Poštnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 69 Ljubljana, sreda 23« marca 1932 Cena 1 Din opr*vu.iSCvo. MikOllaJM. kjutlljc*« oHca 5. — Teletoo št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. InseratnJ oddelek: LJubljana. Selen-burgova uL 3 — TeL 3492 Is 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova Best« it 13 — Telefon it. 2455. Podružnica Collc: Kocenova ulica It. 1 — Teleton It 190. Računi »ri pošt. tek. zavodih: Ljubljana 5t 11.842 Praba čislo 7« t<50 it 10*241 iN aročnina cua£a me»e£ao 23— Dia za Wwmr se sneg naglo taja. vode rapidno naraščam. Sava od Siska dalje naglo rase in ie dosegla pri Sremski Mitrovici že 7 m narl normalo. Nasip ie baš na tem delu. kjer je nevarnost poplav največja, zelo slab. tako da lahko pride vsak trenutek do katastrofe. Pri Produ ie Sava narasla za 6.5 m nad normalo. V Novem Sadu je voda že prestopila bregove in poplavila nižje ležeče dele mesta, kjer se je porušilo tudi nekaj hiš. Tudi ostale reke naraščajo in bati se je. da bo. ako bo trajalo južno vreme dalje, prišlo do velikih poplav. Nova sled za Lindberghovim otrokom Newyork, 22. marca. č. Policija v Con-necticutu je našla izmučenega poštnega goloba s pismom, ki je imelo to-le vsebino: »Niti ena proga ni varna. Ko bo breme izven USA, bodo izginile vse skrbi. Pošlji ptico nazaj.« Policija je goloba nasrmila in zopet izpustila. Ko se je vračal, ga je pustila zasledovati z letali. Policija je namreč prepričana, da se pismo nanaša na Lindberghovega otroka. V zadevi ugrabitve Lindberghovega otroka je bilo doslej aretiranih 14.000 ljudi Primanjkljaj v italijanskem državnem proračunu Rim, 23. marca. ž. Državno gospodarstvo ie bilo v okviru proračuna za tekočo poslovno dobo tudi v februarju pasivno. Dohodki so znašali 1616. izdatki 1837, primanjkljaj pa 353 milijonov lir. Celotni primanjkljaj v tej poslovni dobi ie tako naraste! na 2223 milijonov. Notranji javni dolgovi so znašali 92.041 milijonov in so se napram mesecu januarju povečali za 135 milijonov. Denarni obtok pa se je za malenkost zvišal na 13.939 milijonov. Obletnica madžarske komunistične diktature Budimpešta, 22. marca č. Veliko pozornost je včeraj vzbudil v Budimpešti sprevod avtomobilov s policijskimi organi, ki so hiteli proti zapadnemu kolodvoru. Policija je zastražila vse važne točke postaje in njene okolice. Tudi po mestu so bile ojačene straže ter je bila vsa policija v pripravljenosti. Razlog za te varnostne ukrepe je bila govorica, da bodo komunisti danes na 13-letnico komunistične diktature na Madžarskem priredili pohod iz mestne okolice v Budimpešto in vprizorili velike demonstracije, v resnici pa je potekel dan povsem mirno. Železniški promet je že sedaj zaradi poplav mestoma otežkočen. Liška proga je še vedno neprehodna, dasiravno je poleg dveh motornih snežnih plugov na delu noč in dan več sto delavcev, da bi progo čim prej očistili. Temperature so danes večinoma padle in po se gibale povprečno okrog ničle. Le v dravski banovini in v Splitu je bilo nekaj stopinj pod ničlo. Poplava v Novem Sadu Novi Sad. 22. marca. n. Katastrofalna poplava povzroča ljudem še vedno velike skrbi. Vsa novosadska okolica je izpreme-niena v veliko jezero. Na periferiji mesta se je zrušilo okrog 20 hiš. Čiščenje liške proge Zacreb. 22. marca. n. Liška proga je še vedno pod snegom, vendar ne sneži več. Sneg odstranjujejo z velikimi težavami. Senator Habrman umrl Praga, 22. marca. h. Danes je umrl v Pragi v starosti 68 let senator , in prvi češkoslovaški minister za prosveto Gustav Habrman. Bil je član socialno demokratske stranke ter med vojno tudi član češke mafije. Kreugerjev pogreb Stockholm, 22. marca. č. Danes so vpe-pelili truplo pokojnega Ivarja Kreueria. Govorov ni bilo. Sežiga so se udeležili le člani njegove družine in pokojnikovi najbolj intimni prijatelji. Nezgoda Trockega Carigrad. 22. marca. Trockemu se je včeraj pripetila nesreča, ki bi se bila lahko iztekla zelo slabo. Veter je zagnal motorni čoln, na katerem je Trocki ribaril z dvema tovarišema, proti pečini Pasjega otoka, pri čemer se je motor poškodoval. Trocki in njegova tovariša so morali ostati v slabem vremenu na otoku in šele drugo jutro jin je rešila ribiška ladja, ki je slučajno priplula mimo. Samomorilna epidemija v Atenah Atene, 22. urrca. s. V grški prestolnici vlada pravcata samomorilna epidemija. V enem dnevu je izvršilo samomor pet oseb, in sicer neki general, finančnik, trgovec, gradbenik in mlada deklica. Brazilija pred novo revolucijo? Rio de Janeiro. 22. marca. d. V Braziliji se ie zopet pojavila nevarnost revolucije. Država Rio Grande do Sul ie prekinila svoje odnošaje z državnim predsednikom Brazilije. Vargasom. Tudi gospodarsko močna država Sao Paulo in druge države se nameravajo pridružiti tej akciji. Zatvoritev dunajske opere Dunaj, 22. marca. AA. Kakor se dozna-va, bodo tukajšnjo ooero zaradi finančnih težkoč začasno zaprti. Praga, 22. marca Ti. Zunanji minister dr. Beneš se je na današnjih sejah zunanjih odborov senata in zbornice v svojem ekspozeju obširno bavil tudi z akcijo za gospodarsko obnovo Srednje Evrope in preciziral tudi stališče češkoslovaške vlade sledeče: 1. češkoslovaška Je pripravljena iskati pota za boljše sodek,1 anje v gospodarstvu v trgovini in sicer na podlagi preferenčnih sistemov in v smislu spomenice francoskega ministrskega predsednika Tardieuja. 2. Pri tem so izključene vsakršne politične akcije, vsaka državncpravna organizacija, vsaka konfederacija ali slično. 3. češkoslovaška vlada ne bo sodelovala pri nobenih pogajanjih, pri katerih ne bosta sodelovali tudi Ftumunija in Jugoslavija. Pogoj za vsako akcijo je popoln sporazum z ostalima državama Male antante. V tem, je dejal dr. Beneš, smo popolnoma sporazumni z našimi zavezniki. 4. Neobhodno je potrebno, da se bodo pogajanja petih držav vršila v sporazumu z velesilami in da boao v skladu s francoskim predlogom. Ako Berlin in Rim ne bi pristala na to pobudo, se češkoslovaška ne bo udeležila teh pogajanj. Sploh češkoslovaška ne bo sodelovala pri pogajanjih, če ne bi imela upanja za uspeh. Treba je počakati, kaj bodo rekle k temu vse interesi-rane države, ker Avstrija in Madžarska doslej še nista obrazložili svojega stališča v tem vprašanju. Doslej še ni prišlo do nobenega dogovora in se tudi meritorna pogajanja še niso pričela. Doslej se je razpravljalo samo o tem, kaj naj se stori, ako bi se velesile sporazumele za pričetek pogajanj na podlagi francoskega predloga. i um ■ 11■ ■ v. i a/i Pariz, 22. marca. d. Po včerajšnji seji ministrskega sveta so se pojavile Drecei neugodne vesti o stanju pogajanj o gospodarski preosnovi Srednje Evrope. V politični krogih prevladuje namreč mnenje, da more priti v Srednji Evropi do resnih finančnih pretresljajev še preden bo mo?oče realizirati načrt za njeno sanacijo. Zlasti se o-pozaria na pomanjkanje zaupanja, ki je neobhodno potrebno za taktično izvedbo gospodarskih, političnih in finančnih obnovitvenih načrtov. Krivda za ta položaj se pripisuje predvsem Nemčiji in Italiji. Tudi na seji ministrskega sveta je prišlo v tem pogledu do izraza pesimistično mnenje. Pariz, 22. marca. d. Finančni odbor Društva narodov, ki je z malimi presledki zasedal od začetka marca v Parizu, je končal svoje delo. Včeraj je zadnjič proučil vsa vprašanja, ki jih je obravnaval. Kakor se doznava h krogov finančnih delegatov, vsebuje poročilo, ki bo predloženo svetu Društva narodov, priporočila na podlagi podrobne proučitve finančnega položaia Avstrije, Madžarske. Bolgarije in Grčije. O položaju Avstrije. Madžarske in Bolgarije bo vsebovalo poročilo obsežne podatke splošnega gospodarskega in političnega značaja. Objava sklepov finančnega odbora Društva narodov se spričo bližnjih pogajanj o gospodarski organizaciji podunavskih držav pričakuje z največjim zanimanjem. Zasedanje senata Zakon o likvidaciji žitnega režima pred senatom - Danes bo govoril zunanji minister dr. Marinkovic Beograd, 22. marca, p. Senat je danes pozno v noč nadaljeval razpravo o proračunu. Pred prehodom na dnevni red je predsednik sporočil, da je^ prejel od pred-sedništva Narodne c^upščine /.a k on o likvidaciji žitnega režima. Namesto odsotnega ministra za trgovino in industrijo je s kratkim govorom utemeljil predložitev tega zakona minister za kmetijstvo g. Tu-raj Demetrovič, ki je prosil sena-t, naj prizna zakonu nujnost, ker mora stopiti v veljavo obenem s proračunom in prinaša važne o'ajšave za svobodno trgovino z žitom. Senat je soglasno osvojil nujnost zakona ter je takoj izvolil poseben odbor, da predloženi zakonski naort prouči. V odbor je bil izvoljen med drugrni tudi senator dravske banovine g. dr. Rajar. Odbor se je takoj r.ato sestal ter je že danes dokončal razpravo o t»-m zakonskem načrtu in bo jutri predložil sv-^je poročilo plenumu senata. Po rešitvi nekaterih manjših zadev je senat nadaljeval razpravo o proračunu.^ V razpravo je prišel najprvo pro|-a?un^ministrstva za trgovino in industrijo. Kratek ekspoze je podal v imenu mmistra za trgovino kmetijski minister g. Demetrovič, ki je naprosil senat naj spre;me proračun tako. kakor je predložen. V debati so govorili senatorji Šola. Jovam S tankov? o. Milan Popovič Emilo Gavrila in Ivan Hribar, ki je zlasti opozarjal na kritičen položaj lesne industrije v dravski banovini. Pro- Važna posvetovanja v Parizu Pariz, 22. marca, č. Nenadni prihod ameriškega poslanika Frederica Sacketta iz Berlina, ki ostane tri dni gost ameriškega poslanika Edgea v Parizu, jt vzbudil splošno pozornost političnih krogov. Čeprav se uradno zanika, da bi imel posnet kakršenkoli politični pomen, pa naglašajo pariški listi, da je Sackett prišel v Pariz zaradi važnih mednarodno političnih vprašanj in da bodo na današnjem dinerju in sprejemu v ameriškem poslaništvu ki se ju bodo udeležili tudi Tardieu. Flandm in nemški podanik v Hoesch ter druge vplivne politične osebnosti, gotovo govorili o razorožitvi, reparacijah in vojnih dolgovih. Vsi triie problemi se namreč ne dajo rešiti br-z sodelovanja Zedin jenih drže v, dočrn bi «e mogla vsa ostala vprašanja, ki se nanašajo na gospodarsko krizo v Evropi. rešiti brez aktivnega vprašanja ameriških državnikov in diplomatov. Znižanje obrestne mere v Italiji Rim. .22 marca. AA. Eskontna obrestna mera je bila nnitana s 7 na 6 %. Nova ooresrna mera ie stopila danes v veljavo. Moratorij republike Chile London, 22. marca. s. Republika Chile ie ustavila plačila vseh inozemskih dolgov, čeprav bo tozadevni zakon sprejet šele ta teden. Proslava stoletnice Goethejeve smrii Berlin, 22. *"arca AA. Vse časopisje posveča dober del svojih najnovejših številk stoletnici Goethejeve smrti. Povsod so bile proslave največjega nemškega pesnika. Posebno slovesna je bila proslava v Wei-maru, kjer so se je udeležili zastopniki državnih oblastev univerz znanstvenih zavodov, kulturnih društev in odposlanci iz inozemstva. Podobne proslave Goethejeve obletnice so bile tudi v inozemstvu. London, 22. marca. d. Zunanji minister John Simon je izjavil na interpelacijo v spodnji zbornici, da ni bil v Ženevi dosežen noben dogovor o francoskem načrtu za osnovanje gospodarske federacije podunavskih držav. Vprašanje tesnejšega gospodarskega sodelovanja podunavskih držav s ciljem finančne reorganizacije proučujejo resno vse prizadete države. »Observer« se bavi s Tardieujevimi podunavskimi načrti ter poudarja, da v tem pogledu ne obstoja noben izdelan angleški načrt. Angleška vlada pa je vsekakor pripravljena podpirati vsak načrt, ki bi zagotovil dejansko in vidno sanacijo podunavskih držav. Diplomatski dopisnik lista napoveduje dalje, da bo angleška vlada še ta teden objavila oficijelno izjavo o angleškem stališču napram podunavskemu načrtu. Budimpešta, 32. marca d. Ofioijoarf >8-Oraj Ugezagc poroča o razgovorih zunanjega ministra dr. Valka s Tardienijem rs dobro -poučenega vira, da gre pri akciji za sodelovanje pod-unavskrih držav za stvar. *ui se .nikakor ne more rešitii od danes na jutri Potrebna bodo še mnoga posvetovanja, vsekakor pa pred francoskimi volitvami nt pričakovati, da bi dovedla pogajanja že do kakega sklepa. Madžarska stoji slej ko prej jia stališču, da sprejme s širok ogra d no dobrohotnostjo vsak naort, ki bi z izKljučitv;-fjo političnih vidikov nudil resno možnost, da se podunavske držaje gospodarsko in politično podpro. račun je bil nato sc glasno odobren. Po kratkem odmoru je sledila razprava o proračunu ministrstva za šume in rude, ki jo je otvoril resorni minister g. doktor Stanko Šibenik z dališ:rn ekspozejem. V debati so govorili senatorji {}g. Jilžabetič, Šola in dr. Š:lovič, nakar je bil tudi ta proračun odobren. Na popoldanski seji se je vršila razprava o proračunu prometnega ministrstva. Po ekspozeju mipistra inž. Radivojeviča je govorila cela vrsta senatorjev, ki so poudarjali važnost čim boljše izpopolnitve naših prometnih ustanov in zlasti priporočali krepitev našega pomorskega prometa. Pozno zvečer je bil proračun prometnega ministrstva odobren. Na večerni seji se je pričela razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko. Minister g. Ivan Pucelj je podal daljši ekspoze, o katerem se je razvila obširnejša razprava. Veliko zanimanje vlada za jutrišnjo sejo senata, ko bo ob priliki razprave o proračunu zunanjega ministrstva podal ekspoze o niši zunanji politiki zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič, ki se je te dni vrnil iz Ženeve, kjer je sodeloval na zasedanju Društva narodov in na razorožit ven i konferenci in kier je imel tudi razgovore o Tardieujevem načrtu glede podunavskefa gospodarskega bloka. Njegov govor bo prenašala beograjska r?opostaja. Angleški izletniki v Primorju Split, 22. marca. n. Včeraj popoldne je prispela v Split »Kraljica Marija« z 260 Angleži, ki potujejo vzdolž naše obale in Grčije proti Carigradu. Angleški potniki so poslali Nj. Vel. kraljici Mariji radio-gram z izrazi vdanosti, ki ga je podpisal bivši angleški prosvetni minister Fisher. »Zeppelin« nad Atlantikom Friedrjchshafen, 22. marca g. Po brezžični brzojavki je zrakoplov »Grof Zeppe-lin« na svojem južno-ameriškem poletu davi ob 6.30 srednjeevropskega časa plul nad Rio del Oro. Druga brzojavka veli, da leti -»Grof Zeppelin« mirno vzdolž afriške obale. Otvoritev borze v Stockholmu Stnrkholm 22. marca A A. Po enotedenskem odmoru je bila včeraj borza odprta. Vladni je ponoln red tvor;'i razstavo, posvečeno Chopinu. Med razstavliemmi predmeti vzbujajo posebno pozornost Chopinova pisma in rokopisi ter mnogoštevilne slike, risbe, portreti in litosrrafije. ki se nanašajo na Chooinovo osebnost in niegovo rodb;no. Sredi dvorane, v kateri ie razstava. stoji klavir velikega skladatelja, na katerem ie na dan otvoritve razstave zaigral znani poljski pianist M halovski več Cho-pinovih kompozicij. Stanovanjsko vprašanje Beograd, 22. marca. p. Davi je dospela v Beograd deputacija mariborskih stanovanjskih najemnikov, ki zastopa 24 strokovnih organizacij. Posetila je vse mero-dajne kroge ter jih informirala o nevzdržnem položaju, ki je nastal spričo splošnega znižanja prejemkov zaradi pretorano visokih najemnin za stanovanja in lokale. Deputacija je dobila zagotovilo, da bo stanovanjsko vpvašainje v kratkem rešeno s posebnim zakonom. Klirinški promet z Avstrijo odpovedan Dunaj, 22. marca. g. Nepričakovano je Jugoslavija odpovedala dogovor o klirinškem prometu z Avstrijo. Promet bo prenehal 20. aprila. Informirani krogi dozna-vajo, da namerava Jugoslavija uvesti sistem uvoznih prepovedi. Ze približno dva tedna jugoslovenska Narodna banka ni dodeljevala uvoznih deviz. (Dne 20. t. m. je bi' prvi temin za odpoved dogovora. Op. ur.) Zastopnik Jugoslavije na Goethejev! proslavi v Weimaru Beograd, 22. marca. p. Nocoj je odpotoval v Weimer profesor beograjske univerze, dr. Miloš Trifunac, ki bo zastopal našo državo na svečani proslavi 100-letnice smrti Goetheja. Iz državne službe Beograd, 22. marca. p. Z odlokom prometnega ministra je premeščen h kurilnici v Mariboru kontrolor Tomaž Zupane, dosedaj pri železniški direkciji v Ljubljani. — Upokojeni so: poštni uradniki odnosno uradnice: Terezija Čik, Luciiana Kovačič, Fran Šemrov in Karolina Piajier pri Dosti Ljubljana I. Nove telefonske zveze Beograd, 22. marca. AA Z odlokom prometnega ministra se uvede telefonski promet med Maišpergom in madžarskimi mesti. Taksa za navaden razgovor treh minut znaša v korist jugoslovenske poštne uprave 1.80 zl. fr„ v korist madžarske poštne uprave pa se bo plačevala različno, s katerim krajem bo pač kdo govoril. Nadalje se uvede s 25. marcem telefonski promet med Veldenom ob Vrbskem jezeru v Avstriji in nekaterimi mesti v Jugoslaviji. Enota treh m;nut bo stala med Zagrebom in Veldenom 3.45 zl. fr., med Beogradom in Veldenom 4.65 zl. fr. in med Ljub-liano. Celjem in Ptujem ter Veldenom 2.70 zl. fr Prepoved uvoza kopitarjev v Avstrijo Dunaj, 22. marca. AA. Avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je sporočilo kmetijskemu ministrstvu kraljevine Jugoslavije, da ie glede na sedanje stanje smrkavosti v Jugosaviji na podlagi čl. 7 veterinarske konvencije med Jugoslavijo in Avstrijo prepovedalo uvoz kopitarjev v Avstrijo iz nasl. srezov: Alibunar, Bačka. Balanka. Bela crkva. Brod. D.iako-vo. Ilok. Jaša Tomič. Kovačica, Kovin. Na-šice. Novi Bečej. Novi Sad. Os.iek, Pan-čevo. Senta, Sid. Slavonska Požega. Srem-cka Mitrovica. Stari Bečej. Veliki Bečke-rek. Velika Kikinda. Vinkovci. Vršac. Vukovar in Žabalj. Prepoved velja od 20. mj.rca. nanaša pa se na uvoz kopitarjev, namenjenih za klanje, doma iz občin, kier ni smrkavosti, in če se pošljem .ia kon-tumacijski oddelek na Dunaiu (Kontuma-fc-Anlage. Wie... S;. Marks) ali pa v sanitetno klavnico v Dunajskem Novem mestu (Wiener Neustadt). Anglija na k ©zdravljenju Velik dotok zlata Iz Inozemstva, koloni) In zasebnih blagajn — Močna okrepitev funta — Lepi sadovi razsodnosti, treznosti in patriotizma London, 20. marca. Pesimisti in defetisti, ki so po padcu funta napovedovali polom angleškega gospodarstva in zaton britanskega imperija pploh. so se izkazali ra izredno slabe preroke Razvoj angleškega javnega, gospodarskega in finančnega žu-lienja zadnjih mesecev, posebno pa zadnjih tednov ka-da se razmere vedno bolj bližajo normalnemu stanju. Več razlogov govori za ta optimizem Navdušen ie. ki je sledilo lanskemu volilnemu uspehu narodne "vlade. se vedno ni zamrlo. Gotovost, da bo novi proračun ostal uravnovešen, delno znižanje davkov za novo proračunsko leto, dotok 7'ata, ki je omogočil Ang!eški banki predčasno vrnitev velikega dela dolga ameriškim in francoskim upnikom, izboljšanje. ki se onaža v nekaterih rvmogah Industrije, zlasti v tekstilni in jekleni a pole« tega Je patriotizem in ono mistično zaupanje Angležev v bodočnost Angliie — vse to so činitelji. ni katere grade Angleži svoje nade na bodočnost. Zunanji znak te normalizacije razmer ie dviganje fnn*a na svetovnih borzah. Funt le v zadnjih tednih nenrestano snlil navzgor in se je dvignil za preko 10 odst. Naiprej je prevladovala bojazen, da gre samo za veliko mednarodno špekulacijo ko r»a so luidie videl«, kako je državna za-k'adn;ca brez težko-č izplačala 43 milijonov funtov od 60 milijonskega posojila ameriški Fcderal Reserve Banki in Francoski banki ter kako je finančni minister velikopotezno ukinil večino omejitev v deviznem in denarnem nrometu. je izginila bojazen in se umaknila le še veeiemu za-jipanju v gospodarsko moč Anglije. Res je s'cer. da je bila špekulacija s funtom zadnie čase precejšnja in da so ve-like množine kapitala, ki je zadnja leta tako nem:rno begd po Fvropi. začele sedaj zopet dotekati v London v nadi, da se bo 17vršila stabilizacija funta, če že ne na nekdanji zlati pariteti, gotovo pa na razmeroma visokem tečaju. Da pa si je londonski trg zonet opomogel in se utrdil s pomočjo tujega kapitala, temu v glavnem !e ni vzrok špekulacija. temveč drugi globlji momenti. Dolžniki v funtih so i z računa i i, da si lahko koristijo, ako svoje dolgove povrnejo v času, ko je tečaj funta tako zelo nadel In res so jih začeli plačevati v velikih zneskih. Prednjačili so dominio-ri in kolonije, vsem na čelu Ind'ia, ki je pima noslala od septembra do danes za 41 milijonov funtov zlata v London. Ker ie bilo v Indiji nakopičenega za nad KM) milijonov funtov zlata, se pričakuje, da bo dotok indijskega zlata trajal še dalje. Iz enakega razloga so prišle na dan tudi ogromne množine zlatnikov, ki so jih po- skrile množice zlasti za časa delavske vta- ae, v katere finančno in gospodarsko politiko niso imele dovoljnega zaupanja. Ljudje so poleg tega izkoristili priliko, Jci m jim nudi za ugodno prodajo zlata, ia sc začfli prodajati vse nepotrebne zlate predmete. zlasti zlato posodo. Na ta način Je zadnje čase dobila državna zakladnica vsak teden za okoli 600.0(10 funtov pretop-I j enega zlata. Ta dotok zlata je omogočil Angleški banki, da je lahko krila svoje <>b-veznosti, ne da bi se ji bilo treba zateči k nakupu tujih deviz in s tem k prodaji funtov. Pa tudi na drugih poljih se je zopet enkrat pokazal velik patriotizem Angležev. V zaupanju do sedanjega režima so začeli ljudje zopet v velikih množinah nalagati v denarne zavode svoje prihranke, ki so jih bili v prejšnjih negotovih časih poskrili doma ali v inozemstvu. Nekateri računajo, da so Angleži pripeljali nazaj že ves oni kapital, ki je bil zbežal v inozemstvo, in k temu še mnogo kapitala, ki je bil že dolga leta naložen po raznih tujih državah? Posledica je, da so oostale angleške banke zopet normalno mobilne in da z lahkoto izvršujejo svoje obveznosti. Poleg teh finančnih dejstev se pojavljajo že tudi drugi znaki ozdravljenja angleških gospodarskih razmer. Ravnokar sta bila zaključena velesejma v Londonu in Bir-minghamu, ki sta oba prinesla valike uspehe. Prišlo je mnogo tujcev iz inozemstva in promet je kupčijski dosegel skoro dvojno višino lanskih sejmov. Posebno dobro kupčijo je napravila tekstilna industrija, ki obratuje že skoro v polnem obsegu. Znani angleški gospodarski strokovnjak Key-nes je zato nedavno s ponosom izjavil na nekem javnem shodu, »da je Anglija brez dvoma zopet država z največjim blagostanjem na svetu«. Istočasno je finančni minister sporočil, da se davki vplačujejo tako normalno, da so proračunski izdatki do 31. marca že popolnoma kriti. Tako so treznost, solidarnost in patriotizem odtrgali Anglijo izpred prepada, jo postavili zopet na trda tla m jo povedli na pot k ozdravljenju. Seveda ni šio brez žrtev, toda Anigleži so te žrtve radi doprinesli v zavesti, da so potrebne za rešitev domovine. V tem leži ona tajnost angleškega naroda, da je v svoji zgodovini srečno prestal že toliko težkih in nevarnih preizkušenj in se iz vsake nesreče ponovno dvignil velik in močan kakor feniks iz pepela. Omiljenje gospodarskih težav na Angleškem pa se splošno komentira kot znak, da je sedanja svetovno gospodarska kriza že prekoračila svoj vrhunec in da se bodo razmere začele normr^neje razvijati tudi drugod, tako da bo že tekom tega leta popustil pritisk, ki danes davi vse svetovno gospodarstvo. Jesenice kličejo na gromoč Pomožna prehranjevalna akcija na delu — Nezadostna sredstva — Beda narašča — Velik sfaod prebivalstva Prosvetno delo in državne finance Beograd, 21. marca Razprava o proračunu prosvetnega ministrstva je nudila priliko teoretično razpravljati o nalogah države v smeri pospeševanja narodne prosvete, razprava o no-vem taksnem zakonu je pa dala možnost, tudi s stvarnih in materialnih vidikov podčrtati važnost prosvetnega dela za državo in narod. Ob tej priliki smo mnogi poslanci skušali doseči nekatere olajšave pri plačevanju taks za prosvetne prireditve, pri katerih se pobira vstopnina. Opozarjali smo na pomen prosvetnega dela, zlasti na one panoge tega dela. ki služijo danes kot najmodernejša in najuspešnejša sredstva za izobraževanje naroda. To sta v današnji dobi vsestranskega razvoja prosvetnega dela zlasti tudi prosvetni film in radio. Kako malo je doslej storilo v smeri podpiranja in pospeševanja prosvetnega dela rase ministrstvo za prosveto, o tem bom spregovoril na drugem mestu. Tu samo opozorim, da n. pr. češkoslovaško ministrstvo prosvete z veliko vnemo podpira nabave šolskega radia in je še celo v tekočem proračunskem letu dalo iz svojih ekromnih sredstev — kljub težki krizi! — v to svrho nad en milijon čeških kron; z enako vnemo podpira tudi uporabo prosvetnega filma v šolske učne in ljudsko-prosvetne namene. Naše ministrstvo prosvete, na žalost, doslej ni pokazalo v tej Erreri nikake iniciativnosti in tudi ne pravega razumevanja za velike podvige pro-svetno-kulturnega dela, zlasti v zapadnih delih države, kjer je baš intenzivno prosvetno delo v najnujnejšem nacionalnem gospodarskem in ekonomskem interesu države in naroda. V razpravi o spremembah zakona o taksah sem v svojem govoru podčrtal uvidevnost ministra financ vsaj v toliko, da je predložil spremembo tarifne postavke 99 a, po kateri bodo odslej prosti 20% državne takse od prodanih vstopnic tudi umetniški koncerti in predavanja ter gledališke predsta\Te p-osvetnih društev na deželi. Zahteval sem pa, da se v pravilniku k zakonu točno pove kaj vse je smatrati pod besedo »seoska čitaonica«, da ne bo zopet napačnih tolmačenj s strani finančnih organov. Pod tem pojmom je treba razumeti vsa prosvetna društva na vasi, ki imajo v svojih pravilih kot nalogo tudi prosvetno delo, zlasti prirejanje gledaliških predstav. Posebej sem ob tej priliki podčrtal, kako malo še cenimo v naši državi veliki pomen prosvetnega filma kot važnega sredstva za izobraževanje naroda. Dokaz za to je dejstvo, dn v celem zakonu o taksah, niti v zakonu o njegovih spremembah ni niti sledu o tem, da bi prosvetni filmi bili oproščeni plačila takse iz tarifne postavke 99 a. Ogromna je vloga, ki jo igra kulturni film v vseh kulturnih državah. V Nemčiji imajo že več let zakon, po katerem sta tako zvani Lehrfrlm v celoti, tako zvani Kulturf;1m pa do 50 % prosta državne takse. Predlagal sem. naj bi se tudi predvajanje prosvetnih filmov, nemih in zvočnih, oprostilo 20% državne takse od vstopnic, zlasti pa filmi, ki se predvajajo v zvezi s prosvetnimi predavanji. Dalje sem opozoril na neumestnost naredbe ministra prosvete. po kateri mora uverenja za predavanja, Id bi naj bila pro-6ta takse, ter werenja za koncert© t ena- ko svrho izdajati ministrstvo prosvete, kar proceduro na stari birokratsko-centra-listični način samo zavlačuje. Ako že ne na sreska načelstva, naj se prenese ta kompetenca vsaj na prosvetne oddelke ban-skih uprav. Vse to navajam, ker smatram za potrebno, da se taka važna vprašanja, tesno zvezana tudi s prosvetno politiko države. obravnavajo tudi v javnosti. Prej ali slej bosta morala tudi državni fisfcus in njegov vrhovni čuvar, g. finančni minister, začeti upoštevati velike probleme na-cionalno-kul turnega dela, ki naj prekvasi prav vse prebivalstvo in ustvarja nove dobrine v interesu našega ekonomskega in političnega razvoja. Vekoslav Spindler. Shodi poslanca Spindlerja V petek zvečer se je vršilo v Rogatcu pri Spornu lepo obiskano zborovanje volilcev iz Rogatca in bližnje okolice. Izvoljen je bi! pripravljalni odbor za ustanovitev krajevnega odbora JRKD za občine Rogatec, Donačka Gora in Sv. Rok pod vodstvom g. župana Gajserja iz Rogatca. Ustanovni zbor bo v najkrajšem času. V soboto 19. t. m. (na Jožefovo) zjutraj po maši je bil shod volilcev pri Stefanciosi v Sv. Florjanu. Udeležilo se ga je krog 50 volilcev z g. županom Cajzekom in predsednikom tamošnje krajevne organizacije, bivšim obl. poslancem Perkovičem na čelu. Istega dne zvečer je bil sestanek pri Habianu v Šmarju za šmarski trg. Tudi tu je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije JRKD. ki se bo izvršila v najkrajšem času. in sicer posebej za trg in posebej za okolico. V nedeljo 20. t. m. zjutraj po maši je bil shod volilcev v Sv. Štefanu pri Pungar-šku. Prišlo je nad 60 volilcev. Ustanovil se je krajevni odbor JRKD za občino Sv. Štefan pod predsedstvom uglednega posestnika in podžupana g. Martina Jonana. Istega dne popoldne je bil shod volilcev v Sv. Vidu pri Grobelnem. Udeležba je bila velika, blizu 100 mož in mladeničev ter nekaj žena. Tudi ri« se je ustanovila krajevna organizacija JRKD pod predsedstvom uglednega posestnika g. Fr. Goleža. V odboru so poleg njaga še župan g. Val. Metličar. po«. Jernej Cerovšek, pos. Jakob Povalej ter cela vrsta drugih odličnih kmečkih mož Na vseh navedenih shodih je narodni poslanec Vek. Spindler poročal o današnjem gospodarskem in političnem položaju, o dosedanjem delu v Narodni skupščini in načrtih dela v bodočih mesecih. Njfl-gova vseskozi strogo stvarna izvajanja eo zihorovalci povsod z zadovoljstvom odobrili. Plačilne težkoče Junkersovih tvornic Berlin, 22. marca. s. Junkersove tvornice so sporočile svojim dolžnikom, da je profesor Junkers v interesu nadaljevanja obrata v tvornicah in varstva skupnih interesov dolžnikov predlagal sodno poravnalno postopanje in da so zato tvornice ustavile plačila. Tvornicam manjkajo likvidna sredstva, niso pa zadolžene. Promet in stanje naročil v tvornicah ni neugodno. Vodstvo je odločeno, da na vsak način zadamči nadaljnji obrat, ČUVAJTE SE HKIPE in izpirajte večkrat dnevno usta, grlo in nos s čašo vode, ki ste ji dodali malo žličico ALGE. Na večer, predno ležete spat, masirajte telo s čisto ALGO, ker ALGA osvežuje . . . ALGA krepi. Telo postaja odporno. ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica Din 14. 1 Občni zbor Vodnikove družbe Snoči je imela Vodnikova družba v prostorih ZKD v Ljubljani svoj letošnji re>c li občni zbor. Prisotne člane je pozdravil predsednik, nar. poslanec g. Rasto Pustoslemšek in nato v jedrnatem govoru orisal splošni položaj te naše ljudsKe književne matice. Omenjajoč gospodarsko stisko, ki ne prizanaša nikomur, je dejal: Ako se je naša družba kljub temu vzdržala približno na isti višini kakor lani, gre hvala v veliki meri ljubezni, ki jo ima naš narod do lepe knjige, pred vsem pa številnim požrtvovalnim poverjenikom, ki se niso ustrašili truda, da so očuvaH družbi lanskoletno članstvo. Saj se jim je bilo boriti ne samo proti težki gospodarski krizi, marveč tudi proti 'Številnim odkritim in prikritim sovražnikom. Nadalje je predsednik poudari! tole: Žalostno, a resnično je, da je danes pri nas padla duševna produkcija skoraj na ničlo. Ali je to v vzTooni zvezi s sedaj vladajočo gospodarsko krizo, ali pa sploh nimamo več talentov, kakršnih smo imeli nekoč v izobilju?! Uspeh lanskega našega natečaja za najboljšo povest je znan. Pet vloženih konkurenčnih del, a med temi niti ene povesti, ki bi jo mogli uvrstiti v naš knjižni program, kamoli da bi ji smeli prisoditi razpisano književno nagrado. In vendaT ne zahtevamo umotvorov, stoječih na višku umetniškega ustvarjanja, narveč samo dela, ki bi jih lahko 6 pridom in z užitkom čitali vsi naši narodni sloji. Zato pa imamo tem več kritikov, takšnih, ki uživajo vso modrost z največjo žlico. In trem kritikom so najbolj v želodcu baš iz-danja »Vodnikove družlbe«! Ne bi i zabijali besed o kritikah naših knjig, če se ne bi te često zlobne kritike našle celo v listih, ki bi morali služiti istim idealom kot »Vodnikova družba«. Preseneča nas tako postopanje, vendar nas ne vznemirja. — Z vzklikem »Per aspera ad astra!« je predsednik končal svoj govor in se nato spomnil še umrlega usta nov nika Frana Goloba ter poverjenikov notarja Kolšika in Dorče-ta Rovana. Navzoči so počastili njih spomin 6 klici »Slava!« Tajnik g. dr. Pavel Karlin je podrobno poročal o delu odbora in pisarne; zlasti pisarna ima spričo lepega števila planov ogromno dela, osobito še z ekstpedic:jo knjig. Pohvalil je poverjenike, ki z malimi izjemami vestno in uspešno opravljajo svoje naporno delo. Zahvalil se je časnikom (»Jutro«, »Slov. Narod«, »Domovina«), ki so podpirali VD pri organizacijskem in informativnem delu. Nato je družbin blagajnik g. Milan Ster-lekar podal podrobno blagajniško poročilo, ki izkazuje sorazmerno zadovoljivo finančno 6tanje. Družbin gospodar g. prof. Josip Breznik je v svojem poročilu omenil, da je imela družba v minuiem letu 19.400 članov. Zaradi naraščajoče krize.se je bati. da bo letos članstvo, zlasti v industrijskih kraj;h, padlo in tu bodo morali poverjeniki zastaviti vso svojo ljuibezen in požrtvovalnost, da ohranijo VD in s tem slovanski ljudski knjigi njen mogočni kader. Izrekel je tudi zahvalo banski upravi, ki je plačala prispevek za 500 članov. Za nadzorstvo je župan g. dr. Puc predlagal absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. Takisto je bil sprejet proračun za 1. 1932. in sklep, da ostani članarina neiz-premenijena. Daljše poročilo je podal književni referent dr. Ivan Lah, ki je izzvan po kritiki g. Košaka v »Ljubljanskem Zvonu« občutil uimljivo potrebo, da brani svoje delo, »ker pri nas ni nikogar, ki bi branil napadenega pisateja pred nepravičnim kritikom«. Ob veliki pozornosti navzočih je dr. Lah odločno in ostro zavračal način kritike v omenjeni reviji in podal ostavko na svoje mesto. Občni zbor pa je na predlog župana g. dr. Puca soglasno izrekel zahvalo in priznanje dr. Lahu in ostavko odklonil. Nato je g. dr. Lah napovedal program za novo poslovno leto. Vodnikova družba bo izdala: 1. Pratiko. 2. II. del Pupinove knjige »Od pa s tiri* do izumitelja«. 3. Romam D. Ravljena »Tulipan« (iz življenja naših izseljencev na \Vestfalskem). 4. Roman Franceta Bevka, čigar naslov še ni določen. Odbor si za 6edaj še pridržuje morebitno izpremenubo. Pri volitvah odbora je bil za predsednika soglasno izvoljen dosedanji predsednik g. nar. posl. Rasto Pustoslemšek. v odbor pa gg. dr. I. Šlebinger, dr. Ljud. Pivko, dr. Pavel Karin, Milan Sterlekar, dr. Ivan Lah, prof. Jožef Breznik, načelnik Adolf Ribnikar, urednik B. Borko, dr. Rudolf Mole in Vilko Mazi. Takoj po volitvah ie predsednik zaključil občni zbor. Razorožifvena konferenca London, 22. marca. č. »Times« poročajo, da je Amerika pred odgoditvijo konference za razorožitev predlagala, naj delegati držav, ki so ob priliki otvoritve konference stavili splošne predloge, na sestanku 11. aprila svoje predloge definitivno formulirajo. Henderson namerava to izvesti in bodo po njegovem mnenju 11. aprila predloženi predlogi, ki se nanašajo na odpravo vsega ofenzivnega oboroževanja in privatnega izdelovanja vojnega materijala. Vsi ti predlogi bodo takoj predloženi snlošne-mu odboru konference. R*ka in S«lak Reka, 22. marca. ž. »La Vedetta d* Ita-Ka« je objavila o stalnem gospodarskem propadanju Reke in njenega pristanišča članek, v katerem navaja statistične podatke o celokupnem prometu v pristaniščih na Reki m na Sušaku v 100 000 tonah Številke so naslednje: 1. 1913. Reka 2108 (Sušak 0), 1. 1927. Reka 783 (Sušak 43«), 1. 1928. 881 (564). 1. 1029. 898 (634), 1. 1930. 777 (701). 1. 1931. 611 (560). Razen Sušaka je prevzelo del reškega prometa še pristanišče v Barošu. Številke pričajo, da Reki nii pomagala niti svobodna cona, ki je bila ustanovljena pred dobrim letom dni, čeprav so od nje toliko pričakovali celo Rečani sami r. — Jesenice, 22. marca Jesenice so mrtve. Kranjska industrijska družba, od katere je odvisno skoro vse jeseniško prebivalstvo, je ustavila vse obrate. Zadostna resnica, ki je kot 3 strahom pričakovana vihra udarila pred nekaj dnevi na vso jeseniško kotlino, postaja šele sedaj občutna v v^eh svojih dalekosežnih posledicah. Z dneva v dan se prikazujejo jasnejši obrisi pošasti, ki grabi po marljivem jeseniškem prebivalstvu. Delavstvo, ki je bilo vajeno kljub težkemu delu kolikor toliko urejenih življenjskih razmer, gleda z vedno večjim strahom v bližnjo bodočnost. Skoraj neverjetno je za vse, da so tovarne, ki so bile od nekdaj življenje Jesenic, ustavile vse stroje, pogasile ■vse ognje v pečeh. Vendar je to žalostno dejstvo prav oči-to. nikakega glasu ni čuti iz tovarniških objektov, ki so kakor izumrlo mesto, nobenega oblačka iz številnih tovarniških dimnikov, ki kakor opominjajoči in žugajoči prsti štrle pod sivo nebo. Na občini delajo s potrojenlm dedom. Občinski možje so ves dan pri posvetovanju, župan žabkar in socialni odsek s predsednikom župnikom Kastelicem uradujeia v permanenci. Dokler se ne organizira pomoč vsem potrebnim — in teh je tisoče — skrbe predvsem za tiste, ki imajo številne rodbine z malimi otroki, da vsaj te za silo obvarujejo gladu. Javili so se dobrotniki, ki so se Obvezali za pomoč gladujo-čim prispevati dnevno večjo ali manjšo količino mleka, mesa, kruha m krompirja, ki se razdeljujejo 25 najrevnejšim rodbinam. županstvo pa je preplavljeno s prošnjami za -podpore. Pomoč je vsem potrebna, vendar so za enkrat sredstva še premajhna, tako da ni mogoče uslišati niti prošnje upokojenca, ki ima šest nedoraslih otrok in 300 dinarjev pokojnine ... Kljub temu, da nihče ne ve izhoda iz težkega položaja, pa je vse Jeseniško delavstvo ostalo vzorno disciplinirano. Dosedaj se še ni dogodil niti najmanjši pre-stcfpek, da bi morali intervenirati orožniki. Vsi se zavedajo, da jim morejo le solid-nest, discipliniranost in treznost priboriti dela in kruha, kar je edina njihova želja. Popoldne ob 15. je bil danes v veliki dvorani Krekovega prosvetnega doma shod, na katerem sta župan žabkar in duhovni svetnik Kastelic obvestila delavstvo in njihove rodbine o uspehin svojih intervencij v Beogradu. Poslušalci, ki so natrpali veliko dvorano, so pozorno poslušali njune vesti. Govornika sta poudarjala, da sta bila v Beogradu povsod, kamor sta se obrnila, z razumevanjem sprejeta. Tako pri ministrih dr. Kramerju m Puclju, pri vrhovnem inšpektorju ministrskega sveta Duniču, ki ju je ponovno pozval k sebi na razgovore, pri maršalatu dvora, guvernerju Narodne banke Bajloniju in poslanca Mohoriču Obiskala sta vse v Beogradu se nahajajoče slovenske poslance in vseh nrt senatorjev iz dravske banovine ter iih informirala o težavnem položaju na Jesenicah. Vsi brez izjeme so se zavzeli za jeseniško delavstvo in sta žunan žabkar in župnik Kastelic na merodajnih mestih dobila zagotovilo, d" bo delavstvo za časa ustavitve obrata v tovarnah KID preskrbljeno z najnujnejšim in rajpotrebnejšim za. življenje, in to vsaj za prva dva meseca. Socialni odsek je izračunal, da je potrebno mesečnih 480.000 Din, da se z njimi nakupijo le mast, moka in sladkor za pomožno prehranjevalno akcijo delavstva. Pri tem pa niso všteti oni brezposelni in reveži, katere je občina podpirala že pred izbruhom sedanje krize. Občinski odbor Je izdal apel na vse prebivalstvo dravske banovine in na vse zavedne Jugoslovere, naj pomagajo Jesenicam ln njihovemu pridnemu delavstvu. V apelu naproša šolska vodstva in druga korporacije, naj nabirajo med čSani ln znanci, da olajšajo težki položaj Jesenic. V razgovoru z našim poročevalcem je župan g. žabkar Izjavil, da Narodna banka v principu pristaja na potrebne kredite . za KID, vendar pa zahteva jamstva, da se obrati ponovno ne ustavijo, teh jamstev dosedaj še ni bilo mogoče doseči. V tovarni je začasno zaposlenih približno 120 delavcev zaradi svetlobnih naprav in pa da opravijo nekatera potrebna popravila, kar pa bo v nekaj dneh gotovo. Prav tako je za nekaj dni zaposlenih sedem delavcev, da odpremijo že pripravljene pošiljke. Zaradi nevarnosti požara pa je ostalo v službi gasilstvo, ki oskrbuje kotel za .pogon gasilne brizgal ne. Beg iz življenja pod tujim imenom Zagreb, 22. marca. Letos ob konca femiarja je zapustila svojo domačijo Melence v Dalmaciji zdravnikova soproga Vera Zarmirovičeva. Pred odhodom je govorila, da je potrebna odmora v kakem mirnem morskem kopališču in ko je čez nekaj dni večji del svoje prt!j.age zonet poslala domov iz Dubrovnika, so mi-HH vsi. da je že našla zaželie-ni kraj in da se bo od tam kmalu javila. Ko pa ie poteklo več dni brez vsake vesti, je začel njen mož poizvedovati za njo, ie od Dubrovnika naprej manjkala vsaka sled. Ker se je zgodilo tedaj več nesreč in zločinov, se je rodbina seveda vedno bolj vznemirjala in za gospo Zče-vali nieno sl:ko in raz-oisane so bile tud4 nagrade za vesti, ki bi mogle pojasniti, kam i« krenila m kaj se je z njo z*?^!«-Dr. Zamurovič je na svoje razpise dobival raznovrstne odgovore in nasvete, edrr>e prave podatke pa je dal neki oficir, ki se je vozil z gos no v brzovtaku do Zagreba ter se z nio tu d"' razgovarjaL I>r. Zamurovič ie začel posebno intenzivno poizvedovati v Z^rebu, a tudi tu do nedavna ni ime! nobenega uspeha. Se e te dni ga je neki znanec iz ZnTreba or>o-zoril na' skrivnostno smrt neke Marije Bre-move, ki se je 4. februarja z veronalom zastrupila v nekem zagrebškem hoteu. Samomorilka je zapustila kratek listič v nemščini, naj ne iščejo njenih sorodnikov, ker itak nikogar nima in ker žeh, da bi jo pokopali brez vsakih ceremonij. Vršile so se seveda vse običajne uradne poizvedbe. a ker niso ničesar dognale, se je tako tudi izpolnila želja neznane obuoanke. Zagrebški prijatelj je opozoril dr. Zamurovi-6a. da je nekaj prtljage neznane samomorilke še vedno v hotelski shrambi in ko ie dr. Zamurovič dospel v Zagreb m si vse to ogledal, je takoj spoznal lasterno svoje žene. Poleg kožuha in raznih drob-n i arij je našel tudi večjo ročno torbico, označeno z veliko črko »B« — v cirilici je to začetna črka imena Vera. Ker se je nesrečna žena tokrat vpisala v hotelsko knjigo z imenom Brem. so gotovo tudi iz crke na torbici sklepali, da je to njeno pravo »me Hmeljski trsr Zatec 22. marca. h. Živahno povpraševanje se je povečalo, zlasti ker se je uvozna carina za hmelj v saarskem ozemlju znižala m ker se pričakuje, da bo Belgija zvišala svoje carine. Tendenca m cene so čvrste. Cene od 160 do 260 Kč. Javm mar-kacijski urad v Zatcu je do konca prejšnjega tedna registriral 159.000 metrskih stotov. Zaloge pri kmetih do 15. marca približno 6000 metrskih stotov. Iz nabavljalne zadruge državnih uslužbencev Nocoj ob pol 20. bo občni zbor ljubljanske Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v beli dvorani. hotela Uniona. Med ljubljanskim državnim uradništvom vlada veliko zanimanje za ta občni zbor, ker je zaradi za dni iti znižanj plač postalo vprašanje zadružne samopomoči zelo aktualno. Na nocojšnjem občnem zboru se bo odločevalo o važnih zadevah, ki bodo velikega pomena za bodoče poslovanje zadruge. Glede na številnost državnih uslužbencev v Ljubljani je bilo dosedanje število članstva vsekakor prenizko. Zato se je razvila zadnje čase živahna propaganda za pristopanje k Nabavl.ialni zadrugi. Nocojšnji občni zbor bo usodnega pomena za nadaljnji razvoj ekonomske samopomoči ljub-lianskih državn'h uslužbencev. Zato bo številna udeležba na zboru nujno potrebna za vse tiste državne uslužbence, ki jim je zadruga res pri srcu. Spominjajte se slepih! Zbor nalili čebelarjev Celje, 22. mares. V nedeljo dopoldne se je vršni v Celju letni občni zbor Čebelarskega društva. Iz vseh kraiev naše banovine so pr hiteli čebelarji. To vam je bil pravi čebelarski roj. Odbor društva je polagal račun svojega delovanja za 34 leto društvenega obstoja. Neverjetno se je pri nas čebelarstvo razvilo v zadnjih 10 letih. Lične čebelnjake živih barv opazujemo na vseh potovanjih po banovin L V njnh bolj in bolj izginevajo panji starega kova in nadomeščajo jih novi, modemi Žnideršičevi pranji velike mere. Ta na videz mala sprememba je bila veliko in težavno delo Čebelarskega društva, kr je s tem premaknilo naše čebelarstvo za velik korak naprej. Kakšno delo pa je ta sprememba zahtevala še v podrobnosti, vedo le tisti, ki zasledujejo razvoj čebelarstva. Ako upoštevamo, da nam narava nu>di v nežnih cvetovih najžiaht-nejše božje sokove in da so le čebele tisto bitje, ki morejo na svoj čudoviti način te sokove spremeniti v na i zdra w1n e j tk> ljudsko hrano, moramo ugotoviti, da je čebelarstvo idealna in zelo važna gospodarska panoga. Tega se zavedajo vsi čebelarji, zavedati pa bi se morala tega tudi vsa javnost. Zanimanje za občni zbor je bilo veliko. Miren, dostojen potek in stvarni predlogi delegatov so pokazali zrele nazore in zmi-sel za organizacijo. Na predlog predsednika prof. Josipa Verbiča je bila poslana Nj. VeL kralju Aleksandru vdanostna brzojavka, g. banu dr. Marušiču pa brzojavni po zdravi. Kot zastopnik banske uprave se je zborovanja udeležil g. Josip Okom. Iz tajniškega poročil aposnemamo, da ie odbor v preteklem letu jako živahno deloval. Začrtal s-i je pot, ki je za čebelarstvo začetek nove dobe. Društvo obsega teritorij vse dravske banovine in je včlanjeno v Zvezi jugoslovenskih čebelarskih društev v Beogradu. Ima 100 podružnic, iz-d.aja svoj mesečni test »Slovenski Čebelar«, vodi svoj blagovni oddelek, to je »Društvena čebelama« v Lvubljani, torej vse, kar more društvo v današnjih razmerah doseči. Najbolj pereče vprašanje, znižanje članarine, se za letos še ni moglo ugodno rešiti, upanje pa je. d;a se bo drugo leto tudi ta zadeva izboljšala. Zaradi ureditve pa-šišč je b'i! zasnovan poseben načrt, ki je pred'ožen banski upravi. V novi odbor so bili izvoljeni za predsednika prof. J-o-siip Verbič, za podpredsednika Henrik Peternel. za odbornike pa Babnik Janko, Dermelj Mrko. Gallob Rudolf. Lenarčič I., Majer Julij, Močnik Peter, Okorn Jože, Peterlin Alojzij. Puš Lu-dovik, Strgar Ivan, Štefanciosa Anton m Žnideršič Anton, za namestnika Liudevit Černej in Slavko Raič. Za pregledovalca računov pa Anton S'nga in Ivan Šmajdek. Občni zbor je odobril razne predloge, tako glede plemennlnc postaje v Kamniški Bistrici, o kontroli medu, sprejel je poslovnik »Društvene čebelarne«. Z aplavzom in posebnim vzklikom pa je imenoval bivšega urednika Franca Rojino za društvenega častnega člana. Po zboru so se sešli čebelarji pri skupnem kosilu ter prekramliali med seboj vse čebelarske težave in doživl.iaje. Urednik Bukovec je tu povedal čebelarjem še posebno dosti zanimivega in grozansko poučnega. Posebno jih je opozoril na novo vrsto čebel, ki so jih odkrili v neki državi in imajo jako dolga sesala, baje po 5 cm in še več. G. urednik je tudi naročil sib:r-ske čebele, ki bodo v naših milih zimah rojile tudi pozimi. Natančen članek o tem bo objavljen v Čebelarju v aprilovi številki. Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo, oblačno. Oblačnost bo bržkone nekoliko narasla. Precej stalno, mestoma vetrovno. hladno. — * Dunajska vremenska napoved ta sredo: Jfczb, gpresseBijjtao vreme bo trajalo dalje. Maši kraji in ljudje Marija Mahorčičeva f Sežana, 22. marca. Zopet so se otožno oglasili zvonovi v župni cerkvi sežanski na Krasu in v nedeljo naznanili, da ie prenehalo po težki bolezni biti srce 841etni gospe Mariji Mahor-čičevi, ki je gospodinjila dolgo vrsto let, po vsem Krasu. Primorju in še preko teh mej znani narodni hiši. Glas o smrti Marije Mahorčičeve se je hitro raznesel po Sežani sami, po vseh okoliških vaseh in po vsej deželi. Pokoj niča ni bila samo skrbna gospodinja v svoji hiši, vzorna mati, vzgojiteljica svrje družine, marveč je bila sploh izredno blagega srca, vedno radodarna do siromakov, zato so jo poznali daleč naokrog in jo bodo vsi ohranili v najlepšem in naj-hvaležnejšem spominu. Nj°n pokojni mož je bi! dolga leta župan v Sežani in narodni poslanec v nekdanjem deželnem zboru goriškem ter kot tak sploh duša vsega narodnega gibanja na Krasu. Pokojnica je izhajala iz sloveče nekdanje narodne hiše Jeršanove na Uncu pri Rakeku. IBlagi in zavedni ženi bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Nenadna smrt b!a?e žene Radeče, 22. marca. Včeraj kmalu popoldne se je razširila žalostna vest, da gospe Hallerjeve ni več. Nenadno je podlegla srčni kapi, stara 62 let. Blaga pokojnica je bila vdova po uglednem trgovcu Hallerju in je sedaj v lastni hiši vodila s svojo hčerko Valerijo trgovino. S pokojnico lega v grob maTkantna osebnost našega mesta, ugledna gospodinja, do-brotnica ubogih in zvesta narodna delavka. Sokol ima že več let svoje gnezdo v Hal-lerjevi hiši in njen sin g. Žane je starosta našega Sokola. Pokojnica je vzgojila v strogo narodnem duhu 4 hčere in 3 sinove, ki so vsi v uglednih pozicijah. Pogreb ge. Hallerjeve bo v sredo 23. t. m. ob 16. uri. Vsi, ki so poznali blago pokojnico, so cenili v njej veliko ljubezen do bližnjega in domovine, njeno neumorno delavnost in blago materinsko srce. Naj ji bo časten spomin, njenim svojcem pa naše iskreno sožalje! akcijo izvedeta. V odborih so zastopane vse občine po svojih zastopnikih. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi zastopnik občine Polzele g. Turnšek in je prečital spomenico, ki bo odposlana na bansko upravo, naj bi le-ta izposlovala vinogradnikom, da bi se lahko še nadalje gojila izabela. Naposled je g. Goričar zaključil uspelo zborovanje in se zahvalil vsem zboroval-cem, ki so v tako lepem številu prihiteli na sestanek in s tem pokazali, da hočejo koristiti narodu in državi. Danes nepreklicno zadnjikrat imate priložnost, da si ogledate mo-numentalno filmsko veledelo, največji film sedanjosti Elektrika ciia Savinjske doline Mozirje. 22. marca. Dne 17. t. m. se je vršilo v gostilni »Pri pošti« oosvetovanje interesentov iz vse Savinjske in Zadrečke doline od Sv. Petra do Ljubnega in Gornjega grada. Na dnevnem redu je bila elektrifikacija obeh do-Jin. Zastopane so bile po svojih odposlancih vse občine naše doline. Zborovanje je otvoril član banovinske-ga sveta g. Goričar Matija in pozdravil vse prisotne, posebno odposlanca banovine g. :nž. Rueha. Nato je g. Goričar pozival zborovalce, naj se vsi z dobro voljo oprimemo dela na elektrifikaciji doline. Ob koncu js zborovalcem posebno polagal ma srce, naj se pri tem zavedamo, da bo mo morali dajati odgovor potomcem. Odgovor pa more biti le tak, da smo mi res razumeli klic časa ter kovali naši dolini z elektrifikacijo srečnejšo bodočnost. Če nismo dorasli temu vprašanju, smo obsojeni, da gospodarsko propademo. Nato je povzel besedo g. inž. Rueh, ki nam je predočil strokovno stran elektrifikacije Savinjske doline. Razložil nam je, kakšne koristi bi nam nudila dobro izvedena elektrifikacija, in je poudarjal, da bi se z elektrifikacijo izboljšalo tudi gospodarsko stanje kmetskega ljudstva. Nadalje nam je pokazal razliko med elektrarnami na kapitalistični podlagi in banovin-sko elektrifikacijsko akcijo. Prve iščejo dobiček direktno, dočim ga bo banovina i kala le in direktno. S številkami nam Je pokazal, koliko bi stal tok za posamezne obrate, koliko bi stale investicije in drugo. Najprimernejše bi bilo, če bi kritje stroškov prevzeli posamezni kraji, odnosno občine. Po referatu g. inž. Rueha se je pričela živahna debata. G. inženjer je na stavljena vprašanja kar sproti odgovarjal. Po končani razpravi sta se izvolila ožji in širši odbor, ki imata nalogo, da to koristno kot zvočni Silm Ha mm Novarsro Nabavite si takoj vstopnice in pose-tite danes zadnje predstave ob 3., 6. in 9* zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Smrt zaradi zastrupljanja po alkoholu Ptuj, 22. marca. Dne 17. t. m. sta se napotila Meznarič Janez, posestnik iz Bukovcev, in Habjanič Andrej iz Vapočic v Gradišče v Halozah, kjer ima Meznarič svojo vinsko klet. Oba pa sta se ustavila pri več posestnikih in izpila večjo količino vina, nato pa sta se še podala v Meznaričevo klet in dalje po- Pozno zvečer sta se vračala proti domu. Med potjo je zavžil Habjanič še pol litra žganja in se tako opijanil, da ga je Meznarič spravil komaj še do Drave. Ker je Meznarič spoznal, da sta za plovbo preko Drave nesposobna, a v bližini ni bilo nobene hiše, kjer bi prenočila, sta ostala oba do jutra v snegu. Zgodaj zjutraj pa je Meznarič odpel svoj člon in hotel prepeljatl preko Drave tudi Habjaniča. Ta pa ni hotel z Meznaričem, ampak mu je le naročil, naj pride njegova žena ponj. Meznarič se je res napotil po Habjani-čevo ženo. Ta, posestnik Pešec Ignac in Meznano so se podali nato skupno po Habjaniča, ki so ga pa našli mrtvega. Prepeljali so ga takoj domov in ga poizkušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Ves trud pa je bil zaman, ker je alkohol že storil svoje: nesrečnik je namreč umrl za zastrupi j en jem po alkoholu. Borba za Mandžurijo Velikonočni filmski spored ZKD Ljubljana, 22. marca. Deset in desetletja je Mandžurija ognjišče gospodarskih in političnih sporov med Japonsko, Kitajsko in Rusijo. Japonska, ki se je v neverjetno kratkem času navzela evropske moderne civilizacije in si na ta način priborila nekakšno prvenstvo na Daljnem vzhodu, potrebuje za svoje naglo naraščajoče prebivalstva večjih kolonij na azijski celini. Iz Koreje, največje japonske kolonije so Japonci podvzemali od časa do časa večje in manjše vpade v Mandžurijo. Južno-mandžurska železnica, ki je po japonski zmagi nad Rusi leta 1905. prešla v japonsko upravo, je najvažnejše oporišče za končno osvojitev Mandžurije. Kitajci, ki tvorijo pretežen del prebivalstva in ki so s svojo nepopisno marljivostjo izpremenili puste mandžurske pokrajine v rodovitna polja, do poslednjega časa zaradi političnega kaosa, vojaškega in organizatoričnega nereda v državi, niso bili zmožni resno zavračati vedno odkri-tejšega poželjenja Japonske po osvojitvi Mandžurije. Danes se zato tembolj čudi ves svet njihovemu stanovitnemu in hrabremu odporu. Se pred par meseci ne bi nihče mogel verjeti, da bi mogli Kitajci vzdržati resne vojaške operacije moderne japonske armade v primeru vojnega spopada. In vendar se je to zgodilo! Film »Borba za Mandžurijo«, katerega premiero prinese za Veliko noč ZKD v Elitnem kinu Matici, nam z izredno ilu-strativnostjo slika politične in gospodarske razmere na Daljnem vzhodu. Izdelan je kot govoreči film v nemškem jeziku Ker je danes Mandžurija in Šanghaj eden najbolj perečih in aktualnih problemov je pričakovati, da si ta velezanimivi in nad vse poučni film vsakdo ogleda. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznici, fišurah, hemeroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jose-fove« grenčice. Vodilni zdravniki kirur-gičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mati m sin pred celjskim velikim senatom Celje, 22. marca. Včeraj se je vršila pred petčlanskim velikim senatom, ki mu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, razprava proti 321etnemu bivšemu rudarju Antonu Žagarju iz Zdol v kozjanskem sodnem okraju in njegovi 661etni materi Ani. Obtoženca sta 3. februarja zvečer v domačem prepiru z raznimi trdimi lesenimi predmeti ubila očeta Franca. Nesrečnik je dobil 30 udarcev, med njiimi so bili trije smrtni, in je kmalu izdihnil. Razmere v družini so bile zaradi očetovega pijančevanja zelo napete in je družina trpela. Pokojnik je ženo ter otroke v vinjenosti divje pretepal. IIčl je na posledicah stalnega pretepanja postala celo slaboumna. Obtožnico je zastopal državni tožilec dr. Rus, Antona je zagovarjal odvetnik Ste-pančič, mater Ano pa odvetnik dr. Ser-nec. Oba zagovornika sta naslikala žalostne razmere v Žagarjevi družini, ki so do-vedle siivolaso mater Ano, da je pomagala po 35 letih zakonskega življenja lastnemu sinu umoriti moža-pijanca. Sodba je bila zelo težka: sin Anton Žagar je bil obsojen na dosmrtno robi jo, mati Ana pa na 12 let robije in oba. na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojenca sta prijavila po svojih zastopnikih priziv tn revizijo procesa. Po nesreči je ustrelil očeta Murska Sobota, 22. marca. Jan Kerčmar iz Sela se je pred kratkim priženil na manjše posestvo. Ker pa tam ni imel mirnega življenja, se je pred dnevi zopet vrnil domov k očetu Adamu Kerč-marju, ki ga je radevolie sprejel pod streho, saj mu je sin vse prejšnje čase pridno pomagal pri gospodarstvu in mu je bil na stara leta izmed štirih sinov, ki so šli po svetu, še edina opora. 2ena Adama Kerč-mar.ia že dalje časa boleha za jetiko. Najmlajši pri hiši pa je štiriletni vnuk, čigar oče, sin Adama Kerčmarja, živi y Ameriki. Preteklo nedeljo je stari gospodar prav zgodaj vstal ter pripravil zajtrk za vse štiri Med zajtrkom pa je vnuk opazil skozi okno vrano. Ker mu je stari oče večkrat katero ustrelil, ga ie tudi zdaj prosil zato. Namesto starega očeta pa ie hotel otročič-ku ustreči Jan. Adam ni nasprotoval in se je obrnil k ženi. k: ie ležala na postelji ter se začel z nio pogovarjati. Med tem je sin Jan vzel puško s stene in je baš stopal proti vratom, ko se ie povsem nepričakovano sprožil strel. Naboi je zadel starega očeta Adama v tilnik. Brez krika se je mož zgrudil proti postelji, kjer je ležala žena in se od strahu onesvestila, saj je kri z možgani obrizgnila njeno vzglavie. Z obupnim krikom je planil sin proti očetu. Ko pa je z grozo opazil, kaj se ie zgodilo, je kakor brez uma tekal okrog hiše, slednjič pa se je sam poda! k orožnikom in jim javil nesrečo. Pokojni Adam Kerčmar je bil svoje dni logar itj je bil splošno priljubljen. Smrtna nesreča s puško, ki je v kratkem razdobju že druga v najbližji okolici Murske Sobote, ie vzbudila mnogo sočutja. Pregled motornih vozil Ljubljana, 22. marca. Uprava policije objavlja, da se bo vršil naknadni redni letni pregled motornih vozil za Ljubljano in okolico dne 5. in 6. aprila, obakrat ob 9. in 14. uri v Ljubljani na Celovški cesti 38 (garaža Triumph auto) po običajnem vrstnem redu. Uprava policije poziva lastnike motornih vozil, ki jih doslej še mso pripeljali h komisijskemu pregledu, ker so jih imeli morda v popravilu ali na potovanju ali jih niso mogli pripel jali zaradi zasneženih cest, naj jih pri pravijo in pripeljejo gotovo dne 5. in 6. aprila k pregledu, kjer se jim bodo obenem tudi zamenjale in plombirale evidenčne tablice. Uprava policije opozarja, da je to letošnji poslednjli letni redni pregled. Po tem pregledu bo vsaka vožnja z evidenčno tablico iz leta 1931. prepovedana. Proti prekršnikom se bo postopalo po ministrski naredbi za zaščito javnih cest in prometa na njih, obenem pa s« jim bodo odvzele neveljavne evidenčne tablice za 1931 in se bo zabranila vsaka nadaljnja vožnja z ne-pregledanim vozilom. Oni lastniki vozil, ki bi eventaelno prosili za naknadni pregled svojih motornih vozil, bodo morali plačati v smislu banovin skih predpisov dvojno takso za pregled (dvakrat 60 Din za vsak avtomobli odnosno dvakrat 30 Din za vsaiko motorno kolo) in kriti tudi druge morebitne stroške Za praznike na morie! PARK HOTEL CRNKOVIC , Vis-a-vis zdravil, parka. Dipl. kuhinja, jren-zijon 60 70 Din Prospekti gratis. HOTEL CRffiVENICA Pomladne in jese rke cene Din 60, v gl~vni sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj. PENZIJON »VILA JLLIANNA« Pavšalne cene s kopel jo dnevno 60—70 Din, v sezoni 70—80 Din. Prospekt. KRALJEVIČA Najstarejše morsko kopališče, pol ure od Sušaka-Reke in postaje Plase. PENZION »DANICA" CRIKVENICA SV. JELENA Ugoden položaj, po prirodi tik morja oddaljen 15 minut od Crikvenice. Leži v bližini borovega gozda. Kopališče zraven poslopja. Cena penziona z oskrbo in taksami Din 55. Na razpolago so čolni in mogočnost izleta z jadrnico ter ribarenje. 93 Lastnik: Juro Manestar. Najprijetneje bivanje v Crikvenici nudi komfortni penzion- restaurant VILA RU2ICA ter dependanca VILA ANETA Najfinejša oskrba ob najnižjih cenah. Krasna lega ln razgled. Zahtevajte brezplačne prospekte. 95 komisije, lai bi se na poziv stranke morala sestati. Opozarjajo se istodobno lastniki motornih vozi3, da je v njih lastnem interesu, da oddajo stare evidenčne tablice na upravi policije soba št. 16,-IiI, v kolikor tega še niso storili, ker je po obstoječiih predpisih lastnik evidenčne tablice, dokler je ne odda ob las t vu, odgovoren trudi za zlorabe, ki bi se z neoddanimi tablicami kadarkoli vršile. Žrtev podivjanja zaradi alkohola Na Jožefovo je sirov pretep med alkoholiziranimi fant! v Zgor. Pristavi zahteval smrtno žrtev in več ranjencev Zgornja Pristava, 22. marca. Stara grda navada je, da se na dežela praznuje praznik sv. Jožefa največ po gostilnah, kjer se tudi mnogo pije. Tako se je zbrala v gostilni Piihlerja Franca v Zg. Pristavi večja skupina mladih fantov, ki so popivali. Malo razvedrila si je hoteil privoščiti tudi posestnikov sin Habjanič Anton, po katerega je prišel njegov prijatelj posestnikov sin Plajnšek Andrej, ki se sedaj nahaja začasno kot vojak na dopustu. Ko sta prišla v gostilno, so bili fantje po večini že pijani. Proti večera pa st« zapustila gostilno fanta Svenšek Franc m Turk Matevž, oba iz Lancove vasi, ter začela zunaj gostilne izzivati. Takoj so zapustili lokal še drugi fantje in nekaj trenutkov nato se je vnel sirov pretep med pijanimi razgrajači, ki so se vsevprek obdelovali a noSi, koli, teležniki, plankami in sploh z vsem, kar je komu prišlo pod roke. Poleg že navedenih sta se pretepa udeležila -tudi Malek Franc in Sirovnik Vincenc, posestniška sinova iz Lancove vasiL Kmalu so rputišla pred hišo posestnika Simenka Blaža, katerega so začeli klicati na korajžo. Bili so pa že vsi bolj ali manj ranjeni. Habjanič Anton se je naslonil na plot Simenka Blaža in se pretepa sploh nii udeležil, nego ga je le od daleč opazoval. Nenadno pa je dobih hud udarec po glavi, tako da se je opotekel, vendar pa je prispel še sam domov in se podal v živinski hlev, kjer je prenočeval njegov brat Janez. Od- strani! se pa j« fcmahi iz hleva, čemur pa brat ni posvečal posebne pokornosti, ker je misfil, da je Anton malo vinjen m da miu je le slabo. Sele drugega dne, ko j« šel foranPt živino, ife našel brata na skednju mrtvega, o čemer je fcaikoj obvestil orožnrško postajo. Sodna komisija iz Ptuja se je podala v nedeljo na lice mesta in odredila prenos trupla v mrtvašnico pri Sv. Vidu. Obdukcija je dognala, da je imel pokojnik počeno lobanjo v dolžini nad 10 cm in da je nastopila smrt zaradi otrpnjenja možganov, ki je bilo povzročeno po krvavitvi. Udarec je moral biti prizadejan s težkim lesenim orodjem. Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman. Kdo je pokojnega udaril, se 5e ne ve, ker je bila tema. Do sedaj so bfili aretirani Svenšek Franc, Turk Matevž, šimen-ko Blaž in Mlakar Anton. Nadaljnje aretacije se pa še pričakujejo. Da bi se tak« si ro vos ti na deželi nehale, bi bilo pač treba vedno vse krivce, ki izzovejo pretep, temeljito zašiti Največkrat podivjajo fantje na deželi zaradi strupene šmarnica. Na vsako velikonočno voščilo kolek protituberkulozne lige! Gabrijela Preissova Danes se češki tisk spominja 70-Ietnice pisateljice Gabrijele Preissove, Slovenci ji dolgujemo hvalo za lepe povesti iz naših krajev, zlasti iz slovenskega Ko-rotana. Ured. Ko smo lansko leto za veliko noč napravili z našimi osmošolkami izlet v Prago —• gotovo se bodo sedaj ob letu rade spominja- le na one praške dni — je biio naravno, da smo ob tej priliki obiskali tudi našo prijateljico gospo Gabrijelo Preissovo. Da si nam je bilo s časom zelo tesno, sva vendar s prijateljem dr. Karlinom ujela ugoden trenutek, da sva odhitela v ono ozko ulico za Narodnim divadlom in po starih stopnicah navzgor v tretje nadstropje, kjer prebiva naša prijateljica še vedno v tistem stano- vanju, kjer smo med vojno 1. 1918 doživljali nepozabne dogodke. Ko sem vstopil, sem se spomnil še onega trenutka, ko je planila med nas v sobo gospodična z novico, da je Bolgarija kapitulirala. Še zdaj se mi je zdelo, da vidim onega ruskega polkovnika, ki je stal za mizo 9 sklonjeno glavo in solze so mu tekle po licih. Kajti dom gospe Preissove je bil vedno odprt vsem Slovanom. Redko si prišel k nji, da bi jo bil našel brez gostov. In tako je tudi sedaj. Gospa je bila doma. Sprejela ie naju z ono preprosto prisrčnostjo, ki osvobodi gosta vseh nepotrebnih ceremonij. Bila sva takoj kakor doma. Po sobi je bilo šej vse kakor nekdaj: cele zbirke antikvitet, vmes rože, spomini... Nehote sem ji napravil poklon, da je še vedno tako mladostno živahna. »Vidite, in vendar mi bo drugo leto sedemdeset,« je rekla z iskrenostjo, ki je v tem oziru pri damah nekoliko nenavadna. »In veste, da sem izdala novo knjigo«. — »Res?« — »In veste, zakaj?« — »No«. — »Neki nemški kritik mi je očital, da ne poznam zgodovine, češ da sem pisala o Frideriku Pruskem, da ni bil demokratičen vladar«. — »No, in...« — »In sem napisala roman o Trerku«. — »0 Trenku«. — »Da o Trenku. Tam se je v najbolj jasni luči pokazal demokratizem pruskega kralja«. — »To me zanima«. — »Naslov knjigi je »Zlati dečko«. Moram vam jo dati«. Kmalu nato je ležala pred menoj lepa nova knjiga z naslovno sliko, ki kaže portret simpatičnega mladega junaka v uniformi gardnega oficirja. Napi9 »Zlaty hoch«. Strani 228. Na notranji strani posvetilo: »Mojemu možu, ki me je prijateljsko spremljal po temnih hodnikih te rokoko-zgradbe ... Pisano v letu 1912 v koroškem gradiču, kjer nam je sončna in mesečna svetloba neprestano razjasnjevala portret Freda Tren-ka...« Izdano 1. 1930. Mislim, da je to njen edini zgodovinski roman, povest znanega junaka, ki je bil nekoč ljubljenec kra- ljev, pozneje mučenik trdnjavskih ječ in končno žrtev pariške žiljotine. Torej tudi še en odmev korotanskih povesti... Bog ve, kako je zašel Trenkov portret v koroški gradič, kjer je prebivala pisateljica. To je torej njena zadnja knjiga. Letos /norda že ne več zadnja. Človek se čudi, kdaj utegne pisati, ko jo obdaja toliko dru-abnih in drugih dolžnosti. Prečital sem roman o Trenku ?. velikim zanimanjem. V njem se čuti še vedno sveža ona pripovedna sila, ki privablja Preissovi vedno mnogo či-tateljev. Praška založništva so lansko leto hotela nekoliko izprazniti svoje zaloge in vrgla na trg starejše izdaje knjig po najnižji ceni, j>o par kron, tako da si odnesel za nekaj Kč domov celo sladalnico knjig. »Veste, da mojih knjig ni bilo med njimi«, je rekla gospa z nekakim ponosom. Gotovo je v tem dokaz, da se njene knjige mnogo čitajo in kupujejo. Prav tako one iz prve mladostne dobe kakor poznejše. V prevodih jih poznajo Nemci in drugi sosedni narodi. Njena »Jenufa« je z Janačkovo godbo zadivila svet. Tudi Forsterjeva »Eva« je zložena na njen libreto. Dasi je Preissova pred vsem epičen talent, ki se izživlja v slikanju vsakdanjega življenja, vendar je imela s svojimi dramatskimi deli tudi na odr.i uspeh. Pri nas smo videli njeno »Gazdino robo«. Med njenimi pripovednimi spisi zavzemajo »Korotanske povesti« častno mesto To je zbirka krajnib povesti in novel, ki kažejo naša koroška zatišja in njene ljudi, kakor jih je spoznala pisateljica, ko je prebila med njimi nekaj mirnih let. Danes so nam že skoraj nedostopne v prvem prevodu in bi bilo prav, če bi jih dobili pomnožene in izpopolnjene v drugi izdaji. Preissova se je pojavila v češkem lovstvu v začetku osemdesetih let, ko je bil realizem na zmagovitem pohodu. V tej dobi se je češka žena začela že močno uveliav-ljati v slovstvu. Takoj prva dela Preissove so vzbudila občo pozornost in v vrsti svo je generacije si je ohranila pisateljica ve« čas ugledno mesto. Njen svet so večinoma mali ljudje s svojim hrepenenjem po sreči, življenju. Spoznala jih je v svojem krogu, a našla jih je tudi na Moravskom, Slova- škem in Koroškem. Dolga vrsta teb hrepe-nečih, ljubečih, trpečih in iskajočih je šla z njo skozi življenje. Tako n. pr. tudi »Potočnikova Truda«, ki je izhajala zadnja leta v prevodu Ivana Podgornika v naši ženski reviji »Žena in dom« in je izšla ravnokar kot knjiga, ki jo dobe naročnice »Žene in dom« za nagrado. Tako bo to edini naš dar, ki ga moremo dati naši prijateljici k njeni sedemdesetletnici. Gotovo ca bo vesela, saj je ta knjiga ozko zvezana z njenimi koroškimi spomini. Iz male povestice »Pridite k nam. ko bo pomlad«, (ki je bila sprejeta med tisoč najlepših svetovnih novel), je na stala j>ovest, ki je živa slika našega življenja in trpljenja v koroških gorah. Govorila sva nekoč o tem, kai jo je privedlo na Koroško. Idealizem ... Takrat se je mnogo pisalo o tej naši pokrajini, ki je tako hitro izginjala v nemškem morju. Imela je toliko sorodnega s Slovaško. Češka kolonija na Jezerskem je budila vedno več zanimanja za naše gore. Kako bi bilo lepo. ko bi bilo mogoče rešiti košček te koroške zemlje. Tako je prišlo do tega, da si je kupila malo posestvo na Koroškem, kjer ie z družino preživljala počitnice. Spoznala je naš narod od blizu, skušala v njem vzbuditi ponos a narod je le malo razumel, zakaj se ji' med njim naselila češka gosp«. Čez nekaj let j? ni bilo več. Za spomin so ostale samo »Korotanske povesti« ... Zanimivo je, da so tudi druge češke pisateljice vzljubile ta naš koroški svet (Ana Rehakova »Povesti z gor«. Mar. Gebaurova »Rod Jurija Klemen-čiča«). a Preissova mu je ostala zvesta vse do konca in še zdaj. če biva med počitnicami na Rledu, se zdi. da gleda vedno preko Karavank in misli na one liudi. ki žive tam za njimi in so ostali tako blizu njenemu srcu. Naravno je. da se je vedno zanimala za našo usodo, da so bili praški slovenski dijaki njeni stalni gostje in da je smatrala slovenski svet za del svojega duševnega sveta. 0 tem ie lepo pisala J. Kasanova v »Nar. Listih« In tudi tista beseda je resniS-na: »Vidite, jaz bi rada vedela, da me ima kdo rad«. Človek, ki deli vse življenje darove in čuti s tisoči trpečimi, ima pravico, da dobi za vse to vsaj malo ljubezni. In mi* slina, da ji ob sedemdesetletnici lahko povem, da jo imamo Slovenci radi, da vemo ceniti njeno delo za nas in da se je vsi z ve seljem spominjamo. Ona nas pozna in ve, da smo skromni — in nekoliko korotansko trdi, zato se ta naša ljubezen ne bo kazala niti v bogatih darovih, niti v blesteči h sla-vospevih, ampak v tem, kar je tudi njej najljubše, v preprostem šopku svežih spominov, ki jih ji polagamo med najdražje čestitke in darove današnjega dne. Dr. Ivan Lah. Književni spor v Beogradu. V beograjskih listih se pogosto pojavijo spori in polemike med književniki. Po navadi poprije-majo osebni motivi načelno obeležje. Pravkar se razvija polemika med pisateljem Milošem Crn janski m in kritikom Milanom Bogdanovičem, urednikom »Srpskega književnega glasnika«. Na zunaj se spor suče okoli vprašanja, aH je prav, da se v Jugoslaviji tolikanj širijo prevodi tujih, tako zvanih socijalnih pisateljev. Crnjanski trdi, da je to marksistična literatura, ki je nekaka sprednja straža komunizma. Bogdanovič, član književnega odbora znanega založništva »Nolit«, je zaradi tega napadel Crnjan-skega in mu očital, da je »oficijozen«. Crnjanski je v odgovoru še odločneje zabren-kal na politične strune. To je polemiko samo podžgalo. Za Bordanoviča so se zavzeli nekateri drugi pisatelji in obsodili Crnjan-skega, češ, da svojega nasprotnika napada na terenu, kjer se ne more braniti. Izjavo so podpisali Krklec, Gligorič, Božovič, Ku-lundžič, Bartulovič i. dr. Crnjanski pravkar odgovarja, da si ne da vzeti pravice, da brani domačo književnost pred marksistično literaturo. »Ja ču davati otpor toj literaturi i onda, ako me svi prijatelji nazovu kon-fidentom«, je pisal Crnjanski v včerajšnji »Politiki«, obenem pa je objavil v »Vremenu« obsežen članek z naslovom »Panika oko naše knjige«. Tudi iz tega članka je videti, da se spor v glavnem suče okoli knjig založbe »Nolit«. Crnjanski misli, da uspeh teh knjig ni literaren, marveč je »uspeh poli-tičkog momenta, do koga je uostalom najviše stalo«. * Osebna vest. Iz Beograda poročajo, da je za šefa občega oddelka p. t. t. uprave v prometnem ministrstvu postavljen poštnim uslužbencem v dravski banovini zmeraj naklonjeni svetnik Miloš Aritonovič. Da so poštni: nameščenci z veseljem pozdravili to vest, je povsem umljivo. » Skupščina Rdečega križa. Na podlagi sklepa razširjenega izvršilnega odbora z dne 14 marca se bo vršila 44. redna letna skupščina Rdečega križa kraljevine Jugoslavije 24. aprila ob 10. dopoldne v društvenem domu v Beogradu. — Predlogi članov društva morajo biti v zmislu 61. 7 a pravil pravočasno predloženi glavnemu odboru. * Velikonočne počitnice na šolah. Kr. banska uprava v Ljubljani razglaša, da traja velikonočni šolski odmor letos za vse šole po odredb: ministrstva prosvete šest dni im se prične s 24. marcem. V sredo 30. marca bo zopet redni pouk. * Za velikonočne praznike nudi naše Pri-rnorje najboljše prilike za odmor in razvedrilo in so vsa kopališča gornjega Jadrana vse najboljše pripravila za sprejem gostov, znižala pa so tudi svoje cene do skrajnih mej. Poskrbljeno je tudi, da dobijo velikonočni Izletnik! znatne vozne olajšave. Od Zagreba do morskega kopališča je najkrajša nasiednja pot: 7 železnico do postaje Plase-Orikvenica samo par ur, od Plasa do Grikvenice pa voai avtobus okrog tri četrt ure. V Crikvenlci si vsakdo lahko prav hitro Izbere po svojem okusu primeren hotel, kjer plača za stanovanje in oskrbo z vsemi; taksami vred na dan po 55 do 70 Din. * Nova luksuzna ladja Jadranske plovid- be. V kratkem bo dograjen luksuzni paro-brod Jadranske plovidbe Jugoslavija« in je napovedan niegov prihod v sušaško pfll-stanišče za dne 5. aprila. Notranjo opremo te lepe ladje, ki je malo večja od parobro-da >Karaclijordjec, izvršujejo domači! podjetniki. V letošnji sezoni bo ta parobrod že pre^vze! svojo redno proso. Hotel — penzion Zagreb Odlična preskrba z vsemi taksami Din 55 do 65 — Brzojavi: Zagrebhotel Rab. * j A O »Triglav« v Zagrebu je izvolil na rednem občnem zboru za letni semester odbor, ki se je konstituiral takole: predsednik cand. for. Brinar Miran; podpredsednik cand iur. Ivrižman Milko; tajnica I., stud. rer. com. štefetova Anka: tajnik IT., stud. for. Majer Jože; blagajnik, stud. tehn. Kveder Drago; knjižničar, stud. agr. hlasten Vilko; arhivar, stud. med. Korošce Karo!; gospodar, stud. rer. com. Korošec Miha; odbornik, abs. rer. com. Butko-vič Viktor: revizorja: abs. med. Gulič VLado in cand. tehn. Tonejc Stane; častno razsodišče: abs. med. Spindler Metod abs. iur Šega Matija, cand. iuT. Lippai Viljem; abs tehn. Eksel Boris in cand. rer. com. Vodeb Vlado: načelnik znanstvene sekcije cand iur. Milko Križman; načelnik izletniške sekcije cand. for. Brinar Miran. ♦ Poroke. Poročila sta se g. dr. Vladi,mLr Grosman, odvetniški pripravnik in gdč. dr. Fini Ahačičeva, odvetniška priprav, oba v Ljubljani. — Poročil se je g. Ferdo Erctlgoj, carinski uradnik v Ljubljani z gdč. Magdo HaiuscLie, uradnico v Mariboru. Mladima paroma obilo sreče! » Naši v Ameriki. Dnevnik »Ameriška Domov na«, ki Izhaja v Clevelandu, javlja, da je postal član njene redakcije g. Marjan TTrbančič, ki je po dovršenih univerzitetni študijah več let sodeloval pri tržaški »Edinosti« Sodeloval bo zlasti v podlistku omenjenega clevelandskega dnevnika — Iz Loraina prihaja poročilo, da je tam slovenski odrvetnik g. Leon Virant prijavil svojo kandidaturo za državnega poslanca. Primarne volitve se bodo vršile meseca maja. G Virant je demokrat. — V Chicagu pri red' 17. aprila svoj prvj koncert mlada Slovenka Justina Cieblinska, rojena Kos-mačeva. ki je več let študirala na glasbe- ZVOČNI K1N0 IDEAL Danes nepreklicno zadnjikrat šalo-igra p^tja, humorja in veselih šla-gerjev 311 Lica Deyes*s Johaianes Blemaim Panl H©?biger Predstave ob 4., %8. in 9. zv. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 22. marca 1932 8te*-t!ke za označbo s raja pomenijo: L Cas opazovanja 2 »tanje barometra 5. smer ln brzina vetra. 6 oblačnost 1—1*1 8. temperatura 4 relativna via^a ▼ 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo nai viSJo 1mvnioo ob Aškerčevi cesti nasproti cerkve sv. Maksimilijana, kjer bo sezidano novo, lepo ki prostorno Krasne obleke za moške, fante in dečke površnike, treneh-coate itd. prodaja tvrdka 3618 JOSIP IVAXtlČ DUNAJSKA CESTA ŠT. 7 od danes naprej po neverjetno znižanih cenah. — Vse obleke so ročnega, domačega izdelka. — Oglejte si izložbe na Dcr-najsk cesti 7 in v Šelenburgovi *iici 1. poslopje, ki bo ometaao in bo imelo čeduo fasado. Skladišče Kmetijske družbe bo med tem začasno poslovalo za stranke v prostorih g. Reberšaka, gostilničarja »Pri zelenem travniku« v Kiavniški ulici v Zavod-ni. e_ Nesreče. V ponedeliek zjutraj je padel 17-letni posestnikov sin Franc Tajher iz Gračiča pri Zrečah tako nesrečno, da si je zlomili levo nogo v stegnu. Isto jutro si je pri sankanju tudi zlomil levo nogo v stegnu 6-ietni kočarjev sin Sebastijan šte-be iz Solčave. Predslnočnjim je hotel prenočiti v neki šupi v celjski okolici 70-letni brezposelni mizar g. Ivan Pageršnik, tri nima stalnega bivališča. Pri iskanju primernega ležišča .pa ga je napadel domači pes in ga močno ugriznili v desno stegno. Včeraj opoldne je bila poklicana celjska reševalna postaja v poslopje starega okrožnega sodišča v Prešernovi uMci. kjer je padel 16-letni mizarski vajenec Franc Arnšek po stopnicah in si zlomil levo nogo. Poškodovanci se zdravijo v bolnici. e— Iz mestne klavnice. V preteklem tednu je bilo v celjski mestni klavnici zaklanih 51 srvunj, 31 telet, 15 volov, 4 krave, 2 bika, 2 telloi in 1 konj. Uvožene pa je bilo 640 kg teletine, 426 kg svinjine in 294 kg sveže slanine. Na klavniških pristojbinah je bilo vplačanih 3018 Din, na ogiedninl mesa pa 6S0 Din. e— Mestno avtobusno podjetje obratni« od danes dalje redno zopet na vseh svojčh progah. Izjema je le na progi Celje - Pod-sreda, kjer vozi avtobus začasno samo do Lesilčnega, dokler ne bo sneg na cesti med Lesičnčm ln Kozlem octetran<1en. e_ Mestni: kino bo predvajal dren po- slednjlč zvočno filmsko opereto »Viktorija ln njen huzar«. Naslednje dni, t j. veliki četrtek, velikC petek fei veliko soboto bo mestni kino zaprt. a— Iz sodne službe. Na snb?t5toc!1o t okrajnemu sodišču v Ribnici na Dolenjskem je premeščen izprašani sodnSki pripravnik g. dr. Milan Gorup iz Maribora. a— Strašen zločin? V nekem gozdu nad Fak> so našli selniški orožniki v ponedeliei popoldne obešeno na drevesu neko žensko, staro 26—28 let Po njihovih domnevah in ugotovitvah je postala mladenka žrtev groznega zločina. Po Selnici in okolici so se raznesle govorice, da so mladenko najprej neki neznani zločinci onečastili, nato pa jo obesili na drevo, da bi s tem izbrisali vsako sled za seboj. Koliko pa je na teh govoricah resnice, bodo šele ugotovili Kfeub vestnemu poizvedovanju se kriški orožniki še niso ugotovili njene identitete. Mladenka je bila boljše oblečena in kaior pripovedujejo, so jo videli nekateri ljudje preteklo nedeljo pri cerkvi v Selnici, popoldne pa v družbi z nekimi moškimi v gostilni. Včeraj popoldne je odšla tja sodna komisija, ki jo tvorijo sodni izvedenec dr. Zorjan. državni pravdnik dr. Sever in preiskovabi sodnk dr. Grmovšek. Komisija bo končno ugotovila, ali je mladenka postala žrtev zločina ali pa je šla prostovoljno v smrt na| sc kupujejo naši domači proizvodi« pra&ck ia pecivo, vamlin - sladkor,% —-namenilo in puding praški maicke • ADRIA« a— Diplomiral je na ekonomsko-komer-cijalni visoki šoli v Zagrebu g. Stane Ko- štomaj iz Maribora. Čestitamo! a_ VI. glavna skupščina i ujsko - pro. metne zveze v Mariboru se bo vršila 29. t m. ob 15. v posebmi sobr. kavarne »Jadran«. a— Avtobusne vožnje. Ta teden bodo vozi M mestni avtobaisi v četrtek in petek na progi Limlbuš, št Ilj, Sv. Martin, Selnica* Ruše in Ptuj redno kakor ob nedeljah. a— Roparski napad. Pred velikim kazenskim senatom se je včerai dopoldne zagovarjal SOletni delavec Vincenc Trebše rz Beljaka, ker je, kakor to navaja obtožnica, lani napadel v takozvanem Črnem lesu pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah viničarja Ver-šiča in njegovega sina z namenom, da bi ju oropal. Pri tem je pa odnesel le 70 Diru O tem roparskem napadu so bili obveščeni orožniki, ki so dognali, da ie bil v kritičnem časti tam blizu obtoženec Trebše. Zaradi tega so ga aretirali in izročili sodišču. Pri včerajšnji razpravi je Trebše tajil, vendar pa ga je po zadostnih dokazih senat spoznal za krivega in obsodil na 5 let robiie ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo pet let. Iz Trbovelj t— FTlm Trader Horn presega po svoji semzacijonalnoeti vse dosedaj videno: Življenje pritlikavcev — Pigmejev — pol zve-ri, pol ljudje, ki so do danes ostali Ijudo-žrei. Film predvaja Kino Sokol za Veliko noč. Iz Hrastnika h— Naša sokolsba gledališka družina j« v nedeljo uprizorila pri polno zasedeni dvorani Narodnega doma šalo »Gospa ministrica« v režiji br. Mahkote. Vloge so bile. izvrstno naštudirane in maske prav posrečene ter oder opremljen k-akor mestnih gledališčih. Vsa čast režiserju. Kako je navdušila zelo številne gledalce »gospa ministrica« (gdč. Kaknova) s svojo igro, je pričal navdušen aplavz pri odprtem odru. — Igra se bo ponovila 10. aprila. Iz PrekiMiiiria pin— Vinska razstava v Dolnji Lendavi bo 24. aprila. Za razstavo vlada veliko zanimanje, ker 6e še slična prireditev tu ni vršila, niti še nismo pokazali dobre kapljice, ki jo pridelujemo v dolnjelendavskih goricah. Razstavljena bodo tudi druga vina. Vsa pojasnila se dobijo pri sreskein kmetijskem referentu v Dolu'i Lendavi NOV ROMAN starega mojstra! MICHEL ZEVACO K '■V ZGODOVINSKI (LJUBEZENSKI) VITEŠKI PUSTOLOVNI ROMAN IZ DOBE KRALJA HENRIKA IV. FRANCOSKEGA S TREPETOM ZANIMANJA (Z GROZO IN RADOSTJO), S SOČUTJEM IN SMEHOM BOSTE SPREMLJALI V »JUTRU« ZAČENŠI Z DNEM Hi 1 li! ip HRABREGA JUNAKA IN KRASNO JUNAKINJO »a V ČUDOVITIH ZAPLETLJAJIH NJUNE USODE Za omiljenje lessse krize Beograd, 21. marca. Prejeli smo: Velika svetovna gospodarska. kriza je zajela vse gospodarske panoge, predvsem pa našo lesno stroko. Zadnje dni smo čitali o zanimivi diskusiji, ki se vodila v Narodni skupščini ob priliki raz-pravde o proračunu ministrstva za šume in rudnike. Pri tej priliki je treba poudariti veliko prizadevanje kraljevske vlade in merodajnih krogov za omiljenje lesne krize, ki nam krepi upnnje. da bodo v doslednem času popustile težke posledice te krize. Kakor znano, so gozdovi v naši državi last države, posameznih občin ter cerkva in končno privatnikov. Od skuone površine gozdov odpade tretjina na državne gozdove. .Ta>-no je. da ho država kot lastnica šum in lesnih in industrijskih podjetij lažje preživela posledice sedanje krize V tej zvezi je važno omeniti ukrepe, ki so bili od strani merodajnih krosov pod-vzeti v pogledu zmanjšanja eksploatacije gozdov. V dobi povojne konjunktur«« smo sekali gozdove v pospešenem tempu, vsekakor pa v več?i meri. nego bi odgc>var,alo principom racijonalnega šumskega gospo- LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 23: Arsene Lupin. B. Četrtek, 24.:' Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sreda 2?!.: Robinzonada. C Četrtek, 24.:' Zaprto. * Ljubljanska drama. Drevi ob 20. bo namesto napovedane drame »Gospoda Glem-bajevk detektivska komedija >Arsene Lupin«. — V četrtek, petek in soboto je gledališče zaprto. — V nedeljo ob 20. se uprizori popolnoma na novo naštudirana in in-scenirana Shakespearejeva komedija >Kar hočete«. Delo je naštudiral dr. Branko Gavella. ki je imel s to režijo že v Zagrebu največje uspehe. Vso letošnjo zimo je deloval g. dr. Gavella kot dramski in operni režiser na Narodnem divadlu v Brnu. Češka kritika je z velikim priznanjem pisala o njegovih režijah, ki so dosegle na odru v Brnu naravnost velike uspehe. Ljubljanski publiki je dr. Gavella znan kot prvovrsten ležiser iz lanske sezone, ko je na našem odru režiral par del. Predstava »Kar hočete' bo v vsakem pogledu interesantna. Ljubljanska opera. Danes bo namestil »Židinje« Oifenbachova melodijozna. izvrstno instrumenti rana komična opera »Robinzona-da« v običajni zasedbi. Opera pripravlja Dvofakovo »Rusalko« z so. Gjungjenčevo v naslovni ulogi. Vršijo pa se tudi še skušnje za poslednje Puccinijevo operno delo »Turandot«. Mariborsko gledališča Začetek ob 20. Sreda 23.* Kaverna. B. Krstna predstava Četrtek, 24.:' Zaprto. Krstna predstava slovenskega dela na mariborskem odru. Mariborski profesor in književnik g. Gustav Šilih je napisal trode-jansko dramo »Kaverna« in jo izročil mariborskemu gledališču v uprizoritev. Ta drama obravnava posledice grozot in duševnega razdejanja, ki so se pokazale v povojnem življenju. Snov je obdelana zelo učinkovito in se odlikuje po močni dramatiki. Krstna predstava tega dela bo danes. darstva. Posamezna 1 es no-i n d us t ri jsk a pod-elja so sklenila razne pogodbene obveze za eksploatacijo velikih količin iesn kar ni bilo v interesu racijonalnega lesnega gospodarstva. Zato je bil izdan važen zakon o odlaganju teh pogodbenih obvez naše lesne industrije, ki se lahko odložijo za več let. Pri tem je treba poudariti, da odlaganje eksploatacije ne predstavlja nikake gospodarske škode, temveč prisilno štednjo, ker bodo gozdovi dobili še večjo vrednost in bodo pozneje lažje in v večji meri služili svoji svrhi. Vedno si moramo držati tudi v spominu dejstvo, da se velik del naše lesne industrije nahaja v rokah tujega kapitala, ki vrši eksploatacijo državnih gozdov večinoma na podlagi dolgoročnih pogodb. Večina teh pogodb bo potekla 1. 1942., torej v 10 letih. Te dolgoročne pogodbe vsebujejo to važno določbo, da so lastniki podjetij obvezani, da morajo vse investicije, ki so bile izvršene v času trajanja pogodbe, ostati na licu mesta. Razume se. da je treba že sedaj pripravljati teren za prevzemanje teh naprav v roke domačega kapitala. S tega razloga se pri nas posveča posebna pažnja malim industrijam odn. žagam in kmetski eksploataciji lesa. Namen prizadevanj v tem praven je ta. da bomo po poteku dolgoročnih pogodb imeli aotov kader ma lih Žagarjev in industrijeev, ki bodo tudi v finančnem pogledu sposobni, da prevzamejo vsa ta področja, čim bodo prestale eks-ploatacijske možnosti tujega kapitala in da vsa ta področja prevzamejo definitivno v domačo nacionalno eksploatacijo. Zato ]<* potrebno, da se ta mala domača industrija podpira in da se ji dajo pogoji za zdrav razroj; tako da bo v stanju prevzeti v trenutku, ko potečejo dolgoročne pogodbe, vso eksploatacijo gozdov, ki je sedaj v rokah tujega kapitala. V tem cilju je bil izdan zakon o zaščiti domače lesne industrije, čigar veljavnost traja 10 let. Jasno je, da se pri nas polagoma kažejo konture novega načina eksploatacije preko širših slojev Žagarjev in malih industrijeev. V tem duhu so izdani vsi dosedanji zakoni o zaščiti malih Žagarjev. Velika industrija je svojo misijo v glavnem izvršila s tem, da je pripravila teren in da je postavila one naprave in komunikacije, ki jih mala industrija ne more izvršiti. Kar se tiče karteliranja v šumski industriji. je treba poudariti, da se sicer s simpatijami zasleduje meddržavno karteliranie lesne industrije, da pa bi bilo po sedanjih izkušnjah problematično sodelovanje države kot^ podjetnika v domačem karteliranja. Država mora imeti pred očmi socialno stran in široke sloje konsumentov in ne more sodelovati pri vzdrževanu disparitete med re-nami industrijskih in kmetijskih proizvodov, namesto da to pariteto skuša zmanjšati. Pri državnih podjetjih forsiranie prodajo ne pomeni forsiranie produkcije. Nasprotno redukcija se izvaja in bo šla dalje, dokler bo rentabilnost proizvodnje to dopuščala. Kakor je iz gornjih navedb razvidno, si merodajni krogi mnogo prizadevajo, da se naša lesna stroka čim bolj zaščiti pred posledicami svetovne gospodarske krize. T. T. = Konkurz tvrdke Kari Pollak dd. Deželno sodišče v Ljubl)ja.n1 je z odlokom od 21. t. m. razglasilo konkurz o imovini tvrdke Car! Pollak, d. d. v Ljubljani. Za kon-kurznega sodnika je imenovan s. o. s. Anton Avsec, za upravnika konkurzne mase pa dr. Vladllmir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov za izvolitev upniškega odbora ali! predli a.eanije d.rusres-n upravnika mase se bo vrš!l pr! deželnem sodiišču v Ljubljani 2. aprila ob 9. dopoldne. Prijavni rok je do 24. majja, ugotovitveni narok pa 4. junija t L ob 9. — Tvrdka Čari Pollak je eno najstarejših industrijskih pod jetij usnjarske stroke v Sloveniji. To podjetje je bilo ustanovljeno leta ISTO. In se je leta 1920 spremenilo v delniško družbo. Družba Ima veliko tvorndoo usnja v Ljubljani s tvornico čevljev jn poleg tega še tvornid usnja v Kranju in na Vrhniki. Kakor je iz utemeljitve h konkurznemu odloku razvidno, je tvrdka že januarja t. 1. ustavila plačila. S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljan! je bila 27. januarja uvedena prisilna uprava podjetij in nenremnčnin tvrdke in je bil za prisilnega upravitelja postavljen g Pavel Dereani zasebni uradnik v Liubljani. Po Iznovedi tega orisi lne-ga upravitelja je podjetje prezadolžeoo. — Konkurz je bil otvorjen na predlog upnikov Mavra Fisc-herja iz Zagreba in tvrdke Boskin — Tiskovina za odpremo samskega dav-ka se dobi v Narodni tiskarni, Knafljeva ul. št. 5. Prav tam se dobi tudi tiskovina za mesečne surove bilance, kakršna je potrebna za vsako redno knjigovodstvo. Borze 22. marca Na ljubljanski borzi so se danes devize Nevvvork, Amsterdam, Berlin in Trst ponovno nekoliko dvignile, devizi Bruselj ii Pariz pa s+a za malenkost nopustil'. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi nekoliko prijaznejša in je prišlo do zaključka za kaso po 223 in pozneje no 225. za april pa po 224 in 223. Dolarski papirji so nadalie prav čvrsti in so zaznamovali zooet višje tečaje. 7 odst. Blairovo nosojilo se je trgovalo po 54. 53.50. 53 in 54.50: v 8 odstotnem Blai-rovem posojilu ni bilo blaga izpod. 60, v 7 odstotnem Seligmanovem posojilu pa ne izpod 56. Pedj* Ljubljana. Amsterdam 2285.61 _ 2233.97. Berlin 1345.67 - 1356. *7. Bruselj 79013 do 794.07. London 206 88 _ 208 48 New_York rek 5050.96 - 56779.22. Pari? 222 75 do 223 87. Praga 167.86 - 168.72, Trst 292.82 dn 295 22 Zasrrb. Amsterdam 2285.01 — 2290 97. Berlin 1345 67—1S5647. Bruselj 790.13 do 794.07. I^ondon 206.88-208.48, Milan 292.80 do 295.22, Ne\v-Yo"k kabel 5872.96-5701.22, Ne\v-York ček 5650.96-5679.22. Pariz 222.75 do 223.87. Praga 167.86 — 168.72. Curih 1094.35—1099.85. Curih. Pariz 20.35, London 18.92. New-vork 518.25, Bruselj 72.1750. Milan 26.80, Madrid 39.15. Amsterdam 208.85, Berlin 19310. Stoekholm 102.75, Oslo 101. Koben-haven 104.25. Sofija 3 74. Praga 15.34. Varšava 58.05, Bukarešta 3.09. Klekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škola 224—225 za marc 223.50 d bi., 6% begluške 41.25, 41, 40.75 zaklj., 7°/o Blair 52—53. 7°/o Drž. h i o. banka 54 den.. Narodna banka 4750 zaklj., Priv. agrarna banka 245 zaklj. Dunaj. Bankverein 11. E?komptesesell. 109, Dunav - Sava - Jadran 14.75. Staatsei-senbahngesell. 15.11. Trbovlje 31.05, Alpins-Montan. 12.22, Sečerana 23.75. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza. (22. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za bukove neparjene boulse (rezane iz hlodov od 35-40 cm navzgor, z. zelo malim srcem, iz povsem čistih ravnih hlodov; dolž. 3—6 m. deboMna 27, 38, 50, 60. 70, 80. 90. 100 mm), za bukove in hrastove frize (od 45 cm dolžine navzgor, od 9 cm širine navzger, vsecn 20 vagonov) in za hrastove in bukove kratke in dolge frize (švicarskih dimenzij, od 8 cm šir. in od 40 cm dolžine navzgor) ŽITO + Chicago. 22. marca. Začetni tekali: Pšenica: za marc 52.25, za maj 55, za julij 57, za september 58.75; koruza: za marc 34. za maj 37.125. za julij 40.125, za september 41.375; oves: za maj 23.50. za julij 24.25; rž: za maj 45.125, za julij 46.75, za september 48.25. 4- Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 32 vagonov Rž: baška 165 — 170 — Oves: baški uremski. banaškl 125 - 130. Ječmen: baški in sremski 63'04 kg 125 - 130: baški in sremski. pomiadni 67/68 kg 150 - 1R<» Koruza: baška. sremska, banatska 92—93; baška. okol. Sombor 93—94; baška, sremska za april - junij 92.50 — 95. Moka: baška in banatska >0gg« in »0g< 360 do 380; štev. »2 340 - 360; »5« 305 — 315; >6« 255 7« 190 _ 200- »8< 122 50 - 127 50 -Otrobi: baški. sremski in banat?ki 92.50—95. Fižol: baški, sremski, beli, brez vreče 210 do 220. Krompir: beli slovenski 117.50 do 122.50 -f Somborska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca stalna. Promet 101 vagon. Rž: baška 156—150. Oves: baški, srem- Ob vsakem času sme piti kavo tudi zvečer vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, otrok ali starec, če si je izbral kofeina prosto pravo kavo Hag. Več kakor 30.000 zdravnikov in brez števila gospodinj je doslej izdalo pismeno priznanje kavi Hag. ski, slavonski 125 — 150. Ječmen: baški. sremskL 6364 kg 125 - 130; baški. sremski, pomladni. 67/68 150 — 160 Koruza: baška 92—93; za april - maj 92.50 do 95. Moka: baška >0g< in >0gg< 360 — 380; >2« 340 — S60; >5« 305 — 315; »6< 255 do >65; >7« 190 - 200; »8« 122.50 — 127.ft0 Otrobi: baški 90 — 92.50. Fižol: baški uzančni 195 — 200. i- Budimpeštanska terminska borza. (22. t. m.). Tendenca prijazna; promet srednji. Pšenica: za marc 12.80—12.82. za maj 13.36 do 13.37: rž: za maj 16.32—16.33; koruza: za maj 15.32 _ 15.34. za julij 15.28 — 15.30. Občni zbor SI< Bratstva Nedavno se je vršil ob veliki udeležbi članstva v prostorih tovarniške restavracije na Jesenicah redni letni občni zoor SK Bratstva. Predsednik g. Božič je pozdravi' navzoče ter v lepih besedah orisal delo kluba v minulem letu. Tajnik g. Činkovic je poročal, da je imel odbor v minulem letu 12 rednih in 3 izredne seje, 36 dobro obiskanih sestankov s predavanji o smuških tekmah, prejel 377 ter odposlal 359 dopisov. Klub šteje 127 članov in 26 naraščamikov. Klub ims 5 odseKov, in sicer: nogometni, kolesarski, zlmsko-sportni. Iiazen^ki in drsalni t>d-sek. Blagajnik g. Ravnik je poročal, da je imel klub lani 22.933 Din dohodkov in 25.370 Din izdatkov. Gotovina v ročni 'Blagajni znaša 578 Din, upnikom pa dolguje klub okrog 4000 Din. Gospodar Volčič je poročal, da se je društveni inventar znižal v minulem letu za 11.850 Din. tako da predstavlja sedaj vrednost 20.185 Din. Skupno premoženje kluba pa se ceni preko 32.000 Din. Iz poročila načelnika nogometnega odseka g. Cinkovica je razvidno, da šteje odsek 50 članov in da je imel 39 tekem skoraj z vsemi klubi Slovenije in nekaterimi s Koroške. Zelo zanimivo poročilo je podal načelnik zimskosnortnega odseka g. Smolej. Lz njegovega poročila posnemamo, da šteje odsek 66 smučarjev, 12 sod n kov, da je imel 6 sej, 22 sestankov in 1 tečaj v sunuških skokih, ki ga je vodil Norvežan g. Gut-tormsen. Odsek ima lepo število zelo dobro iizvežbanih tekmovalcev za smuške teke in skoke ter lepo število mnogo obetajočih narašča j nikov. Klub je imel več lokalnih tekem, organiziral več medkkib-skih takem, se udeležil s svojimi najboljšimi tekmovalci tekem GZSP v Kranjski gori ter mednarodnih smiuiških tekem v Kranjski gori in Mariboru, na katerih sfr je klubov član Franc Smolej priboril naslov državnega prvaka v smuškem teku. Okni Smolej Franc, Markelj Leopold, Kozjek Vinko, Pribil Ivan, Zuipen Ivan in Zvvischemberger Karol obetajo igrati v ju-g oslov enakem smuškem športu še važno vlogo. Nafelnica hazene gdč. Čopova jo poročala, da šteje hazenski odsek 16 članic, da je imel 6 prijateljskih tekem, in 6icer na Jesenicah, v Tržiču in v Kranju. Razmerje go'ov pri teh tekmah je 49 : 33 v prid Bratstva. Poročilo kolesarskega odseka je podal g. Jagodic. Iz njegovega poročila je razvidno, da je bil tudi ta odsek agilen, da se je ude'ežil več tekem, pri katerih je dosegel klubov član g. Poli čar vedno eno prvih mest ter si priboril 3 kolajne. Za drsalni odsek je poročal g. Ručigaj. Odsek ie uredil na športnem igrišču lepo drsališče, ki je imelo vedno lep obisk ter da ima odsek člane, ki obetajo še lepe rez^tate pri tekmah v drsalni umetnosti. Načelnik gradbenega odseka g. Božič je poročal, da je imel klub v minulem letu velik delavni program, ki ga je ob požrtvovalnosti članstva dovršil do kraja. Iz njegovega noročila je razvidno, da je društvo uredilo lepo novo igrišče, ki g? je dobil v izmeri 7000 kvadratnih metrov v najem od KID za dobo 5 let. Pri planira-niu igrišča je delalo članstvo 1437 ur brezplačno ter s tem prihranilo okrog 15.000 dinarjev izdatkov. Klub si je s kulukom zgradil na Pustem rovtiu lično zimsko zavetišče. v katerem je štedilnik, oprema in 7 ležišč. Da se je koča dogradila brez večjih izdatkov, je zasluga članov, ki so brezplačno de ali 460 delovnih ur. Nato je predsednik g. Božič izročil tekmovalcem 17 ličnih diplom, med njimi lanskim klubovim prvakom Marki ju. Koz-j-ku m Micki Werglezovi, ter letošnjim prvakom Smoleju, Zupanu in Ivanki Rav-nikovi. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji: predsednik Božič Lojze; odborniki: Suš-nik Albin, Ručigaj Tone. Jagodic Stanko, Černe Miha, M'akar Janko, Činkovic Jože, Bera Ludvik. Smolej Janko, Ravnikar Ludvik; namestnika: Smolej Franc. Pogačnik Miha: preglednika: Zupan Pavla, Remmiil-ler Adolf. Za načelnika nogometnega odseka ie bH izvoljen Činkovic Jože, zimskosportneca Smolej Janko, kolesarskega in drsalnega Ručigaj Tone, lahkoatletskega Ravnik Jože in hazenskega gdč. Čopova. Jugoslovenski olimpijski komite. (Službeno). Z ozirom na prošnje nekaterih sa-vezov, da se izredna glavna skupščina ne bo vršila v Velikem tednu 24. t. m., se ista preloži na petek 1. aprila. Vse ostale odredbe glede glavne skupščine ostanejo n e i zpr em e n j e n e. Internacijonalni nogometni turnir. Z« velikonočne praznike bosta naša vodikia kluba odigrala mednarodni tekmi z PVC (Pešci Vasuti klub). O protivnikrj in njegovih uspehih prihodnjič. Maribo-ski smučarski klub sporoma vsem prijavljencem za visokoalninski tečaj na Peci, ki začne dne 24. t. m. ter traja do 28. t. m, da je skupen odhod z Maribora dne 23. t. m. Ob 13.18^ V Mežici bodo za prenos prtljage noseči. V tečaju so še mesta na razpolago ter je vedno mogoč naknadni vstop. Informacije se dobijo v trgovini Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Prijave za tekmo v smuku na Peci dne 27. t m. 6e spre jetrna jo v Lletovi koči na Peci. Tekmoval«, ki doseže najboljši čas, prejme naslov »Prvak v hitrostnem smuku za leto 1932 na teritoriju MZSP«, razen tega so za prvake določena častna darila. O tečaju in o tekmi v smaiku na Peri smo objavili podrobnosti že v številkah »Jutra« v prejšnjem tednu. Smučarski klub Ljubljana Danes oh 19.30 sestanek tekmovalcev v kavarni Emona. ASK Primorje (mo^ometna sekcijaV Drevi od 19.15 naprej obvezen trening z« vse nogometaše. SK Ilirija. Vaema seja načelstva nogometne sekcije danes oib 20.30. — (Tab?e-tenis). Drevi ob 20.30 seja sekcijskega odbora v kavarna »Evropi«. Iz življenja m VRHNIKA. Podružnica Jugoslover.ske Matice bo imela redni oibčni zbor 2. aprila ob pol 20. v Tišlerjevi gostilni z običajnim dnevnim redom. LAŠKO. Krajevna organizacija JRKD. Laško ima svoj ustanovni občni zbor danes, v sredo ob 20. v hotelu »Savinji«. — K. o. JRKD Sv. Krištx>f je imela v nede-ljo v »Savinji« v Loškem svoj ustanovni občni zbor. Sijajna udeležba je pokaaala, da je zavest, da je v teh težkih časih bolj kot nekoč potrebna močna organizacija, prodrla tudi med delavske 6loie in kmetovalce. Prihiteli so iz najoddaljenih krajev te širne občine ter pokazali s tem svojo solidarnost in voljo, da hočejo sodelovati pri reševanju vseh perečih socialnih, kulturn.h in ekonomskih vprašanj. Zborovanje ie vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Golob, dočim je o vseh aktualnih vprašanjih podal izičrpno poročilo član banovinskega sveta g. dr. Roš. S posrečeno sestavo odbora je podano jamstvo, da je vodstvo organizacije v pravih rokah. POLJČANE. Te dni je bila otvorjena gospodinjska šok, ki bo trajala 3 mesece. — Umrla sta te dni: 86 letna Ana Lešn-kova in 81 letni posestnik Ivn.n Prešern. Slednji, ki je oče našega pismonoše Simona Prešerna, je bil v kraju in okolici ze>o priljubljen. To je pokazala tudi velika udeležba na njegovi zadnji poti. Pokojnik je bil vseskoz dober gospodar in ie bil kot ugleden občan fiskn daleč naokrog. Pokopan je bil v nedeljo. Rodi jima ohranjen blag sipomin, preostalim pa naše iskreno sožalje! / v■ "h - .-v- v •FfSt&O Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je naš oče, stari oče, tast in stric, gospod $b1of2zii Zor mati trgovec In posestnik danes, dne 22. t m. ob 5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 77. letu starosti, mirno y Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil na veliki četrtek, dne 24. marca 1932 ob V2 3. uri popoldne od doma žalosti, Stari trg štev. 32, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. marca 1932. METOD, IVAN, sinova: FRANČIŠKA in PAVLINA, sinahi ter vsi vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo. .U<»tmi pojrrelmJ ««-."> Din. — Zahtevajte našo pav ialno oferto. ki Vam nndi še nadaljnje prednosti. PARK - HOTEL BLED \VEER-EM) 1, 2, 3 dni po Din 90.—, 5 dni IO oni Din 430 »in S40 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 136 HOTEL-PENSION Ugodna lega. Senčnat vrt. Solidna postrežba. MENTJ: Din 15.— in 18.—. Najboljša oskrba po najnižjih cenah. Zahtevajte prospekte. 137 Priljubljeno bivališča čestilcev Bleda* Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah. 75 HOTEL OE JEZERU 135 Pension tn soba izven sezone dnevno Din 60—75. Juii, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. Hotel »Centrak Bled K TeJefon St. 57. Telefon &t_ S1. Novo reao^irram, tik )auerska vera»rvia, teraso ia vrt, sofoičaa kwpe:j. feiai, jracaše ?n lepe s o I n č n e sobe x razgledom na jezero. Cena za sobe pr«! en po sezoni . . 15—30 Din s prehrano pred in po seaoni . . 4f<—50 Din Oena za sobe v juMjra in arvg-up.wi . . 20—25 Ifc s prehrano v jmiijtt in av«mstii . . 60—85 Din ftole in veo.jei dražbe imajo zn-vtem popust! — Pinoepekti brtrspiačno. Se priporoča Josipina Sniid. Nova zgradba. Tik ob jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla tn topla voda. 73 Staroznani rtajpriljubljenejši hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino in takse, za 1 dan Din 75.—, za 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvora na kolodvor. 74 Hotel „ZAKA« BLED 72 P«E«i»B pred hi po seliti od 45—80 Din v g i a v n i »esiji od 75—80 Din šoie&im mtetnik oen se iradi prehrana m sta-aorvanje po najnižjih cenah. — Uprava jundi pavfeaino bovanj-e proti m-eeečzr.m obrokom. Vsa pojasnil* daj« uprava hotela »Z A K A«. Pol za šalo. poi zares Poklic. Ravnatelj kaznilnice: >Pri nas po možnosti zaposlimo vsakogar v njegovem poklicu. Kaj ste bili vi?« >Posredovalec zakonov«- Vsak dan ena »Oče. zakaj pa strelja v zrak in ne na tekače, saj bi poten gotovo hitreje tekli?« Ugrabi janje otrok v Ameriki Ameriška policija deluje še vedno s polno paro, da bi izsledila zločince, ki so 1. marca ugrabili enoletnega sinčka polkovnika Lindbergha, da bi od njega izsilili odkupnino 50.000 dolarjev. Zločini te vrste spadajo gotovo med najbolj surove, v Ameriki pa so nekaj vsakdanjega. že 1907 je razburila ameriško javnost ugrabitev 4-letnega Horaca Mar-vina iz Dovra v državi Dela^are. Vsi Američani so se takrat udeleževali zasledovanja zločincev, uradni in prostovoljni. Detektivi so stikali po vseh mestih, po vseh poštnih uradih je visela slika malega ugrabljen ca in sam državni predsednik je pisal nesrečnemu očetu sočutno pismo. prav cvetoč posel v Zedinjenih državah, a ne samo ugrabljanje otrok, temveč tudi odraslih. Samo lansko leto so roparji odvedli n. pr. 279 ljudi, od katerih so 13 umorili. Splošno ogorčenje je tako veliko, da zahtevajo uvedbo smrtne kazni za ta zločin. Sicer pa datirajo zločini te vrste v Ze-dinjenih državah že iz druge polovice prejšnjega stoletja. 1874 so neznani storilci n. pr. ugrabili 4-letnega Charlieja Rossa Oče je hotel izvršiti vse zahteve, ki so jih stavili nanj izsiljevalci s svojimi grozilnimi pismi, a svojega otroka ni nikoli več videl. Ista usoda je doletela mnogo drugih ameriških otrok, tako 14-letno Mary Tins- trojno« obvarovanih otrok Je spadal John Nicolas Brown, sin nekega milijonarja, ki so mu okna v njegovi sobi zavarovana x jeklenimi drogi, dočim varuje njegovo igrišče ograja iz bodeče žice in kopica oboroženih detektivov. Na Angleškem je ugrabljanje ljudi razmeroma redko, ugrabljanje otrok se vrši tam običajno le zaradi družinskih sporov. Omembe vreden je tako zvani primer Cor-fe. Neki možak in neka ženska sta ugrabila dva mladoletnika, Ano in Arturja Corfe, ki sta bila pod varstvom lorda kan-celarja in dediča velikega imetja. Ugrabitelja so prijeli, a ju je sodnik obsodil le pogojno, ker se ni mogel prepričati, da sta ravnala s hudobnim namenom. Pred dvanajstimi leti so oboroženi možje odvedli z avtom 7-letnega Reggilja Browna iz hiše njegovega deda v Južnem Walesu. Cez tri leta so našli Reggilja na V velikih mestih Je zmerom več temnih elementov, ki zasledujejo otroke. Tudi v berlinski okolici so se pojavili lopovi in policija je morala storiti primerne ukrepe. Po končanem pouku spremijo šolske otroke policaji na konjih in jih izroče staršem Oče je prejemal v določenih presledkih anonimna pisma, ki so ga pozivala, naj plača odkupnino, a zločincev ni bilo mogoče izslediti. Dva meseca pozneje so našli otrokovo truplo v močvari nedaleč od očetove hiše. Razbojniki so otroka umorili, da bi zabrisali vse sledi za seboj, ker so ee zbali splošnega ogorčenja. Ugrabljanje otrok je postalo sčasoma dalovo, ki so Jo videli 1867 zadnjič v družbi dobro oblečene ženske; štiriletnega Jamesa Murpenyja, ki Je 1871 izginil isto-tako v družbi neznane ženske. V takšnih okoliščinah seveda rti čudno, da skušajo bogati starša obvarovati svoje otroke pred slično usodo na vse mogoče načine. Med najznamenitejše teb »dvojno in Južnem Irskem pri njegovi materi, ki so ji bili pred ugrabitvijo odtegnili otroka. Med senzacionalne primere ugrabitve spada tudi primer generala Kutjepova pred dvema letoma, ki je še vsem v spominu Po neki verziji so ga zločinci zvabili v taksi, ga oropali in umorili, po drugi verziji so ga odvedli boljševiški agenti. Resnice ne ve še nihče. Bojna vihra okoli šanhgaja je ponehala. Kitajska vojska se je umaknila, vendar pa se pripravlja na eventualne nove japonske napade. Kitajski vojaki kopljejo povsod strelske jarke po izkustvih iz svetovne vojne lena v kuhinji VeHk del človeškega zdravja leži v ro-Irah gospodinje in spoštovanje higienskih jsravil v kuhinji je zato neobhodno potrebno. Zato niso potrebni dragi aparati in vsakovrstne strojne naprave, pač pa veliko razumevanje, tem bolj ker rabi kuhinja prečesto tudi kot stanovanjski prostor. Najvišje pravilo vse higiene je čistoča. Proč z vsemi tradicionalnimi lovilci prahu, nepotrebno šaro, čipkami, rezljanim pohištvom itd. iz kuhinje! Tla naj bodo iz nepropustnega in lahko snažljivega materiala; posebno priporočljiv je linolej, ki po drgnjenju s krpami, namočenimi v olje, najbolje veže prašne bakterije. Pometanje na.j se ne vrši na suhih tleh. Pripo-ročljivejše je vedno brisanje z mokro cunjo. Zračenje kuhinje Je sama po sebi razumljiva zahteva. Jedi moramo pokrivati pred muhami, ker prenašajo najtežje bolezni. Bolezni se pa prenašajo tudi z nehigienskim pomivanjem posode. Ta ni nikoli dobro pomita, če jo pomočiš samo v mlačno vodo in jo odrgneš s cunjo. Na njej ostane nevidna mastna plast, ki je prava pognojena zemlja za sto tisoče bakterij. Tako pomivanje s samo osodeno in omiljeno vodo lahko škoduje, ker pride potem lahko znatna množina sode ali mila v jed. To ne učinkuje dobro. Tako pomito posodo je treba potem Se vedno oplakniti z vrelo, čisto vodo. Osebna higiena gospodinje je tudi važna zahteva. Jedi in pribor je treba prijemati le s skrbno čistimi rokami. Cist pred- Minister — športnik Drama v brazilskem pragozdu pašnik ni samo lep, temveč tudi zdrav — ne sme pa rabiti za brisanje rok in otroških — nosov. Pri delu v kuhinji se lahko varuješ nepotrebnega napora, če si znaš urediti tako, da imaš vse pri roki, kar najbolj rabiš. čiščenje zelenjave in lupljenje krompirja stoje je nepotrebna potrata energij, ko lahko sediš. Težke lonce v večini primerov čisto dobro nadomestujejo lahki aluminijasti lonci, tem x>lj ker je znanstveno dokazano, da ni resnična trditev, da bi prehajali delci te kovine v jedi in škodovali zdravju. Za higieno v kuhinji bi lahko navedli še kopico dobrih pravil — a pametna in razumna gospodinja itak ne bo delala velikih pogrešk, četudi v kuhinji ne pozabi, da je zdravje njene družine v njenih rokah. Prvi avtomobilist, ki je premagal Saharo G. M. Haardt, glavni ravnatelj francoskih avtomobilskih tvornic Citroen, je umrl na ekspediciji v Osrednjo Azijo. Haardt je pred 10 leti prvi prevozil z avtomobilom Saharo Državni tajnik za Indijo sir Samuel Hoare »i je pridobil ime tudi kot mojster v umetnem drsanju Po poročilih angleškega generalnega konzula v Sao Paolu je angleški polkovnik P. H. Fawcett, ki je pred sedmimi leti izginil v brazilskem pragozdu, še vedno živ. Baje ga imajo v ujetništvu Indijanci v močvirnih predelih Mata G rossa. Fawcett, njegov sin in Raleigh Rimmel so odpotovali 10. januarja 1925 iz domovine z namenom, da bi prodrli v Mato Grosso tn raziskali njegovo pokrajino. Njihova odprava je zasledovala izključno znanstvene smotre. Fawcett si je bil namreč vbil v glavo, da mora najti razvaline etavbišč »belih Indijancev« v pragozdu in močvirju. Iskanje teh sledov davnine pa je zahtevalo mnogo denarja, ki ga idealni raziskovalci — niso imeli na razpolago. Tako se je zgodilo, da Je Fawcett nastopal pot od muzeja do muzeja, od Pon-cija do Pilata. Pripovedoval je povsod, kjer so se mu odprla vrata, o neslutenih zakladih v obliki zlata in diamantov in o drugem prastarem nakitu. Ravnatelj muzejev so strme poslušali njegova izvajanja. Fawcett je pripovedoval, kako ležijo vsi opisani zakladi na dnu ogromnega Jezera v Matu Grossu. Obljubil jim je izročiti vse, kar odkrije, samo če podpro z denarjem njegovo ekspedicijo. Ravnatelji so pač vedeli, da Je Fawcett resen raziskovalec, denarja pa mai kljub temu niso dali. A Favvcett ni obupal. Pisal je članke in pojasnjevali svetu, katašen namen ima njegova ekspedicija. Slednjič sta se našla dva trgovca, ki sta se jeLa zanimati za njegov podvig. Pomagali so mu, da si je opremil ladjo in odšel na pot. Trgovca, ki sta podprla Fawcettovo ekapedicijo, sta stavila neke pogoje. Zarisala Polkovnik Fawcett, Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja, vsaka beseda Din L— ter enkratna pristojbina za iifro ali zs dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega ln reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din 1.— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kom pa kam*. »Auto-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda* »Stroji*, »Vrednote*. »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* trt »Zaslužek*. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod t^ma rubrikama išče zaslužka ali tlvžbe. plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki M zaračunajo po Dim 1.— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega znečzja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pas za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Dtn za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlah * pisma obenem s naročilom. Kd<.w I I4( taslulka, ta vsake besedo 5<1 par; ta naslov ali iifro S Din. — Kdor b o d f taaloiefc, p« ta Tmko b»*»e 1 Diru ta lajanj* naslova ali za iifro —i 5 Diru (3) Kdor je pošten ®aj ne obupa. Nudim za-B:i:i> *«a.k«> 60 ' rar; ta iifro ali ta dajanj« naslova 8 Din. (4) ^________ — Camernikova šoferska šoia Ljubljana, DunajSKa c. $6. Prva »blasr.veno koncesijo niran«.. Prospek? lo zast.>a. — »Site ponj I C 6 a n e e »prejema v=ak ča« 251 Oglas trg. značaja pe l I>m beseda; ta da anje naslov« ali za Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snačaja vsaka bnseda 50 par; za dajanj« aa«!ov» »1; ta 5 M ro m S Din. Nemških klasikov »n tr. kup Tl-i J* d -svar UD. celotno zbirko Pismene ponudbe oglasni oddelek Jutra šifro »Nemški klasiki« SS15-8 Vsaka oeenda 60 por, ia da iriip na-*'ova ali ea Šifro 3 DiR. fl) Avto prevoznike HSem za prevoz opeke. P.jrridhe 1 navedbo cene k.. IdOO kom na 1 km po-si iti na oipekarno Taučer ¥., Vodic« pri Ljubljani. 8783-1 Pletilje doim i^nrjeme na »trojih it. 12 in 14 ter izvež-bano kvačkarico sprejme K tr;. Soss. M^tr.l 813-1 Prikrojevalca prvorrsfcnt-ea in sposobnega tud{ spodnjih delov, sprej me v stalno službo Poga tar Josip, čevljar. Kamnik 87:38-1 Brivskega vajenca » primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Naslov pove ©glasni oddelek »Jutra«. 8779-1 Kot strežnico k bolnemu gospodu sprejmem močno r. sko. Do-;>?e na naslon: H. M., 5-asIovče. 8810-1 Strojepisko ki in a slovensko in nemško stenografijo, sprejme advokat dr. Lcvrenčič Ivan Ljub! ana, Tavčarjeva nI. it. 12. 8818-1 Natakarico poklicno, mlado in inteligentno išfe bo. iši hotel v erbij:. Z i-: mora hrvaško te nemško. Plača po dogovoru in sposobnosti, stanovanje. hrana, kurjava in razsvetljava. Obširne ponudbe 5 fotografijo na »Hotel Grand«, Negot.in, Srbija. 8819-1 Perrektno kuharico ■zanesljivo, pridno in pošteno. kot pomoč gospodi nji od 7. ure zHitraj do večera, ali samo za dopoldne spr.-jme boljša družina. Naslov pove c glasni od del-k »Jutra«. Š9!6-l Prodajalko mrnine stroke, starejšo in kavcije zmožno, z dobrimi referencami, veščo slovanskega i.n neTr.škega jezika e-prejme-m takoj. Ponudbe ;-odružr:co »Jutra« v Cel ;ii »Tre pod nacK-o »Mod.' .1 881, j-• Dobro frizerko »projme takoj Ivo Breskvar v Domžalah. 8S37-1 Plačilno natakarico mlado m simpatično, veselega značaja. U-rapera-m^ntno, z najboljšimi spričevali, ki poseduje 2000 Din kaveije, sprejmem takoj v boljšo gostilno v Lj-ubljani. Predstaviti »e j« osebno m^d 4. in 6. uro popoldne na naslov, ki ga pove oziasai oddelek Jutra 883 M Galvanizerja spr^irt.euo ta-koj. Zahtevamo brezhibno x>oIiranje io vsestransko prakso. I.ut.z, l.:ubljana YH. 8b47-l Vsaka txwe(l» 50 par: j ia daje®}* »aslov« »H . Iifro pa 3 Din. (2) Otroški voziček ia 150 Dim naprodaj v Gerbičevi uii-oi šteiv. 9. 8825-6 Otroški voziček v zedo dobrem stanju prodam. Naslov pove ogla.sni oddelek »Jutra«. 8827-6 2 fotoaparata Avuskamera 9 X 12 in Menforkamera 3X4 uffod-no naprodaj v Kersnikovi ulici štev. o/Ii, vrata 7. 88C3-6 Brezplačno Vam pošljemo prvib osenn najst nadaljevanj pretresljivega ljubavntga r^-maua »Most vzdihov« k! ga je napisai sloviti pisatelj Zeravo »Družinskega tednika Romana«. 8S52-fi Trgovski pomočnik z dvanajstletno prakso v Speceri j sk o-koloni ja 'ni st.ro-ki, ki govori slovensko, nemško in italijansko, išč^ služibo, proti brez-pogojni prei-zkušnji. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod j šifro »Agilen«.. 8SK11 -2 Žagar z desetletno prakso, išče službo za takoj na veme- oi.ja.nki ali gate-r žagi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8S03-2 Natakarica gre pomagat za praznike. Izve se v K ot-iiikovi ul. 8 8826-2 Plačilna natakarica stara 24 let. dobro izurjena. z letnimi spričevali, želi mesto v večji gostilni Naslov pove g. Ana Zupan, Celje, Na okopih štev. 7 8870-2 la Oglaai »o rfjalnega tnač-aja po 50 pa? biW>d» Za da janj» naslov« aH » Iifro i Din. oziroma 5 Din. fll) Oiriaa) trg. jnaAaja po 1 Diii bt>»ehano sg po 48 L>in lruga vrs-ta kg po 38 Din. ,-:sto tK-lo gosje ke po 130 in čisti puh kg po 25*1 l>in razpošilja po poštnem povzeti« L. B r o z o v i d. Zagreb. II:ca 82. 22 6 »Zabavni Ust« itednik; Stražišoe pr Kra njn. Vsaka številka aamo 1 Din. Zahtevajte bret olaine ogledne številke! 141-6 MetJarno dobro vpeljano, t vsem inventarjem prodam takoj [> zelo nizki ceai. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8747-6 Bežnikarsko obrt uvedeno, 1 lepo urejeno trgovino t dobrim prometom, v strogem ccotru večjega provincijalnega mesta ugodno prodam 1 vsem inventarjem, delavnico in trgovino. Na željo kupca tudi izdelano blago. Ponudbe na og'asn: oddelek ■»Jutra« pod »Štev. 33496«. S740-6 Fotoaparat Voigliltoder 9 X 12, s pri-tikiinami ugiodno prodam. Na ogled pri vratarju pivovarne »Coion«. 8805-6 Povečevalni aparat nov, za pložče 6 X 9 do 9 X 12. Ihahage Luminaks r>oceni pro, Tfc ta tajanje naslova al" 5'fro S Din '35 Srebrne krone staro ziato in srebro tv u puj* Rafinerija lragil. iovin Ljubljana. Ilirska 'ilica 36. vhod u Vidov lanske ceste trn gostilni M ožina 70 Vsaka bese-da 1 Din. ta dajanje naslova al; za .4ifro pa 5 IHd. (121 Pozor! Pozor) Več spalnic itt mehkega lesa, strfid.no izdelanih. po izva.nredno ndiki ceni nudi Andlovic. Dunajska ccsta štev. 69. 8862-12 Vsaka Beseda 1 Din j M .lajanj« naslora ak » šifro p» £ Din. (19) Pekarno kupim v cen.i od 130 do 150.000 Din. Naslov pove .^glasni oddelek »Jutra«. 8791-19 Trgovina modnega blaga, sredi mesta naprodaj z zalogo ali brez. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pr^d šifro »Bodočnost«. 8731-19 Gostilno oddamo na račun ali v najem samo kavcije zmožnim reflektantom na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Osebna pravkn*. 8817-19 Trgovina v velikem mestu Slovenije radi bolezni naprodaj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idota 58«. S85S-18 Trgovski lokal 3 točilnico in stanovanjem takoj prodam. — Maribor, Me! j ska cesta 76. 8568-19 Skladišče tudi za dela Vinico upora bljivo oddam s 1. aprilom t. 1. Pojasnila daje Franc SS71-19 2 izložbeni okni ' v skupni izmeri 12 X 1 m | oddam v najem v Selen- ] burgovi ulici št. 1. Inte- j resenti se vabijo v salon Navinšek, istotam. 8349-17 Pozor! Vinsko klet ali lokal za vinotoč v Ljubljani aii bližnji okolici vzamem v najem. Tudi starejšo zanesljivo natakarico s kavcijo ali gostilničarja kot družabnika sprejme večji vinski producent. — Ponudbe na naslov: Martin Zacherl. Ljubljana, palača Viktorja, IV. nadstropje. 8328-1 /a Stanovanje Vsaka t>e»«la 1 Din. 13 dajanje naslova aH u šifro pa 6 Din. (21) Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje naj.Tn in oddajo stanovanj, mesečnih sob. ! t.rg. in obrtnih lokalov pod ugodnimi pogoji 152-21 Sobo l-eipo opremil j eno, 1 diskretnim vhodom s stopnjic. za primerno ceno oddam s 1. aprilom na Kr. Petra trgu 3. 8S50-Ž1 Sobo lepo in tračno, z elektriko ter posebnim vhodom od dam gioapodu s 1. »iprilom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. SSS1-:J3 Opremljeno sobo separiramo, v sredini mesta oddam s 1. aprilom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8864-23 Sobo lepo yn solnčno oddam gospodični ala ^'r?f»odu v Kolodvorski ulic: št. 23/1 8872-23 Opremljeno sobo krasno in solnčno takoj oddam v Maistrovi al. 14. 88G3-33 V vili v Tivoliju oddam l-li »Jutra« pod »mačko »65« 8644-23'a Prazno sobo s posebnim vhod>om, v Šiški išče gosi>odična s 1. aiprilom. Peinndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Svetla«. 8831-33/a Vsaka Oeiseda 50 t»r. ta Opremljeno sobo s poseb. vhodom in elek triko o d d a m solidni mu gospodu ali gospodični s 1. aprilom v Hrenovi ul. štev. 17/1. levo 4. vrata. 8760-23 Sostanovalko sprejmem takoj Nud:m Ji ugodno zelo dobro hrano ter vso oskrbo Naslov v oglasnem id d elk u • J utra * 8590-33 Starejša osamljena gospa aii gospod s premoženjem, dobi dom iin ljubeznjivo ravnanje ter za obresti vso oskrbo, ako pomaga k nesreče s posojilom na posestvo. Dopise pod šifro »Večna hvaležnost« na oglasni oddelek Hinko Sax, Maribor. 843S-23 Podstrešno sobico takoj oddam v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8834-23 Lepo sobo opremljeno — s posebnim vhodom oddam dvema boljšima gospodičnama ali zakonskemu paru na Aleksandrovi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8313-33 Opremljeno sobo solnčno, v mestu takoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 8831-23 Sobo v sredini mesta oddam samo boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8832-23 Separirano sobo oddam takoj ali s 1. aprilom v Pleteršnikovj ulici št. 22/1 (tik sv. Krištofa) Mihelič. 8839-33 Separirano sobo takoj oddam. Umivalnik s toplo vodo. Groharjeva ul. štev. 5 (poleg banovinske uprave). 8843-33 Gospoda sprejmem n3 stanovanje poleg Zvezde. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8S46-33 j Vsaka beseda 1 Di.ri: za dajanj« naslov« a!.i ta Šifro pa 5 Din (33) Ajdov med, iižol Clpro lil prepellčar. jabolka, čebula in Krompir. samo gorenjski, franko nakladalna postaja. fcupl Nabavljatna zadruga uslužbencev drž. železnice. Ljubljana VTI. V ponudbi naj se navede količina blaga. 8594-33 Tik Tivolija Skraboevi ulici oddam i lepo opremljeno sobo s parketom in elektriko solidnemu gospodu. Pojasnila daje Emil Mrak. Cesta v Rožno dolino, paviljon. 8845-33 Opremljeno sobo separirano — s posebnim vhodom s stopnjic, ne vezano. išče starejši gospod Ponudbe pod značko »fPri tramvaju« na oglasni oddelek »Jutra«. 8851-33/a Sostanovalko sprejmem takoj. Nudim ji ugodno zelo dobro hran« ter vso oskrbo. Naskrv v o.g!asmem oddelku »Jutra« RS55-23 Lepo in veliko sobo s separatnim vhodom s fttonnjišča ter malo sobico oddam s 1. aprilom v Zi domski ulici 3/II. 8854-?S Vsaka oeseds. m lajanj« naslova ali j ta Mfm pa S Din. (17) i Lokal ob glavni cesti na prometnem kraju pole« tovarne na Jesnicah oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Lokal«. 8814-17 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj na Mišičeivi cesti št. 31/7 desno. 8837-23 Sobo leipo opremljeno, v visokem pritličju, s posebnim vhodom oddam takoj pri cerkvi sv. Jožefa. Naslov t>ov« oglas, oddelek JutTa 8SG6-23 Vs»ka beseda 1 Dui I i ta iajn.r.j« naslova ali j ! ta Šifro p« 5 Din (18) J Vino čez ulico Beli haio-žan lkur 7 Din oviček črno dalmat. rizling rdeč buTgumder muškat silvanec la sadjevec 9 9 9 13 ,13 4 praško šunko ■razno salamo, sir, konzerve. 6ardi.ne, sJive, rozine, razno žganje, likerje in desert. vina ima najceneje S. J. J e r a j v Ljubljani. Sv. Petra cesta štev. 33. 88i'.-18 Vsaka beseda i Din. -.a dajanj« naslova ali šifre p» 5 Din. (24) Gospodična prosi dobrosrčnega gospoda za 500 Din proti vrnitvi. Ponudbe prosim na oglas, oddelek >Jit242-36 Pozor! Pozor! Pevska društva! Tvornica Ivan Kacin v Ljubljani. Tabor štev. 6 izdeluje prvovrstme harmonije od 2000 Din naprej in* pianine "d lfl.OOd Din na-prej. Tudi na obroke. Zahtevajte cenik! 8233-26 mm vsaka t>r:»f-d* 1 Din za dajanj« naslova al? ta Šifro pa 5 Din f27 Jahalnega konja kupi Maiko ilart-tič, L.ubijanj,, Goapoisvutška c. 5 8356-27 Vsaka beseda 50 iwr sa iaianje naslova ali ta Sifm pa S Din f28J Poznana oseba ki je vzela v soboto svileno ruto v kavarni Emona, naj jo takoj vrne pri blajaTO, da se iz«xrne n-e-prilikam. 88C856 Bel damski šal svilen, pcpokionia nov, je bil izgubljen v jM-uk popoldne :po Sv. Petra cetii. Najditelja .prosim, da ga proiai nagradi odda na na-sloiv, ki ga !«wc oglarr.i oddelek »Jutra«. Vsaka Ow»-?elii!o.dne plošče do bite pn cvrdk: Ivan Babo vec. Star; tig štev 20. — Zahtevajte orosp<*kt. 142-37 Kurja ečesa v Najboljše »rečesom »Ciav^n. je mast »sa-ka 'h-.-.i--1o D- n «a i.i.i.iMje naslova ali j >a Šifro r« n Din (SI) j Izjava Podpisan i Blejc Anton. Zelena jama, prekiicujem, kar siffla govoril zi>]>er čast gdč. Zaje Antonije iz Ob-rij i« to oibžaJujem, ker sem se pr.ipričal, da so te trditve bile neosnovane in se zahvaljujem, da je od-s^oijiila od toz.be. — Blejc Antion 1. r. 8S23-3! Vsaka 0e«i-la Dui «a dajanj« naslova ai' ta S-ifre rwi 5 Din '29 i Šivalni stroj popolnoma nov za 1300 Din naprodaj na Mikloši čevi cesti 7/II1. vhod poleg slaščičarne. 8773-29 Stroj za okrogle palice od 10 do 25 mm premera fRundsta.bho,bW) krapi Fer-do L a z n i k, Radeče. 8809-2? Dobite t lekarnah drog--ijab al" naravnat it tvor aice tn glavn-sra skladišč« -^iivajt« se ^>Tiar<-dbl 15 M. Hmjak lekarnar — Sisak Zastopst^'© sg odda tistim, ki se za to zanimajo in imajo Din 30.000 gotovine. — Nudimo zaslužek do Din 60.000 na leto. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »810«. 3702 NajnoTel« »luiinst« pa-• etna felezna zelo prak-iična »loiljiva postelja t lapcciranim madracora — praStičaa za vsako hiZu, iiotele, za putujuče oior be in nočne tiuibe. Slane C in 3».—. Razpoiu Ijani' poitom in ieiezni-corn po povzetju. Letena liuiintka patent* na zelo - praktična dot-liira postela * tapecira-nim madracom. — Starce Dl« 290.—. spaijni. patent fotelj static mn Ž300H Uegestuhl prektiiaa ta ciaate-in bedenje. Sta» o« 3! 4 i M.—. 'o Se« imam {isto to-hano perje kič po Dia 18.— čisto belo fotie »g po 13ia 133__ia čuti 1- b k ž po Din 2S6—. ;.'. 2KOZOS1Č. ZAGRET-Kis« S2. UL NAA Lkmi ženske vzgoje v danainii kulturi Zcmlmhr) predavanje zdravnice dr. L':z3rsfefdove Maribor, 21. marca. V pravilnem razumevatijnj, da je iena kot mat; prva posredovalka novih vrednot, je povabila Pedagoška centrala v Mariboru za. 18. t. m. znano pisateljico, zdravnico in psihiatrinjo dr. S. Lazarsfeldovo, interpr&-ti.njo Adlcrjevih spoznanj v ženskih vprašanjih, da predava o naslovni temi. V uvodnih besedah je označil predsednik A. Osterc namen prireditve: starši kot vzgojitelji in predstavniki širše javnosti, ki lahko tudi vpliva na oficijekvo šolstvo, naj se iftznaniio z novodobnimi vzgojnimi spoznanji in načeli. Dr. Lazairsfaldova je km voditeljica vzgojne posvetovalnice na Dunaju kaj kmalu spoznala, da imajo vzgojne težkoče pri otrobih mnogokrat svoj izvor v nepravilnih odnošajih med starši; — ni torej čudno, da jc postala hitro tudi svetovalka v vprašan ;ih ljubezni in zakona. Naslednja izvajanja so kratek izvleček iz zanimivega predavanja in njemu sledeče disJcusnic. 2dvljemjske težkoče se pojavljajo le pri malodušnih liudeh. ki trpe pod bremenom ii® cifis razr. 22.724, 37.069, 54.294, 75.671, 63.019, V. razred. Dne 16. marca 1832 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 3.000 št. 86.640. Din 2.000 št. 54.286. Din 1.000 št. 124, 5.911, 10.858, 13.059, 13.100, 19.534, 19.536, 19.579, 751, 22.761, 23.403, 23.473, 23.497, 31.131- 35.568, 35.557, 37.004, 37.035, 37.067, 37.061, 42.571, 45.710, 45.754, 51.556. 52.229. 52.234, 54.214, 54.282, 58.318, 58.326, 58.383, 65.304, 69.401, 73.312, 73.386, 75.604, 75.637, 75.651, 80.246, 81.727, 84.424, 84.451, 84.455, 84.492. 86.603, S6.615, 88.264, 93.002, 93.049, 93.068, 93.069, 98.613, 98.623, 98.697. p Dne 17. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 8.000 št. 58.317. Din 6.000 št. 52.249. Din 5.000 št. 58.327, Din 3.000 št. 52.289, Din 2,000 št. 45.797, 69.406, 73.308, 86 684, Din 1.000 št. 4.472, 5.924, 13.016, 19.574. 19.591, 22.718, 22.764, 23.443, 23.478, 31.110, 31.118, 31.129. 35.512, 42.524. 42.772, 45.790. 51.576, 52.244. 52.293, 54.250, 54.289, 54.292, 58.373, 62.215, 62.223. 62.262. 65.320, 65.380. 69.429, 75.610, 75.618, 75.644, 75.647, 75.650, 75.663, 84.404. 84.483, 88.238, 88.267, 93.031, 98.685, 98.700, 42.532, 42.594, 42.596, 45.740, 45.720. Dne 18. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 št. 65.396, Din 8.000 št. 35.587, Din 2.000 št. 54.247, 65.301. 84.438. 86 636, Din 1.000 št. 127. 4.407, 4.429, 5.976. 13.005, 13.036. 13.050, 13.090, 19.514, 19.515, 22.733, 22.774. 31.126, 35.552, 35 571, 37.022, 37.048, 37.081, 37.084, 42.508, 45.775, 51.589, 52.205. 52.290, 54.204, 58.330. 62.230. 62.271. 62.^6, 65.353, 69.495, 73.370, 73.380, 75.606, 81.741, 86.7C0, 93.C87, 98.651. 98.686. 93.664. Dne 19. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 št. 22.750, Din 8.000 št. 84.401, Din 3.000 št. 37.034, 69.471, Din 2.000 št. 37.001, 52.227, Din 1.000 št. 4.413. 5.928, 13.078, 13 096. 19.552. 22.721. 22.735, 22.750, JL«n 1.1HJU ST. n.HZJS, 1.3.U<», J«-$,U»0. Z.-, i Z L. IOO, ZZ.IOU, 23.420, 23 429 23.451, 35 -^07, 37.026. 37.006. 42 P30 42.567, 45.750, 45.763, 51.565, 51.575 52 217, 54.202, 54.297 58.302, 58 62 273, 65.311, 73 367. 75.660, «1.706. 81.733, 86.673, 86.678, 88.215, 88.232, 88.280, 93.003, 93.089, 93.093, 98.645, 98.690. Za točnost Številk zaradi telefonskesra sprejemanja ne jamčimo, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 25 marca. Manjše dobitke bomn vedno objavljali naknadno Onim Ki so bile srečke Izžrebane za manjše doMtke hnmo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane, da bodo moo-li nadalievatl tprariie na visoke dnbitke. to pa le. dokler bo kaj neizžrebanih srečk, ki lih le prav malo na »•'»•rnrtneo Zadsiižtsa hranilnica r. z. t o, Llublfaisa, Sv. Petra c. čuvstva manjvrednosti. Posebno mnogo malodušnežev je med ženskami. Zakaj se razvija čuvstvo manjvrednosti pri ženskah v večji meri kakor pri moških? — Dva tisoč let smo živeli v izrazito moški kulturi, kjer je igrala ženska le drugo vlogo. Vsa oblast je bila v moških rokah, torej je morala žena dobiti občutek, da je manj od moškega. To sicer ni res; ni manj, amoak drugačna je. Toda če pomislimo, da je n. pr neki učenjak smatral žensko za prehodno obliko od opice do msža, da je nekdo drugi resno dokazovat da so dobre lastnosti (vztrajnost, hvaležnost, zvestoba, hrabrost. ..) tipično mr ške. slabe pa tipično ženske, se ne smemo čuditii. da je pričela ženska dvomiti o svojih človeških pravicah. Tu vendar ni tipično moških, odnosno ženskah lastr,,>sti. To dokazujejo etnografski primeri, ki nam zvenijo kakor groteska: Kamčadalec je nesamostojen, žena ga mora spremljati na potovanje, v gospodinjstvu pa »sme« delati le takrat, če odgovarja orijentalskemu idealu ženske lepote, ki se ocenjuje pr> kilogramih! Nekatere slabe, takozvane »ženske« lastnosti se razvijajo le kot reakcija na pritisk enostranske kulture, seveda ne le pri ženskah, tudi pri moških, tudi pri živalih, ti doraščajo pod bilo kakim pritiskom. N. pr. »ženska« ljubosumnost je le izraz čuvstva manjvrednosti, osebne nesig>urrK>-sti, bojazni: nima zveze s seksualnim vprašanjem: saj se razteza tudi na predmete: na časopis, na kanarčka, na tarok... Ugovor, da sta dandanes mož tn žena «snakopravna, moramo ovreči: kajti ta enakopravnost obstoja večinoma le v teoriji, v praksi ima še vedno mož izrazito prvenstvo. N. pr. brat in sestra posečata srednjo šolo — saj sta enakopravna! — toda ko prdeta menda enako utrujena iz šole. veli mati dekletu, nai hitro pogrne mizo. »dn bo potem fant lahko mimo delal«. To je le ena irrmed tisočerih podrobnosti, ki ustvsr;ajo življenje. Zato je tudi povsem razumljivo, da imamo toliko deklic, ki hrt rade bile fantje. Kako se izraža čuvstvo man jvrednosti? — Ob zdravem razvoju napravi žensko dete h danih dejstev najboljše, kar mu do-voijmjejo zmožnosti in razmere. Sicer pa odklanja žensko vlogo in često tekmuie ▼ podzavestni težnji za n^.dkompenzacijo s sovrstniki moškega spola v pretepanju, zanemarjanju znrnamjo^H. neotesanosti, pozneje v razbrzdan osti. Ali pa se razvije v t'p »mrzle« ženske: za brezču-noitjo ždl protest, podzavestni »ne-*. Odklanjanje ženske vloge ima za posledico tudi fiziološke motnje, celo resne nevroze; značilno pn tem je, da zamenjava pacijentk3 učinek z vzrokom: slabosti in obolenja niso vzrok umika, nego imajo svoj smoter: omogočajo realizacijo protesta proti ženski vlog.. Jasno, da ob takih okol'«činah tudi seksualno življenje ni zdravo. Dobro, da je pn tem oškodovan tudi mošk:: kajti nezdrave razmere se bodo popravile le takrat, ko bo tudi mož uvide!, da mora v ženi najprej spoštovati človeka, če sn želi zares zadovoljivih ožjih odnošajev. Kako naj vzgajamo sodobno mladino? Tt predhodnih premišljevanj sledi, da se mora nazaranje o vzgoji obeh spolov spremeniti. Najenostavnejša rešitev problema je skupna vzgoja že izza ranih otroških let. Ker pa je šolska mladina večinoma ločena po spolu, se ta nedoststek lahko popravi v počitniških kolonijah, kjer naj vladata resnična enakopravnost in tovarištvo. Delo je popolnoma enakomerno razdeljeno med dečke in deklice; tu ni razlike med »moškim« in »ženskim« opravilom; zato potem tudi ni omalovaževanja domačega dela, ki ga le malokdo pnznava in spoštuje, ki ga sprejema mož kot nekaj samo po sebi razumljivega, ker pač ni vidnega, ni plačanega uspeha. Mnogi smatrajo gospodinjska opravila celo za nekaj sramotnega. So možje, ki bi žrtvovali zadnjo kapljo krvi za ženo in otroke — ali čevljev ne bi snažili za nič. In vendar je vefi prilike za to kakor za prelivanje zadnje kaplje krvi! Ravno v vsakdanjih malenkostih se odraža resnično ocenjevanje žene, od takih malenkosti je odvisno duševno razpoloženje posameznikov in sreča v rodbini. Precenjevanje moške vloge oškoduje tudi dečke; kajti mnogokrat se morajo težko boriti za svojo veljavo. Ako pa vzbujamo v njih spoznanje, da ne morajo bltt bogovi, jih le razbremenjujemo — in utiramo bodoči generaciji pot v lepšo bodočnost. Izvleček iz programov Sreda 23. marca. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Plošče. — 18: Gospodinjska ura. — 18.30: Belokraiinske pravljice. — 19: Ruščina. — 19.30: Kaj nam pomeni Goethe? _ 20: Glasbeno predavanje. — 20.30: Samospevi ge. Škerlj-Medvedove. — 21: Salonski kvintet. Četrtek 24. marea. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. —r 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Vinarstvo. — 19: Poglavje iz vzsojeslovja — 19.30: Obramba zaledja pred vojnimi strupi. — 20: Plošče. — 20.30: Handelov oratorij >Sam-son«. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Violinski koncert. — 21: Lahka godba orkestra. — 22: Poročila — 22.20: Klavirske skladbe. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02: Lahka srlasba. _ 20.30: Prenos iz Ljubljane. — PRAGA 17.35: Otroški koncert. — 19.20: Godba na pihala. — 19.55: Koncert iz Bratislave. _ 21.05: Oratorij. — 22.20: Orsle. — BRNO 19.20: Slutioisra. _ 19.55: Kakor v Pragi. — VARŠAVA 17.35: Velikonočna glasba. — 18.05: Komorna glasba. — 20.15: Havdnov oratorij »Stvarienje«. _ 22.50: Cerkvena glasba _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 13.10: Plošče. — 16 30: Goethejeve pesmi. — 17.05: Orkester. — 19.35: Postna glasba. _ 20.10: Izra. — 21.45: Komorna glasba. » Din Čevlji za deklice iz črnega ali rjavega boksa iz laka in v kombinacijah. Din 85*- I>e§ki visoki čevlji iz črnega ah rjavega usnja x dolgotrajnimi podplati. »In 85« Za pomladanske izlete kupite svojfan otro kom ta preizkušeni haferl čevelj. »in 135 Bin 145 Bin 165 Iz črnega ali belega Crepe de China! Za šetnjo in večer. Imamo jih tudi v pump3 obliki. ZA Najnovejši model. Iz črnega ali rjavega usnja. KO P&^šiSS^ Za pomladanski sprebod! Iz najboljšega laka, pumps ali na zaponko z visoko ah polvisoko peto. Kdor hoče varčevati, ta kuptsfe PEKO čevlje! — Kdor ljubi svoj dom, ta podpira domačo industrijo. PEKO čevlji fia so izdelek domače podjetnosti m domačih delavnih rok. — PEKO čevlji so na glasu po svoji kakovosti in svojih skrajnih cenah. 21 Tz laka s črnim semišem kombiniran! Najnovejše pete! Isti čevelj unamo tudi v pumps obliki. čevlji so iz prvovrstnega usnja, s čvrstimi podplat:. Bin 34=5*- n 1©5 Stvan čevelj v Original Goodyear Welt izdelavi. Je trajnejši in odgovarja bolj higi-jenskim zahtevam nego vsaka druga obutev. K novi obleki morate nositi ta čevelj te črnega ali rjavega boksa. Neobhodno potreben za elegantnega gospoda. Čevelj lz izbranega gornjega usnja in prvovrstnih podplatov. Vaša noga ostane zdrava, ako nosite ta čevelj. Vse vrste ženskih ia moških nogavic po najnižji! Ne glefte same sta reklamo, tersveS ti«di na kakovost blaga! žilh cen&hl Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo inštalacije elektr. razsvetljave, zvoncev in telefonov v nebotičnika v Ljubljani. Proračuni ter splošni gradbeni pogoji se dobe pri podpisanem uradu od 23. marca dalje med uradnimi urami za Din 50.— v vložišču. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 5. aprila 1932 do %12. ure dopoldne pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI. 3549 Veliko tovarniško podjetje IŠČE za svoje vrtnarstvo j M I s specialnim poznavanjem povrtnine in vzdr-žavanja parka. — Obširne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 756«. 3677 > <9 Prva številka »Slovenskih poti«: MIŠKO KRANJEC m v š&ezeiK t je pravkar izšla pri T IS KOVNI ZADRCKI To je pove?* iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik. m i ibm i ii ii i ■—— e— i.....— — ——■ — teuen oct&octte za nakup telesnega, posteljnega in namiznega perila, oglejte si brezobvezno bogato zalogo pri Hed. ŠARC, Ljubljana, šelenburgova uL S Šifon in platno najboljših znamk vedno v zalogi. Za dokaze iskrenega sočutja in sožalia, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše srčno ljubljene soproge, matere in stare matere, gospe kakor tudi za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo vsem, ki so blago nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Zapuže, dne 22. marca 1932. 3707 Žalujoči ostali J. O. Cnnrood 68 IV a sv© Urno je pokleknila k Alanu; roke, na katerih je ležal, so mu zaikrivale obraz. Izdrla je njegovo avtomatsko pištolo iz toka in se spet vzpela na rob skale. Zdaj ni več utegnila čakati in izbirati, zakaj Alanovi morilci so bili malone že pri njej. Na vso moč si je prizadevala, da bi dobro in mirno streljala, a Alanova velika pištola ji je skakala in se obračala v rokah, ko je streljala na može. Tudi pištola je bila kmalu prazna, zaman je pritiskala na petelina, iz cevi ni zletela nobena svinčenka več. Svojo lastno, manjšo pištolo je bila izgubila nekje na begu- Možje so bili že v dosegu, vsa prestrašena je bila okoli sebe. In tedajci se je pokazal zraven nje John Graham, kakor da bi bil zrastel iz tal. Videla je njegov okrutni in zmagoslavni obraz in njegove oči, v katerih je plapolal skoraj blazen pohlep. Njegovo silno telo se je vrglo nanjo, njegove roke so jo objele. Čuteč, kako jo drobijo in tarejo, se je zaman izvijala iz neusmiljenega prijema- Nato je omamila in brez odpora ob višek v njegovem naročju. A zavest je ni bila minila, le vsa moč jo je bila pustila na cedilu. Ce bi jo bile roke še malce bolj stisnile, bi jo bile strle- A v tem je zdajci začula posamezne strele in kmalu nato cele salve. In čudni, divji kriki, ki so mogli biti samo kriki eskimojskih pastirjev, so ji udarjali na uho. Grahamove roke so odnehale. Njegove oči so zletele po vilinji votlini z belimi peščenimi tli m divja radost se je zabliskala v njegovem obrazu. »Martens, boljšega kraja si ne morem misliti.« je rekel nekomu, ki je stal blizu njega. »Pusti pet mož pri meni, ostale pa vzemi in pomagaj Tailorju. Ce jih ne moreš zapoditi v beg. se umakni semkaj. Iz te zasede lahko potem pet pušk kaj naglo opravi z vso tolpo.« Mary je slišala, kako so klicali imena mož. katerim je bilo ostati- Vsi drugi so nekam odhiteli. Streljanje v soteski ni ponehalo A krikov in vpitja ni bilo več slišati; razlegalo se je samo zlovešče tresketanje pušk. Grahamove opičje roke so jo spet krepkeje oklenile. Vzdignil jo je in jo zanesel v votlino. Na kraju, kjer se ie skalnata stena pobe-šala navznoter in kamor ni nikoli posijal beli dan, jo je polož;l na peščeno preprogo. Voda, ki je že mnogo stoletij curljala z roba soteske navzdol ie bila iz.iedla v skali ozko stezo do votline. Po tej stezi, ki je bila bolj razpoka, je zdaj plezala proti votlini vila. Okretna in urna vila je bila in čudno rdeča v obraz. Od naglega teka je bila vsa zasopla, a vendar je neslišno kakor veverica smukala proti svojemu cilju-Ta vila je bil divji Smith. Z roba soteske je bil videl zadnji del tragedije, ki se je odigraval pred jamo. V koncih prstov mu je zagomazelo kakor nekdaj, in kri mu je zaplala takisto hitro kakor v mladih letih, ko .ie z dvema samokresoma v rokah krotil po cele tolpe lopovov. Kakor bi trenil, je bil spet stari divji Smith iz dobe zlatokopov. Tam spodaj se je bila pred njegovimi očmi izvršila drama pohlepa, strasti in umora, kakor so se dogajale v davnih, minulih dneh. Po tem takem so se vendar že izpolnjevale njegove sanje — da doživi še enkrat, po-slednjikrat veliki boj. In kak krasen boj bo to, samo da pride^ na tisto belo peščeno preprogo, ne da bi ga kdo slišal ali opazil! Šest zoper enega! Sest mož s samokresi ob bokih in s puškami v rokah. Kak krasen konec bo to zanj; pasti v boju za žensko — maščujoč Alana Holta! Možje so gledali v tisto smer, iz katere so streljali in divji Smith je zahvalil Boga, da je bojni trušč preglašal ropot krušečega in trkljajočega se kamenja, ki ga je prožil na svoji poti. Bil je malone že spodaj, ko se je sprožil velik kamen in glasno ropotaje padel na polico. Dva izmed mož sta se ozrla, in v tistem trenutku sta začula rezek vzkrik; iz votline jima je udaril obupen ženski glas na uho. Takoj nato se je pokazala Mary Standisheva, tik za njo pa John Graham, ki je iztezal roke po njej. Maryjina lica so bila prepadena in bela kakor pesek v votlini. Grahamove oči so se lesketale kakor oči zveri, ki v svojem pohlepu pozablja vse drugo 'ji dere za samico. Ujel jo je, in njeno vitko telo se je spet zlomilo v njegovih rokah, med tem ko so mu njene šibke ročice v klavrni nemoči ob-delavale obrazili nato se je začul krik;, kakršnega ni bil še nihče slišal v soteski duhov. Divji Smith ga je bil zagnal. Z višine malone dvajsetih čev'jev je bil skočil na peščeno preprogo. Se med skokom je po bliskovo zgrabil svoja dva samokresa in ju naperil predse, pripravljena za strel. In komaj so se njegove noge doteknile tal pred votlino, sta bruhnila samokresa plamen in smrt. Trije izmed petorice mož so se zadeti opotekli in zrušili na tla. preden je mogel le eden izmed ostalih dveh sprožiti svoje orožje. In ko se je naposled eden izmed njiju osvestil po prvem strahu, mu je odpovedal samokres, da ni mogel ustreliti, in v naslednjem trenutku se je nagnil naprej, kakor da bi se priklonil smrti — in padel na obraz. Drugi se je zgrudil takoi nato. kakor da bi mu bil s kijem izpodbil noge. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adclf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani