223. številka.
Ljubljana, v četrtek 30. septembra.
XIX. leto, 1886.
I naj a vsak dan ivećvr, izimSi nedelje in praznike, le« ver k       posti preji    m itrtj ik   - • /» rsk > dflfcol      •  j?»ri ■•■••> .." *in., z.v ; >>l   ••r.t H tflil., /..-i r,*trr le? a 4 giđ~ za
j > it en mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre/. poi^l}«nj8 n *. rtom im        leto L. irUt, /.;> 6«itr1    I        :M. ■>>1 ki'.        • len n.-s .-It?. . /l.i poAHjaoje It* dot« raeuea »« po
10 kr. za in» »ee, }n» 30 Kr. S* »"•t.trr lita — Z.» ruje dež - I« i«.;:k«< v» r, >   ■ -r p<i5r;,-.,„ £i>a4->. Za oznanila plačili«- »<• od 6eriris«r<.i/m- per;r-x n»tr po •» kr-., fi« s     ...    i ,•.  ,-r, rtkrat \si. i.       5 kr., (■  s rut, lil dh 4 m trikrat ali vei krat tiska.
Dopirti naj se izvoi,- frank) ruti.       Uokcanni u   ne vračaj« i. IJ r- ilniS'vn ?n <»        \ ti i*t v.     •     i uttotin Riri.iA«, i -1.   0ieiinfiika stoSo«-. U p r a v u i -1 v u naj ta !>;atri>\ "lijo puiiijar ttan.čn;tie. <-«".klaui.«i: '»u • /.hmmIh. i   .   •«•>••      iti.-i, m;. .tivno »t . >>.r.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   ,,   30 „
„  jeden mesec....... I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto   ...       ....   15 gld. — kr.
ii  Pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
B^F" Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne ozi-' ramo na dotično naročilo. ZJprnvniJitvo .9Slav, .Mtroda; .
Iz državnega zbora.
Na Dnnaji, 29. septembra. Nekako mlačna, brez pravega zanimanja zdela se mi je denašnja otvoritev državnega zbora. Tri mesece so počivali poslanci, a navzlic temu počitku zdeli so se mi utrujeni, „von des Gedankens Bliisse angekrankelt", kakor da bi globoko premišljali „pen-8um", ki jih čaka v podobi vladnih predlog in o katerem sedaj še sami ne vedo, kako jim bode o njem glasovati. Položaj je pa tudi zares kočljiv. Da tako ne pojde dalje, kakor doslej, o tem so pač vsi poslanci jedini, a kako treba odslej postopati, o tem pa vlada še velika nejedinost in pri prvem važ-nejem vprašanji se bode še le pokazalo, ali bode sedanje zasedanje kaj drugačneje, nego so bila prejšnja.
Denašuji dnevni red pa še ni imel tacega vprašanja in vse se je razmotavalo, kakor običajno pri takih otvorilnih sejah. Ko je Smoika otvoril sejo in na/uanil, da je v 18. dan avgusta v imenu zbornice čestital cesarju, je ministerski predsednik
predstavil novega trnovinskega ministra manpiiza Bacqueheraa. Slednji je sicer že nekoliko plešast, a skoro še niladeniškega obraza, precej širokopleč, v vsi m pa, dasi ni naše gore list, prijetna prikaz« n.
Predsednik spominja se potem umrših poslancev Klime in Obreze, ki sta mej svojimi tovariši uživala visoko spoštovanje. V znamenje sožalenja ustane vsa zbornica s sedežev. Na to našteva pred-scdii'k poslance, ki so odložili mandate, in poprosi novoizvoljene poslance, da store obljubo. Pero vodja prečita obljubo v vseh deželnih jezikih, kar pri lino omikanih Nemcih, neveščih slovanščine, običajno vzbuja nekoliko veselosti, potem pa novi poslanci, mej njimi tudi kanonik dr. Gregorec, store svojo obljubo."
Trgovinski minister marcpiis Bacquehein upe-loval je takoj pri prvem svojem nastopu na darež ljivost davkoplačevalcev. Stopil je prid zbornico s terjatvijo, kakor je sani rekel, ne za sedanjost, ampak za preteklost, predložil in utemeljeval je načrt zakona za dodatni kredit v znesku 5,508.000 gld., toliko se je namreč od 1881 do 1885 v državno žele/ničnem obratu več potrošilo, nego je znašala dotična dotacija. Od tega zneska mora se nanovo pokriti 3 milijone 600.000 gld. in vlada zahteva pooblastila, da sme v ta namen prodati enolikn 5°/0 rente.
Bacquehein se je v svojem „deviškem govoru" skazal spretnega govornika. Glas mu je čist in toli močan, da je srečno zmagoval vse akustične nedo statke zbornične dvorane, kar se sicer le o malo katerem poslanci more trditi.
Za Baciiuehema govorom, o katerem je še omenjati ministrove obljube, da jednake ga prekoračenja v bodoče ne bode več, oglasil se je Heils-berg ter v svojem in svojih tovarišev imenu sprožil do ministerskega predsednika interpelacijo, katera se je že nekoliko dnij naznanjala v levičarskih listih. No interpelacija je jako krotka in svojim dušnim očetom ne dela prevelike slave. Heilsberg in tovariši čuli so čudne glasove, kakor da je zveza mej našo državo in Nemčijo omajana. Naravno, da je bila po teh glasovih njih velikoneinška vest vznemirjena, zatorej žele, da se ti neopravičeni glasovi zavrnejo, zatorej vprašajo vlado: Se jej li ne zdi potrebno, da z jasno izjavo vse te vesti zavrne mej izmišljotine. Da bode vlada na to interpelacijo po
voljno odgovorla, je brez dvo|be. vprašanje je pa veliko, bodo li inteipelan: je po ministrovem odgovoru glede vnanjega položaja kaj modrejši.
Drugo interpelacijo ni ministerskega predsednika kot vodjo notranjega ministerstva predložili so poslanci dr. Sturm. dr. Promber in tovariši. C. kr. okrajno glavarstvo v Trebiči na Moravskem izdaje pod naslovom „Uredni list" v češkem jeziku časnik, kateremu je namen, objavljati Okrajnega glavarstva odredbe, ukrepe, deželnega Šolskega sveta, višjih upravnih m šolskih oblastev, naznanila deželnega odbora, druge občinstvu namenjene objave, natečaje izpraznjenih služeb in splob vse, kar spada v okvir takega uradnega lista. Okrajno glavarstvo bilo je celo toli predrzno, da je pozivalo župane, šolsko svetnike, odvetnike, notarje, graščinske oskrbnike itd. naj „Uredni list* naročajo. Interpelantoiu vsebina lista nikakor ne preseda, pač pa to, da je pisan v češčini, zatorej vprašajo ministerskega predsednika : Aii mu je to znano, in če mu je, kaj misli ukreniti, da se nem š či na kot notranji uradni jezik oh ran i.
