Osrednja tofika 30. seje predsedstva obOinske konference SocialisUdne zveze de-lovnega ljudstva Bežigrad Je blla nizprava o poročilu družbenega pravobranilca sa-mouprav)jan.ia Iva Rebeka. Ta je sprego-voril o obSimi dejavnostJ in stanju na podrodju varstva snmoupravnih pravic de-lovnih Ijndi in družbene lastnine v letu 1976. Iz njegovega poročila je razvidno, da je lani obravnaval 305 zadev, za kateie so predloge v 229 primerih sprožili delavd ali skupine delavcev. Delo družbenega pra-vobronilca sfimoupravljanja je torej clobro zaživelo, družbene in politične organizaci-je ter organi, ki so zadolženi za spremlja-nje razvoja samoupravljanja v tozdih, pa bodo v svojo akf.ivn.ost morali v večji meri vkijučevati tudi institucije družbens-ga pravobranilca. O delu družbenega pra-vobranilca poročamo obširneje v razgo-voru z Ivom Rebekom, fci ga objavljamo t tej številkl našega glasila.
Predsedstvo obOinske konference se Jfc strinjalo z zaključkom, da bo treba pri nadaljnjem dograjevanju samoupravnili odnosov closledno upoštevati načela in doloibe zakona o adruzcnem delu. Vse organizacije adruženega dela so dolzne sprejeti ustreane programe za potek uskla-jevtinja   interne  zakonodaje  z  dolofibami
PBEDSEDSTVO OBČJNSKE KONFEflENCE SZDL
Za utrjevanje samoupravljanja
Ugodna ocena dejavnosti družbenega pravobranitca samoupravljanja — Spregovorili tudi o šttpendiranju
zakona o združenem delu. Ti programi bi morali biti sprejeti po postopku, ki velja 2a sprejem samoupravnih splošnih aktov in naj bi predstavljali samoupra^iii del piana razvoja posamezne organizacije zdru-ženega dela. Clani predsedstva so tndi menili, da bi bilo treba sistematizirati do-datno delovno mesto strokovnega sodelav-ca, saj bo instituclja pravobranilec samo-upravljanja le tako lahko izpolnila celoten program nalog, ki jih doloCajo ustava, zakon o združenem delu in zakon o dmž-benem pravobranilcu samoupravljanja.
Končna ocena celotne aktivnosti družbe-nega   pravobranilca je po rnnenju  filanov
predsedstva zelo ugodna, saj Je v pre-tekiem letu. opravljal izredno koristno in pomembno delo za hitrejše utrjevanje sa-moupravljanja v organlzacijah zdmženega dela.
Janez 2eleznik je v nadaljevanju seje podal nvodno poroiilo o probieraatiki šti-pendiranja in menil, da sistem Stipendira-nja pri nas ni bil deležen pozomosti, ki jo kot sestavni del kadrovske poiltike v obfttni ?asluži. Ix>čevanje Stipendij na ka-drovske in socialne je nevzdržno, saj gre v obeh primerih za kadrovske štipendije, ki pa bi morale temeljiti na predvidenih potrebah po posameznih kadrovskih pro-
lilih in  na  sporaaumfh  o  fzobraževanju.   \
Po obširni raapravi so tucii  ugotovili, da   i
štipendije zaradi zanemarjenega planiranja   1
tega področja v ozdih še nimajo usmerje-   i
valne vloge in celo prispevajo k temu, da   ]
raste suficit profilov, po katerih ni po^-pra-   i
ševanja.  Zato  bo  treba  doseCi,  da  bodo   '
plani Iiadrov odslej sestavni del letnih m   ]
srednjeročnih načrtov vseh ozdov, ki bo-   |j
do izoblikovali tudi sporaznme za izobra-   i
Ževanje.                                                         i
Temeljne in druge organizacije združe-   j nega dela imajo v občini 662 šLipendistov,   4 »socialnih« Stipendij  pa je 181. Dogradi.t,i   i pa bo treba sistem solidarnostnega preli-   i vanja sredstev med občinami in usposobiti   ij strokovno  službo,  ki  bo  kos  vsem  nalo-gam  na   tem   področju.   z  banko,   ki   naj bi obiasne primanjkljaje sredstev krila s kredlti. pa se bo treba dogovoriti za reden pritok StipendiJ na hranilne knjižice upra-vičemev.
Po uvodnem pprofiilu Mirana Verdela o predlogu smernic o družbenoekonooi-skem laavoju občine B&ž,istad v tem ietu so v razpravi filani predsedstva na gradivo sicer imeli nekaj pripomb, vendar so me-nili, da je dokunient primerna osnova za naša prizadevanja v letu 1977.