Savinjski tednik CELJE, 12. januarja 1952 GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice IN SoSTANJA LETO V., ŠTEV. 2 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce- lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Udarnikov ne smemo zanemarjati Številni so delavci, ki so se od osvo- boditve do danes s svojim prizadeva- njem in uspehom uvrstili med najboljše v podjetjih. S preseganjem postavljenih norm so si pridobili naziv udarnika in s tem vse pravice tega častnega na- slova. Lahko smelo trdimo, da je armada teh najboljših med najboljšimi izredno mnogo prispevala pri izpolnjevanju planskih nalog in odločilno posegale v najtežje momente naše proizvodnje. Večina podjetij je vse do lanskega leta dobro razumela vlogo teh prvo- borcev, jih stavljala drugim za vzgled, na svečan način izročala pismene po- hvale, izkaznice, jih nagrajevala in jim dajala zasluženo priznanje. Stanje prijav za proglasitev . udarni- kov v letu 1951 pa kaže dokaj čud- no sliko in nerazumljivo spremenjen odnos do teh najboljših delavcev. ^Ste- vilo proglašenih udarnikov je od 330, kolikor jih je bilo v začetku leta 1951, padlo v decembru istega leta na borih 25. Proglasitve so bile v teku vsega leta dokaj neredne, v večini primerov ne- opravičeno opuščene, skratka, udarni- kov niso proglašali več, čeprav je bilo dosti takšnih, ki so izpolnili pogoje za to. Železarna v Storah je n. pr. v febru- arju lanskega leta proglasila 200 udar- nikov, potem se je število zmanjševalo, v novembru prijav sploh ni bilo, v de- cembru pa je število padlo na 25. Po- dobno stanje, le v manjšem številu, je bilo v rudniku Zabukovca. Dokaj redno pa 50 udarnike prijavljali v tovarni no- gavic na Polzeli in v »Volni« v Laškem. Keramična industrija v Libojah je po- slala prijave za proglasitev le petkrat in še to minimalno število. Pivovarna v Laškem štirikrat. V Invalidskem pod- jetju na Polzeli sta bila dva srečneža samo v januarju, v »Juteksu« v Žalcu se niso oglasili od maja, v Tekstilni to- varni Sv. Peter od februarja, od mnogih podjetij pa v teku celega leta ni bilo nobenega glasu. j Ugotovitev, da so v oktobru proglasili udarnike samo v petih podjetjih, v no- vembru in decembru pa celo samo v enem, pove, da so odgovorni ljudje po podjetjih smatrali, da je udarništvo iz- umrlo. Ce ni dodatnih živilskih in in- dustrijskih nakaznic, tako so modro- vali, je brez smisla, da jih proglašamo. Prehajamo v nov finančni sistem, ki bo še prav posebno, bolj kot kdaj koli do sedaj, poudaril načelo: vsakemu po njegovih zaslugah in prizadevanju, pre- hajamo na interne plane podjetij, v katerih bodo odločali kolektivi in zlasti najboljši delavci. Kako bomo vedeli, kdo je pripomogel, da je ustvarjen pre- sežek dela, če ne bomo poznali najbolj zaslužnih? Zakaj jih torej zanemar- jamo? Ali so res morda krive živilske in industrijske karte? Končno pa imajo tudi naše uredbe in drugi predpisi glede udarnikov še vedno veljavo. Nihče jih ni razveljavil ali preklical, zakaj jih torej ne upoštevamo in kakšno pravico imamo, da jih mi sami na svojo škodo in na škodo naj- boljših zanemarjamo in odpravljamo. EDINO V CIRKOVCAH IN MRA- KOVCIH NISO IZVEDLI OBČNEGA ZBORA FRONTE V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU Od petdesetih vaških frontnih od- borov v šoštanjskem okraju še nista iz- vedla občnih zborov edino vaška fron- tna odbora v Cirkovcah in Hrastovcah. V obeh krajih so množične organiza- cije nedelavne. Medtem so po drugih odborih OF občni zbori dobro potekali. V Loka- vici so izbrali najboljše ljudi iz svojih vrst, v Kavčah ipri Velenju so razprav- ljali o električni naipeljavi, V Gornjem gradu so ostro kritizirali odgovorne ljudi pri gradnji zadružnega doma, v Šmartnem ob Dreti so razpravljali o KDZ, o gradnji nove šole in gradnji cest. mostov hn kritizirali odbor, ker ni dal izčrpnega poročila. V Pesjem pri Velenju so govorili o novem fi- nančnem sistemu, v Belih vodah so kritizirali star odbor, ker n' izvršil zadnjih siklepov. v Gorici ob Dreti pa so se zanimali za davčno odmero itd. Podobna vprašanja so načenjali in reševali skoraj po vseh vaških odborih in istočasino sprejemali važne skleipe za bodoče delo. Ne nasedajte praznim govoricam 2e pred Novim letom so se kaj hitro rai- »iTile govorice, da bo naš denar zamenjan in da bo p-idla vrednost bonov. Od tod si moremo tudi razlagati rekorden promet v naših trgovskih podjetj-h. Predvsem km tj • so v zadnjih dneh preteklega leta nakupili mnogo raznovrstnega blaga. Mnogi so težil, k temu, da se znebijo denarja in bonov in tudi nakupovali stvari, ki jih ne potrebuje- jo. Govorice o zamenjavi denarji, so bile podkrepljene s napačnim razlaganjem nove paritete dinarja, ki je bila objavljena baš v tem razdobju. Kljub temu, da so bile vse to le prazne parole, pa je Se sedaj, posebno med kmeč- kim prebivalstvom ustaljeno mnenje, da bo y kratkem priSlo do razvrednotenja denarja in bonov, kar se posebno škodljivo odrazi ▼ odkupu kmetijskih proizvodov. Mnog' o 1- klanjajo prodajo svojih pridelkov, posebno iivine, ker se »bojijo denarja«. Zaradi t>ga so tudi količine mesa na celjskem trgu v zadnjem tednu manjše. Cas je že. da se tisti, ki verjamejo vsakri- nini besedam, spametujejo. Cinkarniski plin resen preblem za Celje in bližnjo okolico Cinkarna v Celju je v zadnjih letih približno 3-krat povečala svojo proiz- vodnjo. Je ena najvažnejših tovarn v državi, katera je vse do sedaj preje- mala svoje proizvodne plame od svo- jega AOR iz Beograda. Podjetje je po svoji kajpaciteti in zmogljivosti staflno presegalo svoj pro-izvodni pJan, vendar pri tem ni nihče pomislil, da se bodo posledice od tovarniškega dima, kateri vsebuje 1,6% žveplenega dvokisa (SOi), v toliikšini meri stopnjevale in se odražale zlasti na rastlinstvu, ži- valstu ter na zdravju ljudi, posebno otrok. Ugotovljeno je, da dnevno pre- plavi Celje in bližnjo okolico okoli 35 ton takega plina, kateri se useda na mesto, bližnja polja in vrtove ter mest- ne okolišne gozdove. Plin uničujoče deluje na vegetacijo, živalstvo, na lju- di v večji ali manjši meri, kar je od- visno od vremenskih priliik. Zlasti ob vremenu, kadar vlečejo vzhodni vetro- vi se valijo valovi megle svetlo-siv- kastega modrega plina, ki izhaja iz Cinkarne. Celjani ga že dobro poznajo. Če se nahajaš slučajno v zračnem pa- su plina, ki žene zračno strujenje v določeno smer, med kašlanjem nehote robantiš napram Cinkarni, ki seveda pri vsem tem ni ničesar kriva. Vendar vsakdo razmišlja in se sprašuje ali res ni mogoče preprečiti tega, da bi v Celju vsa živeča priroda in ljudje mo- rali filtrirati s svojimi pljuči z žvep- lom nasičeni škodljiv, Ginkarniški plin. Zaradi tega problema, ki so ga iz- nesiH ljudje že na razniih zborih voliv- cev in je bil tudi predmet široke di-. skusije na zasedanju Mestnega ljud- skega odbora, je na pobudo Izvršilnega odbora MLO Celie sklical Gospodarski svet pri vladi LRS posvetovanje pred- stavnikov obeh prizadetih okrajev, ka- kor tudi strokovnjake republiških fo- rumov, ustanov (Kmetijskega znanstve- nega zavoda), univerze itd. Na podla- gi vsestranske diskusije so bili na tem posvetovanju sprejeti ustrezni sklepi glede odprave tega problema in ome- jitve škode. MLO je zadolžen, da izdela analizo povzročene škode in oceni trenutno in predvideno nadaljno škodo na rast- linstvu, živalstvu in ljudeh. Škoda:, ocenjena za leto 1951 na okoli 65 mi- lijonov din, ni bila realno ugotovljena, kajti ocenjevanje se je omejilo samo na določene poljske kulture, vrtove in živino. Pri nadaljnem ugotavljanju ško- de je MLO Celje dolžan upoštevati vse posredne in neposredne škodi ji-' vosti kot n. pr. delasposobnost ljudi,] izseljevanje, zmanjševanje živiinoreje (odprodaje in hiranje živine, upadanja turizma, škoda na gradbeništvu itd.). Direkcija za energetiko in ekstraktiv- no idustrijo v Ljubljani je odgovorna za stalno in temeljito delo na tem problemu do njegove dokončne rešitve Izdelano je že več predlogov za pre- ureditev postopka v proizvodni, kateri bi prišli v poštev. Na ta način bi se v Celju iznebili neprijetnega smradu odnosno škodljivega žveplenega dvo- kisa. Na podlagi iznešenih predlogov na konferenci bi investicije stale 75 mili- jonov dev. din (t. j. približno 450 mili- jonov dinarjev). Ni pa to edini način rešitve. Iznešeni so bili tudi drugi na- čini. Rekonstrukcija proizvodnega pro- cesa v Cinkarni s konbinacijo proiz- vodnje celuloze, za katero bi potrebo- vali večji del žvepla, katerega danes Cinkarna izpušča v zrak. Na ta način bi se koncentracija žvepla v uhajajo- čem plinu zmanjšala od 1,5 na 0,6%, kar bi po mnenju strokovnjakov ne vplivalo več škodljivo na vegetacijo, živali itd. Dolžnost Direkcije za energetiko in ekstraktivno industrijo v Ljubljani je, da podrobno prouči in precizira način piroi-zvodnje v podjetju. Pri tem so dolžni pomagati vsi forumi, da čim- prej pridemo do najprimernejšega na- čina, ki bo brez večjih stroškov zago- tovil izvršitev ene tako važnih sanacij v Sloveniji. Brez dvoma mora biti industrija pri rešitvi tega vprašanja živo zainteresi- rana. Vemo, da tako važna surovina kot je žveplo, katerega dnevno na vagone spuščamo skozi dimnike v zrak, predstavlja veliko izgubo za naše go- spodarstvo. Žveplo moramo uvažati kot važno strateško surov,:no in istočasno tudi kot umetno gnojilo za pospeševa- nje kmetijske proizvodnje (!), izgleda pa, da ga ima ožji celjski okoliš, od- nosno območje cinkarniškega plina zares na pretek. Pri MLO Celje so v smislu posve- tovanja v Ljubljani sestavili komisijo, katere naloga je, da takoj ugotovi škodo na polju, vrtovih, sadnem drev- ju in drugod. Vendar pri tem ne gre toliko za ugotavljanje škode, ki je vsakomur vidna, temveč gre za načim rešitve te- ga problema, za katerega bodo morali merodajni kakor tudi Cinkarna pod- vzeti hitrejše ter učinkovitejše ukrepe. Z. F. Podjetje SAP v Celju prevozi dnevno 3.400 potnikov Prav gotovo že v^ak Celjan pozna avtobuse, ki od 1945. leta dalje nemo- teno obratujejo po vseh glavnih pro- metnih žilah širokega celjskega zaled- ja. To so avtobusa podjetja SAP v Celju. Mnogo ljudi, ki dnevno potujejo z našimi vozili, pozna ta kolektiv in ga gledajo v svetli luči. Precej pa je tudi takšnih, ki ga gledajo z obratne strani. Zato bi radi prikazali tudi težave s katerimi se kolektiv srečuje. Mnogi ne vedo, da so vozila v slabem stanju, saj so tekoča popravila na dnevnem redu. Največje težave so z nabavo rezervnih delov, ^posebno še zato, ker so ^'ozjla starejših tipov. Podjetje SAP dnevno prevozi okoli 5.400 potnikov. Od teh je 800 potnikov z mesečnimi kartami Služba vozačev in sprevodnikov ni lahka, saj so nekateri dnevno po 12 do 13 ur v službi, pa naj bo to delav- nik ali nedelja. Podjetje vzdržuje poslovalnice v šmartnem ob Paki, Trbovljah, Zagorju JEL JiliaeJtflikM........ v kmetijski zadrugi Zagorje ne delajo pravilno v kmetijski eadrugi v Zagorju so v letu 1949 sprejeli v uk kot trgovsko vajenko tov. Pirš Marijo. Učno dobo na dve leti so v redu sklenili in jo tudi lepo registrirali. Sredi lanskega leta se je Pirševa men-^a nekomu zamerila. Zato so jo hoteli odpustiti, vendar so merodajni organi to pr prečili. Tako je Marija ostala še naprej učenka s pravicami, ki jih daje eakon o učencih v gospodarstvu. V decembru 1951 so jo v zadrugi zopet pogruntali! Poglejte, izdali so tako odločbo: Upravni odbor KZ Zagorje Zagorje, 23. 12. 1951. ODLOČBA o nastavitvi v dr?avno službo Na podlagi 19. člena Zakona o dr^^avnih: uslužbencih (Ur. 1. LRS št. 1-2—49) je Uprav-! ni odbor KZ Zagorje i sklenil j da se tov. Pirš Marija roj. 27. 8. 1934 v Doble-i žečah, po poklicu trgovska vajenka, sprejme^ v državno službo v organizacijski enoti KZ Zagorje ter se istočasno imenuje za trgovsko vajenko. Uslužbensko razmerje prične dne 1. 7.1951. Na podlagi uredbe v SI. 1. FLRJ 1. 50-51 se Vam določi sledeče mesečne prejemke: Temeljna plača: din 2000,—, z be.;edanii: dva tisoč. Mesečni prejemki se izplačajo iz sredstev trgovine in tečejo od 1. VII. 1951 dalje. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Tajnik: Predsednik: (podpis nečiUjlv) (podpis nečitljiv) Nič več in nič manj torej: trgovsko vajen- ko nastavljajo kot državno usnibonko in službeno razmerje začne teči 1. VII. 1951. To pa še ni vse. 2G. decembra istga 'eta, torej tri dni po izdaji nastavitvcesra dekreta, jo izdal upravni odbor drugo odločbo, s ka- tero na podlagi 8., 80., 81. in 85. člf>na zakona o državnih uslužbencih Ur. 1. L.RS 1-2—43 odpoveduje službo Pirš Mariji kot državn uslužbenki, po poklicu trgovska vajenka. Uslužbensko razmerje preneha b dnem 15. I. 1952 . . . itd. I Marsikatero napako smo že nare(*ili in Jihi bomo verjetno tudi pri na em bodočem delu;! tudi je res, da vsi ne morejo pornill v;-eHj predpisov, vendar r-a se moramo Irud M bo napak čim manj in da^odo čim manj&e. Pustimo ob strani uteme j tev, ki jo navaji upravni odbor KZ v Zagorju v svoji oiločbi, da se služba odpoveduje zaradi nereilabil- nosti in da se bo KZ priključila zadrugi v Lesičnem kot njena poslovalnica. Vedeti bi vendar morali, da je tov. Pirševa učenka in ni ter ne more biti uslužbenka, da je v uče- niškem in n<» v usIužbensUem razmerju ter da zanjo veljajo predpisi Zakona o učencih v gospodarstvu in ne Zakona o državnih uslužbencih. Take občutne napake škodujejo nam vsem, z njimi delamo krivice in kršimo osnove naša zakonitosti. ZAKAJ UPOKCTENCI V I..TUBNEM NE PREJMEJO DENARJA? Krajevni ljudski odbor v I.j ibnem bi mo- ral dostav t' okf^j! emu pove- e i š u za ii nance v Šoštanju seznam upokojencev fe ("o 18. dec. preteklega leta. ToJa KLO tega š; ni storil, zato tudi nobeden ol upokojencev v Ljubnem še ni prejel denarja. Nekaj o popisu živine z odredbo Zveznega gospodarskega sveta, se bo v dneh od 16. do 20. ja- nuarja 1952 izvršil v vsej državi popi'S. živine, perutnine in Čebelnili panjevV Popisali bomo naslednje vrste živaliT konje, mezge, mule, osle, govedo, ovce, prašiče, koze, domače zajce, perutnino in čebel ne panje. Ta popis bo sedmi po osvoboditvi in se bo marsikdo vprašal, čemu so nam potrebni vsakoletni popisi v tej pa- nogi kmetijstva. Živinoreja je ena najvažnejših panog kmetijstva, ki posredno ali neposred- no vpliva na razvoj ostalih panog v kmetijstvu. Od domačih živali dobimo celo vrsto proizvodov za pre- hrano ljudi (mleko, sir, maslo, jajca, mast, meso itd.) in druge dragocene surovine za prehranjevalno, tekstilno, usnjarsko in kemično industrijo (meso, volno, kožo. kosti). Skratka, živinoreja je panoga, brez katere človeštvo ne bi moglo obstojati. Živali nam dajejo pri- rodni gnoj za poljedelstvo, vinograd- aištAo in sadjarstvo in delovno silo v vseh panogah kmetijstva. Vsaka naprednejša držciva si zaradi velike važ/nosti živinoreje prizadeva da ima pregled o njenem razvoju, t. j. ugotavlja številčno stanje naštetih vrst živali s popisi v krajših ali daljših časovnih razdobjih. V nekih državah popisujejo živino vsakih 10 let, v dru- gih na 5 let itd. V bivši Jugoslaviji so -rivino poioisaJi dvakrat, in sicer 1921. in 1931. leta, v času med pooisi pa so številčno stanje živine ocenili. Po osvoboditvi se je vršil prvi popLs živine v decembru 1945. leta, nato pa vsako leto v decembru ali januarju, razen 1948. leta. Pri prvem smo torej posredno ugotovili vojno škodo v živi- noreji- Naslednje leto smo živino po- pisali, da bi videli, koliko se je stanje popravilo iin da »bi dobili elemente za sestavo petletnega načrta v živinoreji. Naslednja leta pa smo na podlagi po- pisa živine kontrolirali izvršitev plana v živinoreji, oziroma spremljali njen razvoj. Očitno Je torej, da se v času obnove in graditve po petletnem na- črtu nismo mogli zadovoljiti s popis-' živine na daljša razdobja, temveč smo bili prisiljeni snremljati razvoj živine vsako leto posebej. Pri sedanjem popisu se hoče ugoto- viti v koliko se je živinoreja opomogla od posledic lanske hude suše, ki je povzročila padec predvsem staleža firovedi in kako \-plivajo na razvoj ži- vine novi gaspodarski ukrepi, ki jih v letošnjem letu izvaja naša vlada. Po- leg ostalih ukrepov je bil n. pr. uki- njen obvezen odkup živine, mleka, maisti, krompirja itd., pripravlja pa se tudi novi davčni zakon, po katerem bi se v bodoče sedanji način obdavčenja kmetijskih gospodarstev spremeni! ta- ko, da bi se davek plačeval po veliko- sti in kakovosti zemljišč in bi odpadla sedanja dohodnina. Gotovo je, da so že in bpdo v bodoče ti ukrepi v veliki meri vplivali nd tiaše kmetijstvo, na povečanje stanja vseh vrist živinie, predvsem govedi itd. Ob takih veliikih gospodarskih sipre- membah, ob ukinit^Ti različnih admini- straitivnih ukrepov (obvezne oddaje itd.), je razumljivo in nujno, da so na razpolago podatki, ki naj bi služili za izdelavo širšega načrta za razvoj na- še živinoreje. Namen popisa živine to- rej ni tak; kot si nekateri to mislijo, da se namreč na podlagi teh podatkov predpišejo obvezne oddaje, davki in druge dajatve. Kakšne podatke bomo pri tem ipo- pisu zbirali? Pri tem popisu bomo zbirali za vsako gospodarstvo ne glede na sektor last- ništva in za vsako gospodinjstvo, ki ima nek predmet popisa, nasl^nje podatke: Skupna površina lastne zemlje, njiv in vrtov travnikov, senožeti in pašni- kov; skupno število članov gospodinjstva in od tega članov, ki niso zaposleni v kmetijstvu, temveč v drugih panogah dejavnosti; vse že prej naštete vrste živali po spolu, starosti in namenu uporabe. Na podlagi skupne lastne zemlje vsakega gospodinjstva bomo dobili strukturo gospodarstev po velikostnih skupinah, n. pr. vsa gospodarstva bo- do razvrščena v 20 velikostnih skupin. Državni in zadružni sektor sta razde- ljena na 8 skupin, privatni pa na osta- lih 12 skupin, in sicer v skupino od 0,05 ha skupne površine, od 0,06—1 ha, od 1,01—2 ha, od 2,01—3 ha, od 3,01 do 5 ha itd. Razen tega bomo tudi dobili podatke o razvoju našega zadružništva na vasi. Iz površin njiv, travnikov, senožeti rin pašnikov bomo lahko izra- čunali krmsko bazo za vse vrste ži- vali, ker brez tega ni mogoče določiti mejo zmogljivosti živinoreje. S primerjavo s prejšnjimi po(j)isi bo- mo ugotovi'.! napredek ali nazadova- nje (po velikostnih skupinah), starost- ni sestav živali, stalež plemenske, de- lovne in klavne živine itd. PRISILNE IZTERJAVE DAVKOV v ŠOŠTANJSKEM OKRAJU Odmera davkov za leto 1951 je v šoštanjskem okraju že končana. Na vseh KLO so že razgrnjeni razporedi. KLO obračunavajo razlike med plača- nimi akontacijami in definitivno od- mero. Rok plačila je v 20 KLO že potekel. Pri kmetih, ki niso plačali, se že vr&i prisilna izterjava. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne ,12. januarja 1952 Stev. 2 Po svetu... NEUČINKOVITA STALINOVA POSLANICA V navadi je, da predsedniki raz- nih vlad, šefi in diktatorji novo- letno poslanico naslovijo na svoje narode. Stailin ipa je letaš napravil izjemo in napisal poslanico japon- sikemu narodu, ki ipa se je popol- j?oma izjalovila. Japonci so prosili Trumana, naj tudi izda poslaijico Za Japonce, toda Triiman je to od- klonil. CHURCHILL V WASHINGTONU V nedeljo je britanski premier Churchill prispel s spremstvom v Ameriko. Po prihodu v New Yor- ško luko se je podal s sipremstvom na letališče in od tam z letalom v Washing^ton. Novinarjem je Chur- chill izjavil, da naj svet ne ipriča- ikuje v zvezi z njegovim bibiskom nobenih »ipresenečenj«. V torek je Churchill imel v Beli hiši dve seji s predsednikom Trnmanom. Pogo- varjala sta se o dobavi surovin Bri- taniji, o krepitvi Atlantskega i>akta, o nadzorstvu ameriških oiporišč na angleškem ozemlju itravilnosti dohodkov cerkve same. Preiskava je ugotovila, da je bilo od strani župnega urada prilavljeno za čas od 1. 1. 1951 do 31. 10. 1951 do- hodkov v znesku din 212.188,—, med tem ko je bilo razvidno iz raznih knjig, ki jih vodi župnišče, da so dohodki v •tem čvj^u zinašaB diin 671.54-0^— ali okroglo 460.000.— din več. Toda tudi vknjiženi dohodki predstavljajo le del dohodkov župnega urada v Celju, ker je isti samo za razna popravila cerkve izdal v omenjenih desetih mesecih lanskega leta preko 1 milijon dinar- jev, v istem času pa poslal (baje za maše) raznim duhovnikom v državi, predvsem v Zagreb 290.395,— dinarjev, torej samo po gornjih dveh postavkah okrog 1,300.000,— dinarjev, brez dru- gih izdatkov, ki jih je celjski župni urad v tem času gotovo imel. To do- kazuje, da je celjski opat dr. Kovačič, samo v dobi desetih mesecev 1951 na- menoma utajil davčno osnovo preko 1,000.000,— dinarjev ter o tem grobo kršil predpise ljudske oblasti, kateri sta cerkev in duhovniki enako kot vse druge pravne fizične osebe dolžne pri- javiti po obstoječih zakonsikili predpi- sih svoje dohodke. Toda en greh odkriva drugega. Ko so organi tožilstva pregledovali krstne in druge knjige, da bi na ta način po številu pristojbin za krste mogli ugo- toviti višino dohodkov od raznih obre- dov, so jim padla v oči imena nekate- rih staršev, o katerih je z ozirom na njihov svetovni nazor bilo dvomljivo, da li so dejansko pristali na krstitev svojih otrok. Razgovor z njimi je po- kazal, da je bila vrsta otrok krščena brez znanja očeta ali matere, v neka- terih primerih pa celo brez vednosti obeh. Tako je bil 18. oktobra 1951 krščen dveletni otrok oficirja JA Tanko Jože-' ta in to brez znanja očeta in matere. Višji oficir Radovič Pero izhaja celo iz pravoslavne rodoAine, toda to ni motilo niti celjskega opata, niti botre Gracer Elze, da ne bi izkoristila od- sotnost otrokovega očeta ter s vplivom na njegovo ženo dosegla pristanek na otrokov krst. Zagoričnik Stane, pover- jenik Izvršnega odbora MLO, se na prigovarjanje svoje matere o krstu otrok ni strinjal. Zato je mati vplivala na njegovo ženo, ki je pravoslavne ve- re ter končno dosegla proti volji očeta izvršen krst desetmesečnega otroka na domu, ker je obstojala nevarnost, da bi oče zvedel za krst v cerkvi. Krsti- telj, opat dr. Kovačič, je sigurno vedel, da se oče ne strinja, čemu bi sicer vršil verski obred na domu in ne v cerkvi. Nekaj mesecev na to je bil zo- pet brez očetove vednosti krščen drugi otrok. Fajn Zofka je bila hrabra borka v NOV vse od leta 1942, toda verjetno ni bila nikoli tako neugodno presene- čena kakor ob vesti, da je bil 30. 5. 1951 krščen njen osemmesečni otrok, ker za cerkveni krst ona z možem niti slutila ni. Primerov kot so navedeni je še cela vrsta. Mi smo navedli nekatere najbolj izrazite. Postavlja se nam vprašanje: kako sme opat dr. Kovačič izkoriščati verska čustva starih mamic, razrrih tet in tudi drugih ljudi ter nasilno kršče- vati otroke proti volji njihovih staršev ali enega od njih. Kdo mu daje pra- vico na ta način posegati v njihova mirna družinska življenja? Ali ni iz vsega tega raz\'iden namen ustvarjati prav v družinah na odgovornih polo- žajih neso^la;SJa in prepire, na ta na»-J| čin hromiti njihovo delazmožaosl t^ kazati siabe .posledice isakoiaov. brez cerkvenega »blagoslova«. Ali ni vse to krepko omalovaževanje in kršitev do- ločil Ustave, ki izrecno povdarja, da sta zakon in družiina pod varstvom dr- žave? Kje na svetu hi sTO(;1 duhovnik vršiti obred nad otroki drugovercev brez pristanka njihovih staršev ali nji- hovih zaikomtih varuhov? Da takšen odnois celjskega opata in župnika ni slučajen, dokazujejo pri- meri prošenj za spregled oklicev no- voporočencev. Utemeljitve tem prošnjam je napisal opat dr. Kovačič, a na njihovi osnovi je lavantinski knezoškofijski ordina- riat dovolil spregled oklicev. Poglejmo si kakšne so te utemeljitve: Dne 13. julija 1951 je poslal opatij- ski mestni žiiipni urad sv. Danijela v Celju škofijskemu or,dinariatu v Ma- rilx>ru dopis, v katerem navaja, da Novak Martin in Kolšek Angela »prosita prečastiti ordinariat za spre- gled vseh oklicev iz ozira na važno javno funkcijo, ki jo opravlja ženin pri Krajevnem ljudskem odboru. Re- šitev se nujno priporoča.« Dne 6. julija 1951 pošilja na isti na- slov vloge v kateri pravi, da Zupane Franc in Markuš Ivana »prosita pre- častiti ordinariat za spregled vseh okli- cev glede na izjpostavljeno službo pri mestnih podjetjih«. Dne 21. januarja navaja, da Božič Danilo in Ramšak Karla »prosita z ozirom na zelo izpostavljeni službi v državnem podjetju za sipregled vseh oklicev. Se nujno priporoča«. Dne 20. junija 1950 naproša isti na- slov za pregled oklicev Lah Ernestu in Rustja Zlati, ker »sta oba močno izpostavljena v svojih državnih služ- bah«. Tudi iz prejšnjih let je vrsta slič- nih dopisov. Tako piše dne 7. julija 1947 ordinariatu v Mariboru, da Raz- lag Friderik in Krušič Danijela »pro- sita prečastiti ordinariat za spregled ATseh oklicev, ker se zaradi službe na mestnem magistratu ne upata izpostav- ljati, da bi ju premeščali ali celo od- slovili«. V primeru Kršmanc Mirana in Anto- lič Otilije je bil 18. julija 1947 mnenja, da se »s publiciranjem cerkvene po- roke stavi v nevarnost izredno po- membna služba, ki se obeta zaročencu takoj po diplomskem izpitu«. Istotako priporoča spregled oklicev Gombač Jožetu im Kolenc Marici »ker bi sicer imela veliko gmotno škodo in velike težave v službi«. Ob priliki poroke Ja- nuš Franca in Kolarič Alojzije je bil v dopisu dne 23. septembra 1947 mne- nja, da s se mora ženin ozirati na svoj položaj, kot uslužbenec Okrajnega so- dišča v Celju«. 15. septembra 1947 pra- vi v primeru Lamipret Ludvika in De- beljak Jožefe, da »bi se rada poročila tudi cerkveno, toda bojita se posledic v službir. Ženin je podčastnik Armade, nevesta pa je v službi Mestnega ljud- skega odbora. Poročil ju bo nevestin stric, ki je župnik v Poljanah nad škof jo Loko«. 21. oktobra 1947 pravi, da sta Kumer Franc in Zupane Ljud- mila zaposlena v podjetjih, v katerih zelo ostro pazijo na njuno zadržanje, zato hočeta neopaženo k cerkveni po- roki. Bojita se celo za službe. Ker bo poroka z mojim dovoljenjem v La- škem, naj se blagovoli rešitev prošnje posialike z zgodo- vinskim razvojem Jugoslavije. k MADŽARI šE VEDNO NISO ZAPUSTILI OTOKA NA MURI Zato je naša vlada poslala mad- žarski vladi noto, v kateri zahteva vlada FLRJ, naj madžarski vojaki takoj zapustijo ta otok, ki je del jugoslovanskega ozemlja. Rešitev novoletne križanke Zunanji krog: 1—1 krnh, 6—8 meso, 9—12 mast, 1*—16 vino, 17—19 mir, 29—26 zdravje, 27—29 ter, 30—41 zadovoljnost. Radialno: 1 kozav, 2 Bodos, 3 upamo, 4 Hades, 5 mo- tor, 6 ekipe, 7 solač, 8 opolo, 9 motiv, 19 arzen, 11 sidro, 12 Titov, 13 vreme, 14 islam, 15 Nobel, 16 Osoje, 17 Murat, 18 itemn d vodstvom režiserja Milana Skr- binška. Odtlej jo stalno srečuje^no na celjskem odru v najrazličnej- ših vlogah, v katerih vsaki vtisne pečat svoje umetniške osebnosti. Pred tridesetimi leti je igrala Nino v Cankarjevem Kraljn na Betajnovi. Nastopala je ipod vod- stvom raznih režiserjev, n. pr. Bratine, Janka, Železnika in vrste domačih. Znane so njene dovrše- ne kreacije Marije Stuart v isto- imenski Schillerjevi drami, Katje v Tolstojevem Vstajenju, Ane v Franjkovi Karel in Ana, glavne vloge v Molnarjevem Tajfunu, v raznih Cankarjevih dramah itd. Med težko okupacijo 1941—1945 je istočasno s slovenskim narodom na Štajerskem doživela marsikaitero gorje, vendar ni klonila in čim je mogla, je že bila v službi svojega Ijndstva, da miu v težkih dneh preizkušnje poma- ga ter mu stoji ob strani. Tako jo sre- čamo po kapitulaciji Italije na Primor- skem kot učiteljico slovenskih otrok, povezano z narodnoosvobodilnim gi- banjem. Po osvoboditvi Celja se je naša ju- bilantka takoj vključila v plodno kul- turno delo v našem mestu, ki ga je bil nemški okupator zapustil v kultur- nih ruše^•inah. Pa kje naj naša An- gelca ne zasadi lopate, če ne pri našem teatru? Ob ustainovitvi Ljudskega gle- dališča v Celju jo viidimo med prvimi sodelavci in sko/zi do danes je eden glavnih stebrov te važne kulturno-odlagi sestavila obračun svo- jega letnega dela, bo že s tem napra- vila korak k dvigu svojega igralskega znanja. Verjetno se ne motim, če pri- števam med nje tudi rudarsko dra- matsko družino SKUD »Dušan Pože- nel« iz Rečice. »Mežnarjeva Liizika« sipada v spevo- igre, ki po silovitem prelomu, ki ga je prinesla vojna nima velike idejne vrednosti, vendar pa zapušča v gledal- cu nekako toplino, ki jo ustvarja ka- rakterni lik človeka s planin. Naslovno vlogo je igrala tov. Bob- narjeva z njej lastno igralsko in Se bolj poudarjeno pevsko rutino odlično in s tem dala predstavi pečat dobro igrane igre. škodilo pa njeni igri ne bi malo več živahnosti, ki i)i S(^ zlila v lepoto planinskega sveta, /uiuinjemu liku »mežnarja« (tov. Dragar Mir- ko) bi lahko sledil globokejši oč(^tovski govorni glas. V igri je bil precej dober in je predvsem v drugem deja- nju pokazal dovršeno očetovsko skrb in miilino ter ustvaril lik s resničnim doživetjem. Tudi pevsko je bil takral najboljši. »Doktorju« (Padar) Iji pii- stojala večja modna zunanjost sicer pa je vse to odtehtalo njegovo rosničn no lepo, kultivirano petje. Lepota nje-j govega glasu bi verjetno bila dobro- došla vsakemu poklicnemu gledališču, vendar je tov. Pader ostal zvest ru- darskemu poklicu in pr^pova v ciolini svojim delovnim tovarišem. Taka skromnost je resnična odlika! Najbolj- ša igralca tega večera sta bila »Janez« v osebi tov. Mikše in »Marjana« tov. Grašak Marica. Mikše se bo pod pra- vilnim vodstvom povspel do odličnega karakternega igralca, to nam dokazuje njegov dvig od nastopa do nastopa. Res mojstrsko je bila podana toplina kmetskega fanta s planin, ki ob krivici in bojazni za svojega dekleta vzkipi z elementarno močjo, katera pa se v kremenitem značaju, svojstven člove- ku, ki so ga izoblikovale gor*% spre- meni v ponos. Roža pobrana izpod nog plesalcev, je bila kretnja, ki jo dosega le res dober igralec. .-^»Marjana« tov. Grašak Marice je mojstrovina zase. Verjetno to sposobnost ne dosega sa- mo v vlogi stark? Gostilničar (tov. Preskar) bi dopuščal v igri ,se kako izrazitost v podajanju, v ostalem pa je zaigral naravno in bil svoji sestri C^ilki (Eli Kozovinc) in zasabniku Kro- fu prav dober partner. Igra Cilke je bila duhovita, zaigrana šarmantno in je verjetno pri publiki dosegala svoj na- men. Za njo igralsko ni zaostajal tov. Dragar Ludvik. Škoda le, da sicer prav dober igralec zaide v lastne govorne dodatke, s katerimi se največkiMt do- seže nasprotno. Napaka režiserja pa je nekultivirana trebušna oblika, kar vsekakor ni estetsko. Aplavz za svoje živo podajanje je žel tudi Lene (Grašak Ludvik) in to zasluženo. Težko je igrati vlogo, ki mora prikazati duševno zaostalega človeka in vendar ostati na višini člov. doistojanstva. Tov. Grašak je to odlič- no izvedel. Skupina deklet, ki ga je obkrožala je bila harmonična celota, liigralisko in pevsko zadovoljiva, vseka- kor pa naša planinska dekleta nimajo rož, niti pentelj v laseh. Vsakršno olep- šavanje v tem smislu ni pravilno. Po^ dajamje pa je bilo v celoti prisrčno. »Občinski sluga« (nekoč) je v igralcu tov. Černetu zaživel tako dobro, da mu ni iiiiičesar ostal dolžan. Črto, ki je ločila njegovo avtoriteto od ljudskega hotenja je bila podana dobro. Škoda, da se valčki niso vrstili v predoisanem redu. Profesor (tov. Žaže) bi bil lahko bolj profesorski. Verjetno mu ta vloga ni prirasla k srcu. Turisti so bili pre- malo naravni. Borba s komarji je pre- šla dovoljeno širino. Zdi se, da ta pri- zor v celoti že v režiji ni dobro po- stavljen. Pastirčka sta bila dobra, le prvi je bil za svoje okolje neprimerno oblečen. Vsi ostali med njimi Bohun so bili zadovoljivi, ponekod igralsko precej dobri (Irma). Orkester je bil, žal, številčno pre- majhen in bi se vsled tega tudi v bolj akustični dvorani ne mogetl povsem uveljaviti. Tov. Rupert in tov. Gordč sta v delo vložila mnogo truda, prvi orkestralno, drugi kot požrtvovalni učitelj (posameznih pevcev. Narodne noše igralcev so dale igri domač, praz- ničen izraz v celoti. Boleča točka pri večini naših pode- želskih dramatskih družin je še vedno nepravilna uporaba jezikovnih virov in s tem v zvezi večja aH manjša ne- jasnost govora pri posameznikih. Želimo igralski družini še več uspe- ha, ki ga bo pri vsej svoji požrtvo- valnosti gotovo dosegla, predvsem pa se mora zavedati, da je samokritionost najhitrejša pot do uspešnega cilja. Upamo, da jih bomo kmalu spet vi- deli na odru, s kakim kvalitetnim de- lom. -Rov- Sentjakobsko gledališče v Celju Obisk, ki ga je prešnji mesec napravilo, celjsko Mestno gledališče v Šentjakobskem' gledališču v Ljubljani, so gostitelji sklenili; vrniti že ta mesec. Tako bomo Šentjakobske', gledališke igralce lahko pozdravili pri treh predstavah: jutri v soboto 12. t. m. zvečer in v nedeljo 13. t. m. popoldne in zvečer. Vsa- kokrat bodo predvajali veseloigro v treh de- janjih »Škandal pri Bartlettovih«. Avtor te duhovite komedije, polne situacijske in be- sedne komike je Avery Hopwood, bivši lon- donski gledališki podjetnik in hkrati drama- tik — avtor večjega števila komedij in dram: Sinji trak. Ptičje gnezdo itd., od katerih je najbolj znana ta, s katero prihajajo Šent- jakobčani. Igrali so jo že petnajstkrat, vedno pri razprodani dvorani. Veseloigro je zrežiral Škerl Pero, igrajo pa Miran in Ervina Petrovčičeva, Marijan L,om- bar, Vera Murkova, Pavle Jeršin, Frida Grn- mova, Gnidovec Ante in Kastrin Jngo. Šentjakobsko gledališče, »ki ni bilo nikoli torišče eksperimentov, ampak zgolj izra« stremljenja ljubiteljev gledališča« (M. Pe- trovčič) preveva domačnost, odlikuje pa svo- jevrsten igralski in oblikovalni slog, ki ga označujejo tudi s »šentjakobskim slogom«. J Spričo teh simpatičnih odlik privlačuje Šentjakobsko gledališče še vedno — v gleda- liško zelo razgibani Ljubljani — široko ob- činstvo tako iz njenega centra, kakor z nje- nega roba. Pričakovati moremo, da bodo Šentjakobski gledališki igralci tudi v Celju, v relativno danes nič manj v gledališkem pogledu raz- gibanem mestu, naleteli na nemajhen odziv. To zasluži njihovo pristno umetniško strem- ljenje, ne nazadnje pa tudi primerjava s celjskimi gledališkimi močmi. Za vzgojo staršev Otroci so naše največje bogastvo, pa | naj velja to za posamezne starše ali narod. Ne trdimo zaman, da je mladi- na bodočnost naroda. Sodobne genera- cije so vlagale vedno največje na- pore v tista dela, katerih učinek naj bi služil bodočnosti. Ustvariti otrokom, mladim, lepše čase, boljše, udobnejše materialno življenje in bogatejše kul- turne ipogoje, to je naloga tudi vseh nas, ki danes sredi dela vihtimo orod- je in gradimo, v težkih okoliščinah sicer, toda borbeno, vztrajno, nekoleb- Ijivo, svojo domovino. Naša naloga, ki stojimo sredi življe- l^ja. je, da mladino vzgajamo. Vzgojo imenujemo direktno, aktivno, zavest- no im smotrno vp^livanje odraslih na doraščajoči rod. Kar bomo z vzgojo otrokom dali, to bodo le-ti v svojem razvoiju IJzpolnjevali,, gradili samega sebe in tistega dne, ko bodo sami sto- pili v sredino življenja, začeli tudi — dopo^.njujoč — prenašati na svoj na- raščaj. Otrok ni kos lesa ali katerega koli drugega materiala, ki ga nekdo obli- kuje. Če slab mojster ali pomočnik desko skvari, bo pač vzel drug mate- rial in delo dovršil. Če slab vzgojitelj pokvari otroka, bomo pač imeli po- kvarjenega otroka. Otroka ne moremo Zavreči kot skvarjeno obleko, ker otrok ni blago, temveč živ človek, ki raste, se telesno in duševno razvija pred našimi očmi, in nosi s seboj svo- jo »usodo«: kar je telesno in duševno podedoval' po starših oziroma predni- kih, kar mu nudi okolje, v katerem živi in ki deluje v svojih početkih na njegovo duševno rast, pa končno kar bo iz njega ustvarila vzgoja. Bnržo- azna pedagogika je za otrokov razvoj kot odločilna poudarjala dednost in okolje (milje), manj vzgojo. Mi danes v svojih prizadevanjih in hotenju, da- ti človeku njegov obraz, ne zanikujoč važnosti niti dednosti, niti miljeja predvsem poudarjamo vzgojo kot tisti činitelj, ki v otrokovem razvoju bi- stveno doprinese k njegovemu izobli- kovanju v človeka, kakršnega si za- mišljamo in je naš ideal. Življenje potrjuje, da je zanimanje za vzgojna vprašanja tudi v naših ši- rokih množicah precejšnje. Ni pa to zanimanje, kajpak, še zdaleč zadovo- ljivo. Našega otroka oblikujejo, t. j. vzgajajo, starši kot naravni vzgoji- telji in v šolah učitelji, profesorji kot poklicni vzgojitelji. Kjer je stik med domom in šolo dober, je navadno tudi napredek šolskega otroka zadovoljiv. Kjer dom podira, kar šola gradi, pa imamo za otroka neizogibno negativne posledice, če otrok sam v sebi nima tiste sile, da bi se boril zoper nasprot- ne tokove doma, jih prevladoval, se ob tem utrdil in uporno gradil samega sebe. Da navedemo konkreten primer: Našim otrokom je omogočen kot ob- vezen študij nižje gimnazrjje; če imajo starši za otrokovo učenje in napre- dek razumevanje, če mu moralno ali kakorkoli pomagajo, bo otrok v šoli ugodno napredoval in po osemletnem šolanju z lahkoto poleg znanja v glavi imel v žepu spričevalo dovršene nižje gimnazije; imamo pa žal v posame^z- ndih razredih lepo število takih otrok, ki doma nič ne delajo (učiti se, po- navljati, izdelovati naloge ipd. doma pa je vendarle treba!), vsled česar na- vzlic dobri glavici (inteligentnosti) ne napredujejo. izkazujejo negativne uspehe in ipovečujejo procent neza- dostnih. Kdo je kriv? V nemali meri — bodimo odkriti! — zanikrni starši. Kdor hoče postati dober mizar, čev- ljar ipd., se mora učiti. Za vsak po- klic je treba temeljitega učenja, če hočemo doseči ugodna znanja, sipret- nosti ali privajenosti. Tudi otrdke je treba znati vzgajatL In zares je zani- mivo, da ni treba ravno za to najvaž- nejšo družbeno dejavnost staršem ni- kakega »spričevala«. Ljudje se ženijo in imajo otroke, potem pa marsikje otroci rasto kakor drevesa v hosti. Ne- kega dne morda starši začudeni ali s sltrahom spoznajo, da z njihovimi otroki nekaj ni v redu, da so njih otroci slabo vzgojeni, pa krivijo kar- sibodi okrog sebe za takšno stanje. Ektslikrat tožimo o pokvarjenosti mla- dine; morali pa bi pravzaiprav vklik- niti, da ise je začuditi, ker imamo vendarle toliko dobre mladiiine — na- vzlic dejstvu, da so se starši ne vemo o čem vse izobraževali, le o vzgoji otrok, ki je njih odgovorno delo v okviru družine, uiso nikoli ničesar sli- šali. Imamo mnogo dobriih staršev, ki se ob danih nalogah pričenjajo zavedati svoje vzgojne naloge in kažejo zani- manje za vzgojna vprašanja. Pouda- rimo lahko, da je to prav razveseljiv pojav tudi na kmetih. To zanimanje prihaja do izraza na različne načine. Ljudje radi poslušajo vzgojna preda- vanja in posečajo v lepem številu ro- diteljske zbore po naših šolah; disku- sija se ravno ob vzgojnih problemih na množičnih sestajikih razmahne, za- živi; starši, mlajši kakor starejši, iz- ražajo živo željo, o vzgoji otrok siste- matično se poučiti, citati itd. Ko pa je vendarle toliko vprašanj, ki vise v tem oziru nad nami — saj pred našimi očmi 6tr<)ci rasto: iz dojenčka se raz- vija malček, in malčka cicibanček, iz cicibančka šolarček, iz šolanja puber- tetnik, mladenič, mladenka... In z otroki rasto v srcih staršev skrbi... In — čili ne zapeče marsikoga ob po- gledu na pubertetnika, ipubertetnlco — vest, da ni v ipolni meri kot oče, kot mati, pri vzgoji svojih otrok izpolnil svoje dolžnosti? Dobro in pravilno vzgojen otrok je blagor za družino in narod, slabo vzgojen otrok je nesreča zanj samega, za starše in širšo skup- nost. Ifl ker nam gre za srečnejšo bo- dočnost slovenskega naroda, bo treba v bodoče tudi vzgojii naših naravnih vzgojiteljev posvetiti več pozornosti. Vzgoja otrok je družbena zadeva^ t. j.: na tem vprašam ju smo več ali manj vsi zainteresirani. Tako moramo bdti zainteresirani tudi na vzgoji star- šev. Prvenstveno bi morali paziti, da bi prejela dva mlada človeka pouk o vzgoji otrok še preden sta stopila v zakon. Hvalevredna je zato odredba naše prosvetne oblasti, da je vključila v učni načrt n.pr. gosipodim jskih šol in gospodinjskih tečajev poleg kuha- nja in šivanja tudi pedagogiko (nauk o vzgoji otrok). Nikakor ne bi škodilo, če bi poslušala predavanja o vzgoji tudi mladina (predvsem ženska miladi- na) v zadnjih razredih srednjih in strokovnih šol ipd. in sfploh mladi ljud- je v dobi dozorevanja. Prepričani smo lahko, da bi ta pouk rodil dobre sa- dove, saj bi sistematično obdelana učna snov drugače učinkovala v mladem človeku in bi v praktičnem življenju in potrebah prišla polno do izraza^ posebno še zaradi tega, ker bi podp^rla prirorejene dispozicije za vzgojo mla- dih ljudi, ki so se odločili, stopiti v zakon in roditi otroke. Z novim letom bomo tudi v našem listu o v^zgojnih vprašanjih po mož- nosti čim pogosteje spregovorili; naša želja pa je, da bi naši starši sporočili listu svoja vprašanja, ki bd dala raz- govorom o vzgoji pobudo in uravna- vala skupna prizadevanja pri rasti na- ših otrok v tisto smer, ki bi bila uspeš- na in za velike naloge učinkovita. Albin PodjavoT-še.k^ Stev. 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 12. januarja 1952 Strani 4 VLAKOM V SVOBODO. Pod tem naslovom smo pred meseci objavili vest, da so neka- teri čelioslovaški državljani z drveč;m vlakom pobegnili v Zapadno Nemčijo. Tokrat vam prinaiamo sliko nekaterih Čehov, ki bo po nasilnem prehodu meje zaprosili za pol. azil.:i DVA SAMOMORA Dne 17. decembra 1951 se je v kabini ko- pališča Laško obesila 23-letna Tobakovič Do- ra iz Bačke Topole. Za ta usoden knrak se je odločila zaradi brezupnega zdravstvenega Itanja. Deset dni pozneje se je na podstrešju svo- jega stanovanja v Zabukovci obesil Kuzman Mirko, rudar iz Zabukovce. V obup ga je pognalo nesoglasje v družini. ŽRTEV SVOJEGA POKLICA je postal Videnšek Martin, ki je dne 19. de- cembra 1951 padel x ogrodja pri gradnji pla- ninske koče v Klanjca pri Dobrni. Nesreč- nik je bil pri priči mrtev. S I N G E R tečaj šivanja in Krojenja za začetnice vpisuje tečajnice za februar 1952. Interesenti naj se tai(Oj javijo v trgovini Singer, Celje KratRo veselje ' roparske tolpe I v noči med 1. na 2. januar je bilo vlom-^ Ijeno v poslovalnico Ljudskega magazina nai Ipavčevi ulici poleg Tkalnice hlačevine. Zju-. traj so presenečeni uslužbenci ugotovili^ da je bilo pokradeno za najmanj 413.000 dii^ rasnega blaga, predvsem tekstilnega. Organi javnega reda in varnosti so na licu mesta^ preiskali sledove tega »novoletnega pozdra- va« roparske tolpe. Izsledili so sledove dvelij moških, ki sta z trlomilnimi pripravami, po* narejenimi ključi izvršila enega najbolj drz.| nih vlomov po osvoboditvi v Celju. Sledovfc so preiskovalce peljali na bližnjo njivo, keti sta hotela brez dvoma speljati zasledovalcej na napačno sled. Oba sta se v tem pogledi^ premalo potrudila, kajti kmalu sta se obr-: nila nazaj proti mestu, kjer se je v mnoštvoi drugih stopinj njuna sled izgubila ... Na poverjeništvu za notranjih zadeve so se! pripravili na dosledno izsledovanje tolpe,; ki je že kar prvi dan v letu praznovala pol-- milijonski »dobiček«. Pravilno so precenili težavo bande v pogledu skrivanja in raz*^ prodaje ukradenega blaga. Slutili so, da bo-^ do tolovaji hoteli spraviti blago iz CelJ«i drugam, če bi se jim to posrečilo, bi se za>] sledovalci zaman trudili, da jih najdejo. Za-< radi tega so naredili načrt, seznanili z njim' vse miličnike in . . . V noči z 2. na 3. januar so trije moški li vrečami zapustili stanovanje Krulc Franca vj Ulici 29. novembra. Eden izmed njih je i^Ij v mesto, druga dva pa sta se napotila iz\ mesta ven proti severozahodu. Nedaleč odj trgovine, kjer je bilo vlomljeno, pelje Deč-j kova cesta preko mosta. Na tem mostu st%: se oba neznanca nahajala, hoteč zaviti pOj poti proti Ostrožnem, ko ju iz teme zaustavt oster klic: Stoj! Sprva sta mislila, da imajo; vojaki vaje. Vroče sta si želela, da bi bi.»i to le šala neslanega pijanca. Toda klic se jej ponovil in zaustavila sta se . . . \ Miličnika Dolinšek Franc in Erzetič Zalkai sta oba mlada neznanca ostro motrila. Pre-1 ko ramen sta nosila težki vreči. Po kratki' preiskavi sta spoznala, da sta ta več!>r igra-j la z dobrimi aduti. Zahtevala sta od obeh naj jima sledita. Kakih trideset metrov odi mesta na poti po Ipavčevi ulici je eden iz-] med njiju začel bežati v smeri proti mest-J nem pokopališču. Ko je pretekel močvirje obj Dečkovi cesti, se je vsula za njim toča kro-i gel iz brzostrelke. Omahnil je ranjen skozi lopatico in pljuča ... Ranjeni Prcložnik Ivan je v bolnici pove-i dal imena svojih sodelavcev, prav tako nje-^ gov brat Franc, ki je bil še tisto noč Ofl-i peljan v zanore. Priznala sta, da je bil tretji] član tolpe Grabner Slavko, ki je čitalcem na-^ šega lista znan že v nedavni aferi pri »Po-J vrtnini« MLO, kjer je bil obsojen na 10 me-] secev pogojne kazni. Grabner je bil v res-; niči kolovodja tega roparskega pohoda. Sam' se je udeležil tatvine z ranjenim Preložniki Ivanom. Svoj plen sta oba prvo noč skrilai pri Krulc Jožetu, ki je tisti večer praznoval] krst otroka. Grabner je naslednjo noč spra-j vil blago k znanki v Kidričevo ulico, brit**: Preložnik pa sta hotela od vleči blago izven, Celja na dom. i Krulc Jože in Preložnik Franc sta po are-] taciji priznala tudi tatvino blaga v Tkalnici; hlačevine. 14. X. 1951 je v Tkalnici h'ače-i vine zaposleni Krulc Jože podal 280 metrov! blaga Preložnik Francu čez p'ot. To b'a^oi je razprodajal pri materi obeh Preložnikov. —: Grabner je bil poleg tega osumljen tudi za j krajo kokoši in zajcev, kar je tudi priznal. Vsi člani roparske tolpe, ki s svojimi po-^ magači čakajo na besedo sodišča, so bilij mladi, razen Kndca, ki je star 41 let in jei oče šestih otrok. Grabner in Preložnik Ivan- sta stara 22 let, Preložnik Franc pa je lelo^ dni starejši. Veselje teh predrznih dolgoprstnežev .'J8: bilo kratko po zaslugi dobre organizacija! organov Notranjega poverjeništva MLO ini požrtvovalnosti celjskih miličnikov. '\ Celjska javnost pričakuje, da bo tudi pri-< stojno sodišče pripomoglo k temu, da bodo taki pojavi v Celju prenehali. s.;jr.-.. h-:' -o ler-H Gibanje prebivalstva v Celju \ Od 31. decembra do 7. januarja se je rodilo^ v Celju 26 dečkov in 29 deklic. I POROČILI SO SE: St. vodnik JLA Sredojevič Borko in go-' spodinja Svirčev Mileva, oba iz Celja in to-i varniški delavec Korošec Ignac iz Štor in; bolniška strežnica Lapornik Angela iz Celja.,' UMRLI SO: 1 Upokojenec Slapnik Franc, star 74 let iz; Celja; Lah Darja, stara 9 mesecev iz Celja;i delavka Tamšar Marija, stara 49 let iz Ce'ja:. otrok Kajterer Marjan, star 3 lota iz Zadržj pri Šmarju pri Jelšah; otrok Medved Franc,j star 5 mesecev iz Topolšice; dojenček Mast-j nak Franc iz Razbora; dojenček L"b:č Mi-: ran iz Celja in sin posestnika Čoki Jožef,^ star 20 let iz Jazbin, Šmarje pri Jelšah. ^ OBJAVE IN OGLASI Uprava »Savinjskega vestnika« spo- roča da je prunorana zaradi novih ekonomskih cen za osnovne suro- vine in material ter dviga cen za storitve podražiti ceno listu v kol- portaži na 6 din za izvod. Za naše stalne naročnike pa je cena lista ostala ista: celoletna na- ročnina 300 din, polletna 150 din in četrtletna 75 din. Prosimo, da nam naročnino za 1. 1952 kmalu nakažete, če ne za celo leto pa vsaj za pol leta ali prvo če- trtlejtje. KLUB PRI MOOF V CELJU V sredo, dne 16. januarja 1952 ob 19,30 bo v Klubu ljudskih poslancev v Celju predavanje: »O pomenu proizvodnje cinka«. Predaval bo inž. Klemen Stegenšek. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU vas vabi na LITERARNI VEČER SLOVENSKIH KNJI- ŽEVNIKOV, ki bo v torek 15. januarja 1952 ob 19.30 v dvorani Doma ljudske prosvete (Narodni dom). — Glasbene točke na kla- virju bodo izvajale gojenke celjskega uči- teljišča. UPRAVA GOSPODINJSKEGA TEČAJA V CELJU poziva vse prijavljenke na skupni sestanek dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih tečaja na I. osnovni šoli. IMETNIKOM 0B02NIH LISTOV Podaljšanje orodnih listov /a teritorij MLO Celje se vrši v času od 14. I. do 31. I. 1952 od 8. do 12. ure pri poverjeništvu za no- tranje zadeve MLO Celje, Titov trg 6-II, soba št. 17. Taksa znaša 400 din za vsak komad orožja. V kolikor prosilec zaprosi za podaljšanje orožnega lista z vlogo, je to potrebno taksi- rati 8 30 din, v kolikor pa to stori ustno, ta taksa odpade. Ne zamudite roka! Iz pisarne poverjeništva za notranje zadeve MLO Celje OPOZORILO Opozarjamo davčne zavezance privatnega in zadružnega sektorja (obrtnike, proste po- klice, hišne posestnike itd.), ki so v letu 1951 opravljali kakršno koli pridobitno delo, ali izvrševali samostojne poklice z namenom pridobivanja dohodkov, ali so imeli dohod- ke od zgradb, vrtov in od drugih imovin- skih predmetov, da morajo zaradi odmere dohodnine vložiti davčne prijave na predpi- sanih obrazcih najkasneje do 31. januarja 1952. Hkrati morajo vsi obrtniki iz izvrševalci prostih poklicev vložiti letno prijavo od dav- ka na promet proizvodov in storitev. Kdor vire dohodkov utaji, oziroma prijavi neresnične podatke, z namenom, da bi se iz- ognil plačilu davkov, bo kaznovan z denarno kaznijo, v posebnih primerih pa tudi z od- vzemom prostosti do pet let. Davčne prijave se, dobijo pri MLO Celje, Poverjenlštvo za finance, soba št. 20. Rok za vlaganje davčnih prijav ne bo po- daljšan. Mestni ljudski odbor Celje Foverjieništvo za, finance O OT. A NI KUPIM, v Celju ali v bližnji okolici eno- ali dvodružinsko vilo ali hišo v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM zaradi selitve: dve lepi emajli- rani postelji, 2 nova posteljna vložka (feder- ainzac), trodelni madrac iz žime, žimo in gojzerje št. 37. Poleg tega prodam še razne hišne predmete. Doličič, Velenje 58. PRODAM: bencinski motor (vodno hlaje- nje) 4,5 KS, voz nosilnosti 4000 kg. sejalni stroj s 17 vrstami. Vse v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista. PRODAM nov »Singer« šivalni stroj. — Naslov v upravi lista. PRODAM dobro moško kolo. Naslov v upravi lista. PRODAM železno sobno peč in karniso, dolgo 3 metre — tudi na bone. — Naslov v upravi lista. PRODAM DKW — 350. Generalna repara-j tura in lak. Naslov v upržlvi lista. i ZAMENJAM dvodružinsko vilo za enodru-j žinsko v Celju. Naslov v upravi lista. V NAJEM dam dobro obiskovano gostilnd v Savinjski dolini. Ponudbe na upravo lista.] Kdor ml preskrbi PRAZNO SOBO v mestu, dobi dobro nagrado. Berglez Franjo, Celje, Ipavčeva 16. V SREDO 9. jan. sem Izgubila črno usnjeno rokavico. Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda na upravo Savinjskega vestnika. Pred dnevi je zapustila Celje tov. Marija Baričič-Ejkinja, uslužbenka DeCje restavra- cije, ki se je odpravila na pot k svojem« možu v Buenos Aires. Na novi iivljenjskl poti ji želimo obilo uspeha! BADIO INTEBESENTI! Na zalogi najnovejši inozemski radiff aparati »Ingelen« 5 cevni z magičnim očesom in francoski 4 cevni. Nadalje: rabljeni radio aparati, radio- !■ električne žarnice, elektroliti, pisalni stroji, foto aparati, blatniki za kolesa itd. »JUGOTEUNIKA«, t KLJE. Stanetova ulica * Telefon 164 VABILO NA OBČNI ZBOR Celjsko društvo »Rejcev malih živali« ob- vešča vse svoje člane, da bo I. redni občni zbor društva dne 20. januarja 1952 ob 8. uri zjutraj v prostorih I. osnovne šole v Drap- iinovi ulici (bivša okoliška šola) v Celju. Upravni odbor PREKLIC Preklicujem krst dveh mojih otrok, M sta bila krščena brez moje vednosti. Iriič Alojz. PREKLIC Preklicujem krst nad mojim otrokom, ki jo bil izvršen brez moje vednosti. Veber Ivan Celje, Kersnikova aa NAJDENO Na Tomšičevem trgu v Celju je bila naj- drna denarnica z vsebino 490 industrijskih bonov in 50 din gotovino. Lastnik naj se javi z dokazilom o lastništvu na PNZ Celje-mesto, soba it. 6. 1 « L. E 1> A I ^ Č £ Gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane Sobota, dne 12. januarja ob 20. uri: Avery Hopwood: SKAND.^L PKI BABTELETTOVIH veseloigra v treh dejanjih. Nedelja, dne 13. januarja ob 15. uri: Avery Hopwood: ŠKANDAL Piti BABTELETTOVIH veseloigra v treh dejanjih. Nedelja, dne 13. januarja ob 20. uri: Avery Hopwood: ŠKANDAL PRI BARTELETTOVIH veseloigra v treh dejanjih. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dnevno od 16. do 18 ure. KIIVO____ KINO METROPOL Od 9.—16. I. ANA KARENINA, angl. film Od 17.—25. I. SINJA LAGUNA, angleški barvni film KINO DOM Od 11.—14. I. MAJOR IN FRKLJA ameriški film Od 15.-17. I. SLAVICA, jugoslovanski film KINO ŽALEC Od 12.—13. I. angleški barvni film SINJA LAGUNA Od 16.—17. I. ameriški film BRZOJAV NA ZAPAD Dne 13, I. predstave ob 15., 19,^ uri. NEDELJSKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 13. januarja, tov. dr. Fišer Jože, Gre- gorčičeva ulica 7. — Nedeljska deiurna zdrav- niška služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spre- mil na zadnji poti v Celju in Št. Juriju ob Taboru našega nepozabnega tovariša IVANA OCVIRKA, slušatelja Višje partijske šole pri CK KPJ in večletnega sekretarja OK KPS Celje-okolica. Predvsem se zahvaljujemo za žalostinke godbam SKUD »France Prešeren« iz Celja in IZUD »Peter Šprajc« Griže-Za- bukovca, pevskim društvom SKUD »Dušan Poženel« Laško-Rečica, IZUD »Slavko Šlan- der« St. Pavel pri Preboldu in IZUD »Ivan Cankar« št, Jurij ob Taboru, gasilskim če- tam in vsem številnim darovalcem vencev. Zahvaljujemo se tovarišem Piki Jožetu, Ban- čigaj Ivanu, Lužnik Francu, Travner Leo- poldu in vsem tistim, ki so pripomogli, da je bilo slovo od zaslužnega borca tako, ka- kršno si je s svojim nesebičnim delom za- služil. Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so mu na kakršenkoli način pomagali v času njegove dolgotrajne in mučne bolezni. Okrajni komite KPS Celje-okolica Živi Zid Stane Terček »Kočevarji so dali alarm, jutri bodo začeli zares!« »To se bomo podili po teh hostah,« so govorili borci. »Tišina!« se je glasila komanda s čela kolone. Bližali smo se raselku treh, štirih hiš. Sercerji smo zavili na desno. Ostali bri- gadi pa sta zavili v drugo smer. »Vsaka brigada bo sama poravnala račun s S vabi,« so modro- vali fantje. »V širokem loku bomo prekoračili Kozjansko!« je dejal Bado- vinac. Zavili smo pod Rudnico in se ustavili v Hrastju. V zgodnjih jutranjih urah smo zasedli vasico. Bilo nas je kot mravelj. Stab je določal hiše za nastanitev borcev. Ljudje so se prebujali iz jutra- njega spanja. Začudeni so si meli oči in nas ogledovali z različ- nimi občutki. Prvič so videli zbrano ogromno partizansko silo. Nu- dili so nam iz strahu in veselja vsega, kar smo potrebovali. Zunaj je pritiskal mraz. Komandant Ilija se je spravil na peč in trdil, da ga boli želodec. Njegove dolge noge so molele s peči kakor rogovile. Politkomisar Martin si je podpiral glavo za mizo. Vsi ostali pa smo polegli po podu. __ _____ _ Gospodar je izginil na podstrešje. Cez hip so se začuli težki koraki, počasi so se odprla hišna vrata. Suha svinjska glava se nam je zasmejala z lesenega krožnika. V steklenici se je penil tep- kovec. Ilija je na mah pozabil na svoj bolni želodec in se krepko vpiknil v svinjsko glavo. Vsi ostali so mu vneto in navdušeno po- magali. Dan je bil namenjen počitku. Dopoldan je minil mirno. Svabi nas niso nadlegovali. Patrulje so zasedle vse pomembne vrhove v velikem loku okoli brigade. Popoldne, ko je bil tretji bataljon ravno pri obedu, je udarilo s hribčka nad nami. Naše patrulje so se spoprijele s švabskimi predhodnicami. Takoj nato sb Svabi poškropili z vrha po nas. Fantje so pustili svoje porcije in se zakadili v smeri napada. Svabi so se začeli umikati proti mali zidanici, iz katere je mitra- Ijez kar ulil proti nam. Ves naš ogenj smo usmerili v to stran. Borci so jurišali v hrib. Svabski mitraljez je utihnil. Z vso naglico so se pobrali v gozdiček pod zidanico. Ko smo prisopihali do hrama, je bil prazen. Okoli oglov je ležalo na kupe izstreljenih mitraljezkih nabojev. V zavetju stene na zapadni strani smo za- gledali ležečo veliko, močno postavo. Začudeno smo pogledali. Bil je oficir in vodja oddelka. Vsi njegovi vojaki so klavrno popihali, njega pa prepustili nam. Slabotno je mahal z roko. »Ne streljajte, ne streljajte!« je s težavo izdavil. Vsi smo zvedavo priskočili. »Kaj hudiča misli, da mi streljamo ranjence,« se je zadri borec za oglom zidanice. »Bodi kar brez skrbi, ne bomo te poslali v trinajsti bataljon, četudi dobro vemo, da si zaslužil to kazen!« mu je začel pojasnje- vati Branko. Prišel je bolničar. Odpeli so mu bluzo in pregledali rano. Prsi je imel prestreljene. Obvezali smo ga in mu nudili pomoč kakor vsakemu našemu borcu. Položili smo ga na slamo. »Partizani gut, partizani gut!« je neprestano momljal ves prestrašen. »Gut, gut!« so ponavljali smejoči se partizani. Preden smo odšli, mu je Jože zagrozil: »Poslušaj, kaj ti povem! Dobro si zapomni: ako se izližeš in te še enkrat dobimo, da se boš boril proti nam, te postavimo pred mitraljez. Tak boš, kakor rib- niško rešeto!« Besede je podkrepil s kretnjami. Smisel besed je Nemec razumel, prestrašeno je gledal na vse strani in kimal z glavo. »Naj le vedo, da smo prava vojska, ki se zaveda, kako je treba ravnati z ranjenci,« je poudaril Tone. Pustili smo ga v zidanici. Bridko smo se varali. Svabi se niso ravnali po pravilih vojsko- vanja. Na Paškem Kozjaku so izsledili naše ranjence. Niso jim nudili pomoči. Vse do zadnjega so postrelili. Le kurir Branko se je rešil. »Fantje, danes se moramo pošteno najesti in napiti, jutri se bomo pa pretepali kot vragi,« je razlagal komandir Bogdan za plotom svojim borcem in rezal cele zaplate prekajene svinjine. Na nasprotni strani v smeri proti Bohorju so se culi slabotni odmevi bacačev. Koncentracije Svabov so se pričele. Po vsem Kozjanskem so švabske edlnice ugotavljale naš položaj. »Jutri se bo kar kadilo, tako se bomo žgali. Treba bo mane- vrirati,« se je hahljal Ilija na peči in zvonil s sVojimi dolgimi nogami. Proti večeru smo se začeli odpravljati. V gozdičku so se naše patrulje spoprijele s SVabi, ki so prodirali proti Hrastju. »Eh, bratci, za danes smo vas speljali. Jutri pa obkoljujte Hrastje, mi bomo že daleč,« se je smehljal politkomisar Martin, ko je poslušal nabijanje rafalov in minometalcev. Vedeli smo, da bo treba vsak dan vsaj enkrat spremeniti po- ložaj in se preseliti na drug sektor. S to taktiko bomo Svabe izmučili, postali pa bodo tudi nesigurni. Večer nas je vzel... Pozno ponoči smo potrkali na vrata domačij vasice Zusem. Ves dan je bila brigada na položajih. Bili smo pripravljeni, da dostojno sprejmemo Svabe. V snežnem me- težu smo se izmuznili neopazno in zasedli položaje pri Prevorju, Vrhu, Loki pri Planini in čuvali dohode cest iz Slivnice v Kozje in iz Sentjurija v Planino. Na ta način sta bili odrezani močni švabski postojanki Kozje in Planina, kamor so zbežali Svabi iz Sv. Vida, Zagorja, Preverja in Pilštanja. Brigade so se razlile kakor povodenj po Kozjanskem... Bohor jih je sprejel in jim dal zavetje... Gozdovi znajo govoriti! Njihovi govorici lahko prisluhnejo le redki. Včasih govore mehko in božajoče. Mirno, komaj zaznavno ziblje lahen vetrič veje dreves, ki se šepetaje pomenkujejo. Včasih pa silovito zahrumi v kronah dreves, da se globoko upogibljejo in lomijo. Strele rišejo po nebu dolge plamenaste kače, ki udarjajo v lesovje, sekajo v osamele hraste in bukve, ližejo skale. Grom in mogočno šumenje drevja odmevata iz hriba v hrib. Takrat Je govorica gozdov strašna! Gozdovi čuvajo svoje dobre prijatelje in jim dajejo varno zavetje. Partizani smo vedno ljubili gozdove. Njihovi govorici sme prisluhnili in jo razumeli. Neštetokrat nam je gozd rešil življenje, skril naše ranjence in nam izlečil rane. Tudi gozdovi r.ohorja so postali takoj po našem prihodu na Štajersko naši najboljši pri- jatelji. Vedno se jih spominjamo. V njihovi ruši so skriti prvi grobovi naših tovarišev. V njihovem zavetju so bile prve parti- zanske bolnice. Na njihovih pobočjih smo se najprej spoprijeli s švabskimi kolonami, ki so nas hotele uničiti. Prvim aktivistom v teh predelih je dal Bohor zavetje. Mnoge je ubranil, mnogi so padli...