Stavila se je potem še jedna interpelacija glede državnega doneska 700.000 gld. za 4 prisilne delavnice na Moravskem, s;a kar je dr. Hoser predlagal, naj se ustanovi zdravstveni urad, kakeršen je v Nemčiji, Boos Wahleck pa je interpeloval zaradi nekega grba v Sumavi na bavarski meji, na katerem je baje mesto dvoglavnega orla namalan češki dvorepati lev, kar seveda je velik greh.
Ko se je rešilo več peticij, potr-iile so se volitve nekaterih poslancev, mej njuni volitev Ausse-rer;eva, na kar je prišla v razpravo peticija, da bi bila, sol ceneja. Dr. Hoser rekel je v tej zadevi, da je že predloženih brezštevilno peticij in resolucij, a sol je še vedno jednako draga. Finančni minister izgovarja se vedno na Madjare, poljedelskega ministra pa niti v zbornici ni. Poljedelsko prebivalstvo, ki plačuje 36 milijonov davka, bi se vender moralo poslušati, kadar zahteva »malo soli." Peti-eija z" cenejo sol izročila se je vladi, da se kolikor možno na njo ozira.
Sklenilo se je potem o peticiji sodnijskih slug, jetničarjev itd. za zvišanje plač, da se o tem izdela posebna predloga, v budget pa stavi primeren znesek za zvišanje plač. S tem bil je dnevni red zvr-šen in prihodnja seja je jutri.
LISTEK.
Brata steklarja.
('raki spisala O. Preissova, preložil Franjo T. (Dalje.)
Tako mineta dve leti. Joško je mej tem dobro prodajal. Kjerkoli se oglasi s košem na glavi, od ondi se ne da takoj odpraviti. Tako lepo zna ponujati blago, da kupi vsak nehote, če mu tudi ni treba. Njegov pohlevni prikupljivi glas in prikup-Ijivo obličje delata čuda. Matej ne proda polovico tega, ko Joško. Marsikedaj premišljuje Matej, kako je to in vselej vzdihne: „On je v vsem srečneji nego jaz, ima že boljo zvezdo."
V tem času sta si prihranila brata Zoralka šestdeset goldinarjev. Zdaj že more Matej miBliti na uresničenje svoje iskrene želje in sklene z bratom kupiti konja, da jima ne bo treba samima vleči teškega voza. Posreči se jima, na velikem sejmu dobiti za petdeset goldinarjev malega rujavca, da ga je bilo veselje gledati. Priprostomu Mateju kar poskakuje srce v telesu, ko se vozita prvikrat. Ali
ko poka z bičem in se smeje nad tem, da se mu je izpolnila davna želja tudi brez ženskega denarja — spomni se z nova živo na oni večer, ko je bledeč o Miciki, nevedoma skazil bratu srečno uro — prvi shod z ljubljeno deklico!
Vzdihne in že ga več ne tolaži svetli rujavec! O škoda, da mu noče brat verjeti! Kako bi mu le povedal, da se čuti popolnem zadovoljnega v odsevu bratove sreče in da mu ničesar ne zavida — tudi te deklice ne!
In Matej premišljuje cele noči, kako bi po-mogel bratu k sreči. Kar mu pride hipoma dobra misel, ravno ko sta v Kijovu prenočevala. Zdaj sklene, pogovoriti se z bratom. Takoj drugi dan, ko se podasta po prodajanji k bornej južinici, začne Matej važno pripovedovati Jošku:
„Brate, jaz se bom pa le oženil! Seznanil sem se danes zjutraj z neko deklico, ki mi jako ugaja. Vprašal sem jo, ali bi me hotela, in rekla jt, da, A je pa tudi dekle, da je veselje! Črnuoko, črnolaso in visoko, ravno po mojem okusu — —u (Matej je nalašč navajal ravno nasprotje Micikinih lastnostij.)
„A pri mojej veri, lepo bi bilo," nadaljuje zabavljivo, „ko bi šla oba ob jednem k poroki. Stori mi to na ljubo, brate, popelji se z menoj po Miciko, predno se jaz popolnem dogovorim. Bom pa jaz govoril mesto tebe, čisto se mi zdi, da čaka dekle na tebe!"
Joško pogleda osupnjeno Mateja in starji brat opazi z neizrekljivo radostjo, da se mu je prvikrat po dolgem času zaiskrilo veselje v očeh.
„Torej naglo na noge!" veli Matej skoro za-povedovaino. „Takoj po jedi odideva v svate. Pri mojej veri, ni se ti treba bati, da naju Micika odbije, — drugačna dečka sva zdaj, ko pred dvema letoma !M
In Matej sili vedno brata, da bi šla brez zamude. Jedva pusti Jošku toliko časa da se moro lepo opraviti. Mej tem spravi s krčmarjeviin dovoljenjem vse blago z vozička v čumnato in upreže konjička. Tako lepo se ujemata zeleno pobarvani voziček in svetli rujavec! Da bi le že vedel Joško ž njima Miciko! Oe ne bo za Mateja prostora, kaj to de? Saj gre lahko peš za njima!
Konec p i".
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 30. septembra
Kakor se govori, bode trgovski minister mar-quis Becquehein v kratkem od dr/avnc^a zbori«
zahti-val večji naknadni kredit za državnoželeznUke namene in sicer kakih 5 ali 6 milijonov. — Češki poslanci z Moravskega so pred včeraj imeli posvetovanje o šolskih zadevah. Sklenili so naučnega ministra interpelovati, zakaj da ovira osnovo čeških šol na Moravskem To stvar bodo pa poprej še predložili češkemu klubu.
V čeških parlamentarnih krogih se govori, da se v minister.h t vn pojavljajo nasprotstva. Dr. pl. Gautseh in dr. baron Pražak se ne moreta sporazumeti Govori se, da bode baron Pražak odstopil. Obžalovati bi morali, ako odstopi baron Pražak, kajli on je jedini minister, ki se vsaj nekoliko ozira na narodne težnje slovanskih narodnosti]". Poljska ministra Dunajevski in Ziemialkovski zastopata pa itak le svoje tesno poljsko stališče.
Letni shod obrtnih nadzornikov letos ne bode oktobra, ampak še le novembra. Posvetoval se bode pred vsem o poročilu za letošnje teto in o poizvedbah in skušnjah posamičnih obrtnih nadzornikov.
V ogerMki'in državnem zboru je interpeloval Desider Szilagvi ministra notranjih zadev, če vlada misli, da se strinja z Berolinsko pogodbo, ako Rusija faktično Bolgarijo podvrže svojemu protektoratu? če je vlada res teh inislij, kakor so trdili nekateri nemški listi, da se ima okrožje interesov na Balkanu ločiti tako, da bi Bolgarija in Vzhodna Rumelija več ne spadali v okrožje avstrijskih kori-stij ? Če vlada res misli, da mora glavno pozornost obračati trgovskemu potu do Egejskega morja?
V nanje <lr/ave.
Sedanje bolgarsko regentstvo najbrž ne bode dolgo vladalo, ker bode Rusija vse sile napela, da je odstrani. Potem pa pridejo v Bolgariji Rusiji prijazneji elementi na krmilo. Čimbolj se bode sedanja bolgarska vlada ustavljala Rusom, tem-prej bode njenega vladanja konec. Vlada se res dosti ne meni za ruske želje. Četudi je Kaulbars zahteval, da se volitve za veliko sebranje odlože, vender je že vlada razpisala volitve in po plakatih v Sonji naznanila poslovni program velikega sebra-nja. Nadalje je vlada sklenila, tla se obsedno stanje še sedaj ne odpravi, ampak Še le nekaj dni j pred volitvami
Dopolnilne volitve za srhsk« skupščino bodo v 1. dan oktobra. Vlada je prepovedala vsako javno agitacijo, katera prepoved seveda velja samo za opozicijo, kajti uradniki že agitujejo za vladne kandidate na vse kriplje. VJada se nadeja pridobiti 20 mandatov. Čudno ne bode, če bodo pri tem pritisku policije voljeni vladni kandidati.
Itnski vladni krogi se nadejajo, de se bode bolgarsko vprašanje mirno rešilo. Velevlasti ne bodo Rusiji delale uikakih posebnih ovir, ker se vse rusko delovanje tiče bolj le Bolgarije same, kakor mej-narodne politike. — Glavni nalog Kaulbarsove misije je, kakor se javlja iz Peterburga, Bolgare preveriti, da je njih nezaupanje proti Rusiji neopravičeno. Ruski zastopniki v BoJgariji so sami mnogo zakrivili, da Bolgari ne zaupajo Rusiji. Kaulbars pa hoče bolgarski narod prepričati, da Rusija ne namerava kratiti Bolgarom samostojnosti. Kaulbars bode bolgarski narod pred vsem poučil o dobrih namerah carja.
V Carigradu se delajo velike priprave za prihod ruskega carjeviča. Turki zmatrajo napovedani carjevičev pohod kot protidemonstracijo pohodu vojvode Edinburškoga in mu pripisujejo velik političen pomen. Ruski upliv v Carigradu se je zategadelj poslednji čas jako povekšal, ker Rusija hoče bol garsko vprašanje rešiti le v sporazumljenji s Turčijo. — Turčija je poslednji čas jako pomnožila vojsko v Makedoniji. — Sedaj ima v tej deželi že dva voj a. vkupe J G polkov ali G4 batalijonov. razen tega je pa še pri Guennili blizu Soluna jedna brigada, ki ne spada k onima vojema.
A n;; Soški veleposlanik v Carigradu sir Edu-vard Tbornton pojde nekda že v štirinajstih dneh v pokoj. Kdo bode njegov naslednik, še ni določeno, govori se, da sir William \Vlute, ako bode le Turčija ž njim zadovoljna — Angleška vlada si je poslednji čas jako prizadevala, da bi osnovala zvezo balkanskih držav proti Rusiji. Z angleškim prizadevanjem sta bili zadovoljni tudi Avstrija in Italija. Vsa anglešk- prizadevanja je pa prekrižal sultan, ki neče slišati o nikakej zvezi proti Rusiji, dokler Angleži ne ustavijo Egipta.
Več. angleški li vojaških oddelkov, ki so imeli ostaviti j,--:   je dobilo povelje,  da  naj še na
dalje ondi ostanejo.   Angleška vlada se boji, da bi Francozi si ue prisvojili Egipta  in da ne bi v tem oziru Francozov podpirala1 Rusija. Vedeti hočejo, da že sedaj ruski agenti v Egiptu  agitujejo za Fran coze, kar je najbrže le izmišljeno.
Kakor   se poroča nekemu  Berolinskemu listu iz Madrida, se je Apnujftka ustaja samo zatega delj ponesrečila, ker je sedem topničarskili uadde-setnikov.   ki so imeli odpreti svoje vojašnice, pre pozno prišlo na stražo. Republikanska agitacija pa §6   nikakor   ni   zatrtu  znova  pripravlja  se nova
velika zarota, katere se bode udeležilo, kakih sedem do osem tisoč častnikov in trije generali. Vsi ti se pa neso udeležili poslednje ustaje, ampak čakajo ugodne prilike. Če se bode monarhija ohranila, bode se le zategadelj, ker mej republikanci nri prave jedinosti. — Štirje škofje katalonsk, nadškof v Valenciji in škof v Madridu so se sporazumeli, da bodo prosili za poiniloščenje ustajnikov. — Generala Villacampo bode pri vojnem sodišči zagovarjal general RucizDana.
HinluiM'i nameravajo  upeljati davek od da telnovih palm. Nedavno je prišel oddelek drvišev v Ambigal, da je štel datelnove palme.
Do p
ISL
V Kol>ari«lu 24. septembra. [Izv. dop.] (V odgovor „Edinosti" in v zagovor sebe in u č. i te 1 j s t v a) (Konec.) Lanskega dopisnika, kakor tudi letošnjega člankarja silno peče, ker novodobno učiteljstvo premalo pozna kulturnih jezikov, — mej njimi gotovo v prvi vrsti: nemščine. No, kaj tacega more pisati samo „Edinost", ki je nedavno svetovala: naj bi v Tržaški okolici preganjali hudiča z belcebubom. Kakor so takrat peli glorijo „Edinosti" nemško-liberalni listi, prav tako bi utegnili tudi sedaj, češ: celo slovenski listi spoznajo, da se na Koperškem učiteljišči preveč predmetov uči v materinščini, oni sami spoznajo, da jim je nemški jezik neobhodno potreben itd. In, kdo ve, da bi take besede ne dobile dobrovoljnega odmeva od najkompetentuejšega mesta, — za kar bi potem KoperŠki dijaki lahko spletali lavorove vence „slovenskej8 Edinosti in člankarju njenemu. Tudi narod slovenski bi potem tej naši boriteljici *a narodno pravo lahko vskliknil gromoviti: slava! Da pa more vsak učitelj prebirati „neniške" knjige, — toliko nemščine razume vsak, to naj se ini brez skrbi verjame.
Kaj pa je vredno ono redko,  požrtvovalno in plemenito rodoljubje, katero se oprime Koprskih dijakov, ko vidijo : koliko krivic trpi ubogi Slovenec od tesnosrčnega Lahona. Koliko je vredno to, da se pečajo  raje s hrvatsko-srbščino,   češčino in celo ruščino, — da v le-teh jezikih prebirajo raznovrstne knjige? Da, celo s staro slovenščino seje marsikdo pečal, in vse to poleg 7—8 obligatnih dnevnih ur, ne da omenjam,  da se je pridno negovalo ubrano umetno petje! In vse za kaj ?   Da bi tem lože iz polnjevali težavni svoj prihodnji poklic! Pedagogika (— in to posebno iz ust visokorodnega gosp. viteza Revelanteja —) jih uči, kako lep, plemenit je učiteljski stan v šoli in zunaj nje, koliko lehko upliva učiteljstvo na srečo in  bodočnost celega naroda. Govori se pa tudi tam o onih silnih nasprotstvih, katere mora  učiteljstvo odstraniti,  da doseže svoj blagi namen. Ni čudo tedaj, da je mlad učitelj ves navdušen za svoj  poklic, da se hoče z vso odloč nostjo okleniti pedagogičnih sredstev in nazorov, da bi uplival na milega nam naroda osodo! In to, go spoda moja,  to  ni  nikakor ..domišljavost", o kate rej kvasi oni člankar, marveč mladeniško nav • dušenje za neko lepo, plemenito svrho, — za boljšo in toli zaželjeno boljšo bodočnost narodiča našega. In katerega pravega rodoljuba bi tako mladeniško navdušenje za toli blago svrho užalilo?  Pač jedino le kakega emancipovanega koristolovca,  ki ne vidi rad, da bi še kdo drugi v dotičnem kraji „neka j veljal".  Taki ljudje, ki hočejo le sami nekaj ve Ijati in znati,  ki hočejo le sami nositi „veliki zvonec", le taki ljudje mladega učitelja videti ne morejo. Vsak pravi rodoljub pa ne bode gledal na to, da-li so komu že pognale brke, marveč leto: kake ideje in namere kedo goji. Če je učitelj prav mlad, čemu bi se ga ne podpiralo?   Z združenimi močmi se kaj doseže, vsak posamičnik mora propasti!
Vsakdo pa, kdor pozna učiteljstvo na deželi, spozna, da je vešče svojej nalogi. Kedo prireja veselice in poučuje na tak način ljudstvo, kedo neguje narodno petje, ki navdušuje vsako pošteno srce? Kedo je vedno v dotiki s prostim ljudstvom, če ne učitelj. Da, in vendar se učiteljstvo od mnogih ,narodnjakov" prezira, da, celo od „narodnih stanov", — boje se, da bi se ono morda ne eman-cipovalo. Kaka bojazen! Učitelj molči vsakemu, vsakemu c kr. kancelistu, da-si slednji nema nikakih študij, razven svoje uradniške nemščine; on je dobro plačan; — iti to je vsa „učenost" in avtor i tet«. Celo vsak sodnijski sluga in prost financar se je že privadi!, da prezira ubogo učiteljstvo. Take in mnoge druge ovire pa ohlade vsacega učitelja, — marsikoga do popolne hladnokrvnosti. Nu, li bode naroda bodočnosti koristila taka „hladno kivnost" ?   Ne, le politični naši  nasprotniki si je
žele. ker če bode kedaj naš narod politično zrel, če se bode zavedal svojega obstanka in narodnosti do najmanjše koče, — tako bode to posledica učiteljskega in duhovenskega truda. .
Rekel sem, da je mlad učitelj navdušen za svoj poklic, ker ni še okusil njega bridkosti! V tej svojej neumornej de'avnosti pa izgublja dan za dnevom svoje ideale, ker tu v praktičnem živenji nastopi reakcija realizma t. j. premnogih ovir, nas-protstev od onih krogov, kjer bi iskal podpore, tako da tacega mladega človeka čaka: prevara in polom idealov njegovih. To je izkušnja! Naj se mi veruje, da taka lastna prevara silno boli, — in če vzamemo njegovo podučiteljsko plačico 380 gld., da si ničesar ne sme privoščiti, česar drugim ostaja, — tako tak mladenič oslabi, loti se ga sušica in če ni hitre pomoči — — neso ga v krtovo deželo. O tem bi navedel lehko mnogo dokazov, a so pre-žalostni; le to naj omenim : da pišem vse to iz lastne skušnje.
Zadel sem ob najžalostnejšo struno, zato naj o tem končam, da si bi mogel reči o tem še mar-sikako besedo.
Učiteljstvo tedaj samo spozna, da svoje „prave"
naloge ne more vršiti, ker vidi:
Da le petica da ime stovoče,
Da člo/ek toliko velja, kar pla£a, —
in tega pomaujkuje. Plačajte učiteljstvo, in videli boste, kako hitro bo: učeno, spoštovano, uglajenih manir, da, največo veljavo si na jedenkrat pridobi. Tako pa nam ne ostaja druzega, kakor da si dan na dan deklamujemo preslavnega Preširna slovečo elegijo „Slovo od mladosti-1! Tam je vse!
Konečno še nekaj točk brez vsake zveze.
»Edinost" se tudi jezi, da je učiteljstvo jako revno v jezikoznanji, Nu, recimo, da pišem jaz z vsemi svojimi kolegi milo našo slovenščino za kak „komaj dovoljno", vender si upam izreči svoje ponižno mnenje, da bi se je pri „Edinosti" prokleto (— „Edinost" 75. štev. Pis. —) slabo naučili, kakor tudi ne „uglajenih manir." List, ki uči, da je učiteljstvo rprokleto slabo podkovano", tak list nas ne bode učil ne „manir" ne morale! (Kar je nekdaj povedal „Stat nominis umbra" niti ne omenjam.)
Se nekaj prav zanimivega. Gospod člankar nam ovaja, da so gospodje „nunci" (— tako govori on sam —) naši pravi „špijoni", t. j., da oni našim nadzornikom o učiteljih največ ovadijo, kar neso potem c. kr. okrajnim glavarjem, da se vsled tega učiteljstvo zalezuje. No, to je res lepa novica, vredna, da si jo zapomnimo! Kaj poreče na to č. duhovščina?!
Za dane^ bodi dovolj, ker mi je ta dopis itak preveč narastel. Gospod urednik »Edinosti" se je lehko prepričal, da je po nepotrebnem razlil svoj žolč nad mano, za kar sem mu skoro hvaležen, „da se pojmi bistrijo." Za sedaj sva bot! Če pa koga še kaj teži (— in to se vidi v omenjenej „listnici uredništva" —j le na dan, — čemu bi koga tiščalo v srci. Le to pravim: osobnosti pustimo na stran ter pogovorimo se raje o vseh odgojnih teorijah, o vseh predkrščanskih pedagogih, o prvih cerkvenih očakih in pedagogih, o sv. Auguštinu in Hijeronimu pa vse do brezverca Trickeja, ker to je moj predmet. Vse drugo prepuščam drugim, kakor tudi vsako osobnost.
Sicer bi prav lehko zagrmela „Edinost" po svoji navadi: »Kaj boš učila ti nas, ti prokleta 22 letna „domišljavost", ti, ki te ni druzega, kakor — — — —— Bog ve kaj! Na to pa odgovarjam Še danes poleg že znanih pregovorov z otcem Markom Pohlinom: „N a gledajte na tli: kedti letii pishe. Nad tem narvezh leshy: kaj inu kaku je pisanu."
Aha- T a 6 e p m o k, yiirre.ii. Irc Ajdovščine 28. septembra. [Izv. dop.] Dobro seme kali, usejano raste, cvete in rodi mnogo-teren sad. A v Ajdovščini se zdi, da hoče seme narodnosti, zasejano po neumornem Lavriči, sramo-vaje se svojega dolzega spanja, kar piocvesti. Komaj se je misel razširila, da se ustanovi poddruž-nica sv. Cirila in Metoda,- že je bilo vse navdušeno za njo. In sklenilo se je, proslaviti nje otvorenje dne 26, septembra z veselico v njeno korist. Gospodje in gospice, celo gospe, stavile so radovoljno na razpolaganje svoje moči. Gospod Defrauceschi vzel je stvar v svoje roke in s ponosom sme reči, izvršil je svojo nalogo z vso popolnostjo. Izrekamo mu, gotovo v soglasji vsega prisotnega občinstva, najtoplejšo zahvalo.
Program izbran je bil z jako finim okusom. Nagovor, govoril g. Pet. Defranceschi, bil je kratek, a jedrnat; videlo se mu je, da prihaja iz globočine srea, a bodi tudi uverjen, da i nam šel je do srca, da je iskrico, toli da tlečo, vzplamtil do neugasljivega ognja. Petje bilo je izborno. „Mrak", čvetero-spev (Bianchi, Dietz, Spazapan, Defranceschi), „Lu-nica", mešan zbor, bila sta istinito dovršena. »Mornarja" moral je peti tndi g. Defranceschi stud. med., ker je bil namenjeni baritonist zadržan. Pevec in spremljevalka Dragica Haas skušala sta drug druzega prekositi. Gospića ni kazala samo svoje občudovanja vredne spretnosti, ampak tudi svoje globoko čuvstvo. To se je tudi videlo pozneje pri čveteroročnom sviranji na klavirji. Pri tem bila jej je gospica Evgenija Godina popolnem vredna družica.
A s čim naj izrazim, kar sem čutil pri igri M0če so rekli, da le". Ta presegala je vse nade. Uloge bile so prav spretno razdeljene. Preverjen sem, da mesarja „Debelca" ne bi niti naj spretne ji igralec velicega mesta bolje igral, kakor ga je gosp. Casagrande. Brez vsacega pretiranja in vendar s tolikim humorjem izvršil je svojo nalogo, da smem istinito čestitati Ajdovcem za tako neprecenljivo moč. „Lizo", ljubimko, igrala je gospica Maricu Lokarjeva s prav veliko spretnostjo. Prihodnji ve-selični odbor vedel bo najti v navdušeni narodnja-kinji svojo sodelovalko. Ulogo Doroteje in Avrore Mrakove igrali sta gospici Lina in Kma Defranceschi prav dobro, kakor je bilo tudi pričakovati od njiju. Ulogo Jerice izvršila je gospica Fani Guglielmo, kar nas je posebno veselilo, z nepričakovano na-jivnostjo. Čestitati jej moramo, da si je ona, Italijanka, prisvojila slovenski jezik v tolikej meri.
Materijalen uspeh je bil, kakor čujemo, zelo ugoden. To je tem več vredno, ker je dobiček določen naj blažjemu namenu mej Slovenci. Obžalovati je le, da ni bilo mogoče odboru pripraviti večjega prostora, čemur se pa, kakor se sliši, namerava v okom priti v prihodnje Le tako vrlo naprej, Ajdovci, in postavili ne boste le kamenitega spomenika na svoj trg Lavriču, marveč tudi vzgajali in Sirili naj-plemenitejo čut: ljubezen do naroda. Živeli podjetniki in sodelovalci!
Iz 1'roNcka 29. septembra. [Izv. dopis.] Trgatev ali „bendima" se bode tu prihodnji ponedeljek pričela. Letos trgatev prav dobro obeta, in ker je vreme sedaj kaj ugodno, nadejati se je ne le obile, ampak tudi izvrstne kapljice, kakoršne ni bilo že mnogo let. — Zatorej pa se vabijo kranjski krčmarji in drugi kupci, naj se potrudijo do Prošeka in Kontovelja, kjer bodo postreženi z izvrstno kapljico božjo. — Koncem prihodnjega tedna se bode že lahko sladko vince dobilo, osem dnij potem, ko se trgatev prične, pa bo vse gotovo. — Gg. kupci naj se potrudijo sami, da si bodo po svoji volji izbirali, pa tudi se ni treba obotavljati, kajti pozneje utegne cena vinu* poskočiti, posebno ko bodo Tržaški krčmarji, katerim je sedaj še prepovedano, novo vino prodajati, začeli sladki prosekar kupovati.
Torej kranjski kupci — sode na voz in hajd do Prošeka, bo vince sladko, in lehko se bo napravila dobra kupčija.
Kolera hvala Bogu je tudi pojenjala, že 10 dnij ni bilo niti v Prošeku, niti v Kontovelji nobenega slučaja. Upanje je, da za letos nas ne bo več plašile. Prose čan.
Domače stvari.
— (Gospod Janez Šubie), sloveči naš slikar in profesor na umetnem muzeji v Kaiserslau-ternu v Renski Palaciji, pripeljal se je danes zjutraj v Ljubljano. Mej potoma je pohodil Berolin, kjer si je ogledal jubilejno razstavo lepih umetnosti;, potem Draždane, kjer je proučeval svetovno-znano galerijo slik, konečno se je ba\il v Pragi in na Dunaji, od koder je prišel v domovino, da si ogleda slike svojega brata Jurija Šubića v muzeji in Šent. Jakobski cerkvi.
— (Umrl) je včeraj zjutraj ob 2. uri gosp. Jakob S polj ar ič, meščan in hišni posestnik v Ljubljani v 70. letu po dolgem bolehanji. Lahka mu zemljica.
— (V izpraševalno komisijo) za ljudske in meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Mariboru so imenovani: Ravnateljem učiteljišni ravnatelj Kaas, njegovim namestnikom profesor Fr. Janežič; člani komisije: profesorja P. Ehrat in Luka Lavtar, glavni učitelj Levitschnigg, realčni profesor Spiller, vadnični učitelji Ivan Mi-
klošič, Ivan Koprivnik, Alojzij Vavroh, R. Marki in suplent Ivan Fon.
— (Kazenska preiskava) se je začela
— kakor se nam poroča — zoper nekega odličnega Ce I j sk ega „Nemca" radi sokrivde goljufije. Stvar je v zvezi s konkursom Schmidtovim v Reihenburgu ob Savi. Zoper istega Celjskega nemškega odlič-njaka prišle so še druge ovadbe. Posebno prva zadeva je silno zanimiva in naravnost kričeča. Dokler ni preiskava končana, ne moremo več poročati, pa bodemo to ob svojem času obširno storili. Zanimivo je, da cela zadeva že nad pol leta pri sodni j i „visi", pa še ni ravno daleč „prilezla". — Čudimo se obče, da c. kr. okrožna sodnija, ki zna
— kakor so pokazale preiskave zoper slovenske narodnjake in slovenske liste — silno hitro in energično delati, sedaj ne kaže tudi iste hitrosti in energije. — Dotični „ Nemec" je „zbolel" v resnici, ali vsaj, „da vzbuja usmiljenje". — Preiskavo vodi znani adjunkt g. Toplak.
— (O kupčiji z jabolki) priobčili smo že par notic in preteklo soboto bil je v našem listu tiskan Virtemberžanov inserat v tej zadevi. Mi slednjim nikakor nesmo nasprotni, a dolžnost naša je resnici gladiti pot, v ta namen pa treba čuti dva zvona, zatorej bodi prostora še naslednjim vrstam, ki nam jih je poslal trgovec domačin: „Virtember-žani so naše domače trgovce s tem zbegali, da so najprvo trgovca brez denarja, ki je z nami sklepe napravil, proč poslali. Z njim prišli so drugi z denarjem, tako na ceno pritiskali in od kmeta ceno kupovali. Popihajočega sta Vetter in Weber na kolodvor spremila in pri uradniku B. je VVeber še zanjga karto kupil Drugi dan pa nesta niti on, niti Vetter o ubežanji kaj vedeti hotela."
— (Kolera.) Od polunoči 28 do polunoči 29. t. m. v Trstu 1 slučaj, v predmestjih in okolici O. Z dežele se naznanja: V Gregoričih 1, v Pobeki 2, v Pulji 1, v Rupi 1, v Ritovesi 2 in v okraji sežanskem 2 slučaja. — Magistrat Tržaški je sklenil, da se javne učilnice mesto 1. še ledne 5. oktobra prično. Glede upisavanja, vsprejem-nih izpitov pa radi tega ni nobene spremembe.
— (Griža) razsaja v Mozirji in okolici. Zbolelo je vsega ukupe že 19 osob, umrlo pa 5.
— (Iz Kamnika.) Tomo Matičiča, o katerem sem Vam poročal, da se pogreša, so včeraj našli v propadu „Kobilca" v bistriškem gojzdu, kamor je, kakor se sploh misli, padel. Ležal je tamkaj 14 dnij mrtev in bi ga še morabiti no bili našli, da ga ni smrad bil izdal. Po sodnijski preiskavi prepeljali so ga sinoči v Kamnik v mrtvašnico. Čudno se nam j*» sploh zdelo zdaj, ko se ljudje toliko zavoljo gnoja, ki ga. po dvoriščih imajo, kaznujejo in nadlegujejo, da ga neso iz zdravstvenih ozirov v Stranjah pokopali. Parfumovan gotovo ni bil.
— (Vabilo k veselici,) katero priredi narodna čitalnica v Kamniku v nedeljo dne .J. oktobra 1886 v proslavo imendana Nj. Veličastva Fran Josipa I. Vspored: 1. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", zbor s tenor solo. 2. Ante Hajdrih: „Slabo sveča je brlela", čveterospev. 3. F. S. Vilhar : „Mrtva ljubav", samospev s spremljevanjem glaso-virja, poje g. Stefančič. 4. Svojeglavneži. Vesela igra v jednem dejanji, poslovenil J. Globotaik. 5. * * * „Dalmatinski šajkaš", dvospev, pojeta gg. Stefančič in Bintar. 6. Boris Miran: „Izgubljeni sin", deklamacija. 7. Gluh mora biti. Burka v jednem dejanji, poslovenil Josip Nolli. 8. Ples. Ustop-nina navadna. Začetek ob pol 8. uri zvečer. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
— (C. k r. r u d n i š k o g 1 e d a l i š č e v I d r i j i.) Dne 3. oktobra 188G kot v predvečer godu Njihovega Veličastva cesarja Frana Josipa I. igralo se bode v c. kr. rudniškem gledališči: „Bisernica". Igrokaz s petjem v dveh delih I. del: Anže Jurež. II. del: Vrnitev iz Afrike. — Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 7'/a uri zvečer. — Lože 30 kr. — Sedeži v parterji 20 kr. — Parter 10 kr. — K obilnej udeležbi vabi uljudno odbor.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Budimpešta 30. septembra. V dolenji zbornici odgovarjal Tisza na interpelacijo rekoč: Avstro-ogerska vlada ni mislila na od-stavljenje kneza bolgarskega, niti je o atentatu proti knezu poprej znala, niti atentat odobravala. Vlada tudi ni vedela, da hoče knez bolgarski le tedaj ostati, ako teinu car pritrdi. Z Rusijo ni nobenega dogovora glede upliva na balkanskem poluotoku. Položaj, naši državi
po pogodbi Berolinski določen, ugaja našim interesom dovolj. Ministerstvo svarilo je pred prenagljenimi koraki proti zarotnikom, a ni storilo nobenega koraka za varstvo onih, ki so prouzročili atentat. Vlada drži se mnenja, da mora ves upliv države na to biti naperjen, da se pospešuje razvoj samostalnih balkanskih držav in da se zabrani, da se ne bode nadaljevalo pokroviteljstvo niti se utrdil stalni upliv jedne same države, kajti tega ni v pogodbi. V zadevah naših zvez z vlastmi se ni nič premenilo. Z Nemčijo smo tudi danes še na stari podlagi obstoječih po-godeb, katere vlada zmatra za pravoveljajme. Dokler se Turčija ne posluži svoje pravice, ne sme nihče drugi jednostransko z orožjem posredovati, niti ustanoviti pokroviteljstvo. Sploh se sme vsaka prememba na balkanskem poluotoku vršiti le v sporazum ljenji signatarnih vla-stij. Želimo in upamo, da se bode v sporazum-Ijenji vlasti j to tudi doseglo, ne da bi se kalil nrr.
Zagreb 29. septembra. Po uradnem iz-vestji od 20. do 26. septembra na 38 krajih 208 zbolelo, 67 umrlo. Bolezen malo ponehava. Včeraj zbolela na Sušaku, Podhumu, Stradniku, Erdelji po 1, v Ogulini in v Care-vempolji po 2 osobi. V Podhumu, Dragi in Potoku umrlo 6 osob.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
G zbornični predsednik omenja, da zbornica ob tej priliki ni zamudila uj. ekselenco zagotoviti, da si bode vedno prizadevala izpolnovati svoje dolžnosti ter podpirati nj. ekscelenco po vseh močeh; ob jednem izrazila je nj. ekseolenci odkrito spoštovanje in popolno zaupanje.
Zbornica je to naznanilo vzela z zadovoljstvom na znanje.
Konečno naznani gospod predsednik, da je zmatral v svojo dolžnost, tudi v javni seji poročati, da je zbornica gospodu vladnemu zastopniku c. kr. dvornemu svetniku Rudolfu grofu Chorinskemu povodom njegovega imenovanja pravim dvornim svetnikom pri c. kr. namestništvu v Gradci čestitala ter ob jednem izrekla svoje obžalovanje na njegovem odhodu, ker se je krepko potezal za interese, katere zastopa zbornica, da se je na njene želje oziral in njene težnje podpiral, njegovo delovanje da vedno ostane zbornici v prijeten spomin.
G. c kr. dvorni svetnik grof Chorinskv odgovoril je, da mu leta njegovega poslovanja v Kranjski ostanejo vedno v prijetnem spominu ter izrekel zbornici zahvalo za podporo, katero je vselej našel od nje pri svojem poslovanji. — Zbornica je vzela poročilo na znanje.
I. Zapisnik zadnje soje se odobri.
II. Prečita se poročilo o poslovanji v dobi od 17. aprila do 24. septembra 1886. Iz tega poročila podajemo naslednje: „Došli dopisi" :
a) ukazi c. kr. trgovinskega ministerstva.
1. Naznanja se, da se dne 1. maja 1887 otvori v Havru pomorstvena razstava.
2. poroča se o razpravah v interesu avstrijskega m iuarskega obrta vršeče se enkete ter se objavlja zapisnik.
3. prosi se, naj se dotični krogi opozorijo na poročila obrtnih nadzornikov; dobiti se morejo v dvorni in državni tiskarni na Dunaji za 2 gld. 50 kr.
4. Naznanja se, da so v Aleksandriji avstro-ogerski državljani ustanovili društvo za pospeševanje avstro ogerske trgovine in obrtnije v Egiptu; iz njegovih po c. kr ministerstvu za notrauje zadeve potrjenih pravil podajemo naslednja določila:
§. 1. Pod naslovom „Društvo za pospeševanje avstro - ogerskih trgovinskih in obrtnih koristij v Egiptu" in na podstavi zdanjih pravil stopi v žv-ljenje društvo, katero si stavi nalogo, avstro-ogerske trgovinske in obrtne interese v Egiptu kakor trgovinske in splošne interese tukajšnje naselbine zastopati in pospeševati.
§. 2. Vsak član se zaveže, plačati ustopnine 35 frankov in letnega doneska 60 frankov. Slednji se plača v poluletnih obrokih in se dotična dolžnost sprejme za dve leti.
§ 3. Vsak veljak avstro-ogerske naselbine se more vsprejeti v društvo kot pravi član.
§. 4. Društvo voli iz devetih članov sestoječ zvršujoč odbor, kateri ima izvrševati društvene namene in v katerem bodo različni interesi naselbine po možnosti zastopani.
Ta odbor izvoli iz svoje sredine predsednika, podpredsednika, glavnega tajnika in blagajnika.
Odbor je samo tedaj sklepčen, če je vsaj pet članov navzočnih.
§. 5. Zvršujoč odbor bode razen pripadajočega mu zastopanja in negovanja interesov trgovine in naselbine tudi oskrblieval dopisovanje s tukajšnjimi domačimi društvi in trgovci in imel bode razglašati poročila, statistična in druga naznanila, katera morejo pospeševati razvoj naše trgovine v Egiptu.
(Daljo prih.)
H goveji razstavi v Kranj i.
Velečastiti gospcd Ed. Urbantschitsch, grajščak v Preddvoru, prepustil je podpisanemu odboru premijo,  kojo  i<1  dobil   /a svojega bika na razstavi v Kranji 1. 1881. z obrestmi  vred v znesku 78 gM Po naroČilu gospoda   darovalca  razdeljen   bode ta denar na razstavi v Kranji dne 4. oktobra t 1. kor darila po 30,  25 in 20 gld. za junice od 1 Va do 3. leta. ki so v lasti posestnikov iz Predovora. Glavni odbor c. k r. kmetijske družbe k r a n j s k e.
Poslano.
Izviren  telegram iz S r n 11 gart a  ;io. sept-mbra.
Moj trgovec z jabolki z Virtemberskega, ki ga je Ljubljanska policija brzojavnim potom zasledovala, je resnično s 548 6 gold. popihal. K sreči sem s takojšnjim odpotovanjem v Stutt-gart z malo izjemo vse rešil. Sobotno „poslano" virtemberških trgovcev pri „ Bavarskem dvoru" stoprav danes dobil in jim odgovarjam: jaz prodajam Kdaj v *f iiltgarlu isfotako liiiiotoiBi kakor ont, in ne morejo Virtemberžani lliti /a Tiliar dra7JO plačevati kakor jaz, posebno še radi tega ne, ker neso s tako majhnim dobičkom zadovoljni kakor jaz, kar so večkrat pokazali, ko sem jim, boječ se gnjilobe, v svojo zgubo 50 gold. pri vagonu jabolk, takrat še v Ljubljani bivajoč, ponujal. Sprva so odločno rekli, da imajo dovolj, potem pa so prišli: „Wieviel lassen sie nach?" Naznanjam, da moja soproga v Strzelbovi hiši vsak dan od šestih  zjutraj   do   osmih   zvečer   ravno pO
isti ceni jabolka plačuje, kakor
trgovci pri „bavarskem dvoru". Prosim uljudno domačine, da rajši domačina podpirajo.
ltoliriiian-Strzelba
zdaj v Stnttgartu.
VISI
prinnšn v X. zvezku naslednjo vsebino: 1. K. Melnn: Proximns tims! — 2. F. S.: (»ospod s Presekn. Driinui-tietni povest v petih «l<*Jfiii.jili. (Dal.)«*.) — li. .1. Trdina: Dojko  in   povesti  o  (lorjnncili.   30. Doktor Hcnk. —
4. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. XII. „Udri srako!" XIII. Mir Foreliheiinski. —
5. I. Vrbovec: Iz domaČe zgodovine. VIII. Tlakn. —
6. Radinski: Ob morskem obrežji. Pesem. — 7. J. (Mm-perman: Kristali. Soneti. — 8. F. Kavčič: Slavni vojaki slovenski. III. — 9. Nenad: Na sv«*ti večer. Slika tm tržaškega življenja.— 10. P. pl. Radića! 0 šetnliščib mesta ljiibljniiskegn. Zgodovinski spomini. — 11. E. Lah: Zemljepisne črtice. IV. Tržič. — 12. J. Kržišnikj: Ločitev. Pesem. — 13. J. Kržišnik : Nevesta. Pesem. —
14. Listek: Slovensk rokopis z I7U4). let«. — Poljedelski zakoni. — ,,1'ro Slavia".  —  Hrvaška književnost. —
15. .1. Kalan: Sali. — „Ljubljanski Zvon" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., polil leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 18 kr.
Tu |el:
20. septembra.
Pri Nt', uu; Greisnegger z Dunaja. — Forstner, Poli iz Gradca. — Rosenberg iz Karlovcu. — Puchingcr z Dunaj«. — IJartlinc Iz Kočevja. — OfFenheimer, Dekovo iz Trsta  — Schuiidt l Dunaja.
Pri V4j*li««li Krik z Dunaja.— Gabier iz Linca. — Gesch iz Gradca. — Krimskv z Dunaja — Heitaus, Briihl iz Trsta. — Robida iz Reke.
Meteorologič .> poročilo.
1 g  Čas opar A i zovanja 1	Stanje barometra v mm.	Teui-peratu n	Vetrovi	Neb.»	Mo-krina v mm.
o. j 7. zjutraj « ( 2. pop. ci ,9. zvečer w 1	743-44 ram. 741-22 on. 741-4Gmm. 1	8 0' C 20 0° C 14-6° C ■	al. vzb. si. jz. si. j z.	jas. jas. jaa.	0-00 mm.
Srednja temperatura 14'2°, za 0-4n nad normalotn
ID^netjsjfea, borza
dne 30. septembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld. fiO
Srebrna renta .......                84 „ 70
Zlata renta...........116 „ 60
5°/0 marčna renta.........ICO „ 50
Akcije narodne banke.......h61 —
kr.
Kreditne akcije London   . .
Srebro .........
Napol.
C. kr. cekini
Nemške marke
4%, državne srečke iz l. 1864 Državne srečke iz 1. l"<til
250 gld. 100 g ld.
277
125
0 5 BI 131 1G9
43
94
95
52 V,
50
Ogrtka zlata renta 4°0    . .		!(•"• gld. 20	
Ogrska papirna renta 5°,'n			9 i
5V „ 4tnjer!*k»' zcinijiAč. odvez.	oblitr.	tflfi	50
Dunava r. g. srečke 6	lOO gld	lis	BO
Zemlj. olu". >ivstr. 41' •    plati last. listi		t-5	.5
Ptior, oblig. E izabetine zapad.	telesaice		
Pffor. ohlig. Ferdinan<b>\<• iev.	Žrl,- te	9S	5 *
K red itn »retke	10" •	1 "H	50
Rudolfov« siečke	w .	1	—.
Akciji- anglo-i\str. banke	i "2 1	t 8	
Trauuiiway-<iiuSt \<-\j.  ITO gld	U. v	k 94	
kr.
Potrtega srca nasnanfumo vsem sorodni kom, prijateljem Id Inaneem tužno vi-st o smrti nnSegn presn-no ljuMjinega, nepoznbl;ivega soproga, o/.i-iniua očeta, gospoda
JAKOBA SPOLJARIČA,
meščana, hišnega In zemljiškega posestnika,
kije po dolgej in težkci bi lezni, pivviihi s sitimi zakramenti za uml m inče, danes i>b y. uri /.junaj, v '.0. letu s <»;e dobe, V GhpSpOtiu feaspUl.
Pogreb bode v Četrtek, SO. t. m., ob o. uri popoludne iz hiše žhIosti v Sv Florijani) ulicah Stev. 37.
S\ i-te m a Se Kttduimce B9 bodo brale v vseh cerkvah.
Dragi pokojnik pripui\x;a se pobožnemu spominu.
V LJubljani, dne 30« septembra 1881».
7io) Žalujoča rodbina.
i
-------------.......—	—	
1 S^iilfeK^fcaS	A v	
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjig ■ •?> Sni ca h knjiga :
Odkritje Amerike.
Pridelal
H. Majar.
Trije deli, 436 strani, 8°.  Vsi trije zvezki v platno skupe vezani i gld. 60 kr., po pošti 10 kr. vel; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
Ta knjiga je Up dar slovenski mladini. Vsak prijatelj na2e mladine in knjilevnosti naJe bode zategadelj kvaleien frančiškanskemu patru Hrizogonu Majorju, da j« Upt knjigo Campejcm
priredil slovenski mladini.
Ig. pl. Kleinmayr £1 Fed. Bantberg
knjigotrinua v Ljubljani na Kongresnem trgu.
... i
Tukajšnji občeznani in priljubljeni, najfinejši
pristni brinjevec,
kakor tudi
(708—2)
borovničar.
ii iijlx>1J&o sredstv«* zopergrižo, razpošilja
J. N. Rant v Polhovem gradci nad Ljubljano.
ama top
s.t. eo
na Spodnjih Poljanah, poleg klavnice v Ljubljani,
z {gostilno. liEcvoni in vrtom, se iz prost'« roke produ. — Pojasnila daje posestnik .larncj lialau v Borovnici. (709—2)
NAJBOLJŠI
Ukpir za cigaret*
LE HOUSLO
i.?
Francosk fabrikat |CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU
Pred ponarejanjem se avari!
Ta papir priporočajo Ur. 3. J. Polil, dr. K. Liuhvig, <lr. E. Lippinann,
]>rofuBorji kemijo un JJunajakom VBcuoiliHOi,
in ite«r /anuli svojo i/.vrstne kvaliit'li', natebne eislosti in hr um neso pridjan« nikak*- zdrotjn škodljive rn"i.
S <0MHn"/_ i _M;e.n ;S er J.--—4*
V
(720;
sem prijateljem in znancem, posebno milini bratom ,(SOKOl.oM", pri katerih se nesem mogel osobno posloviti pred svojim odhodom v TRST, kličem tem potom presrčni:
„NA ZDRAVJE!"
Josip Dražil,
trgovski knjigovodja.
Št. 15.357.
■7lo—2)
V smislu §. 6 postave z dne 23. maja 1873 (stev. 121 drz. zak.) se nnznanja, da bo prvotni imeni Mi porotnikov /a issT. leto o«l I. <lo Si oktobra letoM v mngistratneiu ekspeditu izpoložen, tla ga vsakdo lahko pregleda in v tem času tudi poda svoje ugovore.
Puiotniškega posla so po §. 4 imenovane postave oproščeni:
1. tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za ros zborovanja;
3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto;
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ah namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 26. septembra 1886.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
si
prodajajo ae
v i v ■
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti brat. Roman.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janiear.  Povest t/.
lf>. n tole ij a nomade zgodovine. U. Spomini na deda. Pravljice In povesti iz slovenskoga naroda.111. Jesensko noe mej slovenskimi
Iiolharji. Crti'-e in Življenja naflegK naroda. — V. Spomini starega Slovenca ali (rtiče iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jnrij Kobila. Isvirnk
□uvest iz čamiv lutrovske reformaciji'. — III. Dva prijatelja. — IVr. Vrlum Shuikovu ženilev. iluniDiistična pnvcst iz narodnega življenju. — V. bolida. Povest po resnifini dogodbl. — VI Ko/.hivska sodba v Višnji (Jori. Lepa povest \l starti zgodovine
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest iz domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. (irntl Hojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — 111. Klošterški žolnir. Izvirna poveBt iz 18. stoletja. — IV. Dya bratu. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
poveHt iz 15. stoletja. — II. Nemški viilpet. Povest. — III. Sin kmetskegu cesarja. Povest iz lo. stoletja. — IV. Lipe. 'Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče- skupno najmanj deset izvodov.
(83—JJO)
Prodajajo se v
NARODNI TISKARNI
Ij3-L3."toljeiI3.i,
Kongresni trg, (•Icduliškn stolba.
um
BUDIMSKA
v
i?
H ■ Kot gotovo uplivajoee čistilno
mm I    sredBtvo   priporočajo najslavnejši
WL zdravniki   pn   trelmsnib boleznih,
aLW zastijanjl krvi, zlatej žili, boleznih
lr v   iui jetrih in  ledicah ter ikrofttlos-
nih boleznih, mrzlici, protinu, spnščajih, zapiranji itd. Prodaja se v vseh lekarnah in droguerijah.
Glavnu zaloga: (191— 23)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Izdatelj |Q odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne"