2* Maribor, diše 5- januarja 1917 letnik IX MaroSnlna llstn: — Cdo leto . . K10*— fjol leta ... , 5 — Četrt leta . . , 2*50 Mesečno. , . » 1*— ItmaJ Avstrije:---- Celo ieto . . »15'— ■Posamezne številke «- W vinarjev. - * Uredništvo In npravnlSžvo: Maribor leroSha ulica. 5. — Telefon St. 113. I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | taserai! ali oznanila •e računajo po IS lil od 6 redne petitvratot pn •dkntaft oznanilih ««Hi — popust — «Straža** izhaja v po» dal Jek in petek pepoMta* Rokopisi sc ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldni«. V Rumuniji vedno naprej. Naši pred Brajlo in mestom Focsani. — Bolgari zavzeli Mačin in Jijilo. — Ruski napadi v Bukovini. Grčija v detverosporazumovem jarmu. — Kaj bo z mirom? Da se razumemo. V nemških krogih se širi mnenj«, da bi navsezadnje bili tudi avstrijski Sloviatai zadojvoliini, če bi s* «peljala nemščina kot državni jezik v Avstriji đ r ž a v n, o n a r e d be n i m p o It o m in ne držav-nozafconodajnim. Slovanskim politikom bi ne trebalo nobenega boja, ampak priznati bi jim samo trebalo, da se je ta čin izvršil brez njih in proti njihovi volji Tudi v Časnike, torej v širjo javnost, se je že zadelo zanašati to mnenje. Najrazširjenejše glasilo alpskih Nemcev, graška „Tagespost“, piše z dne 3. januarja: ,,Ako bi se (zaradi jezikovnega zakona} vprašale parlament, bi se gotovo pokazalo nesoglasje. Drugače bi bilo, ako bi se že razglašene jezikovne določbe še le naknadno predložile parlamentu v potrjeni«. Ako se to zgodi med vojsko, je malodane izključeno, da bi se direktno odklonile. Pričakovati, je, da se bo za vladne predloge dobila večina ali da se ■o njih sploh ne glasuje. N i j /. k 1 j h č e n o, d a bodo Nemci in Slovan i i z j a v i 1 i, d a Jih p r e d 1 o ig i n e z a d o v o 1 j u j e j o, a d a nočejo pretrgati zvez z vi a d o, Potem o~ stane v veljavi s silo ugotovljeno stanje . . To je popolnoma krivo mnenje, ki se goji in širi v nemških krogih. Vsi nenemški avstrijski narodi in njih zastopniki stojijo neomajno na stališču sedanje ustave, ki govori v XIX. članu osnovnih postav o splošnih državljanskih pravicah tako-le: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak nared ima nedotakljivo pravico, da. brani in goji svojo narodnost in svoj jezik (materino besedo). Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli. uradu in javnem življenju. V deželah, kjer je več narodov, naj se javne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da, se izomika v svojem jeziku, ne da bi sej s Til. učiti se dru-gega deželnega jezika.“ Ako bi se sedaj uresničila želja nemških strank, potem bi to pomenilo za uenemške narode korak nazaj glede splošnih državljanskih pravic. Mahoma bi bila zaprta vsem ne nemški in narodom pot do uradov, vse šole bi se morale preustrojiti. To bi s omenjalo velikanski preobrat v notriinjein Avstrije, s katerim bi ne bil zadovoljen noben nenemški narod. Ravnopravnost je edna izmed onih privlačnih sil, ki nas tako trdno vežejo z Avstrijo, ker ona jamči tudi majhnim narodom siguren obstoj in razvoj njihove narodne individualnosti. Ravnopravnost je za vsak nenemški narod zaklad, ki bo ga branil z vsemi dovoljenimi sredstvi. Za to je mnenje nemških stralnk in časopisov, da bi se nenemški narodi pustili mglče oropati ravnopravnosti, popolnoma krivo. In to je. kar smo ho- j teli š tend vrsfir-ami utnohk t«u «dati in trdno pri- j biß. O utira Mi prinašamo le uradne izjave o mirovnih pogajanjih. Samo tako si lahko ustvarimo dovolj zanesljivo sliko, v katerem Stadiju se nahaja trenutno mirovno vprašanje. Španija odklanja sodelovanje. španska vlada odgovarja, z dne 1. januarja na Wilsonovo noto o miru in odklanja sodelovanje pri P. ilsonovem prizadevanju, ker se j i s e d a n j i t r e n o t e jt ne zdi prime r e n za sodelovanje. Svoje stališče utemeljuje s tem, da je ententa mirovno ponudbo centralnih držav odklonila in z okolšči-no. da centralne države želijo neposredna pogajanja med vojskujočimi se državami, ker je to najkrajša in najjednostavnejša pot do miru. Vendar si pridržuje Španija pravico, da bo sodelovala pri mirovnih pogajanjih v trenotku, ko bo sodelovanje bolj potrebno in uspešno, kakor sedaj. Pač pa je Španija voljna takoj pričeti z razgovori nevtralnih držav, pri katerih bi se naj doseglo sporazumno postopanje nepristranskih držav v obrambo oškodovanih in ogroženih lastnih interesov. . Kakor se razvidi, je zavzela Španija napram Wilsonovi noti povsem drugo stališče kakor Švica, Danska, Švedska in Norveška, Krepko podpira željo centralnih držav, da se mirovni razgovori začpejo neposredno med vojskujočimi se državami in ne preko Združenih držav» Iz španskega odgovora se da tudi sklepati, da Wilson ni postopal v sporazumu z nevtralnimi državami, čeprav govori v njihovem i-menu. Mogoče pa je, da je Wilson izdal svojo noto v s po r a z u mu z e n tte n t o. Potem bi bilo tudi razumljivo, zakaj je Wilson tako hitro prišel s svojo noto, ko je komaj slišal o naši mirovni ponudbi. Ententa še na Wilsonovo noto ni odgovorila. Njen odgovor bo pokazal, ali igrajo Severna Amerika in ententa mdi pri z a v 1 a e e v n n ju m i r o v n i h p o-g a j a n j s k u p a j, kar postaja vedno verjetnejše. Javlja se, da bo ententa dne 6. t. m. izročila Wilson u svoj odgovor na njegovo noto. Značilno je, da še tudi sv. Oče ni izrekel svojega mnenja o Wil-sonovi noti, kar nas tudi potrjuje v mnenju, da je njegova, akcija pristranska in da zasleduje le zavia- OSTEH* Meškovi „Dve sliki“. literarna novoletna karta, Ljuba moja. „Straža“! Postala si do danes že velika gospodična in dosegla leta,, tako da Tvoja beseda kaj velja. A flaues Ti moram po pravici reči: da Te nisem že kot deteta z ljubeznijo pestoval ha svojih rokah in Te še zdaj nimam tako rad, pa bi Ti bil pošteno zameril, ko si nedavno temu naznanila L letni književni dar naše Leonove družbe ter si o Meškovih „Dveh slikah“ tako strašno lakonično in zdelo se mi je -'kakor dolgočasja naveličana «lama zdehajoč rekla: „Meško v gladki besedi opisuje zgodbo lakomnika . : . in starte . . Ravnotako kot bi dejala : „Boroevič hodi v. snažni vojaški obleki po soški ironti.“ Ali drugega nič ?! ? . Zdaj, ko nam je Meško napisal že toliko lepega, kar je kot umetnost našlo priznanje daleč preko meja naše domovine, pa mu očitati samo gladko slovenščino! To Je vendar žaljivo za umetnika, ki je — ne pozabiva tega, ljuba „Straža“ - poleg drugih svojih lepih lastnosti najin najbližji štajerski rojak in je krivica napram Leonovi družbi, ki je hotela s knjjgo vendar nuditi umetniški užitek in ne le spi-sovno ali lepopisno vajo! Na karti Ti tega kajpada ne morem obširneje utemeljevati. Zato Ti samo priporočam, da si za novo leto knjigo še enkrat prečitaš, pa ne ravtoo takrat, ko Ti bo vsled ministrskih kriz ali radi vojske in zmag uprav kri preveč v glavo silila! Upam, da boš potem našla vendar kaj lepega že v prvi- sliki: „Njiva.“ Jaz sem imel sicer utis. kakor da je pisa- telj zbral ali namenoma? tukaj precej neverjetnosti: Matija tako mlad pa tak skopuh la- komnik! Pa vendar, s kako mojstersko psihologijo skuša Meško njegov razvoj utemeljiti! Kako grozno sicer, a umetniško je opisano njegovo blazno ravnanje na njivi (str. 28-29). In ko pisatelj celo dejanje (kolikor ga, je) prestavi naenkrat iz brezčasne dobe v konkretni čas svetovne vojske, kako umetniško zna ta docela nepričakovani sunek vpeljati (str. 42)! O veliki lepoti druge slike tega življenjskega „romanja“ tekom enega popoldneva — pa Ti rajši tu ničesar ne zapišem, da Te ne bi motilo, ako se boš v pravem razpoloženju te slike lotila- Samo toliko na čast slovenski umetnosti in najinemu rojaku-umetniku! Pa zdrava» ljuba „Straža“, v novem letu! Tvoj vdani F. S. Špindler. Nehvaležen sim. (Konec.) Ali glej čudo! Drugo jutro so ga našli iz-KOpanega na vrhu groba. Vaščane je ta dogodek izredno razburil. Obvestili so o tem svojega župnika, ki je ukazal izkopati še enkrat globokejšo jamo in ga ponovno pokopati. Pa tudi naslednje jutro so ga našli zunaj na grobu. Ljudje so se čudom čudili, in strah in trepet sta raslo vedno bolj. Zagrebli so ga še enkrat, pa tudi zflaj brez uspeha. Ko je videla mati, ki dosedaj ni nikomur ničesar omenila o onem usodepolnem večeru, kako se izpolnjuje njena kletev. pripovedovala je zdaj to vsakemu, ki jo jo hotel poslušati. Ta nenavadni dogodek pride tudi na uho do-tičnemu školu. Poklical je starko pred se in ji prav strogo zapovedal, naj mu natančno vse pove o tej čudoviti zgodbi. Svojo izjavo je morala potrditi tudi s prisego. Truplo njenega sina pa so prenesli na ladjo, in se z njim odpeljali nekoliko milj na široko morje. V Teme je bilo prekrasno. Ko so mornarji dospeli do cilja, vzamejo mrtvo telo in ga spustijo v vodo. Ali komaj se je pogreznilo v sinje morje, nastal je naenkrat strašen vihar, morje se je strašno razburkalo, tako da so si mornarji komaj rešili življenje. In razdraženo morje je truplo iz sebe vrglo na pečino ob obrežje, kjer so se njegove kosti spremenile v kamen, ker se vidijo še dandanes.“ „Ko sem v dotični župniji“, dostavlja imenovani misijonar“, „vodil sv. misijon in bil obveščen o tem čudu. zaželel sem, da bi dotične kosti mogel videti. Dobri ljudje so mi dragevoljno izpolnili željo in me prepeljali na oni kraj, kjer sem omenjeno Čudovito kamenje videl z lastnimi očmi ter si odkrhal nekoliko koscev za spomin.“ Poučljiva je ta dalmatinska zgodba ne samo za otroke, temveč tudi za starše, posebno za one, ki svoje otroke že iz rane mladosti tako lahkomiselno preklinjajo, kot da nimajo duše. Ta nenavadna, pretresljiva zgodba nam hoče povedati, kako strašne nasledke ima prokletstvo staršev nad lastnimi otroci. Znan je svetopisemski rek, ki pravi: „Blagoslov o_ čelov otrokom hiše zida. a materina kletev jih do tal podira“, ali pa narobe. Najbolj pa je seveda poučna za tebe, draga mladina, da spoznaš, kako strašno Bog kaznuje one. kateri ne spoštujejo svojih staršev. Blagor p«, onim, ki jih spoštujejo in ljubijo, jim na stare dni lajšajo in sladijo Življenje, kajti obilno plačilo jih čaka že na tem svetu, a neizmerno večje v kraljestvu nebeškem. Saj Bog sam govori v četrti zapovedi: „Spoštuj očeta in mater, da boš ctolgo živel in ti bo dobro na zemlji!“ Čev&nje, -čemur se seveda sv. Oče kot popolnoma nepristranski opazovalec in odkrit prijatelj skorajšnjega miru hoče pridružiti. Bolgarija o” miru. Korespondenčni uracl poroča iz Sofije: V večerni seji dne 30. dec. bolgarskega sobranja je podili ministrski predsednik Radoslavov sledečo izjavo: Zagotavljam, da je delo Bolgarije dopol- nmno. Tistim, ki trde. da preveč zahtevamo, odgovarjam, da nismo šovinisti.. Poznamo zahteve bolgarskega naroda. Iz kraljevega manifesta ob pričetku vojske so Vam znane zahteve Bolgarije; zdi se mi, da nisem dolžim odgovarjati vsakemu govorniku. Glede na kritiko opozicije proti prekoračenju Donave po bolgarskih četah je Radoslavov izjavil, da se je izvedel prehod na povelje bolgarskega višjega poveljstva, ki je sodilo, da se mora rumunska armada premagati in uničiti onstran Donave. Bolgarska armada je zaveznike zelo podpirala, kar ti tudi popolnoma priznavajo. V vseh točkam smo z našimi zavezniki edini. Vsi nemšksi in avstrijski častniki, ki se nahajajo v Bolgariji, so podrejeni bolgarskemu vrhovnemu armadnemu poveljstvu. To izjavljam v imenu v-lade. Glede na kritiko raznih ukrepov vlade je re' kel: Zaupajte nam. Glede na mirovno ponujdbo je izjavil, da so jo navdušeno pozdravljali tudi v nepristranskih deželah, po Švici in tudi v skandinavskih deželah. Pristavil je: Poučen sem, da se bosta tudi Nizozemska in Španska pridružili koraku predsednika Wilsona. Pripravljeni smo, da sklenemo mir, ker hočemo končati vojsko. Prijenljivi bomo v imenu Človekoljubja vsi v blagobit vseh narodov. Ministrski predsednik Radoslavov je zaključil: Razpolagam z akti, ki dokazujejo, da pripoznavajo naši sovražniki našo pravico do tega,, kar zahtevamo. Radoslavovu so zelo pritrjevali. Nato je sobranje odobrilo proračun zunanjega ministrstva. Mirovni pokret na Francoskem. Korespondenčni urad javlja: Z novim letom je izšel v Parizu nov časopis. Izdaja ga tisto krilo socialistične stranke, ki zahteva, naj se lakoj sklene mir. Prve članke je podpisal poslanec Brizon. — List „Bonnet Rouge“, ki je pritrjeval mirovnem predlogu osrednjih velesil, po začasnem uslavljenju zopet izhaja. Slovenci po vojski. „S-traža“ je v svoji 94. številki preteklega letnika prinesla pod vzglavjem „Slovenci po vojski“ razpravo z nekaterimi predlogi za novo orijentacijo v slovenski politiki. Sodim — in želim, da se ne motim — da je pisal dotične vrste eden (—nj—) naj-uglednejšin somišljenikov S. K. Z., vslejd česar pripisujem izraženim predlogom tem večjo važnost. Želeti je. da se bavijo z načetim vprašanjem zastopniki vseh v naši javnosti se uveljavljajočih skupin in struj. Z vseh strani je treba slišati mnenja, da se najde čim trdnejši in trajnejši temelj za tiste spremembe v našem javnem življenju, po katerih danes hrepene razsodni pristaši vseh struj. Slavno uredništvo „Straže“ pa bi bilo naprošeno, da da — vsaj kolikor se tiče Štajerske in Koroške — v svojem c. listu v ta namen na razpolago potreben prostor vsakomur, ki hoče zidati, (Uredništvo: Se bo rado zgodilo!) Prvi prosim sam gostoljubnost. Že mnoga desetletja stoji v vsem javnem življenju naše države narodnostno vprašanje močno v o-spredju. Ce se je tudi mnogokrat razpravljalo o za,-devah, ki so navidezno zgolj gospodarskega, ali so-eijalnega značaja — splošna volilna, pravjica. nove železnice, nagodba, trgovinske pogodbe itd. — se je vendar presojalo vsako tako vprašanje pri pretežni večini strank v prvi vrsti po tem, kakšne bodo posledice v narodnostnem oziru. V vsakem važnem ali nevažnem vprašanju se je skušalo spraviti odločitev v soglasje z zahtevami posameznih na državnem življenju soudeleženih narodnosti. Dokler so vladale redne razmere, je bila. dana posameznim narodom prilika, da , so v raznovrstnih ustavnih zakonodajnih zastopih potom svojih izvoljenih zastopnikov v vseh takih zadevah branili svoje narodne pravice. S pričetkom .vojske pa je država v lastnem interesu smatrala za potrebno, začasno ustaviti delovanje najvažnejših javnih zastopov, pred ^em državnega in deželnih zborov: toda s tem pri posameznih narodih nikakor ni ponehala skrb za narodne pravice in narodne koristi. Nekateri narodi so Celo mislili, ,da. so te izjemne razmere za uresničenje njihovih narodnih želj posebno primerne in so se s podvojeno marljivostjo lotili dela. Tako se je mnogo slišalo o združevanju nemških strank v svrho uspešnejšega zastopanja narodnih koristi, o podobnih stremljenjih se je poročalo tudi iz srejđišč nekaterih drugih narodnosti. In kdor je v pričetku te vesti podcenjeval, mogel je svojo zmoto . s oz„.ub, ko so.jv proglasila izločitev Galicije; ko se je poročalo o u-vedbi nemščine v primorske ljudske šole; ko se je trgovskim zbornicam naročila raba nenišei e", pri občevanju z osrednjimi uradi; ko se je začelo n oglašati, da je sedanja doba najprimernejša za, uvedi o nemščine kot „državnega jezika.“ To so nekateri čini; koliko jih je, posebno malih, ki jih sploh nismo opazili? Narodnostno vprašanje Stoji šc'vedno v, ospredju, vsled vojske morebiti celo močneje, kakor kod- j poprej. Tudi narodnostna pogajanja v notranje-di'-žavni politiki se vrše naprej, le sredstva so se iz-premenila, Med. tem. ko so to delo poprej opravljale posamezne politične stranke v zakonodajnih zastopih, se vrši danes z vladnim posredovanjem od naroda do naroda potom združenih strank. Po narodnostih „združene stranke“ sto posebno občevalno sredstvo v medsebojnem življenju avstrijskih narodov. Ta, razvoj je nekaj naravnega. Danes se narodnostna, vprašanja ne rešujejo v zakonodajnih Zastopstvih, temveč na. najvišjem mestu in v osrednjih uradih. Strank in strančic pa tam ne upoštevajo v tisti meri, kakor edinstven' nastop celih nvrodov. Na teh mestih se računa le z velikimi skupinami. V okvirju vsakega naroda pomeni narodova celota naj večjo skupino, najuspešnejše sredstvo. Narod, M se tega sredstva ne posluži, ne razume bistva Časa in dela napake, ki se morajo maščevati prej ali slej: tudi to je zakon narave. Državna oblast pripušča ta koncentracijska stremljenja. Je to dokaz, da se zaveda, da je to naravna posledica sedanjih razmer. Državu a oblast priznava s tem važnost narodnostnega vprašanj., za notranjepolitično življenje naše države, priznava pa tudi, da so v današnjih razmerah združeni nastopi strank posameznih narodov najprimernejše nadomestilo za manikujoči državni zbor. To gibanje je v interesu države, zato ga vlada pripušča. fe-tž 6-H Pri Slovencih pripada, ogromna večina vseh izvoljenih državnih in deželnih poslancev taboru Slovenske Ljudske Stranke, osobito glede državnega zbora velja to; vendar ta stranka ne predstavlja narodove celokupnosti, ker zastopa vodstvo S. L. S. -naravno — le svojo stranko in ni pooblaščeno n nastopati tudi v imenu ostalih slovenskih političnih strank. Mesta, kjer bi se skupno posvetovale vse slovenske stranke, še nimamo, toda vočigled sedanjim razmeram ga je treba ustvariti. Ni dvoma, da bo doba,, ko se bodo končno urejevale notranjepolitične zadeve na podlagi novih, vsled vojske ustvarjenih razmer, najvažnejša, za vsako narodnost te države. Cimbolje bodo narodi pripravljeni, tem bogateje bodo pri končnem urejevanju razmer obdarovani. Napačno pa bi bilo misliti, da je, kar se tiče nas Slovencev, za narodno skupnost še časa dovolj: Vsakdan je zamuda, kajti na najvišjih mestih se je s pripravami za nov red že pričelo. Vpraša se sedaj, na kaki podlagi bi se dalo doseči skupno nastopanje slovenskih, političnih,Struj. Odgovor je prav enostaven: Na podlagi vseh tistih narodnopolitičnih točk, ki so vsem slovenskim strankam skupne. Z diktatom se ne da tu prav nič opraviti, edma možnost je dana s pogajanji ocl stranke Ho stranke na podlagi tistih narodnih točk, ki niso sporne. Takih zadev je več in se tičejo v prvi vrsti vprašanja o sloven sko-hrvatski skupnosti, najšega razmerja do sodržavljanov Nemcev, do Ogrske, do nadalnjega zbliževanja Avstrije k Nemčiji; v zvezi s temi vprašanji so vse znane naše zahteve glede šolstva, uradov in važnih narodnogospodarskih naprav. Naloga skupnega posvetovanja slovenskih političnih strank je, zbrati te skupne narodne točke. Le na takem točno dogovorjenem skupnem temelju vseh naših narodnih zahtev je mogoče uspešno pogajanje na najvišjih mestih, ki dain.es odločujejo o u-sodi narodov. To je danes najvažnejša in najnujnejša skupina naših narodnih zadev. Preostaja pa potem še več važnih notranjih ali domaših vprašanj ki bi jih iz ozirov celokupnih narodnih koristi istotako bilo treba rešiti potom sporazuma med strankami. Le-te se tičejo: t. našega narodnoobrambnega dela, 2. slo- venskega zadružništva, in 3. stalnega skupnega narodnega sveta. Cepitev obrambnega dela . po strankah ni bila potrebna, Obrambno delo ima namen, braniti in krepiti narodne manjšine bodisi z ustanavljanjem narodnih šol, bodisi z raznovrstnimi gospodarskimi na,-pravami. Ta nazor vlada v vseh slovenskin narodnoobrambnih organizacijah. Cernu je potem bilo treba cepitve? Oba hočeta isto, oba delata isto, zakaj bi potem ne nastopala, oba skupno? V raznih drugih vprašanjih' sta m&rebiti različnih nazorov, glede narodne. obrambe pa mislita jednako. Obema je na, tem ležeče, da se obrambno delo izpelje čira najuspešneje, oba hrepenita z jednakimi sredstvi za jedriajkim ciljem; tedaj je pač najbolje, da se združijo sile o-beii in da nastopita skupno. (S tem pa nočem prezreti. da ima mlajša vseslovenska obrambjna • organizacija v gotovi meri neoporečene zasluge: Vzbudila je tudi pri kmečkem ljudstvu razumevanje in volio za sodelovanje v obrambni organizaciji.) Preureditev slovenskega narodnoobrafmbnega, dela, je po- trebna, tozadeven predlog člankarja - nj-- v 64. št. „Straže“ Je prav umesten: Giril-Metodova Družba n,drži šolstvo in se pečaj izključno le,s šolstvopi, a vse druge vrste narodnpobramlniega- dela, kot naseljevanje obrtnikov, .varstvo narodne kmečke in hišne posesti,' vsakovrstna narodna- propaganda itd. pa preidi na Slovensko Stražo. Ureditev tega vprašanja bi se najbolje uredila potom sporazuma med vsemi obsto«č;mi narodnoobrambnimi orgauizmijami in sicer; C. M. D., S- S., Branibor in šolski društvi;na Goriškem in Koroškem. Tudi glede zadružništva ima mlajša, organiza-č i: a I, Z a družil a Z veza v Ljubi j ani, oz i roma njena prednica Gospodarska Zveza) veliko zaslugo, da je zanesla zadružno misel, pred vsem Rajfajzenovih načel, v široke mase našega kmečkega ljudstva. In drugih razlogov pa ni, ki bi se jih dalo navesti v u-pruvičenje za, ustanavljanje konkurenčnih zadružnih organizacij. Ali pa bi se morebiti hotel kodo s-kUcevati, dja je bila potrebna kontrola vsled napak, k» so se vršile v mladem slovenskem zadružništvu prve organizacije? Ne drži: kajti: 1- je stvarna kontrola zadružnega gospodarstva, uspešno mogoča le iz dotične organizacije same, ki je kontrole potrebna;, 2. se vrše napake v, vsaki mladi zadružni organizaciji, tudi na Slovenskem so se delali zadružni grehi na obeh straneh. Navesti pa se da. vrsta tehtnih razlogov,... ki govore proti cepitvi in za enotnost slovenske zadružne organizacije, n. pr.: Bistvo zadružne misli je le zgolj gospodarskega značaja. Zadružništvo stremi za ustanavljanjem, velikih gospodarskih sil potom z- l.ir&nja malih gospodarskih eksistenc. Glede razdelitve gospodarske moči na posamezne člene človeške družbe je slovenski narod po ogromni večini tako enovrsten, da se težko najde primera, v kakem drugem narodu; male in srednje gospodarske eksistence tvorijo ogromno večino (gotovo nad 93%), ves narod je vsled tega kakor ustvarjen za zadružno gospodarstvo, Kdor v teh ugodnih naravnih razmerah kl jub jasnemu bistvu zadružne mišli zadružnega dela ne opravlja le radi narodovega gospodarskega napredka, temveč vmešava izven' gospodarskih še druge cilje v svoje zadružno delo, tisti ali bistva zadružne misli ne umevaj ali p*a namenoma uporablja priznano moč zadružne ideje v dosego kakoršnilikoli ciljev, ki nimajo z zadružnim stremljenjem ničesar skupnega. In nekaj podobnega se je moralo zgoditi tudi na Slovenskem, kajti dokler se zasledujejo le gospodarski cilji, tako dolgo je izključeno, da bi se ' prišlo do tiste vrste konkurenčnega zadružnega organiziranja, kakor ga imamo pri nas. Bile so to pred vojsko res nevzdržljive razmere in so splošno znane vsakomur, ki je zasledoval naše javno življenje. Za to se je mnogokrat slišalo od vseh strani želje, da se naj naredi temu škandalu konec. Zadruga m nič manj važna za življenje naroda, kakor je občina. Vsled postavne ureditve je zabranjeno, da na more vsak ustanoviti nove občine, ki je s svojim, političnim ali gospodarskim ali verskim nazorom v manjšini; glede zadruge še nimamo take pametne postavne u-reditve, zato jo moramo vladati vsaj po razumu. A kakor v občini, tako je - stvarna opozicija potrebna tudi v zadrugi. Kakor^šče 'občina, ki je v prvi vr- “ stil končno vendarle tudi gospodarska naprava, po-rtioči p'rt politikiV tako jo bo v marsikateri zadevi iskala 'istotam tu otL zadrug a. Naobratno šfr bo politik mnogokrat sku šal , uvel j avl j ati v zadrugi, toda to se sme goditi vedno le pod vodstvom onih visokih gospodarskih ciljev, ld jih zasleduje zaprjuga; Le ti ciki morajo biti merodajni, ne pa cilji, ki jih zasleduje v zadrugi sodelujoči politikih kot pristaš ali zagovornik gotovega političnega stremljenja. Končno je zadruga zaščitnica tolerance, zadrugarji so lahko različnih političnih nazorov,, toda v zadružnogospo-darskem oziru mislijo enako, sicer bi ne bili, zadrugari i: zato je tudi tukaj, kakor pri obrambnem delu, skupno stremljenje mogoče in v interesu stvari, istotako neobhodno potrebno. Prepričan sem, da si danes niti približno ne moremo predstavljati velikega dobička, ki bi ga imel ves narod, ako pride do ujedinjenja slovenskih zadružnih organizajcij. Vsled i ga je predlog Člankarja —nj— izvršiti čim preje: Vse slovenske zadružne organizacije naj se strnejo v eno samo s sedežem v Ljubljani, v posameznih pokrajinah naj delujejo pokrajinskje zveže z nalogami revizije, pouka, organizacije m zadružne propagande, denarna in blagovna, centrala naj bodi v Ljubljani. Točnejša ureditev bi bila naloga sporazuma med obstoječimi zvezami. Končno bo potreben tudi narodni svet kot stalna najvišja inštanca v narodnih vprašanjih. Clan istega naj bi bil slehern, ki zavzema v našem javnem življenju važno odgovorno mesto bodisi v politiki, bodisi v gospodarstvu, bodisi v zgolj izobraževalnih zavodih. Že pred vojsko se je mnogokrat klicalo na ustanovitev narodnega sveta, Ker se je enkrat tu, potem zopet drugod čutila živa potreba take naprave: toda vselej se je našel kedo, ki je zagnal ta- rnen in dober nasvet je bil vedno zöpet pokopan. Na Štajerskem pač obstoji nekaj, kar se imenuje narodni svet; čast dobri volji, ta narodni svet ni niti še senca, tega, kar potrebujemo. Organizacija mora biti izvedena tako, da se bo na prvi pogled spoznalo, da je to zavod celega naroda. Upam, da bi sje potom sporazuma mejd strankami dala urediti tudi ta zadeva. ft. januarju 1917. S9 9AJ1 Stran 3. Prezreti ne smem važne točke, ki ji tudi član-kar nj—• posveča mnogo svojih izvajanj: Verskov-prašatnje. Pred vojsko se je v slovenski strankarski olitiki dnevno govorilo o brezvercih, farjih itd. Nad dve leti, odkar imamo vojsko, ne slišimo več tistih glasov in zdi se mi, da jih tudi prav nič ne pogrešamo. Kdor je hotel, imel je časa dovolj razmišljati, ali so bili tisti klici potrebni ali ne in lahko je prišel do spoznanja, da bi se bilo dalo delati slovensko politiko brez tega sredstva. Zgodila bi se bila potem lahko kvečjemu ta nesreča, da bi obstojalo med slovenskimi strankami nekaj več tolerance in medsebojnega spoštovanja in da bi bila natša politika v marsikaterem trenotku im na marsikateri strain mnogokrat bolj stvarna in temeljitejša, kakor je bila, iToda danes nam gre edinole za narodnopolitične, marotkiojgospod arske in iiarochioobrambne zadeve, na tej podlagi iščemo skupnosti,, Giejde verskega vprašanja, pa, po žalostni preteklosti, ki jo beležijo strankarski boji na (Slovenskem v zadnjih desetlet-jin, ni upati, da bi se dosegla za skupen nastop naših strank tudi skupna pozitivna-: verska formula, in «ato je pač najumestnejše, ako se zida skupnost le zgolj ha podlagi vsem strankam skupnih narodnopolitičnih, gospodarskih in narodnoobrambnih točk. Verska točka se izloči, s tem je samoobsebi dano, dja mstopriikl katoliškim političnim strankam nasprotujočih struj v skupnosti ne bodo iskali sredstev za u-resničenje kakih protiverskih stremljenj; na drugi strani pa bi bilo za varstvo verskih in cerkvenih interesov pri skupnem podjetju že s tem dovolj poskrbljeno, ker morajo imeti po današnjih razmerah pristaši Slovenske Ljudske Stranke v skupnosti itak odločno večino. Mislim torej, da to poglavje ni nepremostljivo, ako se pokaže na vseb poklicanih straneh dovolj dobre volje. Slednjič se moramo dotakniti š* neke temne strani našega javnega življenja: to je nestvaren in navadno zgolj oseben način polemike v tiskani in govorjeni besedi naše javnosti. Koliko političnih lumpov, banditov, tolovajev itd, je zabeleženih v slovenskem časopisju in izgovorjenih na slovenskih zborovanjih! Bogu hvala, da nam je vojska tudi te zapr-nosti odnesla in ne dvomim, da si želi pač vsak razumen človek, pa bodi te ali one stranke, naj se tista grda navada ne povrne več na Slovensko. Kdo zabavlja in zmerja? Tisti, ki mu manjka stvarnih razlogov za hrambo svojega stališča. Takih nevednih delavcev pa v naši javnosti splon ne potrebujemo. Stremiti moramo za tem, da bomo vedno bolj v stanu dokazati primernost in pravilnost svojega javnega delovanja z razumnimi znanstvenimi razlagi; ie s takim delom se dosežejo trajni uspehi v javnem življenju. Končno pišemo in govorimo še z namenom, da izobražujemo ljudstvo, ki nas posluša, Ali pa se pravi izobraževati ljudstvo s tako pisavo, kakor je bila pred vojsko pri nas premnogokrat običajna, bodisi v političnih, bodisi v gospodarskih ali znanstvenih prepirih? In tudi časti to narodu ni delalo nikako. Seveda izboljšanja teh razmer ni mogoče doseči potom sporazuma med strankami: treba je le pra mnogih sotrudnikib na tej in oni strani nekaj več sramežljivosti in razumnosti, morebiti od posameznih vodstev tudi nekaj več strožje kontrole glede častivrednega nastopanja posameznih sodelujočih u-ctov: potem bo precej boljše! Stranke bodo obstojale tudi po vojski, kakor so obstojale doslej. Sleherna pa pravi, da išče s svojim delom dobrobit naroda. C e je to res, potem v tako važnih In odločilnih trenotkih. kakor je baš sedanji, ne bo težko najti poti za skupno postopanje. Ako se ne bi našla? Tedaj bo to težko zagovarjal o-»i* ki bo krivj nesporazumljenja. Ml. Ramunskoj bojišče. V D o ti r u č i smo s sovražnikom že obračunali Dne 8. januarja smo zavzeli zadnji dve važnejši romunski postojanki Mačin in Jljilo. Razvem ozkega kota pri Gialacu ie cela Dobruča do izliva Donave očiščena, sovražnika. Na r n. m u n s k i r a.v n i n i sr vrši glavni boj za posest, mest B r a j 1 a ob I kmavi in F o r -sani zahodno: od Sereta. Brajla je obkrožena od juga in vzhoda, Focsani pa od juga, mgdvzhoda in zahoda- Čete nadvojvoda Jožefa, id so prodrle iz severovzhodnega kota Sedmograške v Molela vo. pa o-grožajo Focsani tudi od: severozahodne strani. Rusi hi radi Rumune razbremenili s tem. da so pričeli v Bukovini hudo napadati naše: postojanke. Bolgari zasedli Macin in Jilijo. V sredo, dne it. januarja, so bolgarske čete zavzele mesti ‘Mačin in Jijila na, desnem bregu Donave (v Dobruči) vzhodno od Brajle. Mačin šteje kakih 20,000, Jijila pa do 8000 prebivalcev. Po zasedenjm Mačin» In Jijile so rusko-rumunske čete popolnoma, potisnjene iz Dobruee. Bolgarski in naši težki lopovi obvladujejo sečtaj mesto Brajla tudi od vzhodne in severovzhodne stran i. Rusi bodo branili Brajlo? Rotterdamski „Courant“ poroča, da nameravo-I jo Husi,, kljub padcu Mačin a, mesto Brajla tako dolgo braniti, da se rusko-rumunska armada, ki je sedaj stisnjena v kot med Brajlo—Rimnicul-Sarat-Focsani—Seret, umakne na, drugi breg reke Seret. Romunska kraljeva dvojica pri carju. Romunski kralj Ferdinand in kraljica Marija sta se več dni mudila v carjevem glavnem stanu v mestu Kišinev. Tudi ministrski predsednik Brat.a, i. je dospel v ruski glavni stan, kjer je bil sprejet pri carju vi dveurni avdijenei. loško bojišče Rusi so zadnje din poslali v: Bukovino in na bojišče južno od kota treh držav močna ojačen ja, ker se je na ruski strani bilo bati, da se bo moral ta del fronte radi našega prodiranja po dolini reke Oj-toz na Moldavsko, umakniti proti vzhodu, da se fronta izravna, To umikanje pa, bi utegnilo biti za Ruse usodepolno. Radi tega so Rusi raje v najbolj nevarni kot svoje fronte vrgli obilo ojačenj. Od tod novo rusko napadanje v Bukovini v prostoru pri Va-leputni (severno od Domovat rej. Na ostali fronti Le majhni boji* |j <99 4. A MVV ItalnansKO boušče. Boji med našimi in italijanskimi letalci, artilerijski boji na Krasu, obstreljevanje italijanskih pozicij pri Gorici, to so menjajoči se in edino važni dogodki na italijanski fronti. Po listih krožijo vesti, da je general Cadorna pri italijanski vladi padel v ne milost in da bo na njegovo mesto imenovan Porro Kralj pa se baje protivi temu načrtu in je s Cador-novim poveljevanjem, popdluama zadovoljen. Vsled deževja in goste megle vsako pomembnejše vojno podvzetje- izključeno. V zadnjih dneh je baje odposlala Portugalska, na francosko bojišče 1 divizijo in 480 častnikov. Nezgode francoske mornarice. Lisi „Vossiseke Zeitung“ poroča, da je nemški P-čoln v bližini Malte zadel francosko linijsko ladjo „Verite,“ Ladja leži težko poškodovana pred angleškim pristaniščem Malta. V noči od zadnje sobote na nedeljo je v Sredozemskem morju klicala na, pomoč francoska pomožna križarka „Rouen.“ Ladja „Centauri“ je takoj odplula na pomoč. Od tedaj pa se obe ladji pogrešata. Iz morja so potegnili tri težko ranjene Francoze. Macedonsko bojišče. Razun topovskega ognja nobenih važnejših dogodkov. Italijanski listi pišejo, da se general Sarrail pripravlja na velikopotezno ofenzivo. * Srbska vlada še ni v Bitolju. Nekateri lista so pred kratkim poročali, da se je srbska vlada že preselila iz Krfa v Bitoli. Novejša poročila pa zatrjujejo, da se še srbska, vlada vedno nahaja na Krfu. ker je negotovo, ali ostane Bitolj v rokah čelverosporazumovih čet. Srbi so sedaj neljubo presenečeni. Oetverosporazum jih je vedno tolažil, da bodo v kratkem imeli priliko, da se vrnejo na svojo zemljo. 50.0UÜ srbskih vojakov se je tudi borilo z izvanrednim junaštvom ob reki Črni in pri Bitolju. da bi tako Čimprej stopili na srbska tla-A njih nade so se izjalovile. Dasiravno je imela srbska armada pri bojih za Bitolj ogromne izgube, se vendar Srbom ne posreči, da bi severno od Bitolj a prodrli tako daleč, da bi zasedli vsaj nekaj metrov prejšnje Srbije. Oetverosporazum je uvrščal Srbe vedno v prve napadalne- vrste in tako je borno Število srbskih bojevnikov skoro popolnoma izkrvavelo. Položaj Srbov je pfejkoslej obupen. Navezani so na milost in nemilost na četverosporazum. Srbski vojaki padajo na macedonsbem bojišču, maloštevilni srbski , zarod pa na Krfu in raztresen po celem svetu mui-I ra vsled velikega pomanjkanja in raznih bolezni. Grčija. i j Dne 1. januarja so poslaniki četverosporazumo- \ vib držav izročili grški vladi slejdeče zahteve: 1. Grčija mora število svojega vojaštva zmanjšati nazu 5 mirovno službo neobhodno potrebno stanje. Vse od-višno orožje in strelivo, vse strojne puške in topove se mora odpeljati v Pelopones. 2. Zveze in shajanje rezervistov je prepovedano, istotako je še tudi nadalje civilistom strogo prepovedano, nositi orožje. 3. Oetverosporazum zahteva razne pravice nadzorstva nad upravo v Grčiji. 4. Osebe, ki so radi veleizdajstva, zarote ali puntarstva v zaporu, ali ki so radi preiskave po krivici trpele, se jih mora odškodovali ö. Poveljujočega generala L armadnega zbora se mora odstaviti, (i. Grška vlada mora dati čet-verospomzumovim poslanikom zadoščenje ter izkazati angleški, francoski, italijanski in ruski zastavi posebno čast. Oetverosporazum grozi, da bo n as to, i tudi preti kralju, ako bi ta nastopal proti četvero sporazumu. Grčija še na to četverosporazuroovo noto ni odgovorila. Oetverosporazum je že odredil, da se grški topovi in čete vozijo v Pelopones v južni Grčiji, da bodo tako četverosporazumove čete pri Solunu „za hrbtom“ varne. Italijani igrajo pri vsem tem najbolj hinavsko vlogo. Stulijo se grški vladi kot njeni prijatelji in hočejo posredovati med Grčijo in öetverosporazumom. V Grčiji se vsled blokade o-paža vedno večje pomanjkanje živil. Politične vesti. Nemški „Nationalverband“ je imel včeraj, dne 4. januarja na Dunaju sejo načelstva, v kateri se je razpravljalo o odstopu predsednika dr, Syivestra in izstopu poslanca Friedmanna iz zveze. Friedmann se čuti užaljenega, ker je predsednik dr. Gross zavrnil Friedmannovo željo, da bi se nekatere dunajske nemške poslance sprejelo v »Nationalverband«. Odstoji predsednika Syivestra. Listi poročajo, Galica, žveplo, galun. Kdor si Se ni naročil bakrene galice, paste »Bosne«, žvepla in galuna, naj to nemudoma stori. Občine še naj zberejo do Via naknadna naročila in naj ista nemudoma pošljejo okrajnemu odboru s prošnjo, da jih predloži Zv zi gospodarskih zadrug. Brez sedanjega naročila ne bo v poletju nihče dobil gorej omenjenih predmetov. Radi sedanje mile zime se bodo Škodljivi trosi in glivice na trsju in sadnem drevju močno zaredile in ohranile, radi tega mo ramo pravočasno skrbeti za sredstva zoper trtne in sadne bolezni. Kuga-slinovka. V občini Cirknica pri Št. liju v 31ov. goricah je v hlevu posestnika Evalda Hem pel izbruhnila kuga-slinovka. Oirajno glavarstvo je odredilo obširne varnostne odredbe. — Tudi v okrajnem glavarstvu Lipnica se je pojasnila slinov-ka v več občinah. Nevarnost za, našo živinorejo. Ker se le na več krajih pojavila shnovka, preti naši živinoreji zopet velika nevarnost. Radi malega števila živine je vsaka glava goveđe skoro nedoplačljiva. Posestnik, ki bi mn živina poginila, bi ne imel sam škode, ampak oškodovana bi bila tudi splošnost. Nujno potrebno torej je, da se slinovka z vsemi sredstvi zatre in omeji., Pozivamo politične oblasti in posebno ži-vinozdravnike, d!a pojasnijo in poučijo preibifvalsltvo, kako je postopati, Če se pojavi slinovka, kako se jo najbolj uspešno zdravi itd. V časopisju in z javnimi letaki se naj da ljudstvu tozadevnih navodil. — Živinorejci pa obelite hleve z apnenim beležem, splaknite tla, na katerih stoji živina, večkrat z vodo, v katero ste djali nekoliko karbolove kisline; dajajte živini grenke in Glauberjeve soli, drgnite ji gobec večkrat s česnom in domačim kisom in če kaj sumljivega opazite, naznanite takoj županu in živino-zdravniku! Konjski sejmi na Dunaju. Na zadnji dunajski konjski sejm so prignali 106 konj, ki so bili rabni za različna dela in 178 konj za mesnice, K,onji,zako-čija,že so se kupovali po 1600 do 2400 K, konji za lahko vprego p!o 1000 do 1800 K, za težko vprego od 2000 do 3600 K. Cene za konje za klavnice so znašale 400-700 K. Jari ječmen. Kranjska Kmetijska, družba, je poskrbelau da bo imela spomladi dovolj semenskega jarega ječmena za svoje ude. Dobila je izborno vrsto „Original Proskovoo.“ In pri nas? Preskrba s semenskim žitom je pod vso kritiko. Ljudje naročajo seme pri okrajnih glavarstvih, vlagajo prošnje, a nič ne dobijo. Zakaj pa je glede semenskega žita v drugih deželah boljše! Ogrska dobi 3O.00Ö meterskih stotov b -krene galice. Ogrsko poljedelsko ministrstvo je določilo, da dobijo vinogradniki na Ogrskem 30.000 meter* skih stotov bakrene galice. To ogromno množino bodo začeli razdeljevati v drugi polovici tega meseca. Pozor pri nakupovanju mila! Po Spodnjem Štajerskem se klatijo razni sleparski agenti, ki ponujajo razne vrste mila po razmeroma nizkih cenah. To blago je pa tako slabe kakovosti, da kilogram takega mila ni vreden niti ene četrtine tiste cene, za katero prodajajo agenti to milo. Svari se, da naše gospodinje ne nasedejo takim sleparjem in odločno odklonijo tako milo, ki ne vsebuje nobenih maščobnih snovi in perilu samo škoduje. Jelene in divje koze smejo na Koroškem letos izjemoma streljati do T februarja. Dosedaj je bil prepovedani čas za streljanje jelenov in koz že od 1. januarja naprej. Cepljene trte na ripario portalis se dobe iz trtnioe kmetijske šole na Grmu (pošta Novomesto na Kranjskem) in sicer sledečih vrst: Kraljevina, sil- vanec, veltlinec, rdeči vrh, beli burgundec, traminec, žlahtnina, portugalkla, rulandec in žametna črnina. Cena posameznim cepljenkam 30 v, cena od 1000 cepljenk dalje po 24 v. Na prodaj so tudi bilke riparie portalis in aramon. rupestris. Cena. po dogovoru. Lesne cene v Nemčiji. Na največjem lesnem trgu Nemčije, v Mannheimu, je bilo popraševjanje po deskah nenavadno živahno, toda, blaga je bilo veliko premalo, Cene za mehke deske so zopet poskočile in so dosegle višino, kakor še nikoli prej. Za 100 komadov dobrih desk debelosti 16’ 12” 1’” so plačevali po 410 do 415 mark. Tudi v Mogunciji je bilo popraševanje po mehkem lesu zelo živahno, in tudi cene so bile neprimerno visoke. Na lesnem trgu v Ašafenburgu so zelo popraševali po stavbnem lesu, kot hrastovem, borovem in smrekovem lesu. A blaga je bilo veliko premalo. V 'Monakovem je bilo popraševanje po neotesanem mehkem lesu zelo živar hno, blaga pa tako malo, da je lesni sejm trajal le eno uro. Na lesnem trgu v 'Memingenu so bile cere za mehke ‘deske, katere rabi vojaška uprava za s-hranjevanje municije, neprimerno visoke, blaga pa veliko premalo. V Stutgartu je bilo popraševanje po stavbnem lesu izvanredno živanno. Za kubični meter mehkega stavbnega lesa. z običajnim robom so plačevali 92—95 mark, za blago boljše kakovosti celo do 120 mark. Cene naraščajo, blaga pa na vseh lesnih trgih veliko premalo. Kako je ravnati z zmrznjenim človekom. Da se zmrznjenega človeka — Če je še sploh kaj življenja v njem — zopet oživi, ga je treba prenesti v mrzlo, a nikdar pe v toplo sobo. Truplo se mora skrbno drgniti s snegom ali z mrzlimi in'mokrimi rutami. Dobro je, ako se zmrznjenemu človeku, ko se začne gibati, pomoli pod noš kake močne dišave, n. pr. Salmiak. Dobro tudi je, ako se mu spravi v želodec požirek dobrega starega vina ali kave. Zmrznjenemu Človeku nikdar dajati toplih obkladkov ali pa ga. nesti v toplo sobo. Rtzae novice. Vihar porušil cerkev. Blizu mesta Kassel na Nemškem je v noči dne 30. decembra 1916 razsajal tako hu,d vihar, da je porušil cerkveni zvonik. Deli zvonika so padli na cerkev, ki je bila vsled tega skoro popolnoma porušena. Uničena je bila tudi vsa notranja cerkvena uprava. 12.000 K globe za prepovedan nakup moke. O-krajno glavarstvo v Turnovu na Češkem je svoj čas prepovedalo, izvažati iz okraja moko in žito. Vzlic temu se je zgodilo, da sta mlinar Kopal in pek Hou-sek s posredovanjem špediterja Valche poskusila s-praviti v Liberoe na Češkem večje množine pšenične moke. Spravila sta tja 80.000 meterskih stotov, C. k. okrajno glavarstvo je Houseka obsodilo na 5000 K globe, Valcho pa na 7000 K, Oba sta se seveda pritožila in ugovarjata, da okrajno glavarstvo sploh ni imelo pravice, prepovedati izvoz in tujci i ne pravice, ju kaznovati. Ce bo to naziranje obveljalo, se bode kmalu izvedelo, 20 volkov ustrelil. Pri mestu Staraja-Užica v Besarabiji se je podal ruski stotnik Merkow na saneh na fronto, Oborožen je bil s sabljo in samokresom. Spremljal ga Je vojak-sluga, ki pa ni imel pri sebi nobenega orožja, V bližini velikega gozda, se je pojavila tolpa izstradanih volkov, ki je planila po konju, da ga raztrga. Stotnik je venomer udrihal po konju, da zbeži. Od časa do časa je oddal na zveri strele, ki so bili dobro namerjeni. Konj je že začel hirati, a volkovi so še vedno sledili sanem. Konj se je ustavil za hip in stotnik je zopet oddal pet dobro namerjenih strelov na, zverine. Še le sedaj so zveri opustile zasledovanje. Stotnik in njegov sluga sta bila rešena. V tem kratkem času le Merkow ustrelil 20 volkov. äOletnica dinamita. Pred 50 leti je Anglež Alfred Nobel iznašel dinamit. Nobel je o svoji iznajdbi izjavil, dr."se sme uporabljati samo za razstreljevanje pečin in enake gospodarske zadeve, a nikdar ne za pobijanje ljudi. Nobelove zahteve sedaj nihče več ne upošteva, 600.000 K ukradenih. Pred dnevi so odposlali iz Olomuca na Moravskem dva velika zavoja zlata na naslov avstro-ogrske banke v Lublinu. Ko so v Lublinu odprli enega teh zavojev, so dognali, da je neznana oseba odstranila pečate na zavoju, vzela iz istega ogromno svoto 600.000 K in nato pečate zopet z limom pritrjdila na zavoj. O tatu ni sluha ne duha. Oