajocimi rezervoarji borirane in neborirane vode ter z možnostjo dopolnjevanja iz podzemnega vodnjaka (Projekt BB2) (v izvajanju), - izgradnja suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo (v izvajanju). Pofukušimski akcijski nacrt ukrepov Decembra 2012 je URSJV pripravila celovit akcijski nacrt ukrepov na podlagi naukov po nesreci v Fukušimi marca 2011. Dokument v anglešcini je objavljen na spletni strani URSJV. V akcijskem nacrtu so povzete vse dejavnosti, s katerimi naj bi zmanjšali tveganja zaradi naravnih in drugih nesrec, ki bi lahko doletele NEK. Osrednji del akcijskega nacrta je izvedba Programa nadgradnje varnosti NEK, ki je podrobneje opisan v prejšnjem poglavju. Poleg PNV je URSJV prepoznala še enajst dodatnih ukrepov, s katerimi namerava izboljšati pripravljenost na težke nesrece. Med njimi so spremembe zakonodaje, dodatne mednarodne pregledovalne misije, dodatne študije in inšpekcije, izboljšave pripravljenosti na izredne dogodke ter izboljšanje varnostne kulture pri upravljavcih objektov in upravnem organu. Vecina ukrepov dolocenih v akcijskem nacrtu se je pricela izvajati že v letu 2013. V letu 2018 so se izvajali naslednji ukrepi: - izvedena je bila nadaljevalna OSART misija, ki je pregledala kako je NEK izvedla izboljšave obratovanja na osnovi priporocil in predlogov prvotne OSART misije, izvedene konec maja 2017 (vec v poglavju 2.1.1.8); - na podrocju Pripravljenosti na izredne dogodke potekajo usklajevanja z URSZR glede priprave nove revizije Državnega nacrta, ki bi zagotovil dolgorocno podporo NEK pri nesrecah širokih razsežnosti (npr. katastrofalni potres) glede dobave goriva za dizel generatorje (ko bi v NEK porabili vse gorivo, ki ga imajo na zalogi) ter dobavo dodatne opreme za obratovanje nujnih sistemov (npr. mobilni dizel generatorji in crpalke); - priprave na izgradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo na lokaciji NEK. Posodobljeni akcijski nacrt (december 2018) je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani URSJV. 2.1.1.7 Spremembe objekta in tehnicne izboljšave URSJV poleg vsakodnevnega spremljanja obratovanja jedrske elektrarne namenja posebno pozornost pregledu in potrjevanju sprememb in izboljšav v elektrarni, ki nastajajo na podlagi svetovne prakse, obratovalnih izkušenj in najnovejših dognanj na jedrskem podrocju. Sprememba projekta in projektnih osnov jedrskih objektov ali pogojev izkorišcanja jedrskih elektrarn pomeni eno najpomembnejših dejavnosti, ki lahko vplivajo na varnost jedrskih objektov, zato morajo biti spremembe pod strogim nadzorom in ustrezno dokumentirane. URSJV je v letu 2018 z upravnimi postopki upravljavcu elektrarne odobrila devet sprememb in izdala soglasje za 18 sprememb, za 313 sprememb pa je NEK v varnostnem presejanju ugotovila, da ni odprtega varnostnega vprašanja in je o njih le obvestila URSJV po izvedbi. Število aktivnih zacasnih sprememb na dan 31. december 2018 je 39, odprtih v letu 2018 je bilo 65, zaprtih pa 63. Med aktivnimi je ena zacasna sprememba iz leta 2010, dve zacasni spremembi, odobreni leta 2013, tri iz leta 2014, tri iz leta 2016 in pet iz leta 2017. Te spremembe bodo predvidoma zakljucene leta 2019, tri spremembe do leta 2020, štiri do leta 2021 ter ena do leta 2022. Pripravljena je bila 25. revizija dokumenta »Koncno varnostno porocilo« (USAR), v kateri so bile upoštevane spremembe, odobrene do 1. novembra 2018. Na spletni strani URSJV so po letih navedene vse spremembe od leta 2000, ki jih je URSJV obravnavala pregledala ali prejela v vednost. 2.1.1.8 Nadaljevalna OSART misija v NEK Med 15. in 19. oktobrom 2018 je NEK gostila nadaljevalno OSART misijo (OSART Follow-up), ki je pregledala, kako je NEK izvedla izboljšave obratovanja na osnovi priporocil in predlogov prvotne OSART misije, izvedene konec maja 2017. NEK je nadaljevalni OSART misiji predstavila ukrepe, ki jih je izvedla na osnovi danih priporocil in predlogov OSART misije, in sicer: - posodobitev in dopolnitev postopkov in programov: - nacrtovanje nasledstev in razvoja vodilnega osebja NEK, - program obratovalnih kazalnikov, - kazalniki ucinkovitosti, - nacini uporabe in upoštevanje navodil postopkov, - priprava matrik potrebnih usposabljanj po delovnih mestih, - nadzor zacasnih modifikacij, - spremljanje trendov, - postavitev poplavne zašcite NEK, - priprava novih postopkov za: - analizo potreb sistematicnega usposabljanja zaposlenih, - nadzor nad kontejnerji na dvorišcu dekontaminacijske zgradbe, - nadzor mikrobiološko inducirane korozije, - definiranje korakov modeliranja za potrebe verjetnostnih varnostnih analiz, - pregled verjetnostnih varnostnih analiz, - indoktrinacija in usposabljanja glede izboljšav v procesih, - razvoj aplikacije za agregacijo obratovalnih kazalnikov, - razvoj novih kazalnikov za potrebe usposabljanj znotraj posameznih organizacijskih enot, - razvoj novih kazalnikov za potrebe nadzorovanja zacasnih sprememb, - spremembe in dopolnitve kazalnikov na podrocju cloveškega faktorja (Human Performance), - spremembe aktiviranja organizacije NEK v primeru izrednega dogodka, - uvajanje dodatnih oznak na vhodih in vratih, ki oznacujejo vstop v radiološko nadzorovano obmocje, - priprava novih požarnih nacrtov za dolocene dele elektrarne, - dodajanje javljalnikov dima in gasilnih aparatov na dolocene kose mobilne opreme (mobilni dizli in transformatorji), - izboljšave sistema popravljalnih ukrepov (Corrective Action Programme). V casu nadaljevalne misije je bilo 70 % nacrtovanih akcij popolnoma izvedenih, ostale pa so bile v izvajanju. Vse akcije naj bi bile zakljucene do konca junija 2019. Misija je zakljucila, da izvedene akcije ter akcije v izvajanju popolnoma zadovoljujejo priporocila in predloge prvotne OSART misije. 2.1.1.9 Tematski strokovni pregled programa obvladovanja staranja URSJV je po izdelavi porocila o nadzoru staranja, ki ga je pripravila v sodelovanju z NEK ter ga posredovala Evropski komisiji, nadaljevala z aktivnostmi v okviru tematskega strokovnega pregleda (Topical peer review - TPR) v skladu z direktivo Euratom. Pri strokovnem pregledu sodeluje devetnajst držav EU in nekatere sosednje države. Porocila, ki so jih pripravile sodelujoce države, so bila objavljena na spletni strani ENSREG januarja 2018. Porocila so bila dostopna za javna posvetovanja v januarju in februarju, vse zainteresirane strani pa so lahko komentirale in postavljale vprašanja. Poleg tega je potekal medsebojni pregled porocil sodelujocih držav, kjer je sodelovala tudi URSJV. V okviru tega pregleda je URSJV pregledala porocila drugih držav, jim postavila vprašanja in odgovorila na vsa vprašanja na porocilo URSJV ter odgovore posredovala Evropski komisiji. Sledil je pregledovalni sestanek vseh držav, ki je potekal v Luksemburgu med 14. in 18. majem 2018, kjer so Slovenijo zastopali predstavniki URSJV in NEK. Na tem sestanku je vsaka država predstavila svoj sistem nadzora staranja jedrskih reaktorjev. Slovenija je predstavila svoj zakonodajni okvir in sistem nadzora staranja v NEK. Sledila je obravnava skupnih pomembnih tem, ki so prepoznane med medsebojnimi pregledi in predstavitvami. Podani so bili tudi primeri dobrih praks, ki jim bodo vse države skušale slediti in izzivov, ki jih je potrebno rešiti za zagotovitev ustreznega in ucinkovitega nadzora staranja. ENSREG je nato pripravil porocilo o sestanku z zakljucki, organizirana pa je bila tudi javna predstavitev o rezultatih izvedenega medsebojnega pregleda. Sledi priprava akcijskih nacrtov posameznih držav. URSJV je NEK že posredovala osnutek akcijskega nacrta, ki je bil pripravljen na podlagi ugotovitev koncnega porocila TPR. Rok za posredovanje akcijskega nacrta ENSREG je september 2019. V letu 2021 bo treba prvic porocati glede statusa izvedbe akcij iz akcijskega nacrta TPR, nato pa na dve leti do zakljucka vseh akcij. 2.1.1.10 Inšpekcijski pregledi V letu 2018 je bilo v NEK opravljenih 68 rednih inšpekcijskih pregledov, vkljucno z enim nenapovedanim inšpekcijskim pregledom. Izrednih inšpekcijskih pregledov, kot posledica nenormalnih dogodkov, ni bilo. Kljub temu je inšpekcija v sklopu rednih inšpekcijskih pregledov obravnavala reševanje nekaterih pomembnih odstopanj, zaznanih med rednim spremljanjem obratovanja NEK. V danih odstopanjih je inšpekcija preverila vzroke odstopanj, izvedene takojšnje ukrepe, rezultate analiz ter nacrt dolgorocnih ukrepov. Resen izziv za osebje NEK je bilo reševanje težav pri povišanih vibracijah polnilne centrifugalne crpalke sistema za nadzor kemije in volumna reaktorskega hladila, ki so bile posledica odloma dela balansirnega diska. Nastali tujki, ki bi potencialno lahko prišli v reaktor, bi lahko povzrocili poškodbe jedrskega goriva. Sanacija stanja je bila izredno dobro koordinirana in strokovno usklajena ter izvedena znotraj casovne omejitve iz tehnicnih specifikacij. Inšpekcija URSJV je potek sanacije spremljala ves cas ter na to temo tudi izvedla poseben inšpekcijski pregled. Na osnovi inšpekcijskih pregledov med obratovanjem in v casu remonta inšpekcija URSJV ugotavlja, da je NEK leta 2018 obratovala varno, brez negativnega vpliva na prebivalstvo in okolje. Remont NEK 2018 je bil strokovno izveden. Nastale težave je NEK redno analizirala in ustrezno reševala v sklopu izvajanja korektivnega programa. Inšpekcija URSJV kot dobro ocenjuje delo vecine organizacijskih enot NEK. Inšpekcijski pregledi so pokazali visoko raven varnostne kulture vecine strokovnjakov, kar se kaže v kvaliteti izvedenih aktivnosti, kjer je varnost vedno prednostno upoštevana. Kaže se tudi pri prepoznavanju možnih problemov na osnovi svojih in tujih izkušenj ter v težnji k izvedbi ustreznih popravnih ukrepov. Z vidika varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji NEK nadzira tudi Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS). V letu 2018 je bil med remontom opravljen en skupen inšpekcijski pregled URSVS in URSJV. 2.1.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II v Brinju Upravljavec raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II je Institut »Jožef Stefan« (v nadaljevanju: IJS), obratovanje reaktorja pa izvaja osebje Reaktorskega infrastrukturnega centra (v nadaljevanju: RIC). 2.1.2.1 Obratovanje Reaktor je v letu 2018 obratoval 143 dni in pri tem sprostil 116,0 MWh toplote. Obratovanje reaktorja je potekalo v skladu s programom, ki ga odobrita vodja RIC in Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS za vsak teden posebej. Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu, izvedenih je bilo 27 pulzov. Reaktor so uporabljali predvsem kot vir nevtronov za nevtronsko aktivacijsko analizo, za obsevanje elektronskih komponent in drugih materialov ter za izobraževanje. Zaustavljen reaktor so uporabljali kot vir gama sevanja in tako testirali elektronske komponente. Obsevanih je bilo 1019 vzorcev v vrtiljaku in obsevalnih kanalih. Odsek za znanosti o okolju IJS, Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in ARAO so v objektu vroca celica (v nadaljevanju: OVC), ki je sestavni del raziskovalnega reaktorja redno izvajali dejavnosti obdelave in priprave radioaktivnih odpadkov za potrebe skladišcenja v CSRAO. Leta 2018 so bile tri samodejne zaustavitve reaktorja zaradi napake operaterja. Take napake se zgodijo med zagonom reaktorja ali spremembi moci pri preklopu preklopnika merilnika linearnega kanala jedrske instrumentacije. Nazivna moc reaktorja ni bila presežena. Do samodejne zaustavitve je vedno prišlo na nizkih moceh reaktorja. Leta 2018 ni bilo kršitev obratovalnih pogojev in omejitev iz varnostnega porocila. Leta 2018 tudi ni bilo dogodkov, ki bi zahtevali porocanje v skladu s 30. clenom pravilnika JV9, prav tako pa tudi ni bilo dogodkov s podrocja požarne varnosti ali fizicnega varovanja. Obratovalni kazalniki za prejete doze obratovalnega osebja in raziskovalcev kažejo vrednosti, ki so dalec pod upravnimi omejitvami. V letu 2018 je bila skupinska doza 1,08 clovek mSv za obratovalno osebje ter 2,13 clovek mSv za osebje, povezano z deli ob reaktorju. 2.1.2.2 Jedrsko gorivo Leta 2018 je bilo na lokaciji reaktorja skupaj 84 gorivnih elementov, izrabljenih gorivnih elementov ni bilo. Vsi gorivni elementi so standardni z 12 % masnim deležem urana in 20 % obogatitvijo. Nadzor z meritvami radioaktivnosti v reaktorski hali in reaktorskem hladilu kaže, da ni bilo poškodb goriva. V letu 2018 so pregledali 15 gorivnih elementov. IJS je o bilanci goriva mesecno porocal EURATOM in URSJV. V septembru 2018 je EURATOM opravil pregled stanja jedrskega materiala, pri katerem ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 2.1.2.3 Usposabljanje osebja Na zacetku leta 2018 so v RIC na novo zaposlili operaterja, ki se je skozi celo leto izobraževal po programu za pridobitev dovoljenja za obratovanje reaktorja. 5. julija 2018 so izvedli interno usposabljanje za operaterje in delavce Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS na temo zašcite telesa in dihal v primeru kontaminacije. Redno usposabljanje osebja je potekalo v skladu z letnim programom strokovnega usposabljanja operaterjev reaktorja TRIGA Mark II za leto 2018. 2.1.2.4 Spremembe, pregledi sistemov, struktur in komponent jedrskega objekta, požarna varnost in fizicno varovanje Reaktor je obratoval v stacionarnem in pulznem nacinu. Pulzirali so marca in aprila za namene vaj za tecajnike in za namene magistrske naloge. Pulziranje je predhodno odobril Odbor za varnost reaktorja, o pulziranju pa so obvestili tudi URSJV. V letu 2018 je bilo opravljenih deset sprememb sredice reaktorja za potrebe eksperimentov odseka za reaktorsko fiziko in francosko komisijo za atomsko energijo in alternativne energije (Commissariat ŕ l'énergie atomique et aux énergies alternatives, CEA). V letu 2018 je bila na reaktorju opravljena projektna sprememba »Zamenjava in nadgradnja razdelilca R-G/1«, kar vkljucuje tudi namestitev brezprekinitvenega napajanja. V OVC so izvedli eksperimentalno transmutacijo elementov in generacijo fuzijske energije. Zamenjali so svetila v kleti reaktorske hale in v prostoru B v OVC. Osebje RIC, Tehnicnih servisov IJS, Službe za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS in pooblašcene zunanje organizacije izvajajo periodicne preglede in nadzor za varno obratovanje pomembnih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. Pri pregledu ni bilo najdb neustreznih sestavnih delov, sistemov in konstrukcij. 2.1.2.5 Obcasni varnostni pregled Obcasni varnostni pregled jedrskega objekta, ki obsega raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in objekt vroce celice, je bil zakljucen decembra 2014, ko je URSJV potrdila porocilo o obcasnem varnostnem pregledu z nacrtom izvedbe sprememb in izboljšav. V letu 2018 je potekala izvedba nacrta s skupaj 85 spremembami in izboljšavami, o statusu izvedbe pa je IJS porocal s polletnim porocilom. Do konca leta 2018 je bilo izvedenih skupaj 76 ukrepov, izvedba 7 ukrepov pa še poteka in bodo dokoncani v letu 2019. Prav tako naj bi v letu 2019 izvedli še dva ukrepa, ki sta predvidena za izvedbo v tem letu. Predviden zakljucek izvedbe nacrta ukrepov je december 2019. Do konca leta 2018 je bilo tako v celoti zakljucenih 90 % vseh predvidenih ukrepov. 2.1.2.6 Inšpekcijski pregledi Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je v letu 2018 opravila en redni inšpekcijski pregled raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Na njem je obravnavala trenutni upravni status obratovalnega monitoringa reaktorja TRIGA in pregled izvajanja obratovalnega monitoringa raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II v letu 2018. Inšpekcija je zahtevala, da IJS tudi v letu 2019 zagotovi izvajanje vsaj ene neodvisne meritve emisij in imisij. Po možnosti naj bodo vzorci izbrani tako, da bo IJS v nekaj letih pokril vse vrste meritev. Med inšpekcijskim nadzorom inšpekcija ni odkrila odstopanj, ki bi vplivala na zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti. URSVS v letu 2018 ni izvedla inšpekcije v Reaktorskem centru IJS. 2.1.3 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju: CSRAO) v Brinju upravlja ARAO. Opravljena so bila nacrtovana preventivna periodicna vzdrževanja, pregledi in preizkusi skupkov konstrukcij, sistemov in komponent ter delovne in merilne opreme. Po koncanem prvem obcasnem varnostnem pregledu CSRAO in pripravljenem koncnem porocilu prejšnje leto, je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu. Pri tem je naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018. Obratovalno dovoljenje objekta CSRAO je bilo podaljšano za nadaljnjih deset let. Skrbno so bile vodene evidence o radioaktivnih odpadkih in jedrskih snoveh, preventivnem in korektivnem vzdrževanju, spremembah, obratovalnih dogodkih in izkušnjah. Spremljalo se je tuje in lastne obratovalne izkušnje, sledilo razvoju tehnologije na podrocju jedrskih in sevalnih objektov ter novostim na podrocju ravnanja z RAO. Spremembe so bile obravnavne v skladu z zakonodajo in ustrezno porocane. O sprejemu radioaktivnih odpadkov v CSRAO v letu 2018 in stanju uskladišcenih odpadkov ob koncu leta 2018 je vec napisano v poglavju 5.4. 2.1.4 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh Na obmocju Žirovskega vrha so v letih 1982 do 1990 izkopavali uranovo rudo, iz katere so pridobivali uranov koncentrat. Rudarsko jalovino so odlagali na odlagališce Jazbec, na odlagališce Boršt pa hidrometalurško jalovino. Po zacasnem prenehanju izkorišcanja uranove rude v letu 1990 in poznejši odlocitvi o trajnem prenehanju izkorišcanja uranove rude, so zaceli odpravljati posledice rudarjenja. Odlagališce rudarske jalovine Jazbec je bilo v letu 2015 zaprto. Obmocje, ki obsega samo telo odlagališca Jazbec, je postalo objekt državne infrastrukture, ki ga po pooblastilu države od leta 2015 dalje upravlja ARAO. V obmocje objekta državne infrastrukture Odlagališca rudarske jalovine Jazbec zaradi nasutja rudarske jalovine spada tudi plato P-10 ob vznožju telesa odlagališca. Obmocje je bilo sanirano, skupaj z objekti, ki stojijo na platoju, pa je v upravljanju vec pravnih oseb. Za odlagališce Boršt je bilo leto 2018 osmo leto (tretje dodatno) prehodnega obdobja dolgorocnega upravljanja, v sklopu katerega so izvajali redna vzdrževalna dela. Vec o odpravi posledic rudarjenja v rudniku Žirovski vrh je napisano v poglavju 5.6. 2.2 Izvajanje sevalnih dejavnosti in uporaba virov sevanj Po sprejetju ZVISJV-1 sredi decembra 2017, ko je bil v slovenski pravni red prenesen del vsebine Direktive Sveta 2013/59/Euratom, je bilo v letu 2018 na njegovi osnovi sprejetih sedem podzakonskih predpisov, ki urejajo podrocje uporabe virov sevanja. 2.2.1 Uporaba virov ionizirajocih sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju Leta 2018 je bilo izdanih 64 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, en izpisek iz registra sevalnih dejavnosti, 28 dovoljenj za uporabo vira sevanja, 71 izpiskov iz registra virov sevanja, 18 potrdil izvajalcem sevalne dejavnosti, ki so tuje pravne osebe, ena odlocba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, tri odlocbe o pecatenju rentgenske naprave in tri odlocbe o odpecatenju rentgenske naprave. Iz registra virov sevanja je razvidno, da je bilo ob koncu leta 2018 v uporabi 343 rentgenskih naprav pri 175 organizacijah in 707 virov sevanja z radionuklidom pri 76 organizacijah. Pri 16 uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 29 virov sevanja z radionuklidom, ki bodo predani izvajalcu obvezne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Koristne informacije s podrocja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so bile izvajalcem sevalnih dejavnosti posredovane tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodicno izdaja od leta 2004. Do konca leta 2018 je bilo izdanih 47 številk, od tega dve številki v letu 2018. Posebno skupino virov sevanja predstavljajo ionizacijski javljalniki požara (JAP), ki vsebujejo radionuklid 241Am. Ob koncu leta 2018 je bilo v registru virov sevanja evidentiranih 20.258 JAP v uporabi pri 263 organizacijah. Pri uporabnikih se je ob koncu leta shranjevalo 305 JAP, od tega 195 JAP pri podjetju, ki se ukvarja z dejavnostjo vzdrževanja, montaže in demontaže JAP. Poslovno proizvodni skladišcni objekt Steris za sterilizacijo medicinske opreme V letu 2017 je bil na obmocju poslovne cone Komenda zgrajen »Poslovno proizvodno skladišcni objekt Steris«. Objekt, v katerem se izvaja sterilizacija medicinske opreme s pomocjo dveh linearnih pospeševalnikov, je razvršcen med manj pomembne sevalne objekte. Uporabnik objekta je podjetje STERIS AST, storitve v zdravstvu, d. o. o., ki je v lasti podjetja SYNERGY HEALTH HOLDINGS LIMITED iz Velike Britanije. URSJV je za »Poslovno proizvodno skladišcni objekt Steris« spomladi 2018 podjetju izdala dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti ter dovoljenje za uporabo vira sevanja. 2.2.2 Inšpekcijski nadzor nad viri sevanj v industriji, raziskovalnih dejavnostih in izobraževanju Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost URSJV je v letu 2018 obravnavala 75 inšpekcijskih zadev v zvezi z uporabo virov sevanja v industriji, raziskovalnih inštitutih, ministrstvih, izobraževalnih inštitucijah ter pri zbirateljih odpadnih surovin ter pri prevoznikih. Med temi zadevami je 8 intervencij. Kot v preteklih letih je inšpekcija opravljala redne letne inšpekcije povezane z visoko aktivnimi viri sevanj. Tudi v tem letu je posebno pozornost namenila tvegani dejavnosti, to je industrijski radiografiji, kjer opravlja praviloma redne letne preglede, ne le zaradi uporabe visoko aktivnih virov, ampak tudi zaradi uporabe rentgenskih aparatov. Še vedno ostaja velik izziv na tem podrocju varnostna kultura, zato inšpekcija ugotavlja, da je pogostost inšpekcij v podjetjih, ki izvajajo industrijsko radiografijo, smiselno ohraniti. Posebno pozornost inšpekcija namenja prostorom, v katerih se izvaja ta dejavnost. Od leta 2010, ko se je koncalo vecletno sistematicno intenzivno iskanje vseh virov v podjetjih in inštitucijah, v katerih pred tem ni bilo inšpekcijskih pregledov, se viri sevanja kot ostanki starih dejavnosti pojavijo redko. Tako v letu 2018 ni bilo najdenih novih virov sevanja, ki bi jih uporabniki pozabili, ko jih ne uporabljajo vec, razen ionizacijskih javljalnikov požara. Ionizacijski javljalniki požara pri normalni uporabi ne predstavljajo tveganja za uporabnike, pri rokovanju (montaži, servisiranju ali demontaži) z njimi pa lahko pride do poškodbe vira in kontaminacije, zato je za rokovanje z njimi potrebno dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. Poleg tega jih je potrebno po prenehanju uporabe skladišciti med radioaktivnimi odpadki. URSJV jim zato namenja posebno pozornost, saj obstaja potencialna nevarnost, da ne bi bili demontirani in odloženi tako, kot je to zahtevano. Inšpekcija je sicer nadaljevala s spremljanjem ureditvenih ukrepov, ki izhajajo iz zahtev inšpekcije preteklih let, na primer na Ministrstvu za obrambo RS. V letu 2018 je inšpekcija opravila tudi dva nadzora v podjetju, ki se ukvarja s sterilizacijo medicinskega materiala z dvema linearnima pospeševalnikoma delcev. Inšpekcija je tako kot v preteklih letih posebno pozornost namenila podjetjem pred in po stecaju in osvešcenosti stecajnih upraviteljev, saj lahko ti nehote in brez ustreznega znanja upravljajo v stecajnih postopkih z radioaktivnimi viri oziroma RAO. Kot omenjeno, je v letu 2018 inšpekcija URSJV obravnavala skupno 8 interventnih inšpekcijskih zadev. Intervencij je bilo torej nekoliko manj kot v letih pred tem, saj je bilo v letu 2018 17 intervencij, leto pred tem pa 18. Tako kot v letu 2017, so bila tudi v letu 2018 intervencije vecinoma povezane s sumom najdbe izgubljenih virov sevanja v pošiljkah odpadnih kovinskih surovin iz tujine. Takšnih intervencij je bilo kar sedem. Postopek ukrepanja temelji na sistemu pripravljenosti URSJV ter poteka v sodelovanju z ARAO, pooblašcenimi izvedenci varstva pred sevanji ter drugimi institucijami v in izven Slovenije, ki se ukvarjajo z viri sevanj ali RAO. Praviloma izgubljeni vir sevanja zaznajo merilni instrumenti in je nato vir oziroma RAO vrnjen pod posebnimi pogoji povzrocitelju. V letu 2018 je bil tovor trikrat vrnjen v državo izvora in sicer iz Italije enkrat na Hrvaško in enkrat na Madžarsko, ter iz SIJ Acroni d. o. o. v Nemcijo. Izjemoma se RAO odda v skladišcenje v CSRAO. V letu 2018 so povišana dozna polja na vagonih zahtevala natancno analizo v štirih primerih. V vseh primerih je povišana dozna polja izmerilo podjetje SIJ Acroni d. o. o. Pooblašceni izvedenec ZVD Zavod za varstvo pri delu, d. o. o. (v nadaljevanju: ZVD) je opravil meritve ter podal mnenje o ustreznem ravnanju s predmeti, ki so povišana dozna polja povzrocala. V enem primeru je bil sum, da gre za izgubljeni vir sevanja ovržen, v treh primerih pa so bili viri sevanja najdeni. Najdena kontaminacija s 60Co je v enem primeru vodila do nadzorovane raztalitve v vec šaržah v SIJ Acroni d. o. o. pod nadzorom ZVD. V drugem primeru je ZVD identificiral številcnico z 226Ra s kontaktno dozno hitrostjo približno 2 µSv/h, ki jo je zbiratelj Dinos d. d. naložil med sekundarne kovinske surovine. Prav tako je Dinos d. d. med sekundarne kovinske surovine naložil tudi žlindro s povišano vsebnostjo umetnega radionuklida 241Am in naravnih radionuklidov in sicer 226Ra in 210Pb. To je prvi primer, da je bil 241Am identificiran v Sloveniji med sekundarnimi surovinami, ki izhajajo, kot kažejo podatki, iz procesa v livarni. Kontaktne meritve doznega polja so bile do 0,7 µSv/h. Meritve je opravil ZVD na lokaciji podjetja v Ljubljani. Vsota razmerij med izmerjenimi specificnih aktivnosti in specificnimi aktivnostmi, ki veljajo za odpravo nadzora, je znašala 1,4, to je nad 1, zato je material kot radioaktivni odpadek prevzel ARAO. 2.2.3 Uporaba virov sevanja v zdravstvu in veterinarstvu Za upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem sevalnih dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu je pristojna URSVS. Rentgenske naprave v zdravstvu in veterinarstvu Po evidenci URSVS je bilo za potrebe zdravstva in veterinarstva konec leta 2018 v evidenci 1108 rentgenskih naprav, od katerih 129 aparatov ni v uporabi (pokvarjenih (6), v rezervi (94), v postopku prenehanja uporabe (29)). Delitev naprav glede njihove namembnosti je predstavljena v preglednici 3. Preglednica 3: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na namembnost Namembnost Stanje 2017 Novi Odpisani Stanje 2018 Zobni 558 40 15 583 Diagnosticni 311 14 13 312 Terapevtski 12 1 1 12 Simulator 4 0 0 4 Mamografski 34 2 1 35 Racunalniški tomograf CT 31 2 0 33 Densitometrija 45 0 0 45 Veterinarski 71 14 1 84 SKUPAJ 1066 73 31 1108 V letu 2018 je bilo na podrocju uporabe rentgenskih aparatov v zdravstvu in veterinarstvu izdanih 74 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti in 195 dovoljenj za uporabo virov sevanj. V humani medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 470 rentgenskih naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 554 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 10,1 let (9,8 let v 2017, 9,6 let v 2016, 9,4 let v 2015, 9,6 let v 2014, 9,5 let v letu 2013, 9,1 let v letu 2012) v zasebnem pa 10, 2 let (10,0 let v 2017,10,2 let v 2016, 10,1 let v 2015, 9,9 let v 2014, 9,8 let v letu 2013 in 9,2 let v letu 2012). V veterinarski medicini je bilo v javnih zdravstvenih zavodih v uporabi 17 naprav, v zasebnih zdravstvenih ustanovah pa 67 rentgenskih naprav. Povprecna starost rentgenskih naprav v javnem sektorju je 14,9 let (15,4 leta v 2017, 15,5 let v 2016, 15,5 let v 2015, 14,5 let v 2014, 13,5 let v let 2013, 13,8 let v letu 2012), v zasebnem pa 8,8 let (8,8 let v 2017, 8,7 let v 2016, 10,1 let v 2015, 9,4 let v letu 2014, 9,6 let v letu 2013 in 8,0 let v letu 2012). Natancnejša razdelitev rentgenskih naprav glede na lastništvo v letu 2018 je predstavljena v preglednici 4. Preglednica 4: Število rentgenskih naprav v zdravstvu in veterinarstvu glede na lastništvo Last Diagnosticne Zobne Terapevtske Veterinarske Skupaj štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) štev. (%) starost (leta) javna 347 (81 %) 9,9 110 (19 %) 10,8 13 (100 %) 7,2 17 (20 %) 14,9 487 (44 %) 10,2 zasebna 81 (19 %) 11,9 473 (81 %) 9,9 0 0 67 (80 %) 8,8 621 (56 %) 10,0 SKUPAJ 428 10,3 583 10,1 13 7,2 84 10,0 1108 10,1 Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo tehnicne preglede in meritve rentgenskih naprav najmanj enkrat letno. Glede kakovosti jih uvrstijo med brezhibne, potrebne popravila, predlagane za odpis in med pokvarjene. Nekajletna analiza za diagnosticne rentgenske naprave je predstavljena na sliki 13 in kaže na vec kot 95 % delež brezhibnih naprav. Slika 13: Delež diagnosticnih rentgenskih naprav po njihovi kakovosti v obdobju 1997–2018 V letu 2018 je bilo opravljenih 12 poglobljenih inšpekcijskih pregledov s podrocja uporabe rentgenskih naprav in linearnih pospeševalnikov za radioterapijo v zdravstvu in veterinarstvu. Od tega so bili trije inšpekcijski pregledi s podrocja nadzora na izvajanje teleradioterapije, in sicer dva pregleda namenjena nadzoru nad uvajanjem teleradioterapije (uporabe linearnih pospeševalnikov) v UKC Maribor in en inšpekcijski pregled namenjen rednemu nadzoru izvajanja te dejavnosti na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Na podrocju rentgenske diagnostike je bilo opravljenih devet inšpekcijskih pregledov, od tega štirje s podrocja zobne rentgenske diagnostike. Na osnovi ugotovitev inšpekcijskih pregledov je bila pri šestih zavezancih izdana ureditvena odlocba z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi, pri enem zavezancu pa zaradi bistvenih kršitev odlocba o prepovedi uporabe naprave za racunalniško tomografijo. Na osnovi pregledovanja porocil o pregledih rentgenskih aparatov za medicinsko uporabo, ki jih URSVS pošiljajo pooblašcene institucije, je bilo v okviru inšpekcijskega nadzora izdanih 9 zahtev, v katerih je URSVS od uporabnika zahtevala predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 38 pozivov, v katerih je bilo od uporabnika zahtevano, da predloži dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave in 96 pozivov z zahtevami po uskladitvi z veljavno zakonodajo. Odprti in zaprti viri sevanja v zdravstvu in veterinarstvu Odprte vire sevanj (radiofarmacevtike) za diagnostiko in terapijo v Sloveniji uporablja sedem organizacijskih enot za nuklearno medicino: Klinika za nuklearno medicino (v nadaljevanju: KNM) v Univerzitetnem klinicnem centru Ljubljana, ter oddelki ali laboratoriji v Onkološkem inštitutu (v nadaljevanju: OI) v Ljubljani, Univerzitetnem klinicnem centru (v nadaljevanju: UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah v Celju, Izoli, Slovenj Gradcu in Šempetru pri Gorici. V oddelkih nuklearne medicine so za diagnosticne in terapevtske namene porabili skupno 6439,6 GBq izotopa 99Mo, 4578,5 GBq izotopa 18F, 1027,4 GBq izotopa 131I in manjše aktivnosti izotopov 123I, 177Lu, 201Tl, 111In, 68Ge, 90Y, 223Ra in še nekaterih drugih izotopov. Izotop 99Mo se uporablja kot generator tehnecija (99mTc), ki ga v oddelkih za nuklearno medicino pridobivajo (»eluirajo«) iz 99Mo in uporabljajo za diagnostiko. V enem tednu lahko iz enega generatorja pridobijo skupne aktivnosti 99mTc, ki so nekajkrat višje od dobavljene aktivnosti 99Mo. Konec leta 2014 je OI pri zdravljenju raka prostate zacel uporabljati 223Ra, ki seva delce alfa. Skupno ga je v letu 2018 uvozil vec kot v letu 2017 (1,4 GBq, prej 1,26 GBq). Zaprte vire za terapijo uporabljajo na Onkološkem inštitutu in Ocesni kliniki UKC Ljubljana, za obsevanje krvnih sestavin pa na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (v nadaljevanju: ZTM). Onkološki inštitut uporablja dva vira 192Ir, od tega enega z zacetno aktivnostjo 440 GBq in enega z zacetno aktivnostjo 44 GBq ter tri vire 90Sr z zacetnimi aktivnostmi do 740 MBq. Na ocesni kliniki uporabljajo tri vire 106Ru zacetnih aktivnosti do 37 MBq za zdravljenje ocesnih tumorjev, na ZTM pa napravo z virom 137Cs zacetne aktivnosti 49,2 TBq za obsevanje krvnih sestavin. Enote nuklearne medicine uporabljajo za preizkušanje pravilnosti delovanja naprav in merilnikov tudi zaprte vire sevanj manjših aktivnosti. V letu 2018 je bilo na podrocju odprtih in zaprtih virov v zdravstvu izdanih šest dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, šest dovoljenj za uporabo, štiri dovoljenja za uvoz in 32 potrdil o vnosih radioaktivnih snovi iz držav clanic EU. Opravljenih je bilo pet inšpekcij, od tega tri v Ocesni kliniki, po ena pa v Splošni bolnišnici Celje in v Kliniki za nuklearno medicino. Na ocesni kliniki uporabljajo radioaktivne ocesne aplikatorje z izotopom 106Ru za terapijo ocesnih tumorjev. Aplikator s kirurškim postopkom prišijejo na ustrezno mesto na oko pacienta in ga naknadno odstranijo. Razen pacienta, ki prejeme terapevtsko dozo sevanja, so sevanju izpostavljeni tudi delavci, ki izvedejo poseg. Ker 106Ru seva predvsem beta sevanje, je posebna pozornost potrebna izpostavljenosti na prste in ocesne lece delavcev. V Ocesni kliniki je bilo ugotovljenih vec nepravilnosti: zdravniška spricevala niso bila veljavna, ker jih je podpisala nepooblašcena zdravnica. ZVD je v svojih porocilih o pregledih virov in delu z njimi navajal, da so veljavna. V potrdilih ZVD o izpitih iz varstva pred sevanji so bili navedeni drugi programi, kot so predpisani. Namesto rentgenskega aparata bi morali biti obravnavani viri in naprave, ki se uporabljajo v brahiterapiji. ZVD je v svojih porocilih navajal, da imajo delavci veljavna potrdila. Program radioloških posegov ni vseboval vseh zdravnikov. Osebna dozimetrija ni bila redna mesecna kot so navajala porocila ZVD o pregledih virov. Dozimetrija prstov se je izvajala le od decembra 2005 do aprila 2006, nato pa opustila brez soglasja upravnega organa. Zavezanec Ocesna klinika in pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji ZVD sta odpravila pomanjkljivosti, ugotovljene v inšpekcijskih postopkih. Ocesna klinika je za svoje delavce predložila zdravstvena spricevala, ki jih je podpisal pooblašceni zdravnik. ZVD je za delavce Ocesne klinike izvedel usposabljanja iz varstva pred sevanji skladno s predpisanim programom. Ocesna klinika je v sodelovanju z ZVD revidirala tako program radioloških posegov kot oceno varstva pred sevanji. Program radioloških posegov je bil dopolnjen z navedbo odgovornih zdravnikov, ocena varstva pred sevanji pa z opisom izvajanja osebne dozimetrije vkljucno z meritvami doz na prste. URSVS je podaljšala dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in dovoljenje za uporabo virov sevanj na Ocesni kliniki. Zadnja inšpekcija na Ocesni kliniki je bila opravljena v novembru zaradi oktobrskega izrednega dogodka pri rokovanju z virom sevanja rutenijem 106Ru. Osebni dozimeter ene od delavk je bil namrec izpostavljen dozi, ki je presegla letno mejo 20 mSv. Na zahtevo inšpektorja je pooblašceni izvajalec dozimetrije ZVD ocenil ekvivalentne doze na prste in ocesne lece ter efektivno dozo ob tem dogodku. ZVD v svojem porocilu ugotavlja, da visok odcitek dozimetra ni skladen z izjavo delavke o ravnanju z virom sevanja in dozimetrom ter z izmerjenimi vrednostmi hitrosti doze v bližini virov sevanja. Delovni postopki za ravnanje z viri sevanj so bili dopolnjeni. Zaradi presežene dozne ograde 1,6 mSv v osebnem dozimetru enega od radioloških inženirjev za mesec julij je bil avgusta pozvan tudi Onkološki inštitut za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Delavec je podal izjavo o dogodku, da se mu je dozimeter med premešcanjem nepokretnega pacienta odpel in neopažen ostal v diagnosticnem prostoru. Oddelke z odprtimi in zaprtimi viri sevanj so v skladu s predpisi (dvakrat ali enkrat letno glede na vrsto vira) pregledali pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji in medicinske fizike ZVD. V letu 2018 niso ugotovili vecjih pomanjkljivosti. V veterinarstvu leta 2018 niso uporabljali niti odprtih niti zaprtih radioaktivnih virov. 2.2.4 Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi Prevoz radioaktivnih in jedrskih snovi ureja Zakon o prevozu nevarnega blaga (v nadaljevanju: ZPNB). Pri vseh prevozih v cestnem prometu je treba upoštevati Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR - European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road). URSJV in URSVS v letu 2018 nista izdali nobenega dovoljenja za prevoz radioaktivnih snovi po ZPNB. URSJV je v letu 2018 odobrila embalažo za prevoz jedrskih snovi, in sicer ne obsevanega svežega jedrskega goriva. 2.2.5 Uvoz/izvoz, tranzit in vnos/iznos radioaktivnih in jedrskih snovi URSJV in URSVS izdajata dovoljenja za uvoz in izvoz radioaktivnih in jedrskih snovi za države zunaj EU ali potrjujeta predpisane obrazce (izjava prejemnika) za vnos teh snovi v države EU in iznos iz njih (pošiljke med državami clanicami EU). V letu 2018 je URSVS izdala štiri dovoljenja za uvoz radioaktivnih virov iz držav, ki niso clanice EU. Potrdila je 32 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi za 47 radionuklidov. Pri tem je loceno štet vsak radionuklid za istega uporabnika od posameznega proizvajalca. Leta 2018 je URSJV potrdila 14 izjav prejemnika za vnos radioaktivnih snovi iz držav EU, izdala pet dovoljenj za uvoz radioaktivnih snovi, eno dovoljenje za veckratni uvoz in izvoz radioaktivnih snovi in dve dovoljenji za uvoz jedrskih snovi, in sicer treh detektorjev za merjenje nevtronskega toka, eno dovoljenje za izvoz in eno dovoljenje za veckratni izvoz radioaktivnih snovi. URSJV je v letu 2018 izdala eno dovoljenje za veckratni iznos radioaktivnih odpadkov iz NEK na obdelavo na Švedsko ter dovoljenje za veckratni izvoz odpadnega materiala kontaminiranega z naravnimi radionuklidi iz Cinkarne Celje d. d. na koncno odlaganje v Združene države Amerike. Do izvoza tega materiala v letu 2018 še ni prišlo. Leta 2018 je URSJV izdala tudi dve dovoljenji za tranzit virov sevanja s pomembno aktivnostjo. 2.3 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2023 je dolocila med ostalim enega od najbolj prioritetnih in zahtevnih ciljev glede jedrskih in sevalnih dejavnosti: Cilj 1 Jedrski in sevalni objekti in izvajalci sevalnih dejavnosti izpolnjujejo zakonske zahteve, skrbijo za stalno izboljšanje jedrske in sevalne varnosti ter tesno sledijo razvoju v mednarodnem prostoru. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Uresnicevanje tega cilja je vecplastno. S spremljanjem in aktivnim sodelovanjem v mednarodnih, zlasti evropskih forumih, kot so WENRA, ENSREG, EC, MAAE, itd., posodabljamo slovensko zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in bogatimo domace znanje. Pri izvajanju našega osnovnega poslanstva, to je nadzor varnosti v jedrskih objektih, pa z uporabo visoko postavljenih zahtev in pridobljenih izkušenj iz tujine skrbimo za nenehno preverjanje stanja jedrske varnosti. Izpolnjevanje zakonskih zahtev, stalno preverjanje in izboljševanje stopnje jedrske varnosti pri vseh jedrskih in sevalnih objektih in dejavnostih v Sloveniji je glavna prioriteta, h kateri smo sledili v Sloveniji tudi v tem letu. Iz predhodnih poglavij v tem porocilu je razvidno, da je bilo doseganje cilja uspešno. 3 RADIOAKTIVNOST V OKOLJU Namen nadzora nad radioaktivnostjo v okolju je predvsem spremljanje ravni splošne radioaktivne kontaminacije in trendov koncentracij radionuklidov v okolju ter pravocasno opozarjanje na morebitno nenadno povecanje sevanja na ozemlju Slovenije. Varstvo prebivalstva pred sevanji je zagotovljeno s sprotnim nadzorom nad ravnjo zunanjega sevanja v okolju, stalnim spremljanjem radioaktivnosti v okolju ter stalnim nadzorom nad radioaktivnostjo pitne vode, hrane in krme na podlagi laboratorijskih meritev. Nadzoruje se radioaktivnost, ki jo v okolje izpušcajo jedrska elektrarna v Krškem, nekdanji rudnik urana na Žirovskem vrhu, raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in CSRAO, slednja oba v Brinju v Dolu pri Ljubljani. Na podlagi izmerjenih ali modeliranih podatkov se ocenjujejo doze za prebivalstvo v okolici jedrskih in sevalnih objektov, ki izpušcajo radioaktivne snovi v okolje. Prejete doze prebivalstva morajo biti nižje od mejnih doz, ki jih doloci pristojni upravni organ. Poglavje vsebuje povzetek porocil o stanju radioaktivnosti v okolju na ozemlju Slovenije v letu 2018. Nadzor nad izpostavljenostjo naravnim virom sevanja se izvaja v okviru vladnega Programa sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja ter ozavešcanja prebivalstva o ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti zaradi prisotnosti naravnih virov sevanja, ki je bil leta 2016 dopolnjen in vkljucuje tudi industrijske dejavnosti, pri katerih se ravna z materiali, ki vsebujejo naravno prisotni radioaktivni material. 3.1 Opozorilni monitoring radioaktivnosti v okolju Ob morebitni jedrski ali radiološki nesreci, ki bi se zgodila pri nas ali v tujini in bi posledice cutili tudi v naši državi, je ena od kljucnih nalog zagotovitev takojšnjih podatkov o radioaktivnosti v okolju. Ti podatki so osnova za uspešno izvajanje zašcitnih ukrepov za prebivalstvo. Prebivalstvo bi bilo ob izrednem dogodku izpostavljeno zunanjemu sevanju in bi vdihavalo radioaktivne delce, ki bi bili v zraku ter uživalo kontaminirano vodo in hrano. Mreža zgodnjega obvešcanja (v nadaljevanju: MZO) je avtomatski merilni sistem, ki sproti zazna povecano sevanje v okolju ob izrednem dogodku. Konec leta 2017 je zacela testno delovati prenovljena in izpopolnjena programska oprema mreže zgodnjega obvešcanja. Nova platforma bo na enem mestu združevala prikaze mreže on-line merilnikov URSJV (v obsegu dosedanje MZO), prikaze laboratorijskih meritev vzorcev iz okolja (ROKO) in sprotne prikaze rezultatov meritev na terenu (s strani mobilnih enot ali sodelavcev URSJV). Novost bo tudi sklop Vaje in izredni dogodki, ki omogoca uporabo rezultatov modelov za napoved razširjanja radioaktivne kontaminacije tako v ucne namene, kot tudi za primerjavo izracunanih in dejansko izmerjenih vrednosti. Tako kot star sistem, bo tudi nov omogocal vpogled v stanje v okolju širši javnosti, na enakem naslovu kot v preteklosti (www.radioaktivnost.si). Do konca leta 2018 sistem še ni deloval v celoti zaradi težav pri vzpostavitvi racunalniškega okolja na Ministrstvu za javno upravo. 3.2 Spremljanje radioaktivnosti v okolju Monitoring splošne radioaktivne kontaminacije, ki je nastala zaradi jedrskih poskusov v zraku (1951–1980) in cernobilske nesrece (1986), se v Sloveniji izvaja že skoraj pet desetletij. Nadzorujeta se predvsem dva dolgoživa radionuklida cezij (137Cs) in stroncij (90Sr) v zraku, vodi, tleh, pitni vodi, hrani in krmi. V vseh vzorcih se merijo tudi naravni radionuklidi sevalcev gama, v pitni vodi in padavinah pa še tritij (3H). Meritve za leto 2018 so pokazale, da koncentracije obeh dolgoživih radionuklidov v vzorcih zraka, padavin, tal, mleka, hrane rastlinskega in živalskega izvora ter krme še naprej pocasi upadajo. Zaradi sezonskega nihanja koncentracije 137Cs je URSJV v letu 2018 narocila analizo peletov iz uvoza iz držav, ki so bile prizadete zaradi cernobilske nesrece (Ukrajina in Belorusija) in slovenskih peletov. V vzorcih smo ugotavljali vsebnost 137Cs. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v vseh odvzetih peletih je bila 9,2 ± 0,2 Bq/kg z najvišjo vrednostjo 60 ± 2 Bq/kg v vzorcu iz Ukrajine, ki je bil vzet v Dekanih na Primorskem. Povprecna specificna aktivnost 137Cs v peletih iz uvoza je bila 18 ± 8 Bq/kg, v vzorcih slovenskega izvora za vse lokacije pa 3 ± 1 Bq/kg. Najvišja specificna aktivnost 137Cs v peletih slovenskega izvora je bila ugotovljena v vzorcu iz Nazarij (14 ± 1 Bq/kg). Primerjava povprecnih specificnih aktivnosti 137Cs v peletih, odvzetih na obmocjih, kjer se vzorci zrak v okviru razlicnih programov nadzora radioaktivnosti in koncentracijami aktivnosti 137Cs v zraku, ne kaže statisticne povezave. Na osnovi izvedenih meritev ugotavljamo, da skladišcenje in kurjenje peletov v gospodinjstvu ne predstavlja potencialne nevarnosti zaradi dodatne izpostavitve ionizirajocemu sevanju saj so obremenitve prebivalstva zanemarljive v primerjavi z neizogibnim naravnim ozadjem. Poleg 137Cs in 90Sr, ki sta že leta prisotna v globalni kontaminaciji zaradi jedrskih poskusov in cernobilske nesrece, je bil v letu 2017 v jesenskih vzorcih izmerjen tudi 106Ru. Koncentracija aktivnosti 106Ru v zraku v Ljubljani se je v prvem tednu oktobra znižala pod mejo detekcije. Na lokaciji Jareninski vrh so bile koncentracije aktivnosti 106Ru v zraku zaznane do novembra 2017, na lokaciji Predmeja pa do januarja 2018. Kasneje 106Ru ni bilo vec možno zaznati v zraku. V letu 2018 je bil 106Ru zaznan v mesecu februarju in sicer v vzorcih padavin na vseh vzorcevalnih mestih. Razlog za to je verjetno resuspenzija delcev iz tal. Tocen vir radionuklida 106Ru kljub prizadevanjem mednarodne skupnosti v okviru MAAE še zmeraj ni znan. Najvecji delež obsevne obremenitve prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi prihaja od zunanjega sevanja in hrane, prejeta doza zaradi vdihavanja zracnih delcev s cepitvenimi radionuklidi pa je zanemarljiva. V hrani vecji del doze prispeva 90Sr, k zunanjemu sevanju pa k dozi najvec prispeva 137Cs. Efektivna doza zunanjega sevanja zaradi 137Cs (vecinoma od cernobilske nesrece) je bila leta 2018 ocenjena na 4,7 µSv, kar je 0,18 % doze, ki jo prejme povprecni prebivalec Slovenije od zunanjega sevanja naravnega ozadja. Letna doza zaradi ingestije (zaužitja hrane in pijace) je bila 1,4 ± 0,7 µSv in je primerljiva s prejšnjimi leti. Zaradi nizkih koncentracij 137Cs in 90Sr v zraku, je prispevek inhalacije (vdihovanja radioaktivnih delcev) k skupni dozi 0,0001 µSv za odraslega prebivalca in je podoben kot v prejšnjih letih. Ocenjena je bila tudi doza za pitno vodo zaradi vsebovanih umetnih radionuklidov. Izracuni so pokazali, da je znašala v povprecju okrog 0,02 µSv letno. Mejna letna vrednost 0,1 mSv zaradi naravnih in umetnih radionuklidov v pitni vodi iz krajevnih vodovodov ni bila presežena v nobenem pregledanem vzorcu. Skupna efektivna doza na odraslega prebivalca osrednje Slovenije, ki jo je povzrocila splošna kontaminacija okolja z umetnimi radionuklidi (zunanje sevanje), je za leto 2018 ocenjena na 6,1 µSv, kar je razvidno iz preglednice 5. To je približno 0,25 % doze, ki jo v povprecju prejme prebivalec Slovenije zaradi naravnega sevanja v okolju (2.500 – 2.800 µSv letno). Na obmocjih z manjšo radioaktivno kontaminacijo tal (Prekmurje, obalno-kraški predel) je ta doza nižja, na alpskem obmocju Slovenije pa višja. Pri vrednotenju vseh v tem poglavju navedenih ocen doz je treba upoštevati, da so to izredno majhne vrednosti, ki jih ni mogoce neposredno meriti. Koncne vrednosti doz se izracunajo z matematicnimi modeli na podlagi merljivih kolicin radionuklidov, ki so vecinoma prav tako nizke. Negotovost rezultatov je zato precejšnja in se ti v nekaterih primerih od leta do leta tudi precej razlikujejo. Pomembno pa je, da so dalec pod mejnimi vrednostmi. Preglednica 5: Obsevna obremenitev odraslega prebivalstva zaradi kontaminacije okolja z umetnimi radionuklidi v Sloveniji leta 2018 Prenosna pot Efektivna doza [µSv letno] inhalacija (vdihavanje) 0,0001 ingestija (zaužitje hrane in pijace): - pitna voda - hrana 0,02 1,40 zunanje sevanje 4,7* Skupaj (zaokroženo) 6,1** * Velja za osrednjo Slovenijo, vrednost za mestno prebivalstvo je nekoliko nižja, za podeželje pa višja. ** Obsevna obremenitev zaradi naravnega sevanja je 2.500–2.800 µSv letno. 3.3 Obratovalni monitoring jedrskih in sevalnih objektov Obratovanje objektov, ki lahko izpušcajo radioaktivne snovi v okolje, je treba nadzorovati. Meritve radioaktivnosti v okolici objektov potekajo že pred rednim obratovanjem, med njim in še doloceno obdobje po prenehanju obratovanja. Z obratovalnim monitoringom se ugotavlja, ali so bili izpusti v dovoljenih mejah, koncentracije radioaktivnosti v okolju v predpisanih mejah, prav tako pa tudi, ali so doze sevanja, ki jih prejema prebivalstvo, nižje od predpisanih doznih mej. 3.3.1 Nuklearna elektrarna Krško Radiološke razmere v okolici jedrske elektrarne se spremlja s stalnim merjenjem radioaktivnosti plinskih in tekocinskih izpustov ter z meritvami koncentracij radioaktivnosti v okolju. Vsebnosti preiskovanih radionuklidov v vzorcih iz okolja (v zraku, tleh, površinskih in podzemnih vodah, padavinah, pitni vodi, kmetijskih pridelkih in krmi) so ob normalnem obratovanju elektrarne nizke, vecinoma celo precej nižje od detekcijskih mej analiznih metod. Vplive jedrske elektrarne na okolje zato obicajno lahko vrednotimo le na podlagi podatkov o plinskih in tekocinskih izpustih, ki jih uporabimo kot vhodne podatke pri modeliranju razširjanja radionuklidov v okolju. Nizki rezultati meritev v okolju elektrarne med normalnim obratovanjem potrjujejo, da so bili radioaktivni izpusti v ozracje in vode nizki. Ob morebitnem izrednem dogodku nadzorna mreža meritev omogoca takojšen odvzem ali zajem in analizo kontaminiranih vzorcev. Neodvisne nadzorne meritve v letu 2018 so potrdile, da so rezultati meritev emisij, ki jih opravlja NEK, povsem skladni z rezultati meritev, ki so jih opravili laboratoriji pooblašcenih izvajalcev monitoringa IJS in ZVD. 3.3.1.1 Radioaktivni izpusti V letu 2018 je potekal remont, zato so bili radioaktivni izpusti nekoliko povecani v primerjavi z letom 2017. Vrednosti so bile znotraj povprecja vrednosti v letih, ko se izvaja remont. V plinastih izpustih po aktivnosti prevladujejo žlahtni plini. Emisije žlahtnih plinov v ozracje so v letu 2018 znašale 0,974 TBq, kar predstavlja 0,08 % skupne omejitve. Radioaktivnih radionuklidov joda so v letu 2018 izpustili 27,2 MBq (preracunano na ekvivalent 131I), kar znaša 0,01 % letne omejitve. Izpušcena aktivnost radioaktivnih partikulatov je bila v letu 2018 zanemarljiva in je znašala 5,49 kBq, kar je približno milijoninka procenta letne omejitve. Pri izpustih 3H v ozracje smo iz leta v leto opažali rahlo povišanje aktivnosti 3H v plinskih izpustih. To povišanje je bilo predvsem posledica izboljševanja metode vzorcenja in analize v laboratoriju, pricakovano pa se je raven izpustov pocasi ustalila. Aktivnost 14C je v skladu z znacilnimi vrednostmi. V tekocinskih izpustih iz elektrarne v reko Savo po aktivnosti prevladuje 3H, vezan v molekulah vode. Izpušcena aktivnost 3H je bila v letu 2018 zaradi remonta pricakovano višja in je znašala 10,5 TBq, kar je 23,4 % letne upravne omejitve (45 TBq). 3H pa je zaradi nizke radiotoksicnosti kljub višji aktivnosti v primerjavi z drugimi kontaminanti radiološko manj pomemben. Aktivnost ostalih radionuklidov v tekocinskih izpustih je bila zaradi remonta prav tako nekoliko višja kot v minulem letu in je znašala 16,9 MBq ali 0,017 % letne omejitve (100 GBq). V letu 2016 je prišlo do nepojasnjenega povecanja skupne aktivnost izpušcenega 14C. Vrednosti se že drugo leto zapored znižujejo. V letu 2018 se je skupna aktivnost izpušcenega 14C zmanjšala na 0,041 GBq, kar je v skladu s podatki iz literature in mednarodne prakse (0,07 Ci/GW(e)-leto oziroma 1,8 GBq/leto) in celo manj kot leta 2015. Slika 14 prikazuje aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih od leta 1983 do 2018. leto Slika 14: Aktivnost izpušcenega 3H v tekocinskih izpustih NEK 3.3.1.2 Izpostavljenost prebivalstva Program nadzora nad radioaktivnostjo v okolju, ki je posledica navedenih izpustov, vkljucuje meritve koncentracij ali vsebnosti radionuklidov v teh vzorcih v okolju: - v zraku (aerosolni in jodovi filtri), - v suhem in mokrem usedu (trdnih in tekocih padavinah), - v savski vodi, sedimentih in vodni bioti (ribah), - v pitni vodi v vodovodih (Krško in Brežice), crpališcih in podtalnici, - v hrani rastlinskega in živalskega izvora (tudi v mleku), - v zemlji na obdelanem in neobdelanem zemljišcu ter - meritve doze zunanjega sevanja na vec krajih. Oceno doz za prebivalce so izvajalci nadzora izdelali na podlagi modelnih izracunov. Izracuni razredcitvenih faktorjev za zracne izpuste, ki temeljijo na realnih vremenskih podatkih, so pokazali, da sta bili za izpostavljenost prebivalstva najpomembnejši prenosni poti zaužitje hrane zaradi vsebovanega 14C in inhalacija zracnih delcev s 3H in 14C. Najvišjo letno dozo prejmejo odrasli posamezniki iz prebivalstva zaradi vnosa 14C ob zaužitju rastlinskih pridelkov (0,08 µSv), nekaj nižjo dozo (0,03 µSv) prejmejo tudi zaradi inhalacije 3H in 14C. Tekocinski izpusti v letu 2018 niso bistveno prispevali k dodatni izpostavljenosti posameznikov iz prebivalstva. Na osnovi izracuna je ocenjeno, da 14C še vedno najvec prispeva k celotni dozi v primerjavi z drugimi radionuklidi, ki so posledica obratovanja NEK. Pomembno je poudariti, da so bili vsi nacini izpostavitev prebivalstva zanemarljivi v primerjavi z naravnim sevanjem in dalec pod doznimi omejitvami in avtoriziranimi mejami. Iz preglednice 6 je razvidno, da znaša ocenjena skupna vrednost za letno prejeto efektivno dozo posameznika iz okolice NEK manj kot 0,12 µSv. Ta vrednost pomeni 0,24 % predpisane mejne vrednosti, ki znaša 50 µSv letno oziroma 0,005 % efektivne doze, ki jo povprecno prejme prebivalec Slovenije zaradi sevanja naravnega ozadja (2.500–2.800 µSv letno). Preglednica 6: Ocene za delne izpostavljenosti odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi zracnih in tekocinskih izpustov iz NEK leta 2018 Nacin izpostavitve Prenosna pot Najpomembnejši radionuklidi Efektivna doza [µSv letno] zunanje sevanje sevanje iz oblaka žlahtni plini: (41Ar, 133Xe, 131m Xe) 9,4.10-4 sevanje iz useda partikulati: (58Co, 60Co, 137Cs…) 2,1.10–9 inhalacija oblak 3H, 14C, 131I, 133I 3,0.10–2 ingestija (atmosferski izpusti) rastlinski pridelki 14C 0,08 ingestija (tekocinski izpusti) ingestija rib (Sava) 3H, 137Cs, 89Sr, 90Sr, 131I, 14C 0,008 Skupaj NEK 2018 < 0,12* *Skupna vsota je konservativna, saj se posamezni prispevki ne morejo seštevati, ker ne gre za iste skupine prebivalstva. 3.3.2 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II in CSRAO sta na istem kraju v Brinju v Dolu pri Ljubljani. Vzorce, ki jih obsevajo v reaktorju, analizirajo v laboratorijih Odseka za znanosti o okolju IJS v zgradbi tik ob reaktorju. Radioaktivni izpusti v okolje torej nastajajo zaradi obratovanja reaktorja, CSRAO in dela v laboratorijih. Ker je bilo obratovanje objektov stabilno in ni bilo dogodkov, pri katerih bi se v okolje sprošcale radioaktivne snovi, so rezultati obratovalnega monitoringa za leto 2018 skorajda enaki kot leto prej. 3.3.2.1 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II Nadzor nad okoljem raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II vkljucuje meritve plinskih in tekocinskih izpustov ter meritve radioaktivnosti v okolju. Meritve se opravljajo zaradi ugotavljanja vplivov objekta na okolje in zajemajo merjenje radioaktivnosti zraka, podtalnice, zunanjega sevanja, radioaktivne kontaminacije zemlje in radioaktivnosti v sedimentih reke Save. Meritve emisij radioaktivnih aerosolov so pokazale vrednosti pod mejo detekcije, izpusti žlahtnega plina 41Ar v ozracje, ki se racunajo na podlagi obratovalnega casa reaktorja, pa so bili leta 2018 ocenjeni na 1,3 TBq, kar je rahlo vec kot prejšnja leta (2017: 1,2 TBq, 2016: 1,0 TBq, 2015: 0,9 TBq, 2014: 0,7 TBq, 2013: 0,8 TBq, 2012 in 2011: 0,9 TBq). Z meritvami specificnih aktivnosti v okolju niso zaznali nikakršne radioaktivne kontaminacije zaradi obratovanja reaktorja. Doza zaradi sevanja iz oblaka zaradi izpustov 41Ar je bila za posameznika, ki kosi travo ali pluži sneg letno 65 ur 100 m od reaktorja in se zadržuje v oblaku le 10 % svojega casa, tako kakor prejšnja leta ocenjena na 0,03 µSv letno. Prebivalec Pšate, naselja v oddaljenosti 500 m, prejme ob celoletnem bivanju 0,65 µSv letno. Kljub konservativni predpostavki, da prebivalci uživajo vodo iz Save, kamor se izlivajo tekocinski izpusti, so izvajalci nadzora ocenili, da po tej prenosni poti ni vpliva na prebivalstvo. Skupna letno prejeta doza za posameznika iz prebivalstva v letu 2018 je bila približno 1 % upravno avtorizirane dozne omejitve, ki znaša 50 µSv/leto, oziroma vec tisockrat manjša od efektivne doze naravnega ozadja v Sloveniji (2.500–2.800 µSv letno). 3.3.2.2 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov v Brinju Program nadzora nad radioaktivnostjo okolice CSRAO je vkljuceval predvsem nadzor nad radioaktivnimi izpusti v ozracje (radon in potomci iz skladišcnega prostora kot posledica skladišcenja virov 226Ra, oziroma zasnove objekta, ki je vkopan v zemljo), odpadnimi vodami iz podzemnega zbiralnika in neposrednim zunanjim sevanjem na zunanjih delih skladišca. Koncentracije radionuklidov v okolju so merili v enakem obsegu kakor v preteklih letih; v podtalnici iz dveh vrtin, kontinuirane meritve atmosferskih izpustov 222Rn z detektorji sledi na treh tockah v bližini objekta in zunanje sevanje gama na šestih tockah na razlicnih razdaljah od skladišca. Poleg tega so bile kot meritve za vzdrževanje pripravljenosti izvedene tudi meritve kontaminacije tal ter koncentracije radionuklidov v suhem usedu iz zraka v bližini skladišca. V letu 2018 je bila ocenjena povprecna emisija radona 9 Bq/s in je v okviru merske negotovosti podobna kakor v prejšnjih letih. Povišanje koncentracije radona 222Rn v okolici skladišca je nemerljivo in je bilo le ocenjeno na podlagi modela za povprecne vremenske razmere na okrog 0,5 Bq/m3 na ograji reaktorskega centra. V odpadni vodi, zbrani v podzemnem zbiralniku, so od umetnih radionuklidov zopet ugotovili prisotnost 137Cs, ki je posledica splošne kontaminacije okolja in ne obratovanja skladišca. Tudi tla v okolici skladišca ne kažejo prisotnosti drugih radionuklidov, razen cernobilskega kontaminanta 137Cs in naravnih radionuklidov 7Be, 40K ter radionuklidov uran-radijeve in torijeve razpadne vrste. Pri oceni doze za najbolj izpostavljene posameznike so upoštevali inhalacijo radonovih potomcev in neposredno sevanje iz skladišca. Najbolj je obremenjena skupina zaposlenih na reaktorskem centru IJS, ki jih lahko doseže radon iz skladišca. Po modelnem izracunu so leta 2018 prejeli dozo, ki je bila ocenjena na 1,28 µSv. Varnostnik reaktorskega centra pri svojih rednih obhodih prejme 0,61 µSv letno, ocenjena letna doza za kmetovalca na ograji zavarovanega obmocja pa je znašala le okrog 0,03 µSv letno. Vrednosti so primerljive z letom 2017 ter so veliko manjše od avtorizirane dozne meje za posameznike iz referencne skupine prebivalstva (100 µSv na leto). Letna doza, ki jo prejme vsak posameznik zaradi naravnega sevanja, je 2.500 – 2.800 µSv. 3.3.3 Nekdanji rudnik urana Žirovski vrh V sklopu monitoringa nekdanjega rudnika urana se merijo izpusti radona in tekocinski radioaktivni izpusti, poleg tega pa se nadzoruje tudi koncentracije radionuklidov v okolju. Izvaja se program merjenja specificnih aktivnosti radionuklidov uran-radijeve razpadne vrste v vzorcih okolja, vkljucno z meritvami koncentracij radona in njegovih kratkoživih potomcev v ozracju, ter merjenje zunanjega sevanja. Merilna mesta so predvsem na dolinskih naseljenih obmocjih do tri kilometre od rudniških virov sevanja, to je od Todraža do Gorenje vasi. Ker se merijo radionuklidi naravnega izvora, se za vrednotenje vpliva posledic nekdanjega rudarjenja urana ustrezno meri naravno sevanje na referencnih mestih, ki niso pod vplivom emisij iz preostalih objektov nekdanjega rudnika (približek za naravno ozadje radioaktivnosti). V letu 2015 je ARAO prevzel v upravljanje in dolgorocni nadzor odlagališce Jazbec, medtem ko odlagališce Boršt upravlja Rudnik Žirovski vrh d. o. o. (RŽV). Odlagališce Jazbec ni vec sevalni objekt. Trenutno sta za izvajanje programa monitoringa okolja odgovorna oba upravljavca odlagališc. URSJV je v dovoljenju za izvajanje dolgorocnega nadzora in vzdrževanja odlagališca rudarske jalovine Jazbec upravljalcu ARAO odredila, da mora do potrditve spremembe varnostnega porocila za odlagališce Jazbec izvajati dolgorocni nadzor in vzdrževanje po programu monitoringa in nacrta dolgorocnega nadzora, ki je sestavni del Dopolnitve varnostnega porocila, in sicer za (zadnje) peto leto prehodnega obdobja. Okoljski monitoring na obmocju zaprtega odlagališca Jazbec ni bil v celoti izveden skladno z zahtevo v dovoljenju. Postopek za spremembo varnostnega porocila s prenovljenim programom dolgorocnega nadzora objekta po zaprtju je v teku. Poleg tega, da ni upoštevan program za peto leto prehodnega obdobja, niso bile izvedene meritve, ki bi zadošcale za primerjavo z avtoriziranimi vrednostmi. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost je zato izvedla inšpekcijski pregled in izrekla opomin. Na odlagališcu Boršt je v letu 2018 potekalo že osmo leto predvidenega prehodnega petletnega obdobja. Program monitoringa za odlagališce Boršt se je izvajal po programu kot v petem letu prehodnega obdobja. Program izvajanja monitoringa v okolju nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh vsebuje meritve, ki so v pretežni meri v pristojnosti upravljalca odlagališca Jazbec, v manjšem obsegu pa v pristojnosti upravljalca odlagališca Boršt. Za leto 2018 je upravljalec odlagališca Boršt le-te skoraj v celoti izvedel, medtem ko so za odlagališce Jazbec bile izvedene pomanjkljivo. 3.3.3.1 Radioaktivni izpusti V letu 2018 ni bilo možno oceniti vseh izpustov za odlagališce Jazbec. Ker niso bile izvedene vse potrebne meritve, ni bilo možno oceniti skladnosti vrednosti izpustov z avtoriziranimi mejnimi vrednostmi. Meritve tekocinskih izpustov so pokazale, da so le-ti znotraj avtoriziranih mejnih vrednosti za odlagališce Boršt. Za Jazbec in jamsko vodo so bile izvedene samo enkratne meritve, ki ne zadostujejo za relevantno oceno izpustov, podajajo pa okvirno informacijo o trenutnem stanju odlagališca. Glede plinskih izpustov je situacija nekoliko boljša, ker je bilo možno oceniti izhajanje radona iz površin odlagališc kljub nepopolnim podatkom. Pri obeh odlagališcih so vrednosti nižje od avtoriziranih mej. 3.3.3.2 Izpostavljenost prebivalstva V casu obratovanja je bilo možno oceniti prispevek rudnika s primerjavo z referencnimi lokacijami izven vplivnega podrocja rudnika. Glede na to, da je sedaj po izvedeni sanaciji vpliv rudnika težko lociti od naravnega ozadja, je potrebno narediti modelsko oceno. Prispevek rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tekocem letu se racuna iz razmerja koncentracije radona na odlagališcu Jazbec iz obdobja po zaprtju rudnika, ko se še niso zacela izvajati zapiralna oziroma ureditvena dela (1991–1995), in povprecnega prispevka rudniškega radona v Gorenji Dobravi v tem obdobju. V letu 2018 je bil glede na delež k dodatnem prispevku k dozi prebivalstva iz virov RŽV najpomembnejši del programa merjenje koncentracije radona, iz rezultatov katerega se oceni tudi prispevek njegovih kratkoživih potomcev. Radioaktivnost površinskih voda v zadnjih letih pocasi, vendar vztrajno pada. V Brebovšcici, kamor se stekajo vsi tekocinski izpusti iz jame in z obeh odlagališc, je glede na naravno ozadje opazno povišana v preteklih letih le še koncentracija urana. Za leto 2018 se ocenjuje, da je prispevek 222Rn iz preostalih rudniških virov k naravnim koncentracijam v okolju okrog 3,3 Bq/m3. Pri oceni efektivne doze za prebivalstvo so bile upoštevane prenosne poti: inhalacija (vdihavanje) dolgoživih radionuklidov razpadne vrste urana, radona in njegovih kratkoživih potomcev, ingestija brez prispevka vode (oskrba prebivalcev z javnim vodovodom) in zunanje sevanje gama. Sevalna obremenitev odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva je bila za leto 2018 ocenjena na 0,073 mSv, kar je nekoliko vec kot v letu 2017 na racun vecjega ocenjenega prispevka objektov nekdanjega RŽV h koncentraciji radonovih kratkoživih potomcev, vendar še vedno znotraj negotovosti metode ocenjevanja. Nizka izpostavljenost je posledica dokoncanja ureditve odlagališc Jazbec in Boršt ter pomeni približno tretjino vrednosti efektivne doze, ocenjene v devetdesetih letih. Še vedno pa ostaja najpomembnejši vir radioaktivnega onesnaževanja v okolju rudnika radon 222Rn s svojimi kratkoživimi potomci, ki so prispevali 0,070 mSv dodatne izpostavljenosti v tem okolju (preglednica 7). Preglednica 7: Efektivne doze za odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu leta 2018 Nacin izpostavitve Pomembnejši radionuklidi Efektivna doza [mSv] inhalacija – aerosoli z dolgoživimi radionuklidi (U, 226Ra, 210Pb) – samo 222Rn – Rn – kratkoživi potomci (prenosne poti ni vec) 0,0017 0,070 ingestija – pitna voda (U, 226Ra, 210Pb, 230Th) – ribe (226Ra in 210Pb) – kmetijski pridelki (226Ra in 210Pb) (0,0057)* ni ocenjeno (0,002)** ni ocenjeno (0,007)** zunanje sevanje – imerzija in depozicija (sevanje iz oblaka in useda) – depozicija dolgoživih radionuklidov (used) – neposredno sevanje gama z odlagališc 0,0011 - - Skupna efektivna doza: 0,073 mSv * Dozni prispevek zaradi ingestije vode iz potoka Brebovšcice se ne upošteva v koncni oceni, saj se ta voda ne uporablja za pitje, napajanje ali namakanje. ** V oklepaju so vrednosti izracunane na podlagi zadnjih meritev rib in hrane narejenih leta 2015. Poleg skupne efektivne doze za odraslega posameznika iz referencne skupine prebivalstva zaradi prispevka nekdanjega rudnika, je ocenjena tudi doza za 10-letnega otroka, ki je znašala 0,098 mSv in za otroka, starega 1 leto, 0,153 mSv. Meritve radioaktivnosti in dozne ocene v zadnjih letih so pokazale, da je ustavitev rudarjenja, skupaj z do sedaj opravljenimi zapiralnimi deli, precej zmanjšala vplive na okolje in prebivalstvo. Ocenjena izpostavljenost znaša manj kot petino avtorizirane mejne vrednosti 0,3 mSv letno, ki je dolocena za vse objekte po sanaciji (jamo in odlagališci Boršt in Jazbec). Te vrednosti so nekaj odstotkov povprecne obsevne obremenitve zaradi naravnega sevanja v tem okolju, po oceni IJS iz leta 1990 okrog 5,5 mSv na leto. Letne spremembe efektivne doze zaradi prispevka rudnika so prikazane na sliki 15. Slika 15: Letni prispevki k efektivni dozi odraslega posameznika referencne skupine iz prebivalstva zaradi rudnika Žirovski vrh v obdobju 1989–2018 3.4 Prejete doze sevanja prebivalcev v Sloveniji Vsak prebivalec na Zemlji je obsevan zaradi naravne in umetne radioaktivnosti v okolju. Velik del prebivalstva prejema doze sevanja tudi zaradi radioloških preiskav v zdravstvu in le majhen del prebivalstva je poklicno izpostavljen zaradi dela pri virih ali z viri sevanja. O zunanjem obsevanju govorimo, ce je vir sevanja zunaj telesa. Do notranjega obseva pride, ce radioaktivno snov vnesemo v telo z vdihavanjem, zaužitjem hrane in vode ali pa skozi kožo. Podatki o izpostavljenosti prebivalstva so predstavljeni v nadaljevanju, poklicna izpostavljenost (umetnim in naravnim virom) ter izpostavljenost v zdravstvu pa sta predstavljeni v 4. poglavju. 3.4.1 Izpostavljenost naravnemu sevanju Povprecna letna efektivna doza zaradi naravnih virov na prebivalca Zemlje je 2,4 mSv. Ponekod na Zemlji je le 1 mSv, ponekod pa presega celo 10 mSv na leto. V Sloveniji je povprecna letna doza zaradi naravnih virov sevanja okoli 2,5–2,8 mSv na prebivalca. Višje vrednosti se nanašajo na obmocja z ugotovljenimi povišanimi koncentracijami radona v bivalnem in delovnem okolju. Na podlagi podatkov o zunanjem sevanju ter koncentracijah radona v stanovanjih in na prostem ocenjujejo, da najvec sevanja, približno 50 %, prispeva notranje obsevanje, ki je posledica inhalacije (vdihavanja) radona in njegovih potomcev (1,2–1,5 mSv letno) v stanovanjskih zgradbah. Vnos radioaktivnosti s hrano in vodo predstavlja okrog 0,4 mSv letne doze. Letna efektivna doza zunanjega sevanja, ki izvira iz radioaktivnosti tal, gradbenega materiala v zgradbah in iz kozmicnega sevanja, je v Sloveniji 0,8–1,1 mSv. 3.4.2 Program sistematicnega pregledovanja industrijskih dejavnosti Sistematicno pregledovanje delovnega okolja se mora zagotavljati predvsem tam, kjer se lahko pricakuje povecana izpostavljenost delavcev ali okolja zaradi dejavnosti, ki vkljucujejo materiale ali odpadke s povecano vsebnostjo naravno prisotnih radioaktivnih snovi, v nadaljevanju NORM (NORM - Naturally Occurring Radioactive Materials), ali pa se vsebnost teh snovi poveca zaradi tehnološke predelave. V letu 2018 so bile izvedene meritve hitrosti doze zunanjega sevanja gama, meritve specificnih aktivnosti naravnih radionuklidov v vzorcih surovin in meritve koncentracije radona v delovnem okolju in v proizvodnji v naslednjih podjetjih in javni ustanovi: Helios kemicna tovarna Domžale d. o. o, JUB kemicna industrija d. o. o., TALUM d. d. in Loški muzej Škofja Loka. Meritve so pokazale, da je bila na nekaterih mestih ugotovljena raven sevanja nad naravnim ozadjem zaradi 40K in radionuklidov uranove in torijeve razpadne verige. Prav tako je bila v nekaterih vzorcih surovin in vzorcih iz okolja izmerjena povišana koncentracija radionuklidov. Vse izmerjene vrednosti koncentracij so bile nižje od ravni, dolocenih v Uredbi o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2; Ur. l. RS, št. 18/18). Koncentracije radona niso presegale omejitve, dolocene v Uredbi o nacionalnem radonskem programu (UV4; Ur. l. RS št. 18/18), in sicer 300 Bq/m3. Dodatna izpostavljenost delavcev ni bistveno višja od izpostavljenosti zaradi naravnega ozadja, saj na mestih meritve ni stalnih delovnih mest in grobo ocenjene doze realno ne presegajo nekaj µSv. Zaradi lokalno povišanega naravnega ozadja je dodatni prispevek k dozi zaposlenih v Loškem muzeju po grobi oceni nekaj 10 µSv. 3.4.3 Meritve radona v delovnem in bivalnem okolju Radon je naravni žlahtni radioaktivni plin. Vecinoma je glavni vir naravnega sevanja v bivalnem in delovnem okolju ter v povprecju prispeva vec kot polovico efektivne doze, ki jo prejmemo od vseh naravnih virov ionizirajocih sevanj. V prostore prodira predvsem iz zemeljskih tal skozi razne odprtine, kot so na primer jaški, odtoki, špranje ali razpoke. Radon povzroci okoli 10 % primerov pljucnih rakov, zato so v novi evropski direktivi 59/2013/Euratom predpisana precej strožja merila in izvajanje programov, ki naj bi ta delež smrti znižali. Skladno z direktivo 59/2013/Euratom je bila v letu 2018 sprejeta Uredba o nacionalnem radonskem programu (Ur. l. RS, št. 18/18), ki skupaj z Zakonom o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (Ur. l. RS, št. 76/17) predstavlja zakonodajni okvir za izvajanje sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Glede na pretekla leta je meritvam koncentracij radona namenjenih vec financnih sredstev. Razširjen je bil obseg meritev v vrtcih in šolah, prvic pa je bilo financirano širše izvajanje meritev v bivalnih prostorih. Zakonodaja na novo predvideva posebno vrsto pooblastila za izvajalce meritev radona. Ti morajo biti ustrezno akreditirani in imeti stalno zaposlene strokovnjake s podrocja radona. V letu 2018 je URSVS izdala pooblastilo za izvajanje meritev radona ZVD. Zaradi vse vecjega zanimanja je URSVS v letu 2018 dokupila 30 merilnikov za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona in sedaj razpolaga skupno s 56 takšnimi napravami. V letu 2018 se je zacel tudi razvoj Registra meritev radona, v katerega izvajalci meritev porocajo vse izmerjene rezultate, kar bo v prihodnje pripomoglo k celovitemu ovrednotenju izpostavljenosti radonu v Sloveniji. ZVD je od januarja do novembra 2018 opravljal meritve v raznih objektih, ki so namenjeni izvajanju vzgojno-izobraževalnega, kulturnega ali zdravstvenega programa. Meritve so bile izvedene z razlicnimi metodami: 354 osnovnih meritev radona z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne vsebnosti radona, 45 dodatnih kontinuiranih meritev za tedensko spremljanje casovnega poteka radonovih potomcev in radona ter 15 meritev možnih virov radona iz zemlje, jaškov ali špranj v prostore. Skupno je bilo pregledanih 179 objektov. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 76 objektih (42 %) oziroma 179 prostorih od skupaj 354 (51 %). Vrednost 900 Bq/m3 je bila presežena v 49 prostorih (14 %). Na podlagi meritev in casov prisotnosti v prostorih je ZVD ocenil tudi prejete efektivne doze za zaposlene delavce, v šolah in vrtcih pa še za otroke, ki so bili izpostavljeni vrednostim nad 300 Bq/m3. Od skupaj 122 izidov je 5 ocenjenih letnih doz preseglo mejno vrednost 6 mSv za posameznike iz prebivalstva. Najvišja ocenjena doza je bila okrog 21 mSv v igralnici vrtca na Osnovni šoli Toneta Tomšica Knežak zaradi povprecne vsebnosti radona okrog 5000 Bq/m3. V 38 primerih so bile ocenjene letne doze med 2 in 6 mSv, v 39 primerih med 1 in 2 mSv, v 40 primerih pa nižje od 1 mSv. V vecini prostorov in objektov s previsokimi vsebnostmi radona se letos meritve in drugi ukrepi nadaljujejo. V letu 2018 je inšpektor URSVS zaradi previsoke vsebnosti radona opravil 17 inšpekcij (Osnovna šola Toneta Tomšica Knežak, Osnovna šola Franja Goloba Prevalje, Osnovna šola Muta, Osnovna šola Belokranjskega odreda Semic s Podružnico Štrekljevec, Bolnišnica Sežana, Sanolabor d. d. – dvakrat: najprej prodajalna v Ribnici, nato uprava v Ljubljani, Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica z Zdravstveno postajo Loški Potok, Osnovna šola Cvetka Golarja Škofja Loka, Vrtec Škofja Loka, Osnovna šola Ivana Groharja Podlubnik s podružnico Bukovšcica, Osnovna šola Stražišce s podružnico Podblica, Kranjski vrtci, Zasebni vrtec Dobra teta Kranj ter Postojnska jama d. d. – dvakrat in ZVD v zvezi s Postojnsko jamo d. d.). Najvišja povprecna vsebnost radona - okrog 5600 Bq/m3 - je bila izmerjena poleti v neprezraceni igralnici Osnovne šole Toneta Tomšica Knežak. Izdanih je bilo petnajst opozoril v zapisnikih z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti radonu (prezracevanje, omejitev casa, sanacija). Dodatne in kontrolne meritve se v vecini objektov nadaljujejo. V letu 2018 je bilo poslanih še 22 dopisov z izidi in priporocili za nadaljevanje ukrepov (ce so bili potrebni) tistim ustanovam, pri katerih je ZVD izvajal meritve radioaktivnosti po programu sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona. Povecuje se tudi sodelovanje z nekaterimi ravnatelji, ucitelji ali posamezniki iz prebivalstva, katerim URSVS posoja prirocne merilnike za informativno dolocanje povprecne vsebnosti radona v delovnih ali bivalnih prostorih. V letu 2018 je bilo evidentiranih 24 izposoj (17 v letu 2017, 8 v letu 2016 in 3 v letu 2015). URSVS je financirala še izvedbo programa sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona v bivalnih prostorih na obmocjih z vecjo verjetnostjo za povišane vsebnosti. V okviru tega programa je ZVD v obdobju od marca do novembra 2018 opravljal 480 osnovnih meritev z detektorji jedrskih sledi za dolocanje povprecne mesecne ali dvomesecne vsebnosti radona v 23 obcinah (Bloke, Cerknica, Crnomelj, Divaca, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje-Kozina, Idrija, Ivancna Gorica, Kocevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren-Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semic, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk. Povprecna vsebnost radona je presegla referencno vrednost 300 Bq/m3 v 147 primerih (31 %). Od tega je bila presežena vrednost 900 Bq/m3 v 51 primerih (11 %). Najvišje povprecne vsebnosti radona so bile med 5300 in 5400 Bq/m3 v dveh dnevnih sobah in eni spalnici na obmocjih Idrije, Kocevja in Loškega Potoka. V 55 primerih so bile vrednosti med 200 in 299 Bq/m3, v 102 primerih med 100 in 199 Bq/m3, v 176 primerih pa nižje od 100 Bq/m3. ZVD je vse prebivalce pisno obvestil o izidih in pri povišanih vrednostih priporocal nadaljnje ukrepe. Meritve skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitni vodi V letu 2018 je URSVS nadaljevala financiranje analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. Meritve je izvedel IJS. Analiziranih je bilo 130 vzorcev vodovodih vod iz 94 vodovodnih sistemov. Vzorcenje je pokrivalo celotno ozemlje Slovenije, pri cemer je bilo upoštevano število prebivalcev glede na odvzemno mesto ter hidrogeološke znacilnosti voda. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa se pojavljajo v obmocju do 0,15 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,037 Bq/kg. Vrednosti za skupno aktivnost sevalcev beta so do 0,46 Bq/kg, s povprecno vrednostjo 0,19 Bq/kg. Priporocene ravni za preverjanje skupne aktivnosti beta (1 Bq/kg) niso bile presežene. Vrednosti so tako za sevalce alfa kot beta podobne kot so bile v letu 2017. Dodatno je bilo analiziranih pet vodovodov, kjer so vrednosti za skupno aktivnost sevalcev alfa v preteklih letih presegle 80 % ravni za preverjanje skupne aktivnosti alfa ali skupne aktivnosti beta. V nobenem od teh primerov ni bila presežena indikativna doza 0,1 mSv na leto. 3.4.4 Doza sevanja na prebivalstvo zaradi clovekove dejavnosti Povišane doze sevanja, ki so posledica rednega obratovanja jedrskih in sevalnih objektov, praviloma prejema le lokalno prebivalstvo. Izpostavljenost posameznih skupin prebivalstva, ki izvira iz radioaktivnih izpustov iz teh objektov, je opisana v poglavju 3.3. Preglednica 8 prikazuje letne prejete doze sevanja za najbolj obremenjene odrasle posameznike iz referencnih skupin prebivalstva za vse obravnavane objekte. Za primerjavo je navedena tudi povprecna letna doza sevanja na prebivalca zaradi splošne radioaktivne kontaminacije (jedrski poskusi in cernobilska nesreca). Najvecje obremenitve posameznikov so v okolici nekdanjega rudnika urana na Žirovskem vrhu in so ocenjene na najvec nekaj odstotkov naravne izpostavljenosti na tem obmocju. Nikakor pa obsevanost posameznikov iz prebivalstva ne presega vrednosti doz, dolocenih z upravnimi omejitvami. Prebivalstvo je obsevano tudi zaradi drugih dejavnosti. Tu gre predvsem za obsevanost zaradi odloženih snovi s povecano naravno radioaktivnostjo, nastalih kot posledica preteklih industrijskih ali rudarskih dejavnosti. Te so bile vecinoma povezane z rudarjenjem in predelavo rudnin, ki vsebujejo primesi urana ali torija, tako kot je opisano v poglavju 3.3.2. Preglednica 8: Izpostavljenost sevanju odraslih predstavnikov referencne skupine prebivalstva Vir sevanja Letna doza [mSv] Upravno dolocena mejna doza [mSv] Rudnik Žirovski vrh 0,073 *0,300 Cernobil in jedrski poskusi 0,01 / NEK < 0,00012 **0,050 Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II 0,00065 0,050 Centralno skladišce radioaktivnih odpadkov 0,00003 0,100 Izpostavljenost naravnemu ozadju 2,5-2,8 - *Omejitev zaradi posledic rudarjenja v rudniku Žirovski vrh (tako jame kot obeh odlagališc Jazbec in Boršt). **Zaradi radioaktivnih izpustov. 4 VARSTVO DELAVCEV PRED SEVANJI IN OBSEVANOST V ZDRAVSTVU Zaradi poklicne izpostavljenosti lahko posamezniki prejmejo precejšnje doze ionizirajocega sevanja. Izvajalec sevalne dejavnosti mora zato delovne postopke optimizirati tako, da so doze ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo delavci, tako nizke, kakor je to mogoce doseci z uporabo razumnih ukrepov (ALARA - As Low as Reasonably Achievable). Izpostavljeni delavci morajo biti pod rednim zdravstvenim nadzorom in ustrezno usposobljeni, izvajalec sevalne dejavnosti pa mora zagotoviti, da se za vsakega delavca oceni doza ionizirajocega sevanja, ki jo je prejel pri svojem delu. URSVS vodi centralno evidenco prejetih doz sevanja, v katero pooblašceni izvajalci dozimetrije mesecno porocajo izmerjene zunanje doze za vse izpostavljene delavce. O ocenjeni interni dozi zaradi izpostavljenosti radonu porocajo polletno ali letno. Pooblašceni izvajalci osebne dozimetrije so bili leta 2018 ZVD, IJS in NEK. Za ugotavljanje izpostavljenosti zaradi radona v kraških jamah in rudnikih je bil pooblašcen izvajalec ZVD. V evidenci je 16.892 oseb, vkljucno s tistimi, ki so v preteklih letih prenehali delati z viri ionizirajocih sevanj. V NEK je 426 delavcev elektrarne in 910 zunanjih delavcev v povprecju1 prejelo 0,82 mSv. V drugih dejavnostih v Sloveniji je bila najvecja povprecna letna prejeta efektivna doza zaradi zunanjega sevanja pri delavcih v industrijski radiografiji 0,66 mSv, povprecna doza v zdravstvu pa je bila 0,18 mSv, od tega najvišja pri delavcih v nuklearni medicini 0,50 mSv. V izracunu ni upoštevan odcitek dozimetra 35,2 mSv delavke na Ocesni kliniki v Ljubljani. Ob upoštevanju tega rezultata je povprecna doza vseh delavcev v medicini 0,52 mSv, za delavce v brahiterapiji pa 5,05 mSv (brez upoštevanja tega rezultata 0,02 mSv). 1 Vse povprecne doze v tem poglavju so preracunane na število delavcev, ki so prejeli doze nad ravnjo detekcije. Leta 2018 so najvišjo skupno (kolektivno) dozo zaradi zunanjega sevanja prejeli delavci NEK (783 clovek mSv), na drugem mestu so delavci v medicini in veterini (265 clovek mSv), sledijo delavci v industriji (39 clovek mSv) in v ostalih dejavnostih (29 clovek mSv). Od leta 2010 so v evidenco vkljucene doze delavcev, ki opravljajo remontna dela v jedrskih elektrarnah v tujini ter doze za clane letalskih posadk podjetja Adria Airways, ki so izpostavljeni kozmicnemu sevanju med poleti. V letu 2018 je v tujini 12 delavcev prejelo skupno dozo 5,5 clovek mSv ali v povprecju 0,92 mSv. Pri letalskih prevozih je bilo izpostavljenih 399 delavcev, ki so prejeli povprecno 0,95 mSv. Skupna doza je bila 379 clovek mSv. Najvišje doze prejmejo delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni radonu in njegovim potomcem. V kraških jamah so leta 2018 od 188 turisticnih delavcev 4 osebe prejele dozo med 15 in 20 mSv, 35 oseb je prejelo dozo od 10 do 15 mSv, 56 oseb je prejelo dozo od 5 do 10 mSv, 70 oseb dozo od 1 do 5 mSv in 23 oseb dozo manjšo od 1 mSv. Najvišja posamezna doza je bila 18,28 mSv. Skupna doza je bila 1092 clovek mSv, povprecna doza pa 5,81 mSv. Turisticni delavci v kraških jamah so sevanju najbolj izpostavljena skupina delavcev v Sloveniji. Izsledki projekta ugotavljanja izpostavljenosti posameznikov v turisticnih jamah, ki ga je financirala URSVS, kažejo, da so doze delavcev v kraških jamah zaradi izpostavljenosti radonu, ocenjene po metodologiji ICRP 65 (ICRP - International Commission for Radiation Protection), podcenjene. Zaradi vecjega deleža nevezanih radonovih potomcev v zraku kraških jam bi morali glede na omenjeno študijo upoštevati približno dvakrat vecji dozni faktor oziroma metodologijo po ICRP 32. V tem porocilu so navedene prejete doze za turisticne delavce v kraških jamah ocenjene po metodologiji ICRP 32. Te so dvakrat višje, kakor bi bile po metodologiji ICRP 65. V rudniku Žirovski vrh je 8 delavcev prejelo kolektivno dozo 0,98 clovek mSv, oziroma povprecno 0,12 mSv. Porazdelitev števila delavcev po prejetih dozah v posameznih panogah prikazuje preglednica 9. Preglednica 9: Število delavcev v posameznih panogah po intervalih prejetih doz sevanja (mSv) Panoga 0–ND ND=E<1 1=E<5 5=E<10 10=E<15 15=E<20 20=E<30 E=30 Skupaj NEK 386 698 239 13 0 0 0 0 1.336 industrija 556 75 18 0 0 0 0 0 649 zdravstvo in veterinarstvo 3.115 1250 26 0 0 0 0 1 4.392 letalski poleti 0 187 212 0 0 0 0 0 399 drugo 690 276 3 0 0 0 0 0 969 radon 0 31 70 56 35 4 0 0 196 tujina 6 4 2 0 0 0 0 0 12 Skupaj 4.753 2.521 570 69 35 4 0 1 7.953 ND – raven detekcije E – efektivna doza ionizirajocega sevanja v mSv, ki jo je prejel izpostavljeni delavec V preglednici 9 je upoštevan odcitek dozimetra 35,2 mSv delavke na Ocesni kliniki v Ljubljani. Usposabljanje izpostavljenih delavcev Izobrazba delavcev, ki delajo z viri ionizirajocih sevanj, ustreza predpisom. Ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti v zvezi z nepravocasnim obnavljanjem znanja iz varstva pred ionizirajocimi sevanji in izdajanjem neustreznih potrdil udeležencem usposabljanj. Usposabljanje, izpopolnjevanje in preverjanje znanja opravljata pooblašceni organizaciji IJS in ZVD. Usposabljanje zunanjih delavcev v NEK opravlja NEK v sodelovanju z IJS. V letu 2018 je usposabljanje iz varstva pred ionizirajocimi sevanji opravilo 1.983 oseb. V zvezi z izvajanjem usposabljanj so bile ugotovljene nepravilnosti pri izvajalcu usposabljanj IJS. Ta institucija je izvedla dve usposabljanji brez ustreznega pooblastila. Takšnih usposabljanj URSVS ni priznala, zato so morali slušatelji ponovno opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pred sevanji pri pooblašcenem izvajalcu usposabljanj. Usmerjeni zdravstveni pregledi Zdravstvene preglede izpostavljenih delavcev so opravili zdravniki v petih pooblašcenih organizacijah: - Klinicnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa, Ljubljana, - ZVD Zavodu za varstvo pri delu, d. o. o, Ljubljana, - Aristotelu, d. o. o., Krško, - Zdravstvenem domu Krško in - Zdravstvenem domu Škofja Loka. Od 2.550 pregledanih delavcev jih 2.145 izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za delo z viri ionizirajocih sevanj, 343 izpolnjuje zahteve z omejitvami, 21 zacasno ne izpolnjuje zahtev, 8 delavcev zahtev ne izpolnjuje, 5 delavcev zahtev ne izpolnjuje in je bilo zanje predlagano drugo delo, v 28 primerih pa ocene ni bilo mogoce podati. 4.1 Izpostavljenost prebivalstva zaradi medicinske uporabe virov sevanja Uporaba virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu prispeva najvecji delež k izpostavljenosti prebivalstva zaradi uporabe umetnih virov ionizirajocih sevanj. Slovenija je v letih 2010 in 2011 v okviru projekta Dose DataMed2, ki je potekal pod okriljem Evropske komisije, ocenila prispevek k skupni dozi, ki jo prejmejo pacienti pri diagnosticnih posegih v medicini. Rezultatov študije kažejo, da povprecen prebivalec Slovenije zaradi medicinskih preiskav prejme približno 0,7 mSv letno. Pri tem je najpomembnejši prispevek preiskav z racunalniško tomografijo (CT), ki prispevajo približno 60 % skupne doze, klasicna rentgenska diagnostika prispeva okoli 20 %, intervencijski posegi in preiskave v nuklearni medicini pa po približno 10 %. Rezultati kažejo, da je izpostavljenost prebivalstva v Sloveniji nekoliko pod evropskim povprecjem, ki je 1 mSv letno na prebivalca. Zaradi narašcajoce vloge rentgenske diagnostike v sodobni medicini in na podlagi trendov v drugih razvitih državah pricakujemo nadaljnje narašcanje izpostavljenosti prebivalstva zaradi medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. Zato URSVS izvaja aktivnosti za doslednejše uveljavljanje nacel upravicenosti in optimizacije, pri cemer posebno pozornost posveca preiskavam z racunalniško tomografijo in intervencijskim posegom. Kljucne aktivnosti, povezane z optimizacijo radioloških posegov so predstavljene v poglavju 4.3, posvecenemu izpostavljenosti pacientov. Drugo kljucno nacelo uporabe ionizirajocega sevanja v medicini je nacelo upravicenosti. Številne mednarodne študije kažejo, da je lahko neupravicenih ali neustreznih tudi vec deset odstotkov diagnosticnih radioloških posegov. To vodi do nepotrebne izpostavljenosti pacientov, hkrati pa predstavlja dodatno ekonomsko obremenitev zdravstvenega sistema. Tako se v zadnjih letih izvajanju nacela upravicenosti posveca narašcajoca pozornost. Kot najustreznejša rešitev se kaže uporaba napotnih kriterijev, še posebej v povezavi s sistemom elektronskega narocanja in digitalnimi sistemi za klinicno podporo pri narocanju. Žal napotni kriteriji in omenjeni podporni sistemi v Sloveniji še niso uveljavljeni. Da bi ocenili nivo izvajanja nacela upravicenosti v praksi, je URSVS v novembru 2016 v okviru koordinirane akciji pristojnih upravnih organov številnih evropskih držav izvedla sistematicen nadzor v petih slovenskih zdravstvenih ustanovah. Ugotovitve kažejo, da vsaj v primeru napotitev na dozno najbolj obremenjujoce posege (slikanje z racunalniško tomografijo in intervencijski posegi) vse napotitve pred izvedbo posega pregledajo zdravniki, ki lahko nosijo klinicno odgovornost za radiološki poseg. To predstavlja dobro podlago za zagotavljanje upravicenosti napotitev, žal pa resno oviro boljšemu izvajanju predstavljajo pogosto zelo pomanjkljive klinicne informacije s strani napotnih zdravnikov. Tako bi k boljšemu izvajanju nacela upravicenosti lahko bistveno pripomoglo bolj popolno izpolnjevanje napotnic in/ali enoten zdravstveni informacijski sistem, kakršnega že uporabljajo številne evropske regije in države. Zato se je URSVS aktivno vkljucila v pobudo za oblikovanje smernic za napotitve na radiološke preiskave, pripravljene na podlagi napotnih kriterijev Evropskega združenja za radiologijo, in v vpeljavo elektronskega sistema za podporo napotnim zdravnikom pri izboru najprimernejših radioloških preiskav. 4.2 Izpostavljenost pacientov pri radioloških posegih Izvedba rentgenskih preiskav v skladu z dobro radiološko prakso vodi do radiograma, ki vsebuje vse potrebne podatke za postavitev prave diagnoze ob najnižji izpostavljenosti pacientov. Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji (ICRP) je leta 1996 predstavila koncept diagnosticnih referencnih ravni (DRR) in s tem spodbudila proces optimizacije radioloških posegov. Raven izpostavljenosti pacientov pri izbrani preiskavi ob uporabi posameznega rentgenskega aparata lahko ocenimo s primerjavo med povprecno izpostavljenostjo na tem aparatu in vrednostjo DRR, pridobljene na podlagi ustreznih regionalnih ali lokalnih podatkov. Uporaba DRR je znatno ucinkovitejša ob uporabi nacionalnih vrednosti DRR. Tako so bile po obsežnem petletnem zbiranju podatkov o izpostavljenosti pacientov pri rentgenskih preiskavah v Sloveniji v letu 2006 predstavljene DRR za petnajst rentgenskih preiskav. Zaradi sprememb v tehnologiji ter strokovnih smernicah pa je potrebno diagnosticne referencne ravno redno posodabljati. To omogocajo podatki o izpostavljenosti pacientov, ki jih morajo izvajalci radioloških posegov ovrednotiti vsaj vsakih pet let, hkrati pa ti podatki omogocajo dober vpogled na stanje optimizacije radioloških posegov v Sloveniji. Ob tem Slovenija sodeluje v dveh projektih Mednarodne agencije za atomsko energijo z oznakama RER-9-147 in RER-6-038, ki sta namenjena varstvu pacientov pri zdravstvenih posegih z uporabo ionizirajocega sevanja in dvigu kakovosti pri teh posegih. Uporaba DRR omogoca identifikacijo rentgenskih aparatov, pri katerih tipicna izpostavljenost pacientov znatno presega pricakovane vrednosti. Osredotocenje na optimizacijo posegov na teh aparatih vodi do izboljšanja radiološke prakse in znižanja izpostavljenosti pacientov. Raven izpostavljenosti za posamezno rentgensko napravo ali skupino le teh se v procesu izdaje potrebnih dovoljenj in potrdil za izvajanje sevalnih dejavnosti in uporabo virov sevanja v zdravstvu primerja z DRR. V primeru, da povprecna izpostavljenost pacientov za posamezno preiskavo presega DRR, upravni organ zahteva optimizacijo protokolov za izvedbo te preiskave. Ceprav je ta proces pomemben pri vseh radioloških posegih, se posebno pozornost posveca posegom, ki vodijo do visoke izpostavljenosti pacientov, med katerimi izstopajo intervencijski posegi ter racunalniška tomografija. Ti podrocji radiologije namrec prispevata okoli 70 % celotne izpostavljenosti, ki je posledica medicinske uporabe ionizirajocega sevanja. URSVS je zato pricela z aktivnostmi za obsežnejše sistematicno zbiranje podatkov o izpostavljenosti pacientov pri teh posegih, ki bi temeljilo na avtomatskem zbiranju podatkov za vse paciente. Tako pridobljen nabor podatkov bi omogocil bolj kakovostno in podrobnejšo vrednotenje optimizacije ter oceno izpostavljenosti prebivalstva tudi po spolu in starosti. V letu 2018 je URSVS financirala študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih, katere namen je vzpostaviti metodologijo rednega zbiranja podatkov o dozah pacientov in pripraviti predlog oblike porocanja o tem. Zbirka podatkov bo uporabljena za optimizacijo radioloških posegov ter oceno izpostavljenosti prebivalstva kot celote ali posameznih skupin prebivalstva. Podatki se zbirajo anonimizirano, vsebujejo pa informacijo o spolu in starosti pacienta ter vse potrebne parametre za oceno doze. V okviru študije je potekalo avtomatsko zbiranje podatkov na 18 napravah, skupno pa so bili zbrani podatki za vec kot 350.000 radioloških posegov v diagnosticni radiologiji. Tovrstno sledenje izpostavljenosti ni namenjeno individualni oceni doze pri radioloških posegih za posameznega pacienta. Podatke o prejeti dozi zaradi radiološkega posega lahko namrec vsak pacient ali njegov zakoniti zastopnik pridobi pri zdravniku, odgovornem za radiološki poseg. V nuklearni medicini se namesto diagnosticnih referencnih ravni uporabljajo priporocene aktivnosti apliciranega radioizotopa. Zaradi majhnega števila oddelkov nuklearne medicine v Sloveniji razvoj nacionalnih vrednosti ni smiseln, temvec se uporabljajo mednarodna priporocila (pretežno priporocila Evropske zveze za nuklearno medicino, ENMA) ob upoštevanju tehnicnih znacilnosti posamezne slikovne naprave. URSVS tipicne vrednosti aplicirane aktivnosti preverja v postopku odobritve programa radioloških posegov, v letu 2011 pa je v okviru projekta Dose DataMed 2 izvedla tudi sistematicen pregled tipicnih vrednosti aplicirane aktivnosti za vse pomembnejše preiskave na vseh sedmih oddelkih nuklearne medicine. 5 RAVNANJE Z RADIOAKTIVNIMI ODPADKI IN IZRABLJENIM JEDRSKIM GORIVOM Najvec nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (prostorninsko vec kot 95 %) v Sloveniji nastane zaradi obratovanja NEK, drugi pa nastajajo v zdravstvu, industriji in pri raziskovalnih dejavnostih. Visokoradioaktivni odpadki bi nastali ob predelavi IG iz NEK in v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II. Posebna skupina radioaktivnih odpadkov (v nadaljevanju: RAO) so izrabljeni zaprti viri ionizirajocih sevanj, ki nastajajo pri malih povzrociteljih in so skladišceni v CSRAO. 5.1 Radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo v NEK 5.1.1 Ravnanje z nizko- in srednjeradioaktivnimi odpadki Ob koncu leta 2018 je prostornina uskladišcenih radioaktivnih odpadkov v skladišcu radioaktivnih odpadkov v NEK znašala 2.271 m3, s skupno aktivnostjo sevalcev gama 15,9 TBq in skupno aktivnostjo sevalcev alfa 24,7 GBq. Od tega je leta 2018 nastala prostornina trdnih odpadkov, ki ustreza 29 standardnim sodom s skupno aktivnostjo sevalcev beta in gama 19,1 GBq ter skupno aktivnostjo sevalcev alfa 12,4 MBq. Na sliki 16 je prikazana skupna prostornina odpadkov v skladišcu radioaktivnih odpadkov v NEK. S slike je razvidno obcasno zmanjšanje prostornine zaradi stiskanja, superkompaktiranja, sežiga in taljenja. Zmanjšana rast nastajanja radioaktivnih odpadkov po letu 1995 je posledica uvedbe sistema za sušenje koncentrata izparilnika in izrabljenih smol ionskih izmenjevalnikov. Slika 16: Prostornina radioaktivnih odpadkov v skladišcu NEK NEK je v letu 2013 zacela nacrtovati objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami radioaktivnih tovorov (v nadaljevanju: WMB – Waste manipulation Building), saj je zasedenost skladišca radioaktivnih odpadkov v letu 2012 dosegla že 95 % razpoložljivih skladišcnih kapacitet. Nova stavba bo omilila težave zaradi zamud z gradnjo odlagališca nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). V letu 2018 je bila koncana gradnja objekta. Z novo zgradbo bo omogocen umik merilne opreme in superkompaktorja iz manipulativnega prostora skladišca. S tem ukrepom bo v skladišcu pridobljen dodatni prostor za skladišcenje. S tovrstno reorganizacijo skladišca bo po oceni NEK zagotovljeno dovolj prostora za skladišcenje radioaktivnih odpadkov le do leta 2022. Za normalno obratovanje NEK po letu 2022 je tako nujno, da se aktivnosti za izgradnjo odlagališca NSRAO v Vrbini pospešijo in se zagotovi zacetek prevzema NSRAO odpadkov v letu 2023. Leta 2006 je NEK zacela sproti superkompaktirati radioaktivne odpadke z lastnim superkompaktorjem. Med leti 2015 in 2018 ni bilo superkompaktiranih na novo nastalih odpadkov, saj poteka projekt prestavitve opreme v novo stavbo WMB. Odpadke, namenjene za sežig in taljenje, izlocijo in zaradi pomanjkanja prostora ob superkompaktorju zacasno premestijo v zgradbo za dekontaminacijo. Iz omenjene zgradbe je bilo v drugi polovici leta 2018 poslano na sežig na Švedsko 350 paketov stisljivih odpadkov. V novi stavbi WMB se je konec leta shranjevalo 52 paketov posušenih smol ionskih izmenjevalcev iz sekundarnega kroga, ki cakajo na nadaljnje pošiljanje na sežig na Švedsko. 5.1.2 Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom Vse izrabljeno gorivo v NEK je shranjeno v bazenu za izrabljeno gorivo, ki ima na razpolago 1.694 celic. Ob koncu leta 2018 je bilo v bazenu za izrabljeno gorivo shranjenih skupno 1.266 gorivnih elementov, upoštevajoc tudi dva posebna kontejnerja z gorivnimi palicami. Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK prikazuje slika 17. Slika 17: Število letno zamenjanih izrabljenih gorivnih elementov in število vseh takih elementov v bazenu NEK 5.2 Radioaktivni odpadki na Institutu »Jožef Stefan« Pri delovanju reaktorja, delu v vrocih celicah in v nadzorovanem obmocju Odseka za znanosti o okolju v povprecju letno nastane na IJS okrog 40 litrov izrabljenih ionskih smol, okrog 200 litrov aktivirane ali kontaminirane eksperimentalne opreme in zašcitnih sredstev ter okrog 100 litrov aluminijastih obsevalnih kontejnerjev. Služba za varstvo pred ionizirajocim sevanjem IJS zbira izrabljene radioaktivne snovi v zacasni hrambi v OVC. Po prepakiranju, obdelavi (stiskanju) in podrobnejši karakterizaciji se jih opredeli kot radioaktivni odpadek. Letno IJS proizvede do 2 soda (< 0,5 m3) trdnih RAO. V letu 2018 IJS v Centralno skladišce NSRAO na Brinju ni predal nobenih radioaktivnih odpadkov. Na obmocju Reaktorskega centra v Brinju je shranjenih še sedem sodov kovinskih predmetov in lesa, kontaminiranih z naravnimi radionuklidi, ki so nastali pri dekontaminaciji in razgradnji objektov, namenjenih predelavi uranove rude. Dekontaminacija in razgradnja sta potekali v letih od 2005 do 2007. 5.3 Radioaktivni odpadki v zdravstvu Onkološki inštitut v Ljubljani ima urejene ustrezne zadrževalnike za zmanjšanje aktivnosti tekocih odpadnih vod. Izpraznijo jih po predhodni meritvi specificne aktivnosti, ki jo opravi pooblašceni izvedenec varstva pred sevanji. Zadrževalnike izpraznijo približno vsake štiri mesece. Zacasno shranjevanje radioaktivnih odpadkov je ustrezno urejeno tudi v novih prostorih Onkološkega inštituta. Klinika za nuklearno medicino UKC Ljubljana nima sistema za zadrževanje odpadnih vod, vendar se po doktrini MAAE gradnja takih zadrževalnikov zaradi minimalnega vpliva, ki ga imajo izpusti na zdravje ljudi in okolje, ne smatra za upraviceno. V drugih bolnišnicah v Sloveniji zadrževalniki niso potrebni, saj izvajajo samo ambulantno zdravljenje in bolnik takoj po prejeti terapevtski dozi odide domov. Zaprte radioaktivne vire, ki jih zdravstvene ustanove prenehajo uporabljati, vrnejo proizvajalcu ali jih oddajo v CSRAO. Radioaktivne odpadke s kratkoživimi viri sevanja zacasno shranijo v posebnem prostoru do opustitve nadzora, potem pa jih odložijo kot navadne odpadke. 5.4 Obvezna državna gospodarska javna služba za ravnanje z radioaktivnimi odpadki 5.4.1 Radioaktivni odpadki, ki niso odpadki iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije (t. i. mali povzrocitelji) Za izvajanje obvezne državna gospodarska javna služba za ravnanje z radioaktivnimi odpadki je pristojen ARAO. V letu 2018 je ARAO na podrocju ravnanja z radioaktivnimi odpadki malih povzrociteljev zagotavljal reden in nemoten prevzem radioaktivnih odpadkov na kraju nastanka, njihov prevoz, obdelavo in pripravo za skladišcenje ter skladišcenje, kar je podrobneje opisano v poglavju 2.1.3. ARAO je tudi upravljavec državnega infrastrukturnega objekta CSRAO. ARAO uporablja za obdelavo radioaktivnih odpadkov prostore objekta vroce celice IJS, ki je del raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. ARAO je leta 2018 sprejel 108 paketov radioaktivnih odpadkov od 72 organizacij, od tega 3 pakete trdnih odpadkov, 13 paketov zaprtih virov sevanj in 92 paketov z ionizacijskimi javljalniki požara. Skupna prostornina na novo uskladišcenih odpadkov je bila 2,02 m3. Ob koncu leta 2018 je bilo uskladišcenih 754 paketov: - 409 paketov trdnih radioaktivnih odpadkov (razvršceni glede na stisljivost, gorljivost, obliko in velikost), - 167 paketov zaprtih virov sevanj in - 178 paketov z ionizacijskimi javljalniki požara. Skupna aktivnost 90,8 m3 uskladišcenih odpadkov je ob koncu leta 2018 ocenjena na 3,3 TBq s skupno maso 50,2 ton. ARAO opravlja obdelavo in pripravo RAO v obliko, ki je primerna za skladišcenje. Namen obdelave je doseganje meril, da odpadki izpolnjujejo pogoje za varno skladišcenje kot tudi zmanjševanje prostornine, ki jo odpadki zavzemajo v skladišcu. Ena izmed ucinkovitih metod je razstavljanje naprav, ki vsebujejo zaprte vire sevanja. Z razstavljanjem teh naprav se radioaktivne vire sevanja loci od ostalih delov naprav, ki so obicajno neradioaktivni. Kapsulacija zaprtih virov sevanja, ki sledi razstavljanju, znižuje tveganje potencialne kontaminacije, ki lahko nastane zaradi pušcanja virov sevanja. Prav tako se izogne poškodbam, koroziji oz. degradaciji naprav, kar po dolocenem obdobju skladišcenja lahko privede do stanja, ko naprav ni vec mogoce varno razstaviti. V zacetku leta 2018 je potekalo razstavljanje naprav, ki so vsebovale zaprte vire sevanja kategorij 3-5. Delavci so razstavili 10 naprav z radionuklidom 90Sr. Z namenom zmanjšanja prostornine RAO v CSRAO in zagotavljanje skladišcnega prostora je bilo 972 ionizacijskih javljalnikov požara odpeljanih na reciklažo v tujino. Prav tako je bilo na reciklažo v tujino odpeljano 100 kg osiromašenega urana (9 zašcitnih vsebnikov za industrijsko radiografijo). Prevoza sta bila opravljena v skladu s predpisi za prevoz nevarnega blaga. V ponovno uporabo sta bila iz CSRAO predana dva vsebnika iz osiromašenega urana. S tem je ARAO pri ravnanju z RAO zacel uveljavljati nacelo 3R (Reduce, Reuse, Recycle) ter dolocilo 8. odstavka 121. clena ZVISJV-1. 5.4.2 Upravljanje, dolgorocni nadzor in vzdrževanje zaprtega odlagališca rudarske jalovine Jazbec V letu 2018 je ARAO zagotovil redni nadzor stanja odlagališca Jazbec, ki je obsegal vizualni pregled površine odlagališca, varnostne ograje in opozorilnih oznak, dovoznih poti, drenažnih jarkov za odvod površinskih vod in vhodnega dela pod odlagališcem, objektov tehnicnega monitoringa (piezometri, tocke geodetske mreže, inklinometri). Ugotovljeno stanje je primerno. Vzdrževalna dela v letu 2018 so obsegala košnjo trave na celotni površini znotraj varovalne ograje odlagališca Jazbec, odstranjevanje podrasti na zunanji in notranji strani ograje. Druga vzdrževalna dela niso bila potrebna. Varnostno porocilo za odlagališce Jazbec doloca program dolgorocnega nadzora in vzdrževanja po koncanem petletnem prehodnem obdobju. Poobratovalni monitoring se izvaja z namenom odkrivanja morebitnih sprememb v odlagališcu. Vkljucuje radiološke, standardne fizikalno-kemijske in geodetske meritve. Spremembam v telesu odlagališca Jazbec se sledi s pomocjo dveh inklinometrov. Te meritve se izvajajo od leta 2009 dalje. Meritve v letu 2018 so pokazale, da premiki ostajajo v mejah, ki so bile znacilne za predhodne meritve. Odlagališce se nekoliko poseda v vertikalni smeri in premika v smeri proti dolini. Premiki so primerljivi s predhodnimi meritvami. 5.4.3 Odlaganje radioaktivnih odpadkov V letu 2018 se je delo na aktivnostih, povezanih s pripravo dokumentov in vsega potrebnega za pridobitev soglasij in dovoljenj za odlagališce NSRAO, odvijalo na vseh podrocjih. Nadaljevalo se je z delom na projektni dokumentaciji, kjer je v zakljucni fazi revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD) in priprava projekta za izvedbo, s tehnicnim delom potrebnim za razpis za izvajalca gradnje odlagališca NSRAO. Predvidoma bo projektna dokumentacija zakljucena v letu 2019. Vzporedno z delom na projektni dokumentaciji je potekalo delo na drugih dokumentih, kot so Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila in Projektne osnove. V letu 2018 so bile pripravljene tri revizije omenjenih dokumentov z namenom pridobitve okoljevarstvenega soglasja. Za te dokumente je bilo pridobljeno tudi pozitivno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost. S Skladom NEK je bil sklenjen aneks k pogodbi o financiranju ARAO za nemoteno izvajanje del v letu 2018. Na podlagi DPN za odlagališce NSRAO je bilo potrebno zagotoviti razpolaganje z zemljišci za namen gradnje odlagališca. V letu 2017 se je pricelo in v letu 2018 nadaljevalo s pridobitvijo pravic graditi infrastrukturne objekte na podlagi izdelane projektne dokumentacije. Sofinanciranje obnove in širitve obstojecega opticnega omrežja v obcini Krško in placilo odškodnine za uporabo in obrabo cest v casu gradnje v letu 2018 ni bilo realizirano. Navedeno sofinanciranje izhaja iz podpisanega protokola med ARAO in Obcino Krško. Vecina potrebnih terenskih raziskav za odlagališce NSRAO je bila že izvedena v preteklih letih. Za potrebe monitoringa okolja na obmocju odlagališca NSRAO je bila v letu 2018 pripravljena projektna naloga za izvedbo novih vrtin na obmocju odlagališca. Izveden je bil razpis in izbira izvajalca za ta dela, a je pritožba neizbranega ponudnika na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih narocil postopek zaustavila in premaknila predviden zacetek del v leto 2019. V letu 2018 je bilo izvedeno tudi redno pobiranje podatkov monitoringa podzemnih vod in s tem je bila zakljucena nadgradnja hidrogeološke študije širšega obmocja odlagališca NSRAO. Za njeno izvedbo so bili poleg hidrogeoloških podatkov pridobljeni tudi podatki s strani družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi d. o. o in NEK. Za potrebe geokemicnih raziskav podzemnih vod, po izgradnji HE Brežice, je bilo izvedeno vzorcenje podzemnih vod na lokaciji Vrbina. V letu 2018 so se nadaljevale aktivnosti v povezavi z izdelavo projektne in druge dokumentacije ter svetovalne storitve s podrocja projektiranja in gradnje. Opravljena je bila recenzija PGD projektne dokumentacije. Revizija še ni zakljucena, predvsem na podrocju preveritve kontrolnih preracunov. Za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov je bilo pridobljeno Slovensko tehnicno soglasje (STS) in dokazila o skladnosti z zahtevami prevoza nevarnega blaga v cestnem prometu. V zacetku leta 2018 je bila izdelana nova revizija (D) Investicijskega programa in posredovana v pregled ter potrditev Ministrstvu za infrastrukturo. V letu 2018 se je nadaljevalo z delom na projektu izdelave varnostnih analiz in meril sprejemljivosti. V okviru vecfaznega projekta »Safety Analysis (SA) and Waste Acceptance Criteria (WAC) preparation for Low and Intermediate Level Waste Repository in Slovenia« se je nadaljevalo delo za dopolnitev obstojecih meril sprejemljivosti, glede na razvoj projekta za odlagališce NSRAO. Izdelana je bila nova revizija porocila o inventarju RAO v Sloveniji in porocila o oceni možnosti odložitve predvidenega inventarja. Nadaljevalo se je z delom na varnostnih analizah in razvoju meril sprejemljivosti za fazo pridobitve gradbenega dovoljenja in priprave Varnostnega porocila. V letu 2018 so se izvajale obcasne kontrole stanja na lokaciji odlagališca, po izvedenih pripravljalnih delih, ki so bila zakljucena v letu 2017. Podana je bila ena reklamacija izvajalcu, ki je delno odnašanje materiala na brežini saniral. Na obmocju lokacije odlagališca, je bila izvedena košnja in zatiranje invazivnih rastlin nasipa. 5.4.3.1 Pridobivanje dovoljenj za odlagališce NSRAO ARAO je že v letu 2017 podal vlogo na Agencijo republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju: ARSO) za izdajo okoljevarstvenega soglasja. V okviru tega postopka je ARSO v maju 2018 podal na URSJV vlogo za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti. URSJV je pregledala dokumentacijo, ki je obsegala Porocilo o vplivih na okolje, osnutek Varnostnega porocila, Idejno zasnovo, Projektne osnove, strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za jedrsko in sevalno varnost ter referencno dokumentacijo in nanjo julija 2018 podala pripombe. ARAO je na pripombe URSJV pripravil odgovore ter revizije dokumentov, kjer je bilo potrebno. ARSO je dopolnitve vloge za izdajo predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti posredoval URSJV v novembru 2018. Vecina zahtev je bila s strani ARAO sicer ustrezno izpolnjena oziroma pojasnjena, kljub temu pa so še vedno ostala nekatera odprta vprašanja, zato URSJV ob koncu leta še ni mogla izdati omenjenega soglasja. Po izpolnitvi vseh odprtih vprašanj bo URSJV izdala osnutek predhodnega soglasja o jedrski in sevalni varnosti, na osnovi katerega bo potem Porocilo o vplivih na okolje javno razgrnjeno, hkrati pa bo potekala tudi cezmejna presoja vplivov na okolje. 5.5 Odprava posledic rudarjenja Rudnika Žirovski vrh Odlagališce hidrometalurške jalovine Boršt Posledice rudarjenja v rudniku Žirovski vrh se odpravljajo od leta 1992 dalje. Od tedaj so bili uspešno razgrajeni obrat za predelavo uranove rude, rudniška jama s spremljajocimi objekti in odlagališce rudarske jalovine Jazbec. Vecina sanacijskih del na odlagališcu Boršt je zakljucenih, možnost plazenja na širšem obmocju odlagališca pa preprecuje, da bi to odlagališce zaprli. Leto 2018 je bilo za odlagališce Boršt osmo leto (tretje dodatno) prehodnega petletnega obdobja upravljanja. Izvajali so vzorcenje, meritve, nadzor nad stanjem, vzdrževanje površin in infrastrukture, zbiranje in arhiviranje podatkov, vodenje zbirke podatkov, izdelavo porocil za upravne organe ipd. Opravljali so nadzor nad stanjem koncno urejenih rudniških objektov, ki je bil na obmocju odlagališca Boršt poostren na zahtevo rudarskega inšpektorja, saj podlaga odlagališca in z njo odlagališce Boršt še vedno drsita s hitrostjo približno 2 cm na leto. Od izdelanih vertikalnih drenažnih vodnjakov v precnih krakih drenažnega rova, jih le del deluje preko celega leta, od izvrtanih šestih raziskovalnih in drenažnih vrtin v letu 2010/2011 pa kontinuirno delujejo tri. Za dodatno zmanjšanje nivoja podzemne vode v podlagi odlagališca Boršt in s tem zmanjšanje hitrosti premikanja plazu so bili v letih 2016 in 2017 izvedeni interventni drenažni ukrepi (dodatne drenažne vrtine v drenažnem rovu) in s tem izpolnjene zahteve rudarskega inšpekcijskega organa, zato se je inšpekcijski postopek ustavil. V drenažnem rovu pod odlagališcem Boršt so v letu 2018 izvajali nadzor stanja betonske obloge na prehodu rova skozi plazino, delovanja drenažnih vrtin ter spremljali premikanje odlagališca z ekstenziometrom v rovu. Spremljanje stabilnosti obmocja odlagališca in samega odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt je pomembna aktivnost tako prehodnega petletnega obdobja, kot tudi dolgorocno. Po koncni ureditvi odlagališca Boršt in prenehanju izvajanja delovnih aktivnosti na obmocju postavljenih geodetskih mrež kontrolnih tock za spremljanje stabilnosti, so nastali pogoji za kvalitetno geodetsko spremljanje, pa tudi kontinuirano (on-line) spremljanje preko satelitov. V mreži Plaz je bila samo ena tocka na površini odložene hidrometalurške jalovine. Za potrebe podrobnejšega spremljanja gibanja odlagališca so bila v letu 2018 izvedena merjenja nove mreže Vrtine-2. Aprila 2018 je bila izvedena nicelna izmera mreže, novembra 2018 pa prva ponovitev meritev. Mrežo Vrtine-2 tvori 6 opazovalnih tock in 40 kontrolnih tock. Pred prvo ponovitvijo meritev je bila novembra mreža dopolnjena z 10 dodatnimi kontrolnimi tockami na osnovi priporocila Strokovnega projektnega sveta, s tem se je zgostila mreža na pricakovanem stiku stabilno/nestabilno na vzhodnem delu odlagališca. Z mrežo Vrtine-2 so se nadomestile tudi meritve posedalnih plošc, ki so se izvajale po koncu koncne ureditve odlagališca. Glede na krajše obdobje merjenja bo mogoce rezultate ovrednotiti v naslednjih letih. Premike odlagališca Boršt na površini so kontinuirano spremljali tudi z GPS sistemom. Izmerjen premik v smeri vektorja premika na kontrolni tocki, ki se nahaja na odlagališcu, je bil v letu 2018 nekaj manj kot 2 cm (17 in 18 mm). Izvedene so bile precizne geodetske meritve stabilnosti na geodetskih mrežah Boršt (Plaz in Navezava, ki povezujeta odlagališce Boršt s širšo okolico), za ugotavljanje stabilnosti odlagališca pa so bila izvedena tudi merjenja nove mreže Vrtine-2. Poškodbe premikanja plazu na površini so vidne na posameznih kanaletah in od leta 2013 dalje tudi na zahodni skalometni peti na JZ robu odlagališca in na severni skalometni peti. V letu 2018 je Strokovni projektni svet za spremljanje sanacije odlagališca HMJ Boršt podal Zakljucno porocilo o stanju odlagališca HMJ Boršt, v katerem je ocenil ucinke izvedenih del vzdrževanja, monitoringa in interventnih ukrepov za zmanjšanje vplivov podzemne vode na stabilnost odlagališca HMJ Boršt v obdobju med 2010 in 2018 ter ocenil trenutno stanje odlagališca. Financiranje dejavnosti RŽV, d. o. o. je bilo urejeno s pogodbami o financiranju poslovanja družbe z Ministrstvom za okolje in prostor. Podrobnosti monitoringa so opisane v poglavju 3.3.3. 5.6 Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljnjem besedilu: Sklad) je bil ustanovljen na osnovi Zakona o Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Sklad je posredni proracunski uporabnik, ki se ne financira iz sredstev proracuna Republike Slovenije. Stroške svojega poslovanja pokriva iz financnih prihodkov ustvarjenih s poslovanjem Sklada. GEN energija d. o. o. vplacuje v Sklad prispevek za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (v nadaljevanju: NEK) in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK, in sicer v višini 0,003 evra za kWh elektricne energije, proizvedene v NEK in prodane v Sloveniji. Obracun prispevka se izvaja na podlagi obracuna polovice celotne proizvedene kolicine elektricne energije v NEK. Višina prispevka temelji na izracunih iz Programa razgradnje NEK, ki je bil sprejet leta 2004. Na podlagi 3. tocke 10. clena Meddržavne pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK in njenim izkorišcanjem in razgradnjo bi morala biti revizija Programa razgradnje NEK opravljena do konca leta 2009 oz. do konca leta 2014 (vsakih 5 let), vendar do konca leta 2018 še ni bila zakljucena in potrjena. Revizijo je potrebno izvesti cim prej, saj so se od leta 2004 bistveno spremenile osnovne predpostavke in parametri. Na zamude pri izdelavi revizije Programa razgradnje NEK je opozorilo tudi Racunsko sodišce Republike Slovenije. Vec o izdelavi Programa razgradnje NEK je podano v poglavju 9.5. 31. decembra 2018 je knjižno stanje financnega portfelja Sklada znašalo 196,9 milijona evrov. Omenjeni znesek ne upošteva nerazporejenih denarnih sredstev na TRR, natecenih obresti, kupljenih obresti in terjatev za dividendne donose v skupnem znesku 1,7 milijona evrov. Ob upoštevanju tega je portfelj Sklada 31. decembra 2018 znašal 198,7 milijonov evrov. 5.6.1 Izpolnjevanje zakonskih in pogodbenih obveznosti Sklada in prilivi iz naslova prispevka za razgradnjo V letu 2018 je podjetje GEN energija d. o. o. v Sklad vplacalo za 8,2 milijona evrov prispevka za razgradnjo ter tako v celoti in v dogovorjenih rokih poravnalo vse svoje obveznosti do Sklada v letu 2018. V obdobju od 1995 do 2018 sta NEK in GEN energija d. o. o. Skladu nakazala predpisani prispevek za razgradnjo v višini 194,6 milijonov evrov. Sklad je zavezan financirati delovanje družbe ARAO in nadomestila Obcini Krško zaradi omejene rabe prostora. V letu 2018 je Sklad financiral dejavnosti, ki jih izvaja družba ARAO, v višini 1,2 milijona evrov, v obdobju od 1998 do konca leta 2018 pa je za izvajanje aktivnosti družbe ARAO placal 43 milijonov evrov. Od tega je nadomestilo za omejeno rabo prostora Obcini Krško, ki ga je ARAO placevala lokalni skupnosti, znašalo 14,9 milijonov evrov. V letu 2015 je pricela veljati nova Uredba o merilih za dolocitev višine nadomestila zaradi omejene rabe prostora in zaradi nacrtovanja intervencijskih ukrepov na obmocju jedrskega objekta, ki je nadomestila Uredbo iz leta 2008. Sklad je postal zavezanec za placilo nadomestila za omejeno rabo prostora le obcini Krško, na ozemlju katere bo zgrajeno odlagališce radioaktivnih odpadkov. V letih 2004 do 2018 je bilo obcinam iz naslova nadomestila placano skupaj 49,5 milijonov evrov. V obdobju od leta 1995 do konca leta 2018 je skupna vrednost transferjev, ki jih je Sklad nakazal za delovanje družbe ARAO in obcinam (sredstva, vplacana za namen sofinanciranja del ARAO in nadomestil obcinam za omejeno rabo prostora niso valorizirana), znašala 92,5 milijona evrov. Omenjeni znesek transferjev za obcine in ARAO pomeni kar 46,98 % vrednosti financnega portfelja Sklada z 31. decembra 2018, ko je slednji znašal 196,9 milijonov evrov (knjižno stanje). Na sliki 18 je prikaz sredstev Sklada na dan 31. december 2018. Slika 18: Prikaz sredstev Sklada 31. decembra 2018 v milijonih evrov 5.6.2 Naložbe in poslovanje v letu 2018 31. decembra 2018 je bilo 87,43 % portfelja naloženega v dolžniških vrednostnih papirjih, 12,57 % pa v lastniških vrednostnih papirjih, kar je tako rekoc nespremenjeno glede na konec leta 2017. Osrednji naložbeni razred portfelja so predstavljale državne obveznice, ki so 31. decembra 2018 obsegale 43 % vrednosti portfelja Sklada. Delež tega razreda v portfelju se je v zadnjih letih postopno zniževal, predvsem na racun odprodaje obveznic z negativno donosnostjo do dospetja in obveznic dolgega trajanja, s cimer se je znižala izpostavljenost portfelja obrestnemu tveganju. Državnim obveznicam je sledil naložbeni razred podjetniških obveznic s 25,83 odstotnim deležem v portfelju. Z izpostavljenostjo do podjetniških obveznic se ohranja izpostavljenost portfelja do razvitih držav, katerih državne obveznice še tudi globoko v srednjerocnem obdobju izkazujejo negativne donosnosti do dospetja. V letu 2018 se je še posebej okrepil segment obveznic financnih izdajateljev, in sicer z evrskimi izdajami ameriških financnih inštitucij. Segment lastniških vrednostnih papirjev sestoji pretežno iz naložb v vzajemne in ETF sklade priznanih svetovnih upravljavcev premoženja, ki preko razpršenosti naložb prinašajo nižje tveganje in vecjo likvidnost. Naložbene aktivnosti v letu 2018 so bile izvedene v skladu z Naložbeno politiko Sklada in v okviru ciljnih zahtev Naložbene politike. V letu 2018 je Sklad nadaljeval z zniževanjem tveganosti portfelja z namenom omejevanja tržnega tveganja. Najpomembnejše vrste tveganja so tržno, obrestno in kreditno tveganje, medtem ko je v letu 2017 Sklad zacel podrobneje spremljati tudi tveganje razmika (spread risk). Za oceno tržnega tveganja se uporablja metoda tvegane vrednosti, oziroma VaR (Value-at-Risk). 31. decembra 2017 je portfelj Sklada izkazoval enodnevni 95-odstotni VaR v višini 331,8 tisoc evrov, kar pomeni 0,17 % vrednosti portfelja, ob koncu leta 2018 pa 318,8 tisoc evrov (0,16 % vrednosti portfelja) (slika 19). 300.000 320.000 340.000 360.000 380.000 400.000 420.000 440.000 460.000 480.000 500.000 190 192 194 196 198 200 31.12.2017 28.02.2018 30.04.2018 30.06.2018 31.08.2018 31.10.2018 31.12.2018 mio EUR EUR Portfelj (leva skala) VaR (desna skala) Slika 19: VaR po mesecih (enodnevni, 95-odstotni interval zaupanja) Obrestno tveganje portfelja obravnava vplive sprememb obrestnih mer na portfelj. Obrestno tveganje se ocenjuje in upravlja preko upravljanja trajanja obvezniških naložb. Trenutno se nahajamo v obdobju nizkih in tudi negativnih obrestnih mer, še posebej v letu 2018 pa smo videli povecanje volatilnosti na trgu. Cetudi lahko v prihodnje pricakujemo rast obrestnih mer, pa bi se volatilnost utegnila ohraniti nekoliko dlje. Upravljanje kreditnega tveganja portfelja se izvaja na podlagi bonitetnih ocen vodilnih svetovnih ocenjevalcev (Moody's, Standard & Poor's, Fitch), skladno z naložbeno politiko pa investira v naložbe iz investicijskega naložbenega razreda. V letu 2018 je Sklad ustvaril 12,5 milijona evrov prihodkov, kar je na ravni leta 2017. V letu 2018 je Sklad ustvaril 4,3 milijona evrov financnih prihodkov, v letu 2017 pa 3,7 milijona evrov. V financnih prihodkih so zajete vse izplacane obresti, dividende in druga izplacila, niso pa upoštevane natecene obresti. Celotni odhodki Sklada so leta 2018 znašali 7,6 milijona evrov in so bili za 17,85 % nižji kot leta 2017. V letu 2018 je bil realiziran presežek prihodkov nad odhodki v višini 4,9 milijonov evrov. Uresnicitev presežka prihodkov nad odhodki za leto 2018 je za 45,95 % višja kot leta 2017, predvsem zaradi nižjih realiziranih odhodkov v letu 2018. Konec leta 2018 je delež stroškov poslovanja Sklada glede na vrednost financnega portfelja znašal 0,22 %. Še leta 2001 so ti znašali 0,44 % vrednosti portfelja financnih naložb. Ne glede na uspešnost upravljanja portfelja ostajajo stroški služb Sklada vsa zadnja leta glede na stanje financnega portfelja konec posameznega leta na podobnih ravneh. Leta 2018 je imel Sklad za 70,9 milijona evrov zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Sredstva, plasirana v nove naložbe so znašala 75,8 milijona evrov, kar je za 4,9 milijona evrov vec, kot je bilo zapadlih naložb in sredstev, pridobljenih s prodajo kapitalskih deležev. Ce je še vse do konca polletja kazalo na pozitiven donos portfelja, pa so se razmere na trgih v drugi polovici leta mocno obrnile. Delniški trgi so samo v decembru v povprecju izgubili 8,6 % vrednosti, v zadnjem cetrtletju pa kar 12,4 %. Vse to je vplivalo na donos portfelja Sklada, ki je v letu 2018 znašal -0,94 %. Dolžniški vrednostni papirji so v letu 2018 zrasli za 0,1 %, segment lastniških vrednostnih papirjev pa je zabeležil upad -7,94 %. Sklad je dosegal negativen donos predvsem v naložbenih razredih z višjim naložbenim tveganjem znotraj posameznega naložbenega razreda (obvezniški skladi, delniški skladi, podjetniške obveznice), cetudi je delež teh naložb v portfelju, še posebej delniških naložb, razmeroma nizek. Lastniški vrednostni papirji so v letu 2018 izgubili 7,94 %, znotraj tega razreda je najvecjo izgubo realiziral podrazred vzajemnih skladov in sicer -9,08 %. Na sliki 20 je prikazana letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih. V prvih treh mesecih leta 2019 je prišlo do rasti tecajev na trgih, kar se je odrazilo v rasti vrednosti portfelja. Na dan 31. marec 2019 je knjižno stanje portfelja Sklada znašalo 203,2 milijonov evrov, medtem ko je portfelj Sklada dosegel donos v višini 2,23 %. A zavedati se je treba, da se v zadnjih letih srecujemo z donosnostmi, ki so pri nekaterih državah negativne tudi še v 10-letnem obdobju, kar je bistveno drugace od stanja na trgu v preteklosti, ko so donosnosti presegale mejo 4 %. Slika 20: Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih Letna donosnost portfelja Sklada od leta 2004 do leta 2018 v odstotkih2 2 V skladu s spremembami Pravilnika o razclenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (v nadaljevanju Pravilnik) iz leta 2007, je Sklad za leto 2008 vse lastniške vrednostne papirje, investicijske in vzajemne sklade, ki kotirajo na borzi ali je za njih mogoce pridobiti javno objavljeno tržno ceno, ovrednotil po pošteni vrednosti v skladu z Zakonom o racunovodstvu. Za leto 2010 pa je v skladu s spremembami Pravilnika prvic ovrednotil tudi dolžniške vrednostne papirje. Povprecni letni donos portfelja Sklada v srednjerocnem obdobju presega 3 % in se giblje skladno z gibanjem evrskih obvezniških indeksov. V zadnjih petih letih je povprecni letni donos portfelja Sklada znašal 3,07 %, kar je povsem primerljivo s povprecnim letnim donosom indeksa (3,20 %). V zadnjih petnajstih letih pa je bila stopnja donosa enaka 3,11 %, kar je nekoliko manj od indeksa (4,07 %). Tudi v triletnem obdobju je povprecni letni donos Sklada (1,24 %) primerljiv s povprecnim letnim donosom indeksa v triletnem obdobju (1,42 %). Na sliki 21 je prikazan povprecni letni donos portfelja Sklada v razlicnih obdobjih. Slika 21: Povprecni letni donos portfelja Sklada v razlicnih obdobjih (v %) V obdobju od leta 2012 do 2018 je povprecni letni donos portfelja Sklada presegel povprecni letni donos pokojninskih skladov z zajamcenim donosom. V letu 2018 je bil ustvarjen donos portfelja Sklada nekoliko nižji od donosa benchmarka, ki je prav tako realiziral negativni donos (-0,67 %). V letu 2018 se je ponovno pokazalo, da je doseganje ciljnega donosa v višini 4,29 %, kot izhaja iz Programa razgradnje NEK, v trenutnih razmerah, ko na trgu prevladujejo nizke in negativne obrestne mere, nedosegljivo in ne odraža dejanskega stanja na kapitalskih trgih. Nenazadnje se je zahtevana donosnost 10-letnih državnih obveznic v državah z evrom, ki jih Program razgradnje NEK postavi kot kriterij, v letu 2018 v povprecju nahajala pri vrednosti 0,46 % in leto sklenila pri donosnosti 0,24 %, na dan 31. marec 2019 pa celo dosegla raven -0,07 %. Vrednost portfelja Sklada je pogojena z vplacili v Sklad s strani GEN energije, izplacili za transferje, stroški poslovanja in ustvarjenim donosom. V obdobju od 1995 do 2018 je bilo v Sklad vplacanih 194,6 milijonov evrov sredstev, medtem ko so izplacila za transferje (ARAO in obcine) v istem obdobju znašala 92,5 milijonov evrov. Razlika med vplacanimi zneski in izplacili, tj. znesek neto prilivov, tako znaša 102,1 milijon evrov. 31. decembra 2018 je knjižna vrednost portfelja Sklada znašala 196,9 milijonov evrov, kar pomeni, da je bil prirast portfelja iz naslova upravljanja »prostih« sredstev 94,9 milijonov evrov. Ob upoštevanju tržne vrednosti portfelja v višini 198,7 milijonov evrov pa je prirast iz upravljanja znašal 96,6 milijonov evrov. V zadnjih letih je rast portfelja v veliki vecini odvisna od upravljanja, saj znesek vplacil komaj zadošca za poplacilo vseh obveznosti. 5.7 Doseganje ciljev iz Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom V nadaljevanju je povzeto izvajanje posameznih strategij iz Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025 (ReNPRRO16-25). Strategija 1: Za RAO v jedrskih in sevalnih objektih so odgovorni imetniki dovoljenja za obratovanje. Z RAO se ravna v skladu s potrjenimi varnostnimi porocili za obratovanje posameznih objektov. Skladišcenje ali shranjevanje se izvajata z namenom ucinkovitega in varnega faznega odlaganja v odlagališcu NSRAO. Pri ravnanju z RAO se spodbuja uporaba koncepta opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo v skladu s predpisanimi merili, tako da se prepreci nepotrebno nastajanje RAO. Doseganje ciljev: V NEK, v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II in CSRAO ravnajo z RAO v skladu z dovoljenji in zahtevami varnostnih porocil. Uporablja se koncept opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo. V NEK so leta 2017 zgradili pomožni objekt za manipulacijo z opremo in pošiljkami RAO. V letu 2018 so potekala zakljucna gradbena, instalacijska in obrtniška dela. Izveden je bil tehnicni pregled skladno z gradbeno zakonodajo in izdano uporabno dovoljenje. V prostore je bila namešcena netehnološka oprema in del predvidene tehnološke opreme. Strategija 2: Uporabniki morajo radioaktivno snov po prenehanju uporabe predati izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki, vrniti dobavitelju/proizvajalcu ali jo predati drugemu izvajalcu sevalne dejavnosti. Radioaktivno snov je mogoce predelati ali ponovno uporabiti tudi, ce je že skladišcena v CSRAO. Spodbuja se uporaba alternativnih metod v dejavnostih, v katerih je to mogoce. Strategija 3: Uporabniki zaprtih virov sevanja praviloma po uporabi naprave z zaprtimi viri sevanja vracajo dobaviteljem/proizvajalcem. Ce se zaprti viri sevanja ne vracajo proizvajalcem, se predajo izvajalcu obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki in uskladišcijo v CSRAO. Spodbuja se opustitev nadzora nad radioaktivno snovjo v skladu s predpisanimi merili, da ne nastaja pretirana kolicina RAO. S prehodnimi tekocimi RAO se ravna na nacin redcenja in spušcanja v kanalizacijski sistem v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi za izpuste v okolje. Strategija 11: Izpušcanje radioaktivnih odpadkov v okolje se izvaja v skladu s predpisanimi mejnimi vrednostmi za posamezne jedrske in sevalne objekte in izvajanje sevalnih dejavnosti, pri cemer mora imetnik radioaktivnih odpadkov poskrbeti, da je izpušcanje tekocih oziroma plinastih radioaktivnih odpadkov v okolje nadzorovano in cim manjše znotraj predpisanih mejnih vrednosti. Povecanje predpisanih mejnih vrednosti ni predvideno. Doseganje ciljev: Izvajalci sevalnih dejavnosti vecinoma po prenehanju uporabe vire sevanja vracajo vire sevanja dobavitelju v tujino ali predajo v CSRAO, ki ga upravlja ARAO. ARAO izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo ravnanja z RAO. Februarja 2018 je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu ter s tem naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018. Izpusti radioaktivnosti v okolje so bili v okviru dovoljenih meja. Uporablja se koncept opustitve nadzora nad radioaktivno snovjo. Strategija 4: Zgraditi odlagališce NSRAO, vanj cim prej odložiti obstojece kolicine NSRAO, odlagališce zacasno zapreti, ga ponovno odpreti po koncu obratovanja NEK, vanj odložiti vse NSRAO in ga zapreti. Priprava vseh NSRAO za odlaganje se opravi v NEK. Doseganje cilja: Dejavnosti potekajo, žal pa se nabirajo zamude in se zacetek obratovanja zamika v prihodnost. Podrobnosti so v poglavju 5.5. Strategija 5: Izrabljeno gorivo iz NEK se skladišci v bazenu za izrabljeno gorivo in suhem skladišcu izrabljenega goriva na lokaciji elektrarne. Imetnik IG preveri možnost predelave goriva. Izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki spremlja in se dejavno vkljucuje v mednarodni in še posebej evropski razvoj na podrocju obdelave, predelave in koncnega odlaganja IG oziroma VRAO, ki izhajajo iz IG, in izvaja dejavnosti za gradnjo lastnega odlagališca IG in VRAO. Doseganje cilja: Izrabljeno jedrsko gorivo se trenutno skladišci v bazenu za izrabljeno gorivo v NEK. V sklopu programa nadgradnje varnosti NEK potekajo intenzivne priprave na gradnjo novega suhega skladišca za izrabljeno gorivo, ki bo na lokaciji NEK. Zacetek obratovanja je predviden v letu 2021. ARAO kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki spremlja in se vkljucuje v mednarodno dogajanje na tem podrocju. Strategija 6: Dokumenta Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IG se redno revidirata v skladu z meddržavno pogodbo BHRNEK3. Ob pripravi revizije programa razgradnje naj se poleg pristopa takojšnjega razstavljanja/demontaže analizira še možnost odloženega razstavljanja/demontaže po obdobju mirovanja po prenehanju obratovanja NEK. 3 BHRNEK je kratica za Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo in Skupne izjave ob podpisu Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo. Doseganje cilja: V letu 2018 so se nadaljevale aktivnosti za izdelavo Program razgradnje NEK in Program odlaganja NSRAO in IG na osnovi sklepa meddržavne komisije iz novembra 2017, ki je zadolžila ARAO in Fond za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK iz Hrvaške (Fond), da v sodelovanju z NEK pripravijo novo revizijo Programov. ARAO in Fond sta maja 2018 izvedla javno narocanje za izdelavo podpornih študij za izdelavo tretje revizije Programa odlaganja RAO in IG in v zacetku junija podpisala pogodbe z izbranimi izvajalci IBE d. d. (za študijo odlaganja VRAO in IG) in Enconet Zagreb skupaj z Ekonerg Zagreb (za študijo delitve in prevzema NSRAO). Do konca leta oba programa še nista bila izdelana. Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško spremlja koordinacijski odbor, ki ga je imenovala meddržavna komisija. Predvideva se, da bo tretja skupna revizija programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in programa odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško izdelana v prvem tromesecju leta 2019. Do tega roka morajo biti optimizirani vsi stroški razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in stroški odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško ter odloceno o ustrezni diskontni stopnji. Pri tem je treba vsa izhodišca preverjati najmanj vsakih pet let, višino diskontne stopnje pa še pogosteje. Vec o izdelavi Programa razgradnje NEK je podano v poglavju 9.5. Strategija 7: Vsi NSRAO, nastali ob razgradnji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II, bodo odloženi v odlagališce NSRAO Vrbina, Krško. IG iz raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II bo vrnjeno državi dobaviteljici ali pa se bo z njim ravnalo skupaj z IG iz NEK. Doseganje cilja: Cilj se bo izpolnjeval po razgradnji raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II. Strategija 8: Republika Slovenija vzdržuje obratovanje CSRAO, ki ne nastajajo iz proizvodnje elektricne energije na obmocju Republike Slovenije, dokler taki odpadki nastajajo in obstaja potreba po njihovem varnem skladišcenju. Po odložitvi radioaktivnih odpadkov iz CSRAO v odlagališce NSRAO se ponovno analizira potreba po nadaljevanju obratovanja CSRAO. Po koncni izpraznitvi in ko ne bo vec potreb po skladišcu, se objekt dekontaminira in preda v druge namene. Doseganje cilja: CSRAO obratuje brez zapletov. V februarju 2018 je URSJV izdala odlocbo o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu ter s tem naložila upravljavcu implementacijo nacrta izvedbe ukrepov v naslednjih treh letih. Odlocba o potrditvi porocila o obcasnem varnostnem pregledu je bila tudi podlaga za podaljšanje obratovalnega dovoljenja v aprilu 2018 za nadaljnjih deset let. Strategija 9: Zaprtje odlagališca rudarske jalovine Jazbec in odlagališca hidrometalurške jalovine Boršt. Po zaprtju obeh odlagališc Agencija za radioaktivne odpadke kot izvajalka obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki izvaja dolgorocni nadzor in vzdrževanje obeh odlagališc. Doseganje cilja: Odlagališce Jazbec je zaprto in dolgorocni nadzor in upravljanje je prevzel ARAO. Vecina sanacijskih del na odlagališcu hidrometalurške jalovine Boršt je zakljucenih. Oceno ucinkovitosti interventnih ukrepov, ki so bili izvedeni v letu 2017 (dodatnih drenažnih vrtin), bo mogoce oceniti s kontinuiranim spremljanjem pretoka ter opazovanjem stabilnosti podlage odlagališca v naslednjih letih. V pripravi je sprememba Varnostnega porocila. V njem bodo ovrednotena vsa tveganja, ki izhajajo iz možnosti plazenja na širšem obmocju odlagališca in podan podroben nacrt dolgorocnega nadzora in vzdrževanja z merili, na podlagi katerih se bo glede na rezultate monitoringa radioaktivnosti zaprtega odlagališca odlocalo o izvedbi vzdrževalnih del na zaprtem odlagališcu. Strategija 10: Redno je treba spremljati vpliv na prebivalstvo in okolje zaradi prisotnosti materialov, ki se obicajno ne obravnavajo kot radioaktivni, vsebujejo pa naravno prisotne radionuklide. Ce so dopustni vplivi preseženi, se izvedejo ukrepi za sanacijo stanja. Z RAO z naravnimi radionuklidi pa se ravna skladno z ugotovljeno stopnjo radioaktivnosti in drugimi lastnostmi odpadkov. Doseganje cilja: Dejavnosti potekajo, opisane so v poglavjih 3.4.2 in 3.4.3. Strategija 12: Država vzdržuje in posodablja pravni in institucionalni okvir, skrbi za raziskave in razvoj, potrebne za izvajanje nacionalnega programa ter obvešca javnost o izvajanju tega programa. Doseganje cilja: Strategija se izvaja, podrobno v poglavjih 7.1 in 7.2. 6 PRIPRAVLJENOST NA IZREDNE DOGODKE Bistven del zagotavljanja jedrske in sevalne varnosti je pripravljenost na izredne dogodke. Zato morajo biti vse pristojne organizacije v državi v primeru jedrskega ali sevalnega izrednega dogodka sposobne ukrepati po vnaprej pripravljenih nacrtih ukrepanja. Jedrske in radiološke nesrece so izredni dogodki, ki neposredno ogrožajo prebivalce in okolje ter zahtevajo zašcitne ukrepe. Vsak izredni dogodek v splošnem še ne pomeni nastanka nesrece. Lahko gre tudi le za zmanjšanje jedrske ali sevalne varnosti, ki pa ravno tako zahteva ustrezen odziv pristojnih. Odziv oz. ukrepanje pristojnih organizacij in organov v Sloveniji doloca Državni nacrt zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. Glavni nosilec državnega nacrta je Uprava RS za zašcito in reševanje (URSZR), Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV) pa ima glavno svetovalno vlogo. 6.1 Uprava RS za jedrsko varnost Za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih na URSJV skrbi Sektor za pripravljenost na izredne dogodke, katerega osnovne naloge so: - zagotavljanje usposobljenosti, kadrovske zasedenosti in odzivnosti Skupine za obvladovanje izrednega dogodka (SID), - zagotavljanje aktualnosti in celovitosti postopkov SID in - zagotavljanje operativnosti opreme, prostorov in dokumentacije za potrebe SID. V primeru izrednega dogodka se na URSJV aktivira SID, ki jo vodi direktor za obvladovanje izrednega dogodka. Zagotavljanje sposobnosti ukrepanja URSJV za primer izrednega dogodka poteka z rednim usposabljanjem clanov SID, z rednim vzdrževanjem in preverjanjem delovanja programske in ostale opreme, z rednimi pregledi vseh pripadajocih organizacijskih predpisov in navodil, s sodelovanjem v mednarodnih dejavnostih, s preverjanjem odzivnosti ter s preverjanjem celotne pripravljenosti sistema z domacimi in mednarodnimi vajami. Ker se naloge med izrednim dogodkom vecinoma bistveno razlikujejo od rednega dela, je usposabljanje clanov SID zelo pomembno. Tako je URSJV v letu 2018 izvedla 75 individualnih in skupinskih usposabljanj, preizkusov in vaj v skupnem obsegu 216 ur z 99 udeležbami clanov SID. URSJV je sodelovala tudi na dveh rednih letnih vajah NEK 2018, na vec mednarodnih vajah MAAE »ConvEx« in na letni vaji držav clanic EU na tem podrocju »ECUREX«. Primer dobre prakse je bila udeležba na vecdnevni vaji ConvEx-2b, na kateri so države preverjale postopke prejemanja oziroma ponujanja pomoci preko sistema RANET (Response Assistance Network). Slovenija je na vaji, katere se je udeležila tudi URSZR, sodelovala kot ponudnica pomoci. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti sta URSZR in URSJV po vaji uskladili in posodobili organizacijska navodila za ponujanje pomoci, s katerimi sta predvsem natancneje opredelili naloge, vlogo in odgovornosti obeh organizacij na tem podrocju. Marca 2018 je v veljavo stopil novi Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti, usklajen s predlogom Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), ki zagotavlja prenos dolocil nove Direktive o osnovnih varnostnih standardih BSS v slovenski pravni red. Dolocila nove direktive, ki se med drugimi nanašajo tudi na izvajanje programov monitoringa okolja, so dopolnjena s spoznanji in izkušnjami iz njenega desetletnega izvajanja. V novem pravilniku so dopolnjena vodila za izdelavo programov izrednega monitoringa v primeru izrednih dogodkov, prav tako tudi programi zagotavljanja pripravljenosti na izredne dogodke. Na podrocju tehnicne izvedbe meritev se na nov nacin doloca standarde kakovosti, in sicer z definicijo najmanjših kolicin radioaktivnih snovi, ki jih morajo biti izvajalci meritev sposobni izmeriti. URSJV na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke redno sodeluje tudi z ostalimi organizacijami v državi in v tujini. Na ta nacin se prenašajo nova znanja in dobra praksa, tako da se pripravljenost venomer izboljšuje. 6.2 Uprava RS za zašcito in reševanje Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje (URSZR) je leta 2018, skladno z zakonskimi pristojnostmi, vzdrževala, razvijala in zagotavljala pripravljenost za ucinkovit odziv sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami na jedrske in radiološke nesrece. Leta 2018 so se nadaljevale aktivnosti v zvezi s predhodno delitvijo tablet kalijevega jodida na obmocju polmera 10 km okrog Nuklearne elektrarne Krško (NEK), za primer jedrske nesrece v NEK. URSZR je tablete kalijevega jodida razdelila na lokacije obcin Krško in Brežice, le-te pa na lokacije šol, vrtcev, obcinskih štabov civilne zašcite, obcinama Krško in Brežice za nakljucne obiskovalce in drugim ter delu intervencijskega osebja na celotnem obmocju države, skladno z Nacrtom razdelitve tablet kalijevega jodida. Predhodna delitev tablet kalijevega jodida prebivalcem Posavja s kartico zdravstvenega zavarovanja pa se ne izvaja, kar rešuje Ministrstvo za zdravje. URSZR še naprej vzdržuje spletno stran www.kalijevjodid.si, kjer lahko obiskovalci dobijo informacije o znacilnosti tableta, zaužitju tablet kalijevega jodida, zamenjavi tablet in nadaljevanju predhodne delitve tablet. V URSZR je potekalo usklajevanje prenovljenega Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci. V postopku sprejetja pa je tudi predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja, ki se nanašajo na dodatne vsebine nacrtov zašcite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreci, prenesene iz Direktive Sveta 2013/59/EURATOM o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja – EU BSS direktive. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci je nadaljevala z delom. Pripravila je Akcijski nacrt po misiji EPREV, ki ima 31 akcij vezanih na porocilo misije EPREV. URSZR je izvajala naloge iz Akcijskega nacrta po misiji EPREV. Poleg drugih nalog, je sodelovala tudi v mednarodni vaji ConvEx 2b, kjer je z URSJV preverjala postopke v zvezi z nudenjem mednarodne pomoci ob jedrski nesreci preko sistema RANET (vec v poglavju 6.1). 6.3 Nuklearna elektrarna Krško Dejavnosti Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke so v letu 2018 obsegale: - usposabljanja, urjenja in vaje, - vzdrževanje podpornih centrov, opreme in zvez, - posodabljanje Nacrta zašcite in reševanja NEK (NZiR NEK), postopkov in druge dokumentacije ter - kadrovske popolnitve in zamenjave v organizaciji za primer izrednega dogodka (uvajalnega usposabljanja ob vstopu v sestav organizacije NUID se je udeležilo 42 oseb). Stalnega usposabljanja vezano na NZIR se je udeležilo 485 udeležencev iz NEK in 133 udeležencev zunanjih izvajalcev del, skupaj 618 udeležencev. Izvedeni sta bili dve skupni letni vaji organizacije NZIR. Na nivoju NEK je skupaj v vajah sodelovalo 329 vadbencev. Trenutno celotna organizacija NEK za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov šteje 433 oseb, vkljucno z varnostniki in obratovalnim osebjem. NEK je tudi v 2018 aktivno sodelovala z nacrtovalci in izvajalci nalog zašcite in reševanja na lokalni in državni ravni ter z upravnimi organi (URSJV in URSZR). 6.4 Akcijski nacrt po misiji EPREV Misija EPREV (Emergency Preparedness Review), ki so jo sestavljali strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo, je potekala v mesecu novembru 2017. Tekom svojega dela je prepoznala vec podrocij, kjer so možne vecje ali manjše izboljšave. V svojem porocilu je izpostavila 19 priporocil (»recommendations«), ki pomenijo ukrepe za odpravo neskladja z MAAE zahtevami ali standardi ter 12 predlogov (»suggestions«), ki predstavljajo ukrepe za ucinkovitejše izvajanje zahtev in standardov. Na podlagi navedenih priporocil in predlogov so vsi udeleženci pripravili akcijski nacrt, ki vsebuje 31 akcij za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma za izboljšave na dolocenem podrocju. Vsaka akcija sestoji iz ugotovitev misije, njenega priporocila oziroma predloga, besedila akcije (naloge), njenih izvajalcev (nosilec naloge in sodelujoci) ter roka za izvedbo. Vlada RS se je s porocilom misije EPREV seznanila na redni seji meseca aprila 2018. Na isti seji je sprejela Akcijski nacrt po misiji EPREV in naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog iz Akcijskega nacrta. Vecina akcij naj bi se izvedla do konca leta 2019. Z izvedbo akcijskega nacrta se bo v Sloveniji izboljšala pripravljenost na jedrske in radiološke nesrece, obenem pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za t. i. nadaljevalno pregledovalno misijo EPREV (»EPREV follow up«), ki bo cez nekaj let pregledala napredek na tem podrocju ter na novo ocenila pripravljenost naše države na jedrsko in radiološko nesreco po izvedenih izboljšavah in spremembah. URSJV bo o izvedbi Akcijskega nacrta po misiji EPREV porocala vladi najkasneje do 31. januarja 2020. V letu 2018 so že bile realizirane nekatere od nalog in sicer: dopolnjena je bila ocena ogroženosti ob jedrski in radiološki nesreci v Republiki Sloveniji; narejene so bile analize sistema obvešcanja in aktiviranja URSJV; izboljšane so bile vsebine sporocil za javnost; izvedena so bila usposabljanja za delavce URSJV v pripravljenosti glede »svetovanja na klic« in dopolnjeni so bili postopki za zaprošanje mednarodne pomoci v primeru radiološkega ali jedrskega izrednega dogodka. 6.5 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilj 10 Pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji je primerno poskrbljeno za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih, da bi v takih primerih kar najbolj zmanjšali posledice za ljudi in okolje. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Na podlagi zgoraj povzetih aktivnosti v letu 2018 URSJV pri uporabi jedrske energije in izvajanju sevalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji primerno skrbi za pripravljenost na ukrepanje ob izrednih dogodkih. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja Državnega nacrta zašcite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreci se redno sestaja ter s tem usmerja in koordinira pripravljenost na državni ravni. 7 NADZOR NAD JEDRSKO IN SEVALNO VARNOSTJO 7.1 Izobraževanje, raziskave, razvoj Tudi leto 2018 je bilo na podrocju izobraževanja, raziskav in razvoja za jedrsko in sevalno varnost v državi stabilno. 7.1.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilji, ki naj bi se na podrocju izobraževanja, raziskovanja in razvoja dosegli v obdobju 2013-2023, kot to predvideva resolucija, so naslednji: Cilj 9 Sistem pooblašcenih izvedencev omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti, pri cemer je zagotovljeno, da povzrocitelj oziroma vložnik krije stroške priprave strokovnega mnenja. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Sistem pooblašcenih izvedencev v Sloveniji omogoca optimalno strokovno podporo pri odlocanju upravnih organov o jedrski in sevalni varnosti. V letu 2017 spremenjeni Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1), je ohranil enako rešitev, kot je veljala v preteklosti: stranka, ki je sprožila upravni postopek, pri katerem je potrebno pridobiti strokovno mnenje pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost, mora kriti stroške priprave takega strokovnega mnenja ter tega priložiti svoji vlogi. Konec leta 2018 je bilo pooblašcenih 11 izvedencev iz Republike Slovenije, ki so sposobni pokrivati vsa podrocja jedrske in sevalne varnosti. Še nadalje zakon omogoca tudi pooblastitev tujih strokovnih organizacij (konec leta 2018 je imela veljavno pooblastilo ena organizacija iz Avstrije in pet iz Hrvaške), kar zagotavlja vecjo pokritost strokovnih podrocij. Zakon prav tako še nadalje vsebuje dolocila o zagotavljanju neodvisnosti pooblašcenih izvedencev od upravljavcev jedrskih ali sevalnih objektov ali izvajalcev sevalnih dejavnosti. Poleg neposrednega financiranja izdelave strokovnih mnenj so pooblašceni izvedenci financirani tudi skozi raziskovalne in razvojne projekte, kar je opisano v nadaljevanju pri doseganju Cilja 12. Cilj 11 V slovenskih izobraževalnih ustanovah obstajajo študijski programi, katerih diplomanti po ustreznem dodatnem usposabljanju lahko prevzemajo pomembne položaje v delovnih organizacijah, na katerih bodo lahko zagotavljali jedrsko varnost. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Vecjih sprememb na tem podrocju v letu 2018 ni bilo. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani se v okviru Oddelka za fiziko izvaja 2. stopenjski magistrski program »Jedrska tehnika«. V študijskem letu 2018/19 se je v program vpisalo pet študentov, ki skupaj z dvema, ki ponavljata in dvema študentoma 2. letnika poslušajo štiri strokovne predmete programa Jedrska tehnika, približno polovico dodatnih kreditnih tock pa pridobijo s predmeti drugih študijskih programov. Nekaj študentov je vpisanih v dodatno leto. Zaradi varcevanja in financne podhranjenosti programa potekajo predavanja le pri osmih strokovnih predmetih in še pri teh v ciklicnem nacinu: izvajajo se vsako drugo leto. Magistrski študij jedrske tehnike je v letu 2018 koncal en diplomant. Študijski program izvajajo ucitelji - sodelavci IJS ter Fakultete za elektrotehniko in Fakultete za strojništvo. Vsi v programu sodelujejo v okviru dodatnih zaposlitev oziroma pogodb s Fakulteto za matematiko in fiziko. Stalnega mesta za ucitelja jedrske tehnike na Univerzi v Ljubljani ni. Na doktorskem programu »Matematika in fizika« v okviru modula Jedrska tehnika je trenutno 15 študentov, v letu 2018 se je v 1. letnik vpisal en študent. Vecina jih je zaposlenih na IJS. V letu 2018 so doktorirali trije študenti. V letu 2016 je Slovenija (IJS) prevzela predsedovanje povezavi ENEN (European Nuclear Education Network), ki združuje vecino evropskih univerz in institutov, ki se ukvarjajo z visokošolskim izobraževanjem na podrocju jedrske tehnike in spodbuja izmenjavo študentov in uciteljev med evropskimi institucijami. V letu 2018 je Univerza v Ljubljani s konzorcijem treh drugih evropskih univerz uspešno kandidirala za sredstva EU razpisa Erasmus Mundus za mednarodni študijski program jedrske tehnike. Ime programa je SARENA (SAfe and REliable Nuclear Applications), pricakuje pa se, da se bo v letu 2019/20 v program vpisalo 15 študentov. Ocenjuje se, da v trenutnih okolišcinah v Sloveniji obseg študija in število študentov približno ustrezata potrebam stroke. Pri tem velja omeniti, da na podrocje jedrske tehnike vsako leto pride tudi nekaj inženirjev z drugih tehnicnih in naravoslovnih fakultet, ki jedrsko znanje pridobijo izven fakultet z usposabljanjem po zaposlitvi. Cilj 12 V Republiki Sloveniji so vzpostavljene stabilne razmere za financiranje in izvajanje raziskovalne in izobraževalne dejavnosti na podrocju jedrske in sevalne varnosti, s katerimi je zagotovljena »kriticna masa« strokovnjakov za kompetentno pokrivanje vseh kljucnih vidikov varne uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Uresnicevanje cilja v letu 2018 URSJV redno zbira podatke o tem, koliko sredstev je bilo izplacanih slovenskim organizacijam izven glavnih jedrskih objektov in državnih organov, predvsem pooblašcenim izvedencem na podrocju jedrske in sevalne stroke. Skupna vsota za aplikativne projekte in raziskovalo dejavnost je bila v letu 2014 nekaj pod 5 milijonov evrov, v letih 2015 in 2016 je poskocila na vec kot 7 milijonov evrov, predvsem zaradi del na projektu odlagališca radioaktivnih odpadkov v Vrbini, v leta 2017 pa so se znižala na okoli 6,3 milijona evrov. Leta 2018 pa se je ta številka vec kot podvojila na vec kot 13 milijonov evrov. Najvec so k temu prispevale investicije v NEK v sklopu programa nadgradnje varnosti in pa ponovno stroški priprav odlagališca Vrbina. Bistveno pa so se povecala tudi neposredna sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost, ki so narasla iz 1,85 na 2,25 milijona evrov. Ker se povprecna cena enega strokovnjaka (1 FTE) giblje okoli 65.000 evrov na leto, zgornji zneski pomenijo, da je jedrska stroka izven jedrskih objektov in državnih organov prejemala dovolj sredstev za financiranje okoli 200 strokovnjakov (leto prej okoli 100), od tega okoli 34,5 (leto prej okoli 28,3) neposredno za raziskovalno dejavnost. Tolikšen obseg financiranja prispeva k vzdrževanju strokovnih kompetenc v državi kot pomoc pri sprejemanju pomembnih odlocitev na podrocju jedrske varnosti. 7.2 Zakonodaja o jedrski in sevalni varnosti Najpomembnejši predpis s podrocja jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je Zakon o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1). Sprejet je bil leta 2017, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 76 dne 22. decembra 2017, zacel pa je veljati 6. januarja 2018. V celoti je nadomestil zakon z istim imenom iz leta 2002, ki je bil do leta 2015 kar štirikrat spremenjen in dopolnjen. Na ta nacin se je v slovenski pravni red preneslo zahteve Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o dolocitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajocega sevanja, ki je strokovni javnosti bolj znana kot t. i. EU BSS direktiva in uvedlo tudi nekatere manjše spremembe na podrocju jedrske varnosti, ki izhajajo iz dolocil Direktive Sveta 2014/87/Euratom z dne 8. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (t. i. spremenjena direktiva o jedrski varnosti) in nadaljeval kontinuirani postopek prilagajanja slovenske zakonodaje najnovejšim mednarodnim spoznanjem na podrocju urejanja varstva pred sevanji in jedrske varnosti. V letu 2018 se je nadaljevalo zelo intenzivno delo na pripravi podzakonskih (izvršilnih) predpisov s podrocja jedrske in sevalne varnosti, za izdajo katerih je novi ZVISJV-1 v svojih prehodnih in koncnih dolocbah predvidel rok devetih mesecev od uveljavitve zakona. Izvršilni predpisi, ki sta jih URSJV in URSVS pripravljali vzporedno s pripravo ZVISJV-1 že v letu 2017, so bili v letu 2018 tudi sprejeti in objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Mednje sodijo naslednje uredbe, sprejete na nivoju vlade: - Uredba o mejnih dozah, referencnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji (UV2; Uradni list RS, št. 18/18), - Uredba o nacionalnem radonskem programu (UV4; Uradni list RS, št. 18/18 in 86/18), - Uredba o sevalnih dejavnostih (UV1; Uradni list RS, št. 19/18), - Uredba o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (UV5; Uradni list RS, št. 38/18). Ministrica za okolje in prostor je skupaj z ministrico za zdravje in ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV10; Uradni list RS, št. 27/18), medtem ko je Pravilnik o uporabi virov sevanja in sevalni dejavnosti (JV2/SV2; Uradni list RS, št. 27/18) sprejela skupaj z ministrico za zdravje. Ministrica za zdravje pa je v letu 2018 s podrocja varstva pred sevanji sprejela naslednje pravilnike (pri cemer so zadnji trije navedeni sprejeti v soglasju z ministrico za okolje in prostor): - Pravilnik o pogojih za uporabo virov ionizirajocih sevanj v zdravstvene namene in pri namerni izpostavljenosti ljudi v nemedicinske namene (SV3; Uradni list RS, št. 33/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (SV7; Uradni list RS, št. 39/18), - Pravilnik o posebnih zahtevah varstva pred sevanji in nacinu ocene doz (SV5; Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o pooblašcanju izvedencev varstva pred sevanji (SV7A; Uradni list RS, št. 47/18), - Pravilnik o obveznostih izvajalca sevalne dejavnosti in imetnika vira ionizirajocih sevanj (SV8; Uradni list RS, št. 43/18) in - Pravilnik o ukrepih varstva pred sevanji na nadzorovanih in opazovanih obmocjih (SV8A; Uradni list RS, št. 47/18). Tako so bili v letu 2018 sprejeti vsi izvedbeni predpisi, katerih sprejem je nalagal ZVISJV-1, in s katerimi se je v slovenski pravni red prevzela predvsem EU BSS direktiva. Zaradi prenosa EU direktiv v nacionalni pravni red je bilo potrebno vsak osnutek navedenega predpisa poslati v presojo Evropski komisiji v skladu s 33. clenom Pogodbe Euratom. Zaradi tega ter zaradi nekoliko kasnejšega sprejema ZVISJV-1, kot je bilo prvotno nacrtovano, se celoviti prenos navedene direktive ni izvedel do predvidenega roka (6. februar 2018), vendar je bila Slovenija kljub temu pri prenosu EU BSS direktive med uspešnejšimi in hitrejšimi državami clanicami. Res pa je, da prenos še ni povsem koncan, saj v letu 2018 nista bili sprejeti naslednji uredbi, s katerih sprejemom bo prenos tudi zakljucen, in sicer: - Uredba o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV11) in - Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vsebini in izdelavi nacrtov zašcite in reševanja (UVINZR). Prvo omenjena uredba (UV11) je bila koncem leta 2018 v zakljucni fazi sprejema, saj je bilo medresorsko usklajevanje uspešno zakljuceno in se je vodilo le še usklajevanje s Službo Vlade RS za zakonodajo, pripravljen pa je bil tudi osnutek sprememb in dopolnitev UVINZR. Podrobnejši prikaz že sprejetih podzakonskih aktov in aktov, ki so v pripravi, je podan na spletni strani URSJV. Po manj kot pol leta od zacetka veljavnosti novega ZVISJV-1 je URSJV zacela s pripravami na spremembo in dopolnitev zakona. Povod za to je bil dopis Urada Vlade RS za varovanje tajnih podatkov (UVTP), s katerim je obvestil URSJV, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) in NEK o problemih pri izvajanju dolocb ZVISJV-1 glede varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki opravljajo ali bodo opravljali dela v kontroliranem objektu ali prostoru, fizicno nadzorovanem objektu ali obmocju in vitalnem objektu ali obmocju jedrskega objekta, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in prevozu jedrskih snovi. Kljub dejstvu, da sta formalno za pripravo sprememb in dopolnitev ZVISJV-1 odgovorna Ministrstvo za okolje in prostor in URSJV, pa je spremembe zakona na podrocju varnostnega preverjanja tujih državljanov prevzelo in vodilo Ministrstvo za notranje zadeve, ki je predloge rešitev usklajevalo z drugimi deležniki. Koncem leta 2018 je URSJV zagotovila objavo predloga amandmajev ZVISJV-1 na e-Demokraciji in na svoji spletni strani (z zakljuckom javne razprave dne 4. januarja 2019), prav tako pa je bil predlog ZVISJV-1A poslan v medresorsko usklajevanje (katerega rok se je zakljucil 8. januarja 2019). Poleg sprememb in dopolnitev tistih clenov, ki so povezani z vprašanjem varnostnega preverjanja tujih državljanov, so v predlog novele ZVISJV-1 vkljuceni tudi predlogi sprememb ali dopolnitev nekaterih drugih clenov, ki pa predstavljajo predvsem redakcijske popravke ter terminološko uskladitev besedila zakona. O problematiki, vezani na zacetek veljavnosti Protokola h Konvenciji o odgovornosti tretjim na podrocju jedrske energije (t. i. Pariška konvenciji) in Protokola h Konvenciji z dne 31. januarja 1963, ki dopolnjuje Pariško konvencijo (t. i. Bruseljska dopolnilna konvencija) ter na zacetek celovite uporabe Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1) so porocali že v našem porocilu za leto 2107. Po dveh sestankih, ki sta bila organizirana na pobudo URSJV (3. 7. 2017 in 19. 12. 2017) do vsebinskega napredka pri reševanju odprtih vprašanj (jamstvo Republike Slovenije za odklonjeno zavarovalno kritje ter s tem povezano vprašanje morebitne nedovoljene državne pomoci; priprava metodologije za izracun premije za tako jamstvo; dolocitev elementov pogodbe, ki jo po 23. clenu ZOJed-1 za ureditev razmerij iz naslova jamstva RS za odklonjeno zavarovalno kritje sklene Ministrstvo za finance z NEK) ni prišlo. Zato je URSJV v juniju 2018 Ministrstvo za finance prosilo za informacijo o morebitnem reševanju odprtih zadev v skladu z dogovori z decembra 2017 ter ga obenem tudi obvestilo, da je bilo na sestanku pogodbenic Pariške konvencije marca 2018 pojasnjeno, da bo Italija, kot zadnja med pogodbenicami Pariške konvencije, do konca leta 2018 najverjetneje izvedla vse notranje pravne postopke za sprejem svoje zakonodaje s podrocja odgovornosti za jedrsko škodo. To bi omogocilo simultano predajo ratifikacijskih listin depozitarju Pariške konvencije in Bruseljske dopolnilne konvencije, kar bi za naše domace razmere pomenilo, da z zacetkom veljavnosti obeh protokolov k navedenima konvencijama zacne teci šestmesecni rok (v skladu s prvim odstavkom 31. clena ZOJed-1), po katerega preteku se zacnejo uporabljati tudi tisti cleni, ki se od zacetka veljavnosti zakona še niso, med drugim tudi dolocbe od 22. do 24. clena, ki se nanašajo na jamstvo Republike Slovenije na odklonjeno zavarovalno kritje. Prav tako je URSJV v zacetku septembra 2018 na Ministrstvo za finance posredovalo informacije glede dejstva, da je Generalni direktorat za konkurenco Evropske komisije belgijsko metodologijo za dolocitev premije za jamstvo, ki ga za rizike, za katere ne morejo najti komercialnega kritja, nudi država, pregledal in meni, da belgijska državna garancija ne predstavlja državne pomoci. Ker na navedena prizadevanja za pospešitev reševanja problema v zvezi z odklonjenim zavarovalnim kritjem Ministrstvo za finance ni reagiralo, je minister za okolje in prostor poslal na Ministrstvo za finance sredi oktobra prošnjo za pojasnilo, kaj se je na navedeni problematiki v letu 2018 naredilo, še enkrat opozoril na posledice tako neurejenega stanja ter predlagal, da Ministrstvo za finance sklice sestanek, kjer bi ocenili napredek pri reševanju zadeve ter izmenjali informacije o izpolnjevanju dogovorjenega z zadnjega sestanka v decembru 2017. V svojem odgovoru koncem novembra je Ministrstvo za finance pojasnilo, da je bilo v tem casu v delovnih stikih z Agencijo za zavarovalni nadzor in Jedrskim poolom, pogodbe za t. i. odklonjeno zavarovalno kritje pa ne namerava sklepati z Nuklearno elektrarno Krško vnaprej (tudi zaracunavanja provizije za omenjeno jamstvo), saj po navedbah Jedrskega poola obstaja velika verjetnost, da do zacetka veljavnosti Protokola k Pariški konvenciji (predvidoma v zacetku leta 2020) tržne vrzeli ne bo vec in jo bodo pokrile zavarovalnice same, prav tako pa bo pogodba, ki jo bo pripravilo Ministrstvo za finance letna in vezana na vsako letno pogodbo o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo med Jedrskim poolom in NEK. 7.2.1 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Na podrocju zakonodajnega in institucionalnega okvira si Resolucija zastavlja dva cilja. Cilj 7 Republika Slovenija vzdržuje svojo zakonodajo na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v skladu z najboljšo mednarodno prakso. Zakonodaja zagotavlja prednost jedrski in sevalni varnosti ob hkratnem omogocanju glavnega namena uporabe jedrske energije in virov ionizirajocega sevanja. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Kot je opisano zgoraj, si URSJV prizadeva na podrocju jedrske in sevalne varnosti, v pravni sistem Republike Slovenije v najvecji meri tekoce in pravocasno prenašati EU pravni red (direktive), sproti usklajevati domace predpise z WENRA sprejetimi standardi ter pravocasno izpolnjevati sprejete zaveze po vseh relevantnih mednarodnih pogodbah, katerih pogodbenica je država. Opravljeno delo na tem podrocju je bilo tudi v letu 2018 v veliki meri pogojeno s prizadevanji po usklajenosti domace zakonodaje z mednarodnim razvojem in najboljšo prakso, predvsem pa z že uveljavljenimi mednarodnimi zavezami in standardi. V poglavju 7.2 so podrobno opisani realizirani cilji, ki so povezani z mednarodnimi zavezami, predvsem evropskim pravnim redom. Je pa bilo že koncem leta 2017 jasno, da kljub pravocasno sprejetemu ZVISJV-1 nova EU BSS direktiva v celoti ne bo prenešena v naš pravni red, saj vsi podzakonski akti (uredbe in pravilniki, izdani na podlagi zakona) ne bodo sprejeti do dne 6. februarja 2018, ko bi morale države clanice EU prenos opraviti. Cilj 8 Republika Slovenija vzdržuje ustrezno locenost in neodvisnost upravnih organov, pristojnih za nadzor jedrske in sevalne varnosti, od tistih subjektov, katerih primarna naloga je promocija uporabe jedrske energije ali virov ionizirajocega sevanja. Nadzorni organi imajo zadostna financna sredstva in ustrezen kader za opravljanje svojih nalog. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Organiziranost upravnih organov na podrocju jedrske in sevalne varnosti v Republiki Sloveniji je ustrezna in se v letu 2018 ni spreminjala, saj za to ni bilo potrebe. 7.3 Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost (SSSJV) strokovno pomaga ministrstvu, pristojnemu za okolje, in URSJV na podrocju sevalne in jedrske varnosti, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, varovanja jedrskega blaga, stanja radioaktivnosti okolja, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, intervencijskega ukrepanja ter sanacije posledic izrednih dogodkov in virov sevanja, ki se ne uporabljajo v zdravstvu in veterini. Strokovni svet za sevalno in jedrsko varnost se je v letu 2018 sestal na eni redni seji, dve seji pa sta potekali v korespondencni obliki. Poleg rednega porocanja direktorja URSJV o stanju na podrocju jedrske in sevalne varnosti, je Svet obravnaval stanje v Sloveniji na podrocju pooblašcenih izvedencev za sevalno in jedrsko varnost, stanje na zakonodajnem podrocju še zlasti pri pripravi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti. Obravnaval je naslednje podzakonske akte: Uredbo o zmanjšanju izpostavljenosti zaradi naravnih radionuklidov in preteklih dejavnosti ali dogodkov (UV5), Uredbo o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora (UV11), Odlok o ustanovitvi javnega podjetja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in Prakticno smernico PS 1.02 Obravnava sprememb v sevalnem ali jedrskem objektu. Svet je nadalje obravnaval in potrdil Porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji za leto 2017. Na korespondencni seji pa je obravnaval in potrdil porocilo o izvajanju Direktive Sveta 2011/70/Euratom o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki. 7.4 Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 35/15, 62/15, 84/16, 41/17, 53/17, 52/18 in 84/18) doloca, da URSJV za jedrsko varnost opravlja upravne in razvojne naloge na podrocjih sevalne in jedrske varnosti, izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov sevanja, z izjemo v zdravstvu ali veterinarstvu, varstva okolja pred ionizirajocimi sevanji, fizicnega varovanja jedrskih snovi in objektov, neširjenja jedrskega orožja in varovanja jedrskega blaga, spremljanja stanja radioaktivnosti okolja in odgovornosti za jedrsko škodo, opravlja tudi naloge inšpekcijskega nadzora na naštetih podrocjih in ob izrednih radioloških ali jedrskih dogodkih sodeluje s Štabom Civilne Zašcite Republike Slovenije pri dolocanju zašcitnih ukrepov za prebivalstvo in obvešcanju. V zacetku leta 2018 je bilo v URSJV zaposlenih 44 javnih uslužbencev. Med letom so se na novo zaposlili štirje javni uslužbenci, delovno razmerje pa je prekinil en javni uslužbenec, zato je imela URSJV konec leta 2018 zaposlenih 47 javnih uslužbencev. V številu zaposlenih so zajeti vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju za dolocen in nedolocen cas, ne glede na vir financiranja. To pomeni, da so v številu zaposlenih upoštevani tudi tisti, katerih place se financirajo iz drugih virov. Iz naslova projektnih zaposlitev, ki niso financirane iz proracunskih integralnih sredstev, so bili na dan 31. 12. 2018 zaposleni štirje javni uslužbenci, kar ne šteje v kadrovski nacrt, ki URSJV doloca kvoto 41 zaposlenih, prav tako pa sta številcno stanje zaposlenih dopolnjevala še en javni uslužbenec na pripravniškem delovnem mestu in en javni uslužbenec, zaposlen iz naslova zacasno povecanega obsega dela. Leta 2018 je URSJV, tako kot vsa prejšnja leta, namenjala veliko pozornosti izobraževanju, izpopolnjevanju in usposabljanju, z namenom spremljanja in razvijanja kariere javnih uslužbencev in ustvarjanja pogojev za izboljšanje strokovne usposobljenosti vseh zaposlenih. Posebno pozornost se namenja usposabljanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji. Vecje število delavcev (predvsem vsi inšpektorji) ima opravljen poseben tecaj in izpit v okviru izobraževalnega in izpopolnjevalnega programa sorodnega upravnega organa ZDA (US NRC), pa tudi izpite na ustreznem simulatorju (replika komandne sobe v NE Krško). Usposabljanje in šolanje sta zelo intenzivna tudi v tujini, saj lahko URSJV le tako strokovno pokriva podrocje, ki se nenehno razvija. Javni uslužbenci URSJV se med drugim udeležujejo razlicnih oblik usposabljanj, ki jih organizirajo MAAE, OECD/NEA in EU. Za pridobitev specificnih znanj in dodatno usposabljanje na ožjih podrocjih dela je URSJV organizirala in izvedla tudi t. i. interna izobraževanja. Te oblike so primerne predvsem na podrocjih, kjer izvajalec izobraževanja oziroma usposabljanja program prilagodi zahtevam in potrebam narocnika (URSJV), izvaja se najpogosteje na sedežu URSJV, kar tudi omogoca udeležbo vecjega števila udeležencev. V letu 2018 je bilo izvedenih skoraj 40 razlicnih vsebin pomembnejših usposabljanj in to pretežno v tujini, nekaj pa tudi v domovini, za kar je bilo porabljenih preko 180 delovnih dni. V ta usposabljanja in izobraževanja je bilo vkljucenih preko 20 sodelavcev, pri cemer seveda sem niso vkljucena sodelovanja v najrazlicnejših delovnih skupinah, odborih in združenjih, o cemer se podrobneje poroca v nadaljevanju tega porocila (poglavje 9). Posebej velja omeniti, da so stroški usposabljanj in izobraževanj v tujini minimalni, saj so izbrane skoraj izkljucno take oblike, katerih stroške v celoti pokriva organizator. Najštevilcnejša pa so interna usposabljanja s podrocja pripravljenosti na izredni dogodek, ki jih je bilo v letu 2018 še vec kot v preteklih letih in niso zajeta v zgornjo statistiko. Prakticno vsi sodelavci URSJV, ki so po internem nacrtu ukrepov predvideni za sodelovanje pri ukrepanju v primeru izrednega dogodka, so bili tudi v letu 2018 intenzivno vkljuceni v proces usposabljanja. Organiziranih je bilo preko 100 razlicnih usposabljanj na tem podrocju, udeležili pa so se jih vsi sodelavci URSJV, ki so za to porabili skoraj 1200 clovek ur. Prav tako v zgornjo statistiko ni zajeto izobraževanje treh sodelavcev URSJV na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milan Copic IJS, ki so se udeležili prvega in drugega dela dvomesecnega tecaja »Osnove tehnologij jedrskih elektrarn« (OTJE) in še dveh sodelavk, ki sta se udeležili samo drugega dela istega tecaja. URSJV si vseskozi prizadeva omogocati javnosti, da se seznani z njenim delom pri reševanju vprašanj z njenega delovnega podrocja. Tako javnost obvešca predvsem z objavo informacij preko svojih spletnih strani. Le-te so v stalnem posodabljanju, pri cemer je vsebina podana pregledno in bralcu prijazno. Rubrika »Novice« je namenjena aktualnim dogodkom, povezanim z delom uprave, za katero se URSJV trudi, da je sveža in informativna. V letu 2018 je bilo objavljenih 52 takih novic, povprecno torej nekaj vec kot štiri na mesec. URSJV je tudi v letu 2018 nadaljevala s prakso izdajanja Sevalnih novic, s katero je zacela že pred petnajstimi leti. Pripravljeni sta bili dve številki (46 in 47), ki sta objavljeni tudi na spletnih straneh URSJV. Številka 46 Sevalnih novic je tematska, saj je skoraj v celoti posvecena primerom »intervencij« inšpekcije URSJV v letu 2017; manjši del te številke pa obravnava spremljanje varnostne kulture pri izvajalcih sevalnih dejavnosti. Tudi številka 47 Sevalnih novic je tematska, posvecena pa je v celoti predstavitvi pomembnejših novosti, ki jih prinašajo novi podzakonski predpisi s podrocja sevalne varnosti, sprejeti v letu 2018 na podlagi ZVISJV-1. URSJV za tujino, predvsem za tuje upravne organe s podrocja jedrske in sevalne varnosti, pripravlja tudi t. i. “News from Nuclear Slovenia” s standardizirano vsebinsko zasnovo, ki se jo dvakrat letno aktualizira. Obe publikaciji, tako Sevalne novice, kot tudi »News from Nuclear Slovenia«, se objavljajta na spletni strani URSJV. V sklop obvešcanja javnosti nedvomno sodi tudi vsakoletna priprava Porocila o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v Republiki Sloveniji, katerega pripravo doloca ZVISJV-1. Porocilo za leto 2017 je obravnavala in sprejela Vlada RS na 252. dopisni seji dne 27. junija 2018 in ga posredovala v Državni zbor Republike Slovenije. Komisija Državnega sveta Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je porocilo obravnavala na svoji 14. seji dne 24. septembra 2018, Odbor Državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor pa se je kot maticno delovno telo s porocilom seznanil na svoji 2. seji dne 16. oktobra 2018. Obenem porocilo predstavlja osnovni nacin obvešcanja širše javnosti o stanju na podrocju jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi, kateri je, v prvi vrsti, tudi namenjeno. URSJV ima vpeljan sistem vodenja, skladen z ISO 9001 in istocasno z MAAE standardom GS - R- 3 The Management System for Facilities and Activities in v veliki meri tudi z novim MAAE standardom GSR Part 2 Leadership and Management for Safety. Sistem vodenja URSJV je opisan v Poslovniku URSJV in pripadajocih postopkih. Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje Strokovna komisija za preverjanje strokovne usposobljenosti ter preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev delavcev, ki v sevalnih ali jedrskih objektih opravljajo dela in naloge, za katera je potrebno dovoljenje (v nadaljevanju: Komisija), je izvajala izpite, s katerimi se preverja strokovna usposobljenost obratovalnega osebja NEK, to so glavni operaterji reaktorja, operaterji reaktorja in inženirji izmene. Prvo dovoljenje za operaterja reaktorja NEK so pridobili trije kandidati. Komisija je organizirala tudi šest izpitnih rokov za obnovitev dovoljenj obratovalnega osebja NEK za skupaj 25 kandidatov. Obnovitev dovoljenj za delovno mesto operaterja reaktorja je uspešno opravilo 5 kandidatov, za delovno mesto glavnega operaterja reaktorja 7 kandidatov, ter za delovno mesto inženirja izmene 8 kandidatov. Dva kandidata za glavnega operaterja reaktorja in trije kandidati za inženirja izmene pa so v tem obdobju uspešno opravili preverjanje usposobljenosti za prvo pridobitev dovoljenja. Na raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II v letu 2018 ni bilo preverjanj usposobljenosti za operaterje raziskovalnega reaktorja. Prav tako ni bilo preverjanja usposobljenosti za obnovitev dovoljenja za vodjo skladišca radioaktivnih odpadkov v CSRAO. Vsem kandidatom NEK, ki so uspešno pridobili ali obnovili dovoljenje, je URSJV na osnovi predloga Komisije izdala dovoljenja. 7.5 Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji (URSVS) je organ v sestavi Ministrstva za zdravje. Opravlja strokovne, upravne, nadzorne in razvojne naloge na podrocju izvajanja sevalnih dejavnosti in uporabe virov ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu, varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajocih sevanj, sistematicnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja zaradi izpostavljenosti ljudi naravnim virom ionizirajocih sevanj, izvajanja monitoringa radioaktivne kontaminacije živil in pitne vode, omejevanja, zmanjševanja in preprecevanja zdravju škodljivih vplivov neionizirajocih sevanj, presojanja ustreznosti in pooblašcanja izvajalcev strokovnih nalog s podrocja varstva pred sevanji. V URSVS je posebna organizacijska enota Inšpekcija za varstvo pred sevanji, ki je pristojna za nadzor nad viri ionizirajocih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ter nad izvajanjem predpisov o varstvu ljudi pred ionizirajocimi sevanji. Na URSVS je bilo v letu 2018 pet stalno zaposlenih sodelavcev ter ena sodelavka, zaposlena za dolocen cas. Težišce delovanja URSVS je predstavljalo varstvo pred sevanji in utrditev sistema varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi sevanj v Republiki Sloveniji. Pri tem je URSVS izdajala dovoljenja in potrdila (iz svoje pristojnosti na podlagi Zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti), pooblastila izvedencem za varstvo pred sevanji, izvajalcem dozimetrije in medicinskim fizikom, opravljala inšpekcijski nadzor, obvešcala in ozavešcala javnost o postopkih varovanja zdravja pred škodljivimi ucinki sevanja ter sodelovala z mednarodnimi ustanovami za varstvo pred sevanji. URSVS je nadzirala sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu ter vire sevanj, ki se uporabljajo pri teh dejavnostih, varstvo izpostavljenih delavcev v jedrskih in sevalnih objektih ter izpostavljenost delavcev in prebivalcev zaradi radona. Izdala je 80 dovoljenj za izvajanje sevalne dejavnosti, 201 dovoljenje za uporabo virov sevanj, 82 potrdil o prejetih dozah in 32 izjav prejemnikov radioaktivnih snovi. Izdala je tudi 11 pooblastil izvajalcem strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj. V letu 2018 je URSVS izvedla skupno 180 inšpekcijskih postopkov. Inšpekcija URSVS je opravila 17 poglobljenih inšpekcijskih pregledov na podrocju izpostavljenosti radonu in izdala 15 opozoril z zahtevami po zmanjšanju izpostavljenosti. V zdravstvu in veterinarstvu je bilo opravljenih 17 poglobljenih inšpekcijskih pregledov ter na podlagi njihovih ugotovitev izdanih 6 odlocb z zahtevami po uskladitvi z veljavnimi predpisi ter ena odlocba o prepovedi uporabe naprave za racunalniško tomografijo. Izdanih je bilo 9 zahtev za predložitev dokazil o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, 38 zahtev za predložitev dokazila v zvezi s prenehanjem uporabe rentgenske naprave ter 96 zahtev po uskladitvi z veljavno zakonodajo. URSVS je ukrepala dvakrat, ko je bila presežena operativna mesecna osebna doza 1,6 mSv. Celovit nadzor je bil zagotovljen s sodelovanjem strokovnih institucij, ki redno preverjajo stanje na tem podrocju. URSVS je izvajala program sistematicnega pregledovanja in izvajanja meritev radona, ki je razširjen glede na prejšnja leta. Povecan je obseg meritev v šolah in vrtcih, program pa je leta 2018 prvic razširjen tudi na bivalne prostore. URSVS je nadaljevala z zagotavljanjem izvajanja monitoringa živil in pitne vode ter izvajanjem analize skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije. V letu 2018 je URSVS financirala analizo skupne aktivnosti sevalcev alfa in beta v pitnih vodah Slovenije, ki je podlaga za zasnovo monitoringa pitne vode v Sloveniji v prihodnjih letih. Na podrocju izpostavljenosti radonu je URSVS financirala še izdajo slikanice, natisnjene na ucne pripomocke, namenjene srednješolcem, na podrocju izpostavljenosti pacientov pa študijo o izpostavljenosti pacientov pri diagnosticnih radioloških posegih. V letu 2018 je URSVS intenzivno sodelovala pri pripravi zakonodaje in prenosu Direktive Sveta 2013/59/Euratom, kot je opisano v poglavju 7.2. URSVS je že do sedaj delovala z majhnim številom zaposlenih in s skromnimi financnimi sredstvi. Kljub temu je zagotavljala visoko raven varstva pred sevanji na podrocjih, ki so v njeni pristojnosti. To je dosegala z ucinkovito optimizacijo delovnih procesov in porabe razpoložljivih sredstev. Kadrovsko podhranjenost je leta 2017 opazila tudi misija EPREV, ki je opozorila, da se URSVS v primeru izrednega dogodka v sedanji sestavi ne bi zmogla ustrezno odzvati na dogodek in hkrati opravljati svojih rednih nalog. Nadalje, ZVISJV-1 nalaga URSVS nove naloge, predvsem na podrocju varovanja zdravja ljudi zaradi izpostavljenosti radonu in varovanja zdravja pacientov pri radioloških posegih. Skladno s tem so bila URSVS zagotovljena dodatna financna sredstva za zagotavljanje ukrepov varstva pred sevanji na podrocju izpostavljenosti radonu in varstva pacientov. Potrebe po kadrovski okrepitvi URSVS so bile opredeljene tudi v obrazložitvi ZVISJV-1, ki jo je obravnaval Državni zbor v procesu sprejemanja zakona. Tako URSVS nima vec notranjih kadrovskih rezerv, s katerimi bi lahko zagotovila izvajanje dodatnih nalog. Cimprejšnja kadrovska okrepitev URSVS s stalnimi sodelavci je zato nujna za zagotavljanje zakonsko dolocenih obveznosti in ustrezne ravni varstva pred sevanji. 7.6 Pooblašceni izvedenci Pooblašceni izvedenci za sevalno in jedrsko varnost Upravljavci sevalnih in jedrskih objektov morajo od pooblašcenih izvedencev pridobiti mnenja o posameznih posegih na svojih objektih. Leta 2018 v primerjavi s prejšnjimi leti ni bilo vecjih sprememb pri delovanju teh izvedencev. Ohranjajo strokovno usposobljenost ter opremo, ki jo uporabljajo pri svojem strokovnem delu, dobro vzdržujejo in posodabljajo. Organizacije imajo uveljavljene programe sistema vodenja kakovosti, vecina je certificirana po ISO 9001:2008. Pooblašceni izvedenci so za NEK pripravljali neodvisna strokovna mnenja. Veliko pozornosti je bilo usmerjene v neodvisno oceno sprememb. Pomemben del dejavnosti pooblašcenih izvedencev so bile tudi raziskave in razvoj. Nekatere organizacije zelo uspešno sodelujejo pri mednarodnih raziskovalnih projektih. URSJV je leta 2018 obravnavala pet vlog za podaljšanje in tako na osnovi 89. clena ZVISJV-1 petim pravnim osebam podaljšala pooblastilo za izvajanje del pooblašcenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost na posameznih podrocjih sevalne in jedrske varnosti ali na vec podrocjih sevalne in jedrske varnosti. Novih pooblastil v letu 2018 ni bilo. V letu 2018 je imelo pooblastilo skupaj devetnajst pravnih oseb. Na spletni strani URSJV so prikazani podatki o pooblašcenih izvedencih na razlicnih podrocjih za posamezna vprašanja sevalne in jedrske varnosti. Pooblašceni izvedenci za varstvo pred sevanji Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji svetujejo izvajalcem sevalne dejavnosti glede vseh okolišcin izvajanja sevalne dejavnosti, ki so pomembne z vidika varstva pred sevanji. O tem podajo strokovno mnenje ter v sodelovanju z izvajalcem sevalne dejavnosti izdelajo oceno varstva pred sevanji in porocilo o pregledu ocene varstva pred sevanji ali o njiju podajo strokovno mnenje. V predpisanih rokih preverjajo delovne pogoje in sevalne razmere na nadzorovanih in opazovanih obmocjih ter izvajajo pregled virov sevanj in osebne varovalne opreme. Pooblašceni izvedenci varstva pred sevanji izvajajo usposabljanja iz varstva pred sevanji. Pooblastilo lahko pridobijo fizicne osebe (za dajanje strokovnih mnenj, izdelavo in pregled ocene varstva pred sevanji in podajanje vsebin na usposabljanjih iz varstva pred sevanji) in pravne osebe (za dajanje strokovnih mnenj, izdelavo in pregled ocene varstva pred sevanji, preverjanje delovnih pogojev in sevalnih razmer na nadzorovanih in opazovanih obmocjih ter izvajanje pregledov virov sevanj in osebne varovalne opreme ter izvajanje usposabljanj iz varstva pred sevanji). Leta 2018 je URSVS izdala tri pooblastila za izvedenca varstva pred sevanji za fizicne osebe in eno pooblastilo pravni osebi, in sicer IJS za izvajanje usposabljanj iz varstva pred sevanji. Pooblastilo je bilo izdano na podlagi vloge IJS iz leta 2017. Vloga je bila delno zavrnjena v delu, ki se je nanašal na izdajo pooblastila za izvajanje usposabljanja iz varstva pred sevanji za osebe, vkljucene v izvajanje sevalne dejavnosti, in izvajalce radioloških posegov na podrocjih dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev (zobozdravstvo, densitometrija in diagnosticna radiologija), varstva pacientov pri radioloških posegih in izpostavljenosti naravnim virom sevanja. Izdaja pooblastila je bila v tem delu zavrnjena, ker IJS ni imel potrjenih programov usposabljanja. Za podrocje izpostavljenosti naravnim virom sevanja IJS ni predložil ucnih gradiv, zato program usposabljanja ni bil potrjen. Na podrocjih dejavnosti v zdravstvu in veterini, kjer se uporabljajo naprave, ki oddajajo ionizirajoce sevanje kot posledica pospeševanja delcev in varstvo pacientov pri radioloških posegih, so bila ucna gradiva pomanjkljiva, predvsem pa IJS ni predložil dokazov o sodelovanju s pooblašcenim medicinskim fizikom, kot zahteva zakonodaja. Prvotno pooblastilo je bilo izdano že 6. oktobra 2017, zaradi delne zavrnitev njihove vloge, pa je IJS vložil pritožbo v upravnem postopku. Drugostopenjski organ je pooblastilo razveljavil in zadevo vrnil v reševanje Upravi RS za varstvo pred sevanji. Ta je v ponovljenem postopku odpravila postopkovne nepravilnosti in odlocila enako kot prvic. Kljub temu, da IJS ni imel veljavnega pooblastila, je izvedel dve usposabljanji, in sicer za izvajalce industrijske radiografije septembra 2017 in za zobozdravnike oktobra 2017. Takšnih usposabljanj URSVS ni priznala, zato so morali slušatelji ponovno opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pred sevanji pri pooblašcenem izvajalcu usposabljanj. V zvezi z izvajanjem usposabljanj iz varstva pred sevanji brez ustreznega pooblastila sta bili konec leta 2017 na IJS – Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo Milana Copica izvedena dva inšpekcijska pregleda. Namen inšpekcij je bil ugotoviti, katere tecaje so izvedli brez pooblastila. URSVS je slušatelje pozvala, da ponovno opravijo usposabljanja in izpit pri pooblašcenem izvajalcu usposabljanj. Pooblašceni izvajalci dozimetrije Pooblašceni izvajalci dozimetrije opravljajo naloge v zvezi z ugotavljanjem izpostavljenosti oseb ionizirajocim sevanjem. Pooblastilo lahko pridobijo le pravne osebe, ce zaposlujejo ustrezne strokovnjake in imajo ustrezne merske metode, ki so akreditirane po standardu SIST EN ISO/IEC 17025. V letu 2018 ni bilo izdano nobeno pooblastilo izvajalcem dozimetrije. Pooblašceni izvedenci za medicinsko fiziko Pooblašceni izvedenci za medicinsko fiziko svetujejo pri optimizaciji, merjenju in ocenjevanju obsevanosti bolnikov, razvoju, nacrtovanju in uporabi radioloških posegov in opreme ter pri zagotavljanju in preverjanju kakovosti radioloških posegov v zdravstvu. Pooblašceni izvedenci za medicinsko fiziko so lahko le fizicne osebe. V letu 2018 je URSVS izdala štiri pooblastila izvedencem medicinske fizike in zavrnila eno vlogo za pridobitev pooblastila. Pooblastila so bila izdana na podlagi mnenja Komisije za preverjanje izpolnjevanja pogojev za izvajanje del pooblašcenega izvedenca medicinske fizike pri URSVS. Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora Pooblašceni izvajalci zdravstvenega nadzora nad izpostavljenimi delavci nadzirajo izpostavljene delavce v okviru javne zdravstvene službe. Pooblastilo izda minister, pristojen za zdravje, na podlagi mnenja URSVS in razširjenega strokovnega kolegija za podrocje medicine dela. V letu 2018 je URSVS podala dve mnenji o izpolnjevanju pogojev za dva izvajalca zdravstvenega nadzora iz dveh institucij. Pooblašceni izvajalci meritev radona ZVISJV-1 in Uredba o nacionalnem radonskem programu (Uradni list RS, št. 18/18 in 86/18) dolocata posebna pooblastila za institucije, ki izvajajo vladni Program pregledovanja in izvajanja meritev radona. Pogoji za pridobitev pooblastila so podrobneje doloceni s Pravilnikom o pooblašcanju izvajalcev strokovnih nalog s podrocja ionizirajocih sevanj (Uradni list RS, št. 39/18). V letu 2018 je URSVS izdala eno pooblastilo izvajalcu meritev radona. 7.7 Zavarovanje odgovornosti za jedrsko škodo – Jedrski pool GIZ Pool za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti GIZ (v nadaljevanju: Jedrski Pool GIZ) zavaruje in pozavaruje jedrske nevarnosti. Jedrski Pool GIZ deluje kot gospodarsko interesno združenje. Jedrski Pool GIZ je bil ustanovljen leta 1994, ko je osem clanic (zavarovalnice in pozavarovalnica s sedežem v Republiki Sloveniji) podpisalo Pogodbo o ustanovitvi Pool-a za zavarovanje in pozavarovanje jedrskih nevarnosti. V letu 2018 so bile clanice Jedrskega Pool-a GIZ naslednje (po)zavarovalnice: Zavarovalnica Triglav, d. d.; Pozavarovalnica Sava, d. d.; Adriatic Slovenica, d. d.; Zavarovalnica Sava, d. d., Pozavarovalnica Triglav, Re, d .d. in Merkur zavarovalnica, d. d. Jedrski Pool GIZ ima sedež v prostorih Zavarovalnice Triglav, d. d. Miklošiceva 19, Ljubljana. V Jedrskem Pool-u GIZ so imele v letu 2018 najvecje deleže Zavarovalnica Triglav, d. d., Pozavarovalnica Sava, d. d. in Pozavarovalnica Triglav Re, d. d. Jedrski Pool GIZ zavaruje domaci jedrski objekt in pozavaruje tuje jedrske naprave v okviru kapacitet in deležev, ki jih zagotavljajo clanice Jedrskega Pool-a GIZ za vsako leto posebej. Odgovornost uporabnika jedrskega naprave s sedežem v Republiki Sloveniji je zavarovana v skladu z veljavnim Zakonom o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1), ki je zacel veljati 4. aprila 2011. Po tej polici Jedrski Pool GIZ krije v zakonu predpisane nevarnosti in s tem zagotavlja poplacilo oškodovancev v primeru jedrske nesrece, kriti pa so tudi stroški, obresti in izdatki, ki jih je sklenitelj zavarovanja dolžan povrniti tožniku v zvezi z jedrsko nesreco. Zavarovanje krije zakonsko odgovornost, ki izhaja iz zavarovancevega delovanja in njegove posesti premoženja, ce škodo povzroci nesreca na jedrskih napravah med trajanjem zavarovanja. Tudi v letu 2018 ni zacel veljati protokol k Pariški konvenciji o odgovornosti za jedrsko škodo iz leta 2004, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija. Omenjeni protokol bo prinesel bistveno višje limite odgovornosti in vecji nabor nevarnosti, za katere obstaja odgovornost uporabnika jedrske naprave in katero mora imeti zavarovano. Jedrski Pool GIZ je pri zavarovanju odgovornosti za jedrske škode sodeloval na riziku do višine svojih kapacitet, presežek pa je bil pozavarovan pri tujih (po)zavarovalnih pool-ih. 8 NADZOR NAD NEŠIRJENJEM JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH RADIOAKTIVNIH SNOVI 8.1 Pogodba o neširjenju jedrskega orožja Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (v nadaljevanju: NPT – Non proliferation Treaty) je bila podpisana leta 1968 in je stopila v veljavo dve leti kasneje. Ima tri prepoznavne »stebre«, in sicer razoroževanje, neširjenje in miroljubno uporabo jedrske energije. Cilji NPT so ustavitev nadaljnjega širjenja jedrskega orožja, zagotovitev varnosti državam, ki so se odlocile, da ne bodo razvijale jedrskega orožja, zagotovitev pogojev za miroljubno uporabo jedrske energije in spodbuda nadaljnjih pogajanj, ki bi v prihodnosti vodila k odpravi jedrskega orožja. Na podlagi NPT države sklepajo sporazum o varovanju (t. i. »safeguards« sporazum; v prevodih dokumentov EU se pojavlja tudi izraz »nadzorni ukrepi«), ki pa se je v preteklem desetletju predvsem v zvezi z iraškimi jedrskimi ambicijami pokazal za pomanjkljivega, zato je bil nadgrajen z Dodatnim protokolom k temu sporazumu. Vsakih pet let je sklicana pregledna konferenca NPT, kjer so obravnavana uspešnost izvajanja konvencije ter politicna in varnostna vprašanja, povezana z neširjenjem jedrskega orožja. Mednarodna skupnost namenja neširjenju jedrskega orožja posebno pozornost. Pozicija Slovenije je skladna s pozicijo EU, ki se nanaša na vse tri stebre NPT, na nastanek prostega obmocja na Bližnjem vzhodu glede orožja za množicno unicevanje, da bi CTBT (Comprehensive Nuclear Test-Ban treaty - Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov) vstopila v veljavo in univerzalnost NPT. Naslednja pomembna konferenca bo zlasti 10. pregledna konferenca v letu 2020 (RevCon – Review Conference), za pripravo le-te pa še trije sestanki (PrepCom - Preparatory Committees) v letih 2017 - 2019. Obenem mineva že pol stoletja od podpisa pogodbe NPT. Drugi sestanek PrepCom je potekal od 23. aprila do 4. maja 2018 na Dunaju. EU je pripravila vec izjav (po posameznih sklopih), ki so odražale skupne poglede clanic EU, in s tem tudi Slovenije. Obenem je Slovenija v govoru na 2. sekciji PrepCom med drugim poudarila pomembnost neširjenja in razoroževanja, mednarodnih pogodb NPT in CTBT, pomembni vlogi MAAE, delu na podrocju jedrskega varovanja, resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1540/2004 in prizadevanj k uspehu naslednje RevCon v letu 2020. Predvsem MZZ in pa tudi URSJV bosta ustrezno spremljala tematiko. 8.2 Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT) prepoveduje vse poskusne eksplozije jedrskega orožja. CTBTO uvaja globalni kontrolni sistem s pomocjo številnih merilnih postaj, katerih podatki se preko komunikacijskih satelitov pošiljajo v obdelavo v podatkovni center. Slovenija je pogodbo podpisala leta 1996 in ratificirala v letu 1999. Trenutno je 184 držav podpisnic pogodbe, od tega je že 167 držav pogodbo tudi ratificiralo. Poleg zaznave jedrskih poskusov lahko merilne postaje uporabljajo tudi v civilne namene, npr. pri zaznavi cunamijev. Glavni izziv organizacije, katere izvršni sekretar je Lassina Zerbo, je, da Pogodba še ni stopila v veljavo. Ta bo stopila v veljavo, ko jo bo ratificiralo še preostalih 8 od 44 držav, ki so navedene v aneksu 2 k pogodbi: Egipt, Indija, Iran, Izrael, Kitajska, Pakistan, Severna Koreja in ZDA. Kljub temu, da pogodba še ni veljavna, je doslej pozitivno vplivala na zmanjšanje jedrskih poskusov. Slovenija bilateralno in v okviru multilateralnih srecanj aktivno sodeluje pri opozarjanju na pomen uveljavitve pogodbe in poziva države, ki k njej še niso pristopile, da to storijo cim prej. Le tako bo dosežen njen cilj, tj. popolna prepoved jedrskih poskusov. Izvršni sekretar CTBTO, Lassina Zerbo je v minulih letih (nazadnje leta 2017) veckrat obiskal Slovenijo oziroma sodeloval npr. na Blejskem strateškem forumu. V letu 2018 k sreci ni bilo »neobicajnih seizmicnih dogodkov« oziroma jedrskih poskusov (ovrednotenih kot cloveški dejavnik oz. eksplozija). 8.3 Varovanje jedrskih snovi v Republiki Sloveniji Varovanje jedrskih snovi je na mednarodni ravni urejeno s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Slovenija je ob vstopu v Evropsko unijo skladno s pravili clanstva preuredila pravno podlago za varovanje jedrskih snovi in izpolnjuje sprejete obveznosti. V Sloveniji so pod mednarodnim inšpekcijskim nadzorom vse jedrske snovi v NEK, Raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, v CSRAO v Brinju in pri drugih imetnikih manjših kolicin jedrskih snovi. Imetniki jedrskih snovi morajo porocati o kolicinah in stanju svojih jedrskih snovi neposredno Evropski komisiji, kopije porocil pa pošiljajo URSJV, ki vodi evidenco jedrskih snovi v Sloveniji. Leta 2018 je bilo osem inšpekcij MAAE in Evropske komisije (od omenjenih inšpekcij je tri samostojno izvedla Evropska komisija). URSJV je sodelovala na vecini mednarodnih inšpekcij, ki so potekale v vseh treh jedrskih objektih. Pri malih imetnikih jedrskih snovi v letu 2018 ni bilo inšpekcij. Inšpekcija 18. oktobra 2018 (NEK) je bila edina v Sloveniji v jedrskem objektu v letu 2018, ki je bila opravljena po Dodatnem protokolu. 8.4 Nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo URSJV skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve spremlja delo Skupine dobaviteljic jedrskega blaga (NSG - Nuclear Suppliers Group) in Zanggerjevega odbora. Poslanstvo obeh organizacij je preprecevanje izvoza blaga z dvojno rabo, tj. takega, ki bi se lahko uporabilo za izdelavo jedrskega orožja, v države z željo po pridobitvi takega orožja. Letno plenarno zasedanje NSG je potekalo junija 2018 v Latviji v mestecu Jurmala. Na podlagi Zakona o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo deluje pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Komisija za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo – KNIBDR (dvojna raba je lahko poleg obicajne civilne uporabe tudi zloraba za jedrsko orožje oziroma za druge vrste orožij za množicno unicevanje). Pred izvozom blaga z dvojno rabo je treba pridobiti dovoljenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, to pa dovoljenje izda na podlagi predhodnega mnenja omenjene komisije. V letu 2018 je bilo devet rednih in 13 dopisnih sej. Vloga URSJV se nanaša predvsem na odobravanje izvoza blaga, ki bi ga bilo mogoce uporabiti pri izdelavi jedrskega orožja oziroma jedrskega blaga z dvojno rabo. Vlada RS je v letu 2018 potrdila letno porocilo komisije za leto 2017. V zacetku septembra 2018 je potekalo usposabljanje (»outreach«) za crnogorske predstavnike glede izvoza strateškega blaga, v Ljubljani in Kopru – pri cemer je slovenske dejavnosti usklajevalo Ministrstvo za zunanje zadeve, zadeva pa je potekala pod okriljem ameriškega programa EXBS (»Export Control and Related Border Security Program«). 8.5 Fizicno varovanje jedrskih snovi in objektov Upravljavci jedrskih objektov in prevozniki jedrskih snovi so fizicno varovanje objektov in prevozov opravljali v skladu z nacrti, ki jih je potrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Za usklajevanje in spremljanje nalog s podrocja fizicnega varovanja deluje Komisija za fizicno varovanje jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi (v nadaljevanju: Komisija). Komisija podaja mnenja o oceni ogroženosti, spremlja in usklajuje izvajanje ukrepov fizicnega varovanja, podaja priporocila za izboljšanje ukrepov fizicnega varovanja in predloge pri pripravi predpisov s podrocja fizicnega varovanja. V letu 2018 se je Komisija sestala dvakrat na svoji redni seji, na katerih je obravnavala predloge ocen ogroženosti za jedrske objekte v Republiki Sloveniji za leto 2018 in oceno ogroženost za bodoce odlagališce nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (Vrbina) za leto 2018. MNZ je izdala dve odlocbi, in sicer odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja za objekt CSRAO in odlocbo o potrditvi Nacrta fizicnega varovanja za NEK. Inšpektorat RS za notranje zadeve za leto 2018 ni imel nacrtovanih inšpekcijskih nadzorov na podrocju fizicnega varovanja jedrskih objektov. V zacetku leta 2018 je bilo opravljeno policijsko spremstvo prevoza jedrskega goriva iz Luke Koper v NEK. V letu 2018 Policija ni obravnavala primera ogrožanja jedrskih objektov in dogodkov, ki bi bili neposredno povezani z varnostjo jedrskih objektov. Prav tako ni bilo zasledenih podatkov o kriminalnih združbah oz. posameznikih, ki bi ogrožali varnost jedrskih objektov oz. skušali nepooblašceno priti do radioaktivnih snovi. V decembru je bila predstavnica MNZ udeležena na sestanku držav podpisnic konvencije CPPNM-A na Dunaju. Imenovana je bila tudi kontaktna tocka na MNZ. Spremembe 155. clena ZVISJV-1 glede varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki bodo delali kontroliranem objektu ali prostoru, fizicno nadzorovanem objektu ali obmocju in vitalnem objektu ali obmocju jedrskega objekta, pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi in prevozu jedrskih snovi, so opisane v poglavju 7.2. 8.6 Preprecevanje nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi Marca 2018 je bil sprejet nov Pravilnik o monitoringu radioaktivnosti (JV 10), ki med drugim doloca tudi pogoje za pridobitev pooblastila za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Z novim pravilnikom se veljavnost pooblastila podaljšuje z dosedanjih dveh na najvec pet let. V letu 2018 je bilo skupaj 22 pooblašcenih izvajalcev meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. URSJV je v letu 2018 izdala 11 pooblastil za izvajalca meritev radioaktivnosti pošiljk sekundarnih kovinskih surovin. Od skupno 22 izvajalcev meritev jih je letno porocilo predložilo 21. Iz teh porocil je razvidno, da je bilo v Sloveniji leta 2018 opravljenih 75965 meritev pošiljk odpadnih kovin. Povišano sevanje sta zaznala dva izvajalca meritev pri skupno petih pošiljkah. Za pomoc in svetovanje drugim organom, pa tudi zbiralcem in predelovalcem odpadnih kovinskih surovin, je na URSJV vzpostavljena stalna pripravljenost. V letu 2018 je URSJV obravnavala skupno 8 interventnih zadev. V vecini primerov je šlo za zaznavo povišanega doznega polja pri prevozu odpadnih kovinskih surovin preko ozemlja Slovenije. Vec o intervencijah je podano v poglavju 2.2.2. URSJV redno prejema informacije o dogodkih v drugih državah in jih ustrezno analizira ter po potrebi pošlje drugim organom, katerih delo se dotika podrocja nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Slovenija v letu 2018 ni porocala v podatkovno zbirko MAAE ITDB (ITDB - Incident and Trafficking Database). Predstavnik URSJV – kontaktna oseba za MAAE ITDB se je udeležila obdobnega sestanka v zvezi z omenjeno bazo, ki je potekal maja na Dunaju. MAAE je v zadnjih letih vložila znatne napore k promociji ITDB, v kateri je trenutno že 136 držav. Sestanek je prinesel niz zelo dobrih nacionalnih dobrih praks in pristopov, ki jih lahko manj izkušeni ali manj razviti s pridom preslikajo. MAAE skrbno analizira prejeta porocila držav in izdaja obdobne analize. Predstavniki FURS (carine), MNZ/Policije, Tržnega inšpektorata, Javne Agencije za civilno letalstvo, URSJV, Pošte Slovenije d. o. o. in Aerodroma Ljubljana d. d., so se sestali v zacetku oktobra 2018 in pregledali stanje na podrocju nedovoljenega prometa z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi snovmi. Poleg pregleda dogajanja na zadevnem podrocju in pristopov ter dobrih praks iz tujine je bila rdeca nit sestanka nadgradnja detekcijskih sposobnosti na glavnih slovenskih vozlišcih in zahteve iz Uredbe o preverjanju radioaktivnosti pošiljk, ki bi lahko vsebovale vire sevanja neznanega izvora, ki je bila v sprejemanju. 8.7 Doseganje ciljev iz Resolucije o jedrski in sevalni varnosti Cilj 6 Ker Republika Slovenija nima nikakršne želje za nemiroljubno uporabo jedrske energije, ostaja trdno zavezana spoštovanju pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in s tem popolnoma odprta za inšpekcijske preglede glede jedrskih snovi (»safeguards«). Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih organizacijah, povezanih z neširjenjem jedrskega orožja in blagom za dvojno rabo in še zlasti izpolnjuje zaveze o porocanju in nadzoru blaga z dvojno rabo, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih pa prispeva k svetovnim naporom za preprecevanje širjenja jedrskega orožja. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Slovenija izpolnjuje zaveze glede »safeguards«, spremlja mednarodne inšpekcije, izpolnjuje zaveze o porocanju v mednarodne baze oziroma mednarodnim organizacijam ter združenjem, spremlja dogajanja na podrocju blaga z dvojno rabo in jedrskega varovanja ter terorizma, po svojih kadrovskih in financnih zmožnostih ter v skladu s prioritetami prispeva k svetovnim prizadevanjem za neširjenje jedrskega orožja in v zvezi z jedrskim varovanjem. Kakor izhaja iz zgornjih poglavij, Slovenija dosega zastavljeni cilj. Cilj 4: del, ki se nanaša na mednarodne pregledne misije na podrocju jedrskega varovanja Republika Slovenija bo še naprej spodbujala svoje strokovnjake za strokovno delo v drugih državah. Ministrstvo za notranje zadeve povabi v razmiku najvec 10 let mednarodno skupino IPPAS (International Physical Protection Advisory Service) na pregled ukrepov za fizicno varovanje jedrskih objektov in dejavnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Slovenski strokovnjaki v letu 2018 izjemoma niso sodelovali v okviru misij IPPAS. V minulih letih pa je bil vzpostavljen mehanizem za nove pregledovalce v prihodnjih letih. V letu 2018 ni bilo aktivnosti v okviru 10-letnega cilja in cikla misij IPPAS v Sloveniji. K slednjemu bo treba aktivneje pristopiti v naslednjem obdobju. 9 MEDNARODNO SODELOVANJE 9.1 Sodelovanje z Evropsko unijo Delovna skupina za jedrska vprašanja (ATO) V prvi polovici leta je Svetu Evropske unije predsedovala Bolgarija. Skupina ATO je v tem obdobju obravnavala zakonodajna predloga dveh uredb, ki sta se nanašali na pomoc pri financiranju razgradnje jedrskih objektov v Bolgariji, Slovaški in Litvi ter ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Obravnavala je priprave na šesti pregledovalni sestanek Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki in se seznanila s posameznimi aktualnimi zadevami, kot so delovanje instrumenta INSC (Instrument for Nuclear Safety Cooperation) za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti, preiskovanje vzrokov za povecane koncentracije rutenija-106 v ozracju v jeseni 2017 ter prejela informacije o zasedanjih skupine ENSREG in sejah Sveta guvernerjev MAAE. V drugi polovici leta 2018 je Svetu EU predsedovala Avstrija. Poleg nadaljevanja razprave o zakonodajnih predlogih v zvezi s financiranjem razgradnje so se clani skupine ukvarjali z rezultati tematskih strokovnih pregledov v okviru ENSREG, stresnimi testi v Belorusiji, pripravi skupnih stališc za organizacijski sestanek po Konvenciji o jedrski varnosti in pripravami na prvi pregledovalni sestanek za Konvencijo o fizicnem varovanju jedrskega materiala. Visoka skupina predstavnikov za jedrsko varnost (ENSREG) Skupina ENSREG (European Nuclear Safety Regulators Group) je neodvisno strokovno telo, ustanovljeno leta 2007 s sklepom Evropske komisije. Sestavljena je iz najvišjih predstavnikov upravnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, varstvo pred sevanji in varnost radioaktivnih odpadkov iz vseh držav clanic Evropske unije, v njej pa enakopravno sodelujejo tudi predstavniki Evropske komisije. Vloga ENSREG je pomagati vzpostaviti razmere za stalno izboljševanje in doseganje skupnega soglasja na podrocju jedrske varnosti ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki. V letu 2018 so bili pod okriljem ENSREG izvedeni strokovni pregledi (Topical Peer Review, TPR) o nadzoru staranja jedrskih elektrarn v Evropi in pripravljeno je bilo skupno porocilo o teh pregledih, ki je bilo javno objavljeno konec oktobra. ENSREG se je seznanila s porocilom o izvedenih stresnih testih v Belorusiji in sprejeli so prihodnji dveletni program dela s poudarki na izvajanju in dokoncanju nacionalnih akcijskih nacrtov ter spodbujanju odprtosti pri vseh procesih. Slovenski predstavniki so sodelovali tudi v delovnih skupinah ENSREG, in sicer v prvi delovni skupini, ki se ukvarja z jedrsko varnostjo, in v drugi delovni skupini, ki se ukvarja s procesi razgradnje ter ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Posvetovalni odbori v okviru pogodbe Euratom V okviru pogodbe Euratom, ki je del pravnega reda EU, deluje vec tehnicnih posvetovalnih odborov. URJSV svoje obveznosti izvršuje v treh takšnih odborih: v odboru po 31. clenu, odboru po 35. clenu in odboru po 37. clenu. Odbor po 31. clenu pripravlja priporocila Evropski komisiji za pravne akte, ki se navezujejo na varstvo pred sevanjem in javno zdravje. Slovenija je sodelovala tudi v delovni skupini za naravne radionuklide in v delovni skupini za preucevanje vplivov raziskav na zdravstvene in varnostne standarde. V letu 2018 je odbor precej casa posvetil implementaciji dolocil direktive o standardih varstva pred sevanji (BSS), v povezavi s tem je znotraj delovne skupine za naravne radionuklide potekala tudi priprava dokumenta o radonu na delovnih mestih. Odbor je razpravljal še o potrebi po cim vecji usklajenosti ukrepov držav za pripravljenosti na nesrece in se seznanil s projektom SAMIRA (Strategic Agenda for Medical, Industrial and Research Applications of Nuclear and Radiation Technology), ki se ukvarja z uporabo radioizotopov v medicini, industriji in v raziskovalnih dejavnostih. Delo odbora po 35. clenu se nanaša na zahteve pogodbe Euratom, da države clanice EU na svojem ozemlju vzpostavijo sistem za merjenje radioaktivnosti v okolju, ki ga ima Evropska komisija pravico verificirati, in sicer: ali je tak sistem vzpostavljen in usklajen s postavljenimi zahtevami (35. clen) in ali se o rezultatih redno poroca Evropski komisiji (36. clen). Odbor se je sestal v letu 2018, slovenski predstavniki se tega sestanka niso udeležili. Odbor po 37. clenu se sestaja v glavnem dopisno, kadar je potrebno, da Evropska komisija poda mnenje o vecjih rekonstrukcijah oziroma gradnji novih jedrskih objektov. Porocanje po direktivi o radioaktivnih odpadkih V letu 2018 so morale vse države clanice EU porocati Evropski komisiji o izvajanju dolocb direktive o odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (2011/70/Euratom). Pripravljeno je bilo drugo slovensko porocilo, v katerem je za vsak clen direktive opisano, kako ga izpolnjujejo imetniki dovoljenj in kako upravni organ. Porocilo je bilo v mesecu avgustu dostavljeno Evropski komisiji. 9.1.1 Sodelovanje pri projektih EU Pri projektu »Krepitev in izboljšanje ucinkovitosti tajskega upravnega organa za jedrsko varnost in izdelava nacionalne strategije ravnanja z radioaktivnimi odpadki« URSJV sodeluje v konzorciju s podjetjem Enconet iz Avstrije in belgijskima podjetjema BEL-V in IRE-Elit. Vecina nalog in obveznosti do prejemnika pomoci je bila zakljucena do konca leta 2017. V letu 2018 je potekalo zakljucevanje porocil, ki so pogodbena obveznost do narocnika projekta, tj. Evropske komisije. Projekt »Usposabljanje in mentorstvo za strokovnjake jedrskih upravnih organov in njihovih tehnicnih podpornih organizacij za razvoj in krepitev njihovih tehnicnih kompetenc« izvaja URSJV skupaj s konzorcijem, ki ga vodi italijansko podjetje ITER. URSJV sodeluje predvsem z zagotavljanjem mentorstva (tutoring) za osebje upravnih organov za jedrsko in/ali sevalno varnost iz partnerskih držav, obcasno pa se vkljucuje v pripravo tecajev in delavnic, ki jih organizirajo clani konzorcija. V letu 2018 so strokovnjaki URSJV sodelovali na tecaju »Ocenjevanje varnosti, izdajanje dovoljenj in nadzor raziskovalnih reaktorjev« oktobra 2018. Po tecaju sta se dva slušatelja dva tedna prakticno izobraževala na URSJV, in sicer s podrocja dela upravnega organa pri izdaji dovoljenj in nadzora raziskovalnih reaktorjev. Projekt bo zakljucen leta 2019. URSJV in URSVS sodelujeta v okviru triletnega projekta predpristopne pomoci IPA (Instrument for Pre-Accession) »Nadaljnja krepitev strokovnosti jedrskih upravnih organov zahodnega Balkana«, katerega cilj je pospešiti prenos evropskega pravnega reda (EU Acquis) v zakonodajo držav prejemnic in dvigniti raven delovanja njihovih upravnih organov, da bo primerljiva z delovanjem sorodnih institucij v EU. URSJV in URSVS sta bili dejavni pri nalogah, ki nanašajo na prenos evropskega pravnega reda. URSJV je sodelovala še pri izdelavi postopkov za delo upravnega organa, izobraževanju osebja, izdelavi strategije in uvedbi sistema vodenja, medtem ko je URSVS sodelovala pri sistemu zagotavljanja in preverjanja kakovosti pri medicinski uporabi virov ionizirajocega sevanja. Do junija 2018 so bile zakljucene vse dejavnosti v državah prejemnicah pomoci. Preostale dejavnosti so obsegale pripravo porocil za posamezne naloge, usklajevanje porocil s prejemnicami pomoci in tudi znotraj konzorcija ter izdelavo zbirnega porocila. Od leta 2017 URSJV sodeluje na projektu Evropske komisije »INSC – Krepitev strokovnosti iranskega upravnega organa za jedrsko varnost in podpora izvedbi stresnih testov za JE Bušer«, iz t. i. instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti (INSC – Instrument for Nuclear Safety Cooperation). Cilj tega projekta je pomagati iranskemu upravnemu organu za jedrsko in sevalno varnost, da bi okrepil znanje in strokovnost svojih sodelavcev, posodobil upravno infrastrukturo, ki bo postala cim bolj skladna z mednarodnimi standardi, in delovanje upravnega organa tudi cim bolj približal praksi podobnih upravnih organov držav z dolgoletnimi izkušnjami na podrocju jedrske varnosti. URSJV sodeluje v konzorciju, ki ga sestavljajo upravni organi za jedrsko varnost iz Ceške, Slovaške in Madžarske ter avstrijsko podjetje ENCO. URSJV je v letu 2018 dokoncala osnutek idejne zasnove centra za jedrsko varnost, ki bo deloval kot tehnicna podporna organizacija za iranski upravni organ za jedrsko varnost. Zakljucni sestanek je predviden jeseni 2020. V letu 2018 je konzorcij, ki sodeluje v t. i. prvem iranskem projektu, ki je opisan zgoraj, bil izbran še na razpisu za drugi iranski projekt z naslovom »INSC – Podpora iranskemu upravnemu organu INRA«. Pri drugem projektu je konzorcij okrepljen še z nemškim podjetjem TUV Nord. URSJV je zadolžena za nadaljnji razvoj sistema vodenja iranskega upravnega organa, ki naj bi se v bližnji prihodnosti okrepil s centrom za jedrsko varnost, za katerega je URSJV izdelala študijo izvedljivosti v okviru prvega projekta pomoci Iranu. Poleg tega bo URSJV dejavna tudi pri pripravljenosti in ukrepanju ob izrednem dogodku. URSJV bo organizirala tudi obiske v Sloveniji za prakticno usposabljanje predstavnikov iranskega upravnega organa. V letu 2018 je bil v novembru opravljen t. i. zacetni (»kick-off«) sestanek. Vecina dela pa bo opravljena v letih 2019-2021, saj projekt traja 42 mesecev. Zakljucni sestanek je predviden jeseni 2021. V letu 2014 se je URSVS vkljucila projekt ENETRAP III, ki je namenjen harmonizaciji usposabljanj iz varstva pred sevanji na nivoju EU in medsebojnemu priznavanju kvalifikacij usposobljenih delavcev in ekspertov. Slovenija se je vkljucila kot testna država pri medsebojnem priznavanju izvedencev iz varstva pred sevanji. V letu 2018 se je projekt uspešno zakljucil. Slovenija je v svoj pravni red že prenesla dolocbe direktive 59/2013/Euratom, ki se nanašajo na prepoznavanje kvalifikacij izvedencev varstva prede sevanji in s tem postavila temelje tudi za medsebojno priznavanje kvalifikacij z drugimi državami clanicami. Predstavnica URSVS se je udeležila zakljucnega sestanka projekta. 9.2 Mednarodna agencija za atomsko energijo Nadaljevalo se je tesno in dobro sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (MAAE). Slovenija je bila med 60. zasedanjem generalne konference MAAE izvoljena v svet guvernerjev za obdobje 2016-2018. Septembra 2018 se je clanstvo v svetu guvernerjev izteklo. Slovenska delegacija se je kot vsako leto septembra 2018 udeležila rednega letnega zasedanja generalne konference. Republika Slovenija je v letu 2018 poravnala vse svoje financne obveznosti do MAAE. Najdejavneje je Slovenija sodelovala z MAAE na spodaj navedenih podrocjih. Leta 2018 je Slovenija prejela 38 prošenj za posamicno izpopolnjevanje tujih strokovnjakov. 28 vlog je bilo uresnicenih. Realiziranih je bilo tudi pet prošenj za usposabljanje, ki jih je Slovenija prejela leta 2017. Pri delu raziskovalnih projektov so dejavno sodelovali IJS, Onkološki inštitut, Nevrološka klinika, Inštitut za biomedicinsko informatiko, Univerza v Ljubljani in Zavod za gradbeništvo. Vse naštete organizacije so bile vkljucene v 7 raziskovalnih projektov, ki so se zaceli izvajati leta 2015 ali že prej. Dejavnosti v dveh raziskovalnih projektih so se leta 2018 uspešno koncale. V zacetku leta 2018 sta se zacela izvajati nova nacionalna projekta: Nacionalni projekt Onkološkega inštituta Ljubljana in Klinike za nuklearno medicino »Izboljšava varnosti in kvalitete radioloških storitev s pomocjo razvoja oddelkov za medicinsko fiziko ter razvoj teranosticnih principov na podrocju nuklearne medicine« (SLO/6/006 »Improving Safety and Quality of Radiology Services through the Development of Medical Physics Department and Enhancing the Theranostic Nuclear Medicine Approach«) in Nacionalni projekt Uprave RS za jedrsko varnost in Agencije za radioaktivne odpadke »Podpora upravnega organa in izvajalske organizacije pri krepitvi jedrske varnosti in izvajalske organizacije« (SLO/9/019 »Supporting the Regulatory Authority and the Implementing Organization in the Enhancement of Nuclear Safety and the Implementing Organization«). Nacionalni projekt Biotehniške fakultete »Izboljšanje kakovosti vode v ranljivih in plitvih vodonosnikih v okviru dveh intenzivnih obmocij pridelave sadja in zelenjave« (SLO/5/004 »Improving Water Quality in Vulnerable and Shallow Aquifers under Two Intensive Fruit and Vegateble Production Zones«) se je zacel izvajati v drugi polovici leta 2018. Projekt je bil najprej odobren kot projekt, ki mora pridobiti financna sredstva iz drugih virov. Vendar se je poleti 2018 financna situacija na MAAE spremenila in je bil projekt uvršcen med projekte, ki prejmejo financno pomoc iz sklada za tehnicno sodelovanje. Leta 2018 so bile izvedene še zadnje dejavnosti nacionalnega projekta »Podpora ARAO pri izvajanju aktivnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki« (SLO/9/017 »Supporting Radioactive Waste Management Activities for the Implementing Organization ARAO) in projekta »Krepitev upravnega nadzora Uprave RS za jedrsko varnost« (SLO/9/018 »Enhancing the Regulatory Oversight of the Slovenian Nuclear Safety Administration«), ki sta se sicer zakljucila konec leta 2017. Slovenija je leta 2018 organizirala eno nacionalno in dve regionalni delavnici ter en mednarodni sestanek MAAE. Pomembna je tudi udeležba slovenskih strokovnjakov kot izvedencev v strokovnih odborih MAAE in na misijah, tecajih in delavnicah v drugih državah. Slovenski predstavniki sodelujejo v odborih za standarde MAAE, in sicer v vseh petih odborih: za jedrsko varnost, za varstvo pred sevanji, za radioaktivne odpadke, za varnost prevoza radioaktivnih snovi in za pripravljenost na izredne dogodke. Standarde pripravlja sekretariat MAAE ob pomoci držav clanic. Slovenijo v omenjenih odborih zastopajo predstavniki URSJV, URSVS in GEN-Energije. Leta 2018 sta se pricela dva projekta MAAE s podrocja uporabe ionizirajocega sevanja v zdravstvu, v katerih sodeluje tudi URSVS. Prvi projekt »Applying Best Practices for Quality and Safety in Diagnostic Radiology« je namenjen izboljšanju kakovosti in varnosti v diagnosticni radiologiji. Projekt je usmerjen predvsem v tehnicne vidike zagotavljanja in preverjanja kakovosti ter v usposabljanje kljucnih strokovnih delavcev, torej medicinskih fizikov, radioloških inženirjev in zdravnikov radiologov. V letu 2018 se je v okviru navedenega projekta predstavnik zdravnikov radiologov udeležil usposabljanja s podrocja uporabe napotnih kriterijev z naslovom »Training Course for Radiologists on Applying Justification and Referral Guidelines for Imaging«. Drugi projekt, »Enhancing Member States' Capabilities for Ensuring Radiation Protection of Individuals Undergoing Medical Exposure« je namenjen izboljšavam sistema varstva pred sevanji pri medicinski uporabi ionizirajocega sevanja s poudarkom na krepitvi sodelovanja med pristojnimi upravnimi organi in profesionalnimi združenji ter uporabi mednarodnih varnostnih standardov iz varstva pred sevanji (BSS - GSR Part 3). Projekt je razdeljen v vec tematskih sklopov, pri cemer se je Slovenija glede na potrebe vkljucila predvsem v tematske sklope usmerjene na naslednja podrocja: - optimizacija s poudarkom na oblikovanju diagnosticnih referencnih nivojev za CT preiskave pediatricnih pacientov, - oblikovanje in implementacija smernic za napotitev na radiološke preiskave ter - izboljšanju sistemov za porocanje o izrednih dogodkih v radioterapiji in vpeljavi sistema za porocanje o izrednih dogodkih pri radioloških posegih z visoko izpostavljenostjo pacientov. V okviru projekta sta se v letu 2018 predstavnika Slovenije udeležila dveh usposabljanj. Sodelovanje v navedenih projektih omogoca ne le udeležbo izbranih radioloških inženirjev, zdravnikov, medicinskih fizikov in delavcev pristojnega upravnega organa na strokovnih usposabljanjih in delavnicah, ki jih organizira in financira MAAE, temvec tudi dostop do strokovnega znanja, smernic in relevantnih dokumentov MAAE, ki bodo omogocili hitrejše in ucinkovitejše izvajanje zastavljenih nalog. V letu 2018 MAAE nadaljuje z regionalnim tehnicnim projektom pomoci državam vzhodne Evrope in državam bivše Sovjetske zveze na podrocju izvajanja nacionalnega radonskega programa ter nadzora in ozavešcanja v zvezi s tveganji zaradi radona v bivalnem in delovnem okolju . URSVS je zadolžena za koordinacijo udeležb na delavnicah, tecajih in drugih srecanj s tega podrocja. 9.3 Agencija za jedrsko energijo pri OECD Agencija za jedrsko energijo (NEA - Nuclear Energy Agency) je specializirana agencija znotraj Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development) in je v letu 2018 praznovala 60-letnico obstoja. Namen agencije je državam clanicam nuditi pomoc pri vzdrževanju in razvoju na podlagi mednarodnega sodelovanja ter z znanstvenimi, tehnološkimi in pravnimi podlagami, ki so potrebne za varno, okolju prijazno in gospodarno uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Slovenija je bila v NEA polnopravno sprejeta leta 2011. V letu 2018 je Slovenija sodelovala v šestih stalnih odborih agencije, prav tako pa so slovenski predstavniki aktivno sodelovali tudi v delovnih skupinah znotraj stalnih odborov. Usmerjevalni odbor, ki je najvišji organ agencije in nadzira delo strokovnih stalnih odborov, je imel dva redna sestanka. V sklopu rednega sestanka Odbora za ravnanje z radioaktivnimi odpadki je kot obicajno potekal še forum regulatorjev (RWMC Regulators' Forum). Odbor za varnost jedrskih naprav je imel dva redna sestanka, slovenska predstavnika sta sodelovala še v delovni skupini za upravljanje in analizo v primeru nesrec ter v delovni skupini za elektricne energetske sisteme. Prav tako so se slovenski delegati udeležili sestankov Odbora za jedrske upravne dejavnosti in njegovih delovnih skupin za inšpekcijske prakse in za obratovalne izkušnje. Slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu usmerjevalnega odbora ter stalnih odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanja z RAO in IJG, jedrskega prava in raziskav. V letu 2018 sta bila organizirana dva sestanka Odbora za jedrsko pravo (Nuclear Law Committee). Ob robu teh dveh sestankov pa je sekretariat NEA organiziral tudi sestanka Pogodbenic Pariške konvencije na temo njene uveljavitve, o cemer se poroca podrobneje v poglavju 7.2. V Odboru za tehnicne in ekonomske raziskave razvoja jedrske energije in gorivnega cikla je slovenski predstavnik sodeloval na enem sestanku, medtem ko se predstavniki niso udeležili sestankov Odbora za varstvo prebivalcev pred sevanji, Odbora za jedrsko znanost in novoustanovljenega Odbora za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje s preteklimi dejavnostmi. Slovenija sodeluje še v upravnem odboru podatkovne banke, ki zagotavlja dostop do številnih informacijskih in znanstvenih podatkov, ter pri informacijskem sistemu o poklicni izpostavljenosti ISOE (International System of Occupational Exposure). Agencija sicer nadaljuje s programom NEST (Nuclear Education, Skills and Technology Framework), ki daje poudarek pridobivanju mladih visoko izobraženih kadrov za delo v jedrski znanosti in industriji, prav ohranjanje znanja in obvladovanje staranja delovne sile pa sta eni od glavnih prihodnjih strateških usmeritev agencije. Slovenija sodeluje pri »International System of Occupational Exposure« - ISOE. ISOE je informacijski sistem o poklicni izpostavljenosti ionizirajocim sevanjem v jedrskih elektrarnah, ki ga podpirata OECD/NEA ter MAAE. Informacijski sistem vzdržujejo tehnicni centri ob podpori navedenih organizacij in ob sodelovanju jedrskih elektrarn in upravnih organov. Predstavnica URSVS se je v letu 2018 udeležila rednega letnega sestanka upravnega odbora ISOE, na katerem je predstavila porocilo o remontu v NEK in porocala o prenosu direktive 59/2013/Euratom v slovenski pravni red. 9.4 Sodelovanje z drugimi združenji Združenje evropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA) WENRA (Western European Nuclear Regulators Association) je neformalno združenje predstavnikov jedrskih upravnih organov evropskih držav z jedrskimi programi. Glavne naloge združenja so razvoj skupnega pristopa k jedrski varnosti, zagotavljanje neodvisnih pregledov jedrske varnosti v državah kandidatkah za vstop v EU ter izmenjava izkušenj na podrocju jedrske varnosti. V združenju je zastopanih osemnajst držav clanic in trinajst držav opazovalk, med njimi tudi neevropske države. Plenarni zasedanji v letu 2018 sta gostila belgijski Gent in švicarski Schaffhausen. Poleg razprav o prihodnjih strateških usmeritvah združenja in o morebitnih prikljucitvah Južne Koreje, Brazilije ter Irana k državam opazovalkam so se udeleženci seznanili s posameznimi relevantnimi dogodki s podrocja jedrske in sevalne varnosti, Slovenija pa je kot novo delovno podrocje predlagala oblikovanje varnostnih referencnih okvirov za kibernetsko varnost. Slovenski predstavniki so bili aktivni tudi v delovnih skupinah združenja WENRA, in sicer v skupini za harmonizacijo jedrskih reaktorjev ter v skupini za jedrske odpadke in razgradnjo. Mednarodno združenje za jedrsko pravo (INLA) INLA (International Nuclear Law Association) je mednarodno združenje pravnih in drugih strokovnjakov za miroljubno uporabo jedrske energije, katerega temeljni namen je podpirati in pospeševati znanje in razvoj pravne stroke in raziskav na tem podrocju, izmenjava spoznanj med njegovimi clani ter sodelovanje s sorodnimi združenji in ustanovami. V združenje je vclanjenih okoli 600 strokovnjakov iz vec kot 60 držav in mednarodnih organizacij. INLA deluje v sedmih delovnih skupinah, in sicer: Varnost in predpisi; Odgovornost za jedrsko škodo in zavarovanje; Mednarodno jedrsko trgovanje/nove gradnje; Sevalna varnost; Ravnanje z odpadki; Jedrsko varovanje in Transport. INLA praviloma organizira kongres na dve leti; prvi je bil organiziran leta 1973 v Nemciji, zadnji je bil v letu 2018 v Abu Dhabiju, kar predstavlja 45 let delovanja tega združenja. Tocno kdaj in kje bo organiziran naslednji kongres v letu 2020, še ni znano. Leta 2005 je bil INLA kongres organiziran v Sloveniji, Portorožu. ENSRA Združenje predstavnikov upravnih organov, ki pokrivajo jedrsko varovanje ENSRA (ENSRA - European Nuclear Security Regulators Association), je bilo ustanovljeno leta 2004, Slovenija pa se je združenju pridružila leta 2008. ENSRA sledi predvsem naslednjim ciljem: izmenjavi informacij o jedrskem varovanju, aktualnih varnostnih vprašanjih in dogodkih, razvoju celovitega razumevanja temeljnih nacel fizicnega varovanja in spodbujanju skupnih nacel varovanja v Evropi. Švedska je oktobra 2018 gostila plenarni sestanek, katerega glavne teme so bile: izmenjava informacij o aktualnih varnostnih izzivih, izmenjava informacij o zakonodaji in pristopih clanic, sodelovanje z MAAE in z drugimi ter nadaljnje aktivnosti delovnih skupin znotraj združenja. Naslednji sestanek bo leta 2019 gostila Finska oziroma njen jedrski upravni organ STUK. NSCG – Nuclear Security Contact Group Kontaktna skupina za jedrsko varovanje (NSCG – Nuclear Security Contact Group) je združenje, ki je nastalo po koncu 4. vrhunskega srecanja jedrskega varovanja (Nuclear Security Summit), ki je bil leta 2016. Skupini so se pridružile še nekatere druge države, ki niso sodelovale na omenjenih vrhovih. Slovenija se je formalno pridružila skupini marca 2017, s tem pa se je nadgradilo slovenske aktivnosti na podrocju jedrskega varovanja. Sodelujejo predstavniki MZZ in URSJV. Ena od pomembnih tem v okviru NSCG so tudi prihodnje aktivnosti v zvezi s spremembami konvencije o fizicnem varovanju jedrskega materiala (A-CPPNM - Convention on the Physical Protection of Nuclear Material and Nuclear Facilities). Ena od zavez, izhajajoc iz minulih vrhunskih srecanj jedrskega varovanja, so tudi posamezni tematski sklopi, podporo katerim so dale razlicne skupine držav. Slovenija je preko MZZ avgusta 2018 poslala uradno obvestilo, da se je pridružila dvema pobudama: INFCIRC/910 (ki se nanaša na varovanje visoko radioaktivnih snovi) in INFCIRC/918 (preprecevanje tihotapljenja jedrskih/radioaktivnih snovi). EACA – European Association of Competent Authorities EACA (European Association of Competent Authorities) je združenje upravnih organov, pristojnih na podrocju prevoza radioaktivnih snovi. Glavna naloga združenja, ustanovljenega leta 2008, je skupni pristop in razumevanje zahtev predpisov s tega podrocja, ki veljajo v Evropi. Združenje na razlicne nacine omogoca izpolnjevanje omenjenega cilja, in sicer z razvojem mreže upravnih organov pristojnih na podrocju varnega prevoza, s širjenjem znanja in dobrih praks med clanicami, dela v delovnih skupinah ter z razvojem skupnega razumevanja in ucinkovitejšega sodelovanja upravnih organov na delovni ravni. URSJV od leta 2015, ko je bila Slovenija opazovalka, v celoti pa od leta 2016 deluje pri delu EACA. Letni sestanek omenjenega združenja je potekal v Parizu, naslednji sestanek pa je predviden v Atenah, spomladi 2019. EACA je v predhodnih letih izdala dokumente, ki so prosto dostopni preko njene javne spletne strani. HERCA - Združenje predstojnikov upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji Predstavnik URSVS je clan Združenja predstojnikov upravnih organov s podrocja varstva pred sevanji (HERCA - Association of the Heads of European Radiological Protection Competent Authorities). V letu 2018 se je udeležil dveh rednih sestankov. URSVS sodeluje v delovni skupini za podrocje medicinske uporabe ionizirajocega sevanja mreže evropskih upravnih organov HERCA. Poleg izjemno pomembne izmenjave informacij o delovanju in nacinu implementacije Direktive 2013/59/Euratom bi med aktivnostmi navedene delovne skupine v letu 2018 izpostavili izvedbo delavnice za inšpektorje s podrocja nadzora oddelkov nuklearne medicine, povezovanje s proizvajalci radiološke opreme z namenom implementacije 78. clena Direktive 2013/59/Euratom in harmonizacije izpisa dozimetricnih podatkov ter priprave za evropski akcijski teden na temo zavedanja o pomenu upravicenosti radioloških posegov med napotnimi zdravniki. CAMP (NRC) URSJV sodeluje na podlagi sporazuma z US NRC (Zvezno jedrsko upravno komisijo ZDA) v mednarodno raziskovalno-razvojnem programu CAMP (Code Application and Maintenance Programme). Program CAMP omogoca sodelovanje pri vzdrževanju in uporabi programske opreme na podrocju preprecevanja ter obvladovanja nezgod in nenormalnih dogodkov v jedrskih elektrarnah. Pogodba CAMP zagotavlja dostop do racunalniških programov, ki se razvijajo v okviru programa. Uporabnikom so trenutno na voljo najnovejše verzije programskih orodij. Za leto 2018 je IJS pripravila prispevek v naravi z naslovom »Semiscale S-NC-02 and S-NC-03 naturall circulation tests performed by RELAP5/MOD3.3 Patch 5«, ki je bil strokovno pregledan in caka na objavo. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CAMP so se v letu 2018 srecali junija na delovnem sestanku, kjer je nacionalni koordinator programa podrobneje predstavil najnovejša dogajanja v raziskovalnem programu CAMP ter svoje delo in aktivnosti IJS na tem podrocju. CSARP (NRC) V letu 2015 je Slovenija obnovila sodelovanje v US NRC raziskovalnem programu na podrocju težkih nesrec CSARP (Cooperative Severe Accident Research Program). Na podlagi aneksa k pogodbi za CAMP v CSARP sodelujejo URSJV, NEK in IJS, nacionalni koordinator za program CSARP je predstavnik IJS. Pogodba CSARP zagotavlja dostop do racunalniškega programa MELCOR za simulacijo težkih nesrec v jedrskih elektrarnah. Predstavniki slovenskih organizacij v združenju CSARP so se srecali v novembru 2018 na delovnem sestanku. Nacionalni koordinator je predstavil status raziskovalnega programa CSARP v Sloveniji, kronologijo aktivnosti, udeležbo na srecanju evropskih uporabnikov MELCOR-ja, MELCOR delavnici in CSARP/MCAP srecanju, ter realizacijo nacrtovanih aktivnosti. Realizirane so bile vse nacrtovane aktivnosti in dodatno še projektna naloga »Analiza vpliva nadgradnje varnosti NEK na smernice za obvladovanje težkih nesrec z uporabo racunalniškega programa MELCOR 2.2« za URSJV. Evropsko omrežje ALARA Slovenija kot ena od dvajsetih evropskih držav sodeluje v Evropskem omrežju ALARA (EAN - European ALARA Network), ki se ukvarja z optimizacijo varstva pred sevanjem ter olajšuje razširjanje dobre ALARA prakse v industrijskem, raziskovalnem in zdravstvenem sektorju po Evropi. Omrežje organizira redne mednarodne delavnice, od katerih je vsaka posvecena specificnemu podrocju varstva pred sevanji. Poleg tega EAN izdaja glasilo, ki predstavlja prakticne primere implementacije principa ALARA, primere dobre prakse in ostale novice s podrocja varstva pred sevanji, ima aktivno vlogo pri študijah Evropske komisije in ostalih mednarodnih organizacij s podrocja varstva pred sevanji ter deluje na ostalih podrocjih implementacije principa ALARA v prakso. Pod okriljem EAN deluje tudi vec pod-omrežij, pri cemer URSVS aktivno sodeluje še v omrežju upravnih organov ERPAN (European Radioprotection Authorities Network), namenjeno operativni izmenjavi informacij s podrocja zakonodaje in nadzora nad izvajanjem ukrepov varstva pred sevanjem. Evropska študija o poklicni izpostavljenosti - ESOREX Slovenija sodeluje pri projektu »European Study of Occupational Radiation Exposure« - ESOREX, ki je namenjen zbiranju, obdelavi in primerjavi podatkov o dozah ionizirajocega sevanja, ki jih prejmejo izpostavljeni delavci, na meddržavnem nivoju. V okviru projekta države izmenjujejo izkušnje tudi na podrocju organizacije osebne dozimetrije in vodenja nacionalnih dozimetricnih registrov. Projekt je v preteklosti financira Evropska komisija, sedaj pa naj bi ga vzdrževale države clanice same. V letu 2018 se je predstavnica URSVS udeležila sestanka o izmenjavi izkušenj in prihodnosti projekta, ki ga je organiziral francoski inštitut IRSN. 9.5 Meddržavna pogodba o solastništvu Nuklearne elektrarne Krško Leta 2002 sta se Slovenija in Hrvaška medsebojno uskladili o lastništvu in obratovanju Nuklearne elektrarne Krško ter sklenili Pogodbo med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkorišcanjem in razgradnjo (Uradni list RS, št. 5/03 - Mednarodne pogodbe; v nadaljevanju: meddržavna pogodba), ki je zacela veljati v mesecu marcu 2003. Po tej pogodbi je skrb in odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško naloga obeh držav njenih lastnic, saj z njo pogodbenici soglašata, da bosta zagotovili ucinkovito skupno rešitev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško. Meddržavna pogodba doloca še, da bosta pogodbenici sporazumno iskali rešitve in skupne rešitve tudi financirali v enakih deležih. Ce pogodbenici ne bi dosegli sporazuma o skupnem reševanju, bosta vsaka zase na svoje stroške poskrbeli za koncno odlaganje svojega dela radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, ki bodo nastali zaradi njenega obratovanja in razgradnje, bodisi na svojem ozemlju bodisi v tretjih državah. Slovenija se zaveda odgovornosti za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom iz Nuklearne elektrarne Krško in si v skladu z meddržavno pogodbo prizadeva, da se zagotovi ucinkovita skupna rešitev. Zaradi majhnih kolicin odpadkov in majhnega jedrskega programa ima skupna rešitev številne varnostne, ekonomske, družbene in gospodarske prednosti za obe državi. Državi pogodbenici sta za spremljanje izvajanja meddržavne pogodbe skladno z njenim 18. clenom ustanovili meddržavno komisijo. Vsaka od pogodbenic ima v komisiji predsednika in štiri clane. V letu 2018 je Vlada Republike Slovenije na novo imenovala tri clane slovenske delegacije (sklep št. 36011-3/2018/3 z dne 15. 11. 2018) meddržavne komisije. Meddržavna komisija poleg spremljanja izvajanja meddržavne pogodbe potrjuje Program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško in Program razgradnje Nuklearne elektrarne Krško ter obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja, ki jih obravnava meddržavna pogodba in je kljucno telo za urejanje odnosov med pogodbenicama. Skladno z dolocbo meddržavne pogodbe je bila v letu 2004 izdelana in leta 2005 na 7. seji meddržavne komisije potrjena prva revizija Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG. S tem programom razgradnje sta se seznanila Vlada Republike Slovenije s sklepom št. 311-01/2001-21 in Parlament Republike Hrvaške (Narodne novine, št. 175/04), ki je dal predhodno soglasje k sprejetju. Priprava druge revizije Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK se je zacela po 8. seji meddržavne komisije leta 2008, ki je mandat za pripravo dokumenta podelila strokovnima organizacijama Agenciji za radioaktivne odpadke iz Slovenije in Agenciji za posebni odpad iz Hrvaške. Dokument je bil izdelan v prvi razlicici v mesecu juniju 2010 in nato v drugi razlicici v mesecu februarju 2011. Teh dokumentov meddržavna komisija ni obravnavala niti ju ni potrdila. Meddržavna komisija se je ponovno sestala julija 2015 in se seznanila s statusom izdelave druge revizije Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IG iz NEK. Na tej seji je meddržavna komisija odlocila, da se ustavijo vse dejavnosti za pripravo tega dokumenta, da pa se takoj pricne z dejavnostmi za izdelavo tretje revizije Programa razgradnje NEK in Programa odlaganja NSRAO in IG iz NEK. Meddržavna komisija je zadolžila strokovne organizacije iz 10. clena meddržavne pogodbe, da skupaj z Nuklearno elektrarno Krško v treh mesecih pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva. Prav tako se zadolžijo strokovne organizacije iz 10. clena Meddržavne pogodbe, da skupaj z NEK v treh mesecih pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo revizije Programa razgradnje NEK. Na podlagi sklepa meddržavne komisije sta pogodbenici vsaka svoji strokovni organizaciji (Agencija za radioaktivne odpadke iz Republike Slovenije in Fond za financiranje razgradnje NEK iz Republike Hrvaške) pooblastila za pripravo obeh programov v skladu z meddržavno pogodbo. Ker je od potrditve Programa razgradnje NEK in odlaganja NSRAO in IJG preteklo že skoraj 15 let, od zacetka priprave druge revizije pa vec kot 10 let, dokumenta iz leta 2004 pa ne odražata vec dejanskega in aktualnega stanja ter nacrtov za prihodnje ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom ter razgradnje Nuklearne elektrarne Krško, je treba, zaradi številnih novih in spremenjenih dejstev, ki so povezana z obratovanjem Nuklearne elektrarne Krško, gradnjo objektov za skladišcenje in odlaganje radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, ter zaradi spremembe drugih robnih pogojev, cim prej izdelati novo revizijo dokumentov, katerih priprava se je pricela v letu 2018. Meddržavna komisija je 17. 11. 2017 ustanovila koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tretje revizije Programa razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško, ki se je v letu 2018 sestal na 14 sejah, na katerih je spremljal in obravnaval pripravo tretje skupne revizije obeh programov ter predlog rešitve skupnega odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Ob koncu leta 2018 je koordinacijski odbor porocal, da bo tretja skupna revizija obeh programov izdelana v prvem tromesecju leta 2019. Do tega roka morajo biti optimizirani vsi stroški razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in stroški odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško ter biti mora odloceno o ustrezni diskontni stopnji. Pri tem je treba vsa izhodišca preverjati najmanj vsakih pet let, višino diskontne stopnje pa še pogosteje. Delovanje predstavnikov Republike Slovenije v koordinacijskem odboru sledi izvajanju politike ravnanja z radioaktivnimi odpadki ter doseganju ciljev in nacel, ki jih doloca Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. V letu 2018 so intenzivno potekale priprave na 12. sejo meddržavne komisije, ki jo je v mesecu januarju 2019 sklical predsednik hrvaške delegacije. 9.6 Sodelovanje na podlagi mednarodnih pogodb V mesecu maju je madžarski upravni organ organiziral redno letno srecanje v okviru bilateralnih sporazumov med Ceško, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo, t. i. kvadrilateralo, ki je namenjena predvsem izmenjavi izkušenj in medsebojnemu obvešcanju o pomembnih dogajanjih na podrocju jedrske varnosti. Udeleženci so za vsako posamezno državo predstavili novosti na zakonodajnem in upravnem podrocju, pomembne poudarke v zvezi z nadzorom nad obratovanjem jedrskih elektrarn, zagotavljanjem varnosti in mednarodnim sodelovanjem ter porocali o relevantnih obratovalnih dogodkih, seznanili pa so se tudi s statusom skupnega projekta pomoci iranskemu upravnemu organu, ki poteka znotraj instrumenta INSC za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti in v katerem sodelujejo upravni organi vseh štirih držav. Srecanje med Slovenijo in Avstrijo po sporazumu o zgodnjem obvešcanju in vprašanjih skupnega interesa s podrocja jedrske varnosti je tokrat gostila Avstrija. Sestanek je bil namenjen medsebojnemu informiranju o pomembnejših dogodkih v casu od zadnjega srecanja. Teme pogovorov so bile spremembe na podrocju zakonodaje, radiološkega monitoringa, pripravljenosti na izredne dogodke, ravnanja z radioaktivnimi odpadki in spremembe oziroma pomembnejši dogodki na podrocju jedrskih programov. Slovenija je porocala o zacetku veljavnosti novega zakona o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti, o izvedeni misiji EPREV, o posodobitvi programske opreme za radiološki monitoring, o obratovanju ter o aktualnem statusu podaljševanja obratovalne dobe NEK in s tem povezanih zahtev s strani nevladnih organizacij za presojo vplivov na okolje. Avstrija je porocala o pripravi krovnega zakona o varstvu pred sevanji, o izvedeni misiji IRRS za celovit pregled upravnega organa, o nacrtu vzorcenja ob izrednem dogodku, o reorganizaciji zveznega centra za obvešcanje in o gradnji novega centra za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Drugo skupno srecanje med URSJV in italijanskim upravnim organom po sporazumu o zgodnji izmenjavi informacij ob radiološkem izrednem dogodku in sodelovanju pri jedrski varnosti je bilo v mesecu oktobru in ga je tokrat v Ljubljani gostila URSJV. Prvi dan srecanja je bil namenjen predstavitvam pomembnejših dogodkov v casu od prejšnjega srecanja. Na dnevnem redu so bile spremembe na podrocju zakonodaje, novosti na podrocju jedrske varnosti in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, aktivnosti na podrocju pripravljenosti na izredne dogodke ter operativni dogovori o izvajanju sklenjenega sporazuma. Slovenija je porocala o programu posodabljanja varnosti v NEK in pripravah na gradnjo suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo in odlagališca za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. V Italiji so potekale predvsem aktivnosti za razgradnjo obstojecih objektov in za zacetek projekta izgradnje odlagališca radioaktivnih odpadkov. Drugi dan srecanja je italijanska delegacija obiskala NEK, kjer jim je osebje predstavilo delovanje elektrarne, varnostne mehanizme ter nacrtovane razširitve oziroma izboljšave. 5. novembra 2018 je bil v Zagrebu redni sestanek po dvostranskem sporazumu o zgodnji izmenjavi informacij v primeru radiološke nevarnosti. Na dnevnem redu so bile predstavitve novosti iz pristojnosti obeh organov, izmenjava obvestil in informacij v primeru izrednega dogodka, uporaba direktive BSS pri registraciji dejavnosti in prevozu radioaktivnih virov kot sevalni dejavnosti, izmenjava rezultatov spremljanja radiološkega stanja in podatkov iz radiološkega sistema za zgodnje obvešcanje ter sodelovanje na podrocju obvešcanja javnosti. Hrvaška je napovedala reorganizacijo svojega upravnega organa, govora je bilo tudi o statusih priprav obeh državnih nacrtov zašcite in reševanja ob nesreci ter o napredku pri pripravi oziroma usklajevanju medsebojnega sporazuma na podrocju pripravljenosti in odziva na jedrsko ali radiološko nesreco. Novembra je bil sklenjen Memorandum o soglasju med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Ministrstvom za izredne razmere Republike Belorusije o izmenjavi informacij o jedrski in sevalni varnosti. Memorandum predvideva sodelovanje in izmenjavo informacij ter izkušenj na podrocjih jedrske in sevalne varnosti, vkljucno z nadzorom radioaktivnih snovi, merjenja sevanja v okolju, nadzora naravnih radioaktivnih snovi in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, varnosti jedrskih naprav, pripravljenosti in ukrepanja ob izrednem dogodku, prevozu radioaktivnih snovi in odpadkov, izobraževanju ter informacijski in zakonodajni dejavnosti. 9.6.1 Konvencija o jedrski varnosti (KJV) V letu 2018 je bil organizacijski sestanek v zvezi s pripravami na osmi pregledovalni sestanek pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti (v nadaljevanju: KJV), ki je bil 17. oktobra 2018 na Dunaju. Na sestanku so izžrebali skupine za pregledovalni sestanek. Slovenija je v 2. skupini, skupaj z naslednjimi jedrskimi državami: Francijo, Španijo, Ceško, Nizozemsko, Belorusijo (sicer še ni jedrska, vendar ima dve enoti v gradnji), med nejedrskimi pa so v 2. skupini še Libija, Niger, Portugalska, Sirija, Avstralija in Kuba. Izvolili so tudi funkcionarje osmega pregledovalnega sestanka. Dana Drabova, predsednica ceškega upravnega organa, je bila tako soglasno imenovana za predsedujoco. Za podpredsedujoca sta bila soglasno imenovana avstralski kandidat Carl-Magnus Larsson in korejski kandidat Manwoong Kim. Georg Schwartz iz švicarskega upravnega organa, prejšnji podpredsednik, je predstavil porocilo o izkušnjah funkcionarjev KJV. Greg Rzentkowski, MAAE, je podal pregled MAAE dokumentov, ki prispevajo k izvajanju Dunajske deklaracije o jedrski varnosti in KJV, kjer je naštel dokumente od varnostnih osnov do projektnih zahtev, vkljucno z razširjenimi projektnimi zahtevami (DEC – Design Extension Conditions) in eliminacijo sekvenc, ki vodijo k zgodnjim velikim izpustom. Predlagani in potrjeni sta bili tudi dve temi za tematsko sekcijo (topical session), in sicer sta bili izbrani naslednji temi: staranje jedrskih elektrarn in varnostna kultura. 9.6.2 Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki V Republiki Sloveniji se Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljevanju: skupna konvencija) nanaša na varno ravnanje z izrabljenim gorivom v Nuklearni elektrarni Krško in raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II, na uskladišcene radioaktivne odpadke v Nuklearni elektrarni Krško, na odpadke iz razgradnje rudnika Žirovski vrh in radioaktivne odpadke malih povzrociteljev, ki so uskladišceni v CSRAO v Brinju. Pregledovalni sestanki pogodbenic po tej konvenciji potekajo vsaka tri leta na Dunaju. Ob koncu leta 2018 je bila skupna konvencija zavezujoca za 80 držav pogodbenic, med katerimi je tudi Republika Slovenija. Šesti pregledovalni sestanek pogodbenic je potekal od 21. 5. do 1. 6. 2018. Sestanka se je udeležilo 69 delegacij držav pogodbenic. Delo je potekalo na plenarnem zasedanju in v osmih skupinah. Vecina pogodbenic je sodelovala tudi na t. i. odprtih delavnicah, ki so potekale po koncanih predstavitvah držav, v prvem tednu pregledovalnega sestanka. Slovenija je bila skupaj z Združenim kraljestvom, Belgijo, Italijo, Senegalom, Avstrijo, Dansko, Irsko, Srbijo in Malto razporejena v skupino 4. Porocilo za Slovenijo, ki ga je leta 2017 pripravila URSJV v sodelovanju z URSVS, ARAO, NEK d. o. o., IJS, Rudnikom Žirovski vrh, Klinicnim centrom – Kliniko za nuklearno medicino in Onkološkim inštitutom Ljubljana ter njegova predstavitev sta bila dobro sprejeta. Slovenija bo na naslednjem, sedmem pregledovalnem sestanku, ki bo potekal maja 2021, morala porocati o: - izdaji dovoljenj za gradnjo in obratovanje odlagališca za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke v Vrbini pri Krškem; - izdaji dovoljenj za gradnjo in obratovanje suhega skladišca za izrabljeno jedrsko gorivo; - dolgorocnem upravljanju odlagališca Boršt, vkljucno z izdajo dovoljenja za zaprtje in - doseženem dogovoru z Republiko Hrvaško o razgradnji Nuklearne elektrarne Krško in odlaganju radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z izrabljenim gorivom. 9.7 Doseganje ciljev iz Resolucije o sevalni in jedrski varnosti Slovenija se trudi tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja uspešno in racionalno dosegati cilje iz Resolucije. Cilj 2 Republika Slovenija se naceloma pridružuje mednarodnim konvencijam, sporazumom, pogodbam ali drugim vrstam sodelovanja, ki spodbujajo in omogocajo hitro ter enakopravno izmenjavo informacij ali medsebojno pomoc za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti in zmanjšanje tveganj za ljudi in okolje tako na ozemlju Republike Slovenije kakor tudi drugje. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Slovenski državni organi in druge organizacije za zagotavljanje jedrske in sevalne varnosti ter fizicnega varovanja so bili dejavni v mednarodnih združenjih glede na potrebe in koristi, ki jih daje tovrstno clanstvo, tj. v združenjih in institucijah WENRA, ENSRA, HERCA, CAMP in tudi v njihovih delovnih skupinah. Prav tako poteka sodelovanje na podlagi dvostranskih sporazumov. Slovenija je izpolnila vse svoje obveznosti. Poleg v tem poglavju opisanih dejavnosti državnih organov, pa so v mednarodno sodelovanje tesno vpeti tako upravljavci jedrskih objektov kot tudi ostale strokovne in raziskovalne organizacije. Cilj 3 Republika Slovenija bo še naprej aktivno sodelovala v vseh dejavnostih znotraj EU, kjer je njena prisotnost obvezna, t. j. pri predlaganju, sprejemanju in izvajanju skupne evropske zakonodaje, in tistih, v katerih lahko uveljavlja svoje posebne dolgorocne interese. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Republika Slovenija je bila dejavna v skupini Sveta za jedrsko varnost, in v skupinah po 31., 35. in 36. clenu pogodbe Euratom, spremljala je delovanje skupine po 37. clenu pogodbe Euratom, njeni predstavniki so se udeleževali sestankov ENSREG, kjer so tvorno sodelovali, prav tako pa so aktivno sodelovali pri izvajanju pomoci tretjim državam, ki jo podpira Evropska komisija, v letu 2017 in 2018 pa so zaceli sodelovati tudi pri dveh projektih pomoci iranskemu upravnemu organu. Sodelovali smo v posvetovalnem odboru raziskovalnega programa Euratom-Cepitev in spremljali delo odbora Instrumenta za sodelovanje na podrocju jedrske varnosti. Cilj 4 Republika Slovenija je in ostaja aktivna clanica MAAE. Kot clanica te agencije prispeva obvezno clanarino, v skladu s svojimi možnostmi pa tudi dodatne kadrovske in financne prispevke predvsem na podrocjih, kjer lahko pricakuje posredno ali neposredno uveljavljanje svojih interesov. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Kot je opisano v poglavju 9.2 Slovenija nadaljuje intenzivno in tvorno sodelovanje z MAAE. Cilj 5 Republika Slovenija ostaja aktivna clanica v Agenciji za jedrsko energijo (NEA) pri OECD. Za njeno delovanje prispeva izracunani znesek clanarine. V skladu s svojimi kadrovskimi in financnimi možnostmi sodeluje v delu njenih odborov, NEA Data bank in tistih pododborov, ki so pomembni za zagotavljanje visoke ravni jedrske in sevalne varnosti. Uresnicevanje cilja v letu 2018 Slovenski predstavniki dejavno sodelujejo pri delu usmerjevalnega odbora ter stalnih odborov in delovnih skupin NEA, še posebej na podrocju dejavnosti upravnih organov, varnosti jedrskih naprav, varstva pred sevanji, ravnanja z RAO in IJG, jedrskega prava in raziskav. 10 UPORABA JEDRSKE ENERGIJE PO SVETU Konec leta 2018 je bilo na svetu 30 držav s 453 obratujocimi reaktorji za pridobivanje elektricne energije. V gradnji je 55 jedrskih reaktorjev, od katerih se je gradnja petih jedrskih elektrarn pricela v letu 2018. Po eno elektrarno so v letu 2018 priceli graditi v Turciji, Veliki Britaniji, Rusiji, Bangladešu in Republiki Koreji. Z omrežjem so v letu 2018 povezali devet novih jedrskih elektrarn - sedem na Kitajskem ter dve v Rusiji. V letu 2018 so zaprli šest jedrskih elektrarn, in sicer tri na Japonskem ter po eno v Rusiji, Združenih državah Amerike in na Tajvanu. V Evropi nove jedrske elektrarne gradijo na Finskem in Slovaškem ter v Belorusiji, Franciji, Rusiji, Turciji, Ukrajini in Veliki Britaniji. Podrobnejši podatki o številu jedrskih elektrarn in njihovi moci po državah sveta so razvidni iz preglednice 10. Preglednica 10: Število jedrskih elektrarn v letu 2018 in njihova moc Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Belorusija 2 2.220 Belgija 7 5.918 Bolgarija 2 1.926 Ceška 6 3.930 Finska 4 2.779 1 1.600 Francija 58 63.130 1 1.630 Madžarska 4 1.889 Nemcija 7 9.515 Nizozemska 1 482 Romunija 2 1.300 Ruska federacija 36 27.339 6 4.573 Slovaška 4 1.814 2 880 Slovenija 1 688 Španija 7 7.121 Švedska 8 8.612 Švica 5 3.333 Turcija 1 1.114 Ukrajina 15 13.107 2 2.070 Velika Britanija 15 8.918 1 1.630 Skupaj Evropa 182 161.801 16 15.717 Argentina 3 1.633 1 25 Brazilija 2 1.884 1 1.340 Kanada 19 13.554 Mehika 2 1.552 Združene države Amerike 98 99.333 2 2.234 Skupaj Amerika 124 117.956 4 3.599 Država Obratujoci reaktorji Reaktorji v gradnji štev. moc [MW] štev. moc [MW] Armenija 1 375 Bangladeš 2 2.160 Indija 22 6.255 7 4.824 Iran 1 915 Japonska 42 39.752 2 2.653 Kitajska 46 42.800 11 10.982 Koreja, republika 24 22.494 5 6.700 Pakistan 5 1.318 2 2.028 Tajvan 4 3.844 2 2.600 Združeni arabski emirati 4 5.380 Skupaj Azija in Bližnji vzhod 145 117.753 35 37.327 Južna Afrika 2 1.860 Vse skupaj 453 399.370 55 56.643 11 SEVALNA IN JEDRSKA VARNOST PO SVETU Mednarodno lestvico jedrskih in radioloških dogodkov INES (INES - International Nuclear and Radiological Event Scale) v svetu uporabljajo kot orodje za skladno obvešcanje javnosti o varnostnem pomenu jedrskih in radioloških dogodkov. Mednarodno obvešcanje o dogodkih izvajajo za pomembnejše dogodke, ki so ocenjeni s stopnjo 2 ali vec, ter za ostale dogodke, ki so vzbudili zanimanje mednarodne javnosti. Porocila o dogodkih so objavljena na spletnem komunikacijskem sistemu NEWS porocila o dogodkih v Sloveniji pa na spletni strani URSJV pod rubriko INES dogodki. INES dogodki v letu 2018 V sistemu NEWS je bilo objavljenih 12 porocil o dogodkih, ki so se zgodili v letu 2018. Dogodki so razvršceni v naslednje kategorije: en dogodek v jedrskih elektrarnah, en dogodek med transportom radioaktivnih snovi, trije dogodki povezani s krajo virov sevanja, trije dogodki z viri sevanja neznanega izvora, en dogodek z obsevanjem osebja v veterini in trije dogodki z obsevanjem delavcev med izvajanjem radiografije. V letu 2018 so porocali o enem dogodku stopnje 3, petih dogodkih stopnje 2 ter šestih dogodkih stopnje 1. Dogodek stopnje 3 se je zgodil pri izvajanju radiografije v Iranu. Delavca zasebnega podjetja sta opazila, da nosilec z virom 192Ir z aktivnostjo 2,2 TBq po izvedbi radiografije ni bil ustrezno povlecen nazaj v radiografsko kamero. Z uporabo klešc in drugih pripomockov sta delavca prestavila vir sevanja v zašcito radiografske kamere. Pri tem delavca nista nosila dozimetrov. Scasoma pa so se pojavili znaki lokalnih deterministicnih ucinkov obsevanja. Na osnovi rezultatov citogenetske analize so ocenili, da je prvi delavec prejel celotelesno dozo pod 400 mSv in lokalno dozo na roki 50 Gy oz. 40 Gy. Ocena doz za drugega delavca pa je celotelesna doza pod 280 mSv in lokalna doza na desni roki 15 Gy. Delavca sta prejela ustrezno zdravstveno oskrbo. Z oceno stopnje 2 po INES lestvici je bil ocenjen dogodek v britanski jedrski elektrarni. Pregledi varnostnih sistemov so pokazali obsežno korozijo cevovodov, vsebnikov in seizmicnih podpor. Oba reaktorja v elektrarni so zaustavili za cas, ko se izvajajo popravila na korodiranih komponentah. Dogodek ni povzrocil nobenih posledic za prebivalce ali okolje. Dva vira sevanja 241Am/Be sta potovala skozi mednarodno letališce, vendar so ju izlocili iz nadaljnjega prevoza in ju dostavili v podjetje, ki nima dovoljenja za hrambo radioaktivnih snovi ter tudi nima postopkov za varstvo pred sevanji. Dogodek ni imel posledic za varnost prebivalcev ali okolje. INES ocena dogodka je stopnja 2, saj gre za vira kategorije 2, ki sta bila med transportom dostavljena podjetju, ki nima postopkov za varno ravnanje z viri sevanja. Trije dogodki z oceno INES stopnje 1 so bili povezani s krajo virov sevanja. Pri prvem dogodku je bil pogrešan vir 99mTc po dostavi na inštitut nuklearne medicine. Vira niso našli, saj ga je tat odvrgel v vsebnik z odpadnim steklom, ki je bil odpeljan v tujino. Po mesecu dni so tatu našli in ga aretirali, medtem pa je vir sevanja že razpadel, posledic za prebivalce pa ni bilo. Drugi dogodek se je zgodil s krajo radiografske naprave z virom 192Ir, ki je bil postavljen ob vozilo. Sprožili so iskalno akcijo in vir po 10 dneh našli nepoškodovan, raziskava kraje pa se je nadaljevala. Tretji dogodek je bil kraja merilnika vlage oz. gostote z dvema viroma 241Am/Be kategorije 4. Merilnik so ukradli iz tovornjaka. Naslednji dan so na mestni ulici našli odložen merilnik z viroma sevanja, ki je bil nepoškodovan in tako ni povzrocil posledic za prebivalce. Trije dogodki z oceno INES stopnje 1 so bili povezani z viri neznanega izvora, ki so bili pomešani med odpadno kovino. Vire 241Am so skupaj z odpadno kovino stalili v jeklarnah (vse tri v isti državi), radionuklid americija pa se je ujel na filtre z drugimi prašnimi delci in tako ni povzrocil onesnaženja okolja. Jeklo ni bilo kontaminirano. Poreklo virov sevanja za vse tri dogodke ni znano. Dogodek z oceno INES stopnje 2 se je zgodil v veterinarski kliniki. Cuvajka živali se je kontaminirala z radionuklidom 131I, ki se uporablja za zdravljenje povecane šcitnice pri mackah. Veterinar je pod kožo živali vbrizgal radionuklid in ga nekaj polil po kožuhu mack. Cuvajka živali se je s tem kontaminirala po vratu, kar so opazili po dveh dneh. Aktivnost 360 kBq je bila izmerjena na 4 cm2 kože in ocena prejete doze je bila 2 Sv, kar presega letno dozno omejitev. V šcitnici kontaminirane osebe so izmerili aktivnost jodovega radionuklida in dolocili, da je bila ta ob kontaminaciji 18 kBq, kar pomeni dozo 1,4 mSv na šcitnico. Deterministicnih ucinkov obsevanja ni bilo. Porocali so še o dveh dogodkih stopnje 2, pri katerih je prišlo do prekomerne izpostavljenosti delavcev med izvajanjem radiografije, ker vir 192Ir ni bil ustrezno povlecen nazaj v radiografsko kamero. V obeh primerih so izvajalci radiografije prejeli doze, ki so presegale letno dozno omejitev za delavce, deterministicnih ucinkov obsevanja pa ni bilo opaziti. Razlog za prvi dogodek je bil hrupno okolje in napaka delavca, pri drugem dogodku pa je šlo za neustrezno ravnanje delavcev, ki so jih nato odstranili z delovnih mest v radiografiji in sta potem zamenjala službi. V Sloveniji v letu 2018 ni bilo dogodkov, za katere bi porocali v skladu s kriteriji INES. Na URSJV so v letu 2018 obravnavali tri najdbe oz. dogodke v NEK, ki so bili ocenjeni s stopnjo 0 po INES lestvici. Opis dogodkov v NEK je v poglavju 2.1.1.2. Drugi mednarodno odmevni dogodki v letu 2018 Na spletni strani MAAE so porocali še o treh dogodkih v letu 2018, ki niso bili vkljuceni v porocanje v sistem NEWS za INES dogodke. Dogodki niso bili ocenjeni po INES kriterijih. Prvi dogodek je obvestilo o pripravah v ameriških elektrarnah na atlantski obali na prihod orkana Florence. Dva reaktorja v eni elektrarni so preventivno zaustavili, ostale pa so izvedle ukrepe za zašcito pred orkanom. O posledicah po prehodu orkana niso porocali. Drugi dogodek je bil požar v oddelku nuklearne medicine v bolnišnici azijske države. Zagorel je strop in elektricna napeljava v manjši operacijski sobi, ki so ga pogasili v nekaj urah. Pri tem ni bilo žrtev ali ogrožanja sevalne varnosti. Tretji dogodek je bila najdba radioaktivnih snovi neznanega izvora na ulicah južnoameriškega velemesta. V paketu sta bili kovinski plošci iz osiromašenega urana, ki se uporabljajo kot kolimator. Odpeljali so ju v osrednji objekt za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Kontaminacije prebivalcev ni bilo. Zaceli so preiskavo porekla najdenega kolimatorja, vendar o tem niso porocali. 12 VIRI Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Težave z meritvijo visoke napetosti transformatorja GT 2«- porocanje po pravilniku, št. 357-18/2018/3. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. Zakljucno porocilo, št. 357-18/2018/9. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2018. Porocilo o opravljeni analizi po odstopanju »Neuspešna instalacija novih tlacnih transmiterjev PT944EC in PT943EC« - porocanje po tehnicnih specifikacijah, št. 357-15/2018/1. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. Zakljucno porocilo, št. 357-15/2018/6. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2018. Porocilo o opravljeni analizi z utemeljitvijo nadaljnjega obratovanja »Zahteva DEC TS LCO 3.3.3.5 in DEC TS LCO 3.0.3« - porocanje po tehnicnih specifikacijah, št. 357-15/2018/10. Krško: Nuklearna elektrarna Krško, 2018. Zakljucno porocilo, št. 357-15/2018/12. Ljubljana: Uprava RS za jedrsko varnost, 2018. Letno porocilo NEK 2018. Inšpekcijski zapisnik št. 2/2019. Razširjeno porocilo o varstvu pred ionizirajocimi sevanji in jedrski varnosti v RS leta 2017, URSJV/DP-201/2017. Odlocba URSJV o izvedbi modernizacije varnostnih rešitev za preprecevanje težkih nesrec in blažitev njihovih posledic, september 2011. NPP Krško Analyses of Potential Safety Improvements, NEK ESD-TR-09/11, januar 2012. URSJV odobritev Programa nadgradnje varnosti NEK, februar 2012. Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV, december 2012. Posodobljeni post-fukušimski akcijski nacrt (Update of the Slovenian Post-Fukushima Action Plan), URSJV, december 2017. Program nadgradnje varnosti NEK, Rev. 3, januar 2017. Odlocba URSJV o odobritvi Programa nadgradnje varnosti NEK rev. 3 in podaljšanju roka za izvedbo, januar 2017. Letno porocilo o obratovanju raziskovalnega reaktorja TRIGA za leto 2018, IJS-DP-12701, Izdaja 1, IJS, januar 2019. Polletno porocilo o izvedbi nacrta sprememb in izboljšav, IJS-DP-11894, Izdaja 8, IJS, januar 2019. http://reachingcriticalwill.org/images/documents/Disarmament-fora/npt/prepcom18/statements/23April_Slovenia.pdf https://www.un.org/disarmament/wmd/nuclear/npt2020/prepcom2019/ https://www.iaea.org/sites/default/files/16/08/statement_sir_2015.pdf https://www.iaea.org/safeguards/symposium/2014/home/eproceedings/sg2014-slides/000388.pdf https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-13_en.pdf http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupMeetingDoc&docid=12948 https://www.iaea.org/sites/default/files/18/09/sg-serving-nuclear-non-proliferation.pdf https://www.ctbto.org/ http://www.delo.si/sobotna/ne-smemo-cakati-na-krize-odzivati-se-moramo-prej.html https://www.ctbto.org/press-centre/highlights/2017/executive-secretary-lassina-zerbo-participates-in-bled-strategic-forum/ http://ec.europa.eu/trade/import-and-export-rules/export-from-eu/dual-use-controls/ http://www.nuclearsuppliersgroup.org/en/news/192-public-statement-of-the-2018-nsg-plenary-jurmala http://www.mgrt.gov.si/si/delovna_podrocja/notranji_trg/trgovinska_politika/nadzor_nad_blagom_in_tehnologijami_z_dvojno_rabo/ https://www.state.gov/t/isn/ecc/c27911.htm http://www.mzz.gov.si/en/newsroom/news/40205/ http://indico.ictp.it/event/a14255/other-view?view=ictptimetable http://www-ns.iaea.org/downloads/rw/source-safety/scrap-metal-code/workshops/malta-workshop-meeting-report-final.pdf http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/Pub1316_web.pdf http://www-ns.iaea.org/security/itdb.asp https://www.flickr.com/photos/iaea_imagebank/sets/72157694841392731/ https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC57/GC57Documents/English/gc57-19_en.pdf https://www-legacy.iaea.org/About/Policy/GC/GC61/GC61Documents/English/gc61-24_en.pdf http://www.vienna.representation.si/index.php?id=962&L=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=33042&cHash=526a3793411bab2a95808398a3efe802 https://www.iaea.org/newscenter/news/key-nuclear-security-agreement-to-enter-into-force-on-8-may https://www.sipri.org/commentary/2016/entry-force-amendment-convention-physical-protection-nuclear-material http://www-ns.iaea.org/security/nusec.asp?l=31 https://www.iaea.org/About/Policy/GC/GC60/GC60Documents/English/gc60-11_en.pdf https://www.iaea.org/publications/10983/self-assessment-of-nuclear-security-culture-in-facilities-and-activities http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/securing-dangerous-material/index_en.htm http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/explosives/docs/20140505_detection_and_mitigation_of_cbrn-e_risks_at_eu_level_en.pdf http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52015XG0908(01)&from=EN https://ec.europa.eu/home-affairs/sites/homeaffairs/files/what-we-do/policies/european-agenda-security/20171018_action_plan_to_enhance_preparedness_against_chemical_biological_radiological_and_nuclear_security_risks_en.pdf http://www.gicnt.org/ http://www.nti.org/treaties-and-regimes/global-initiative-combat-nuclear-terrorism-gicnt/ http://ntiindex.org. https://pris.iaea.org/pris/ http://www-news.iaea.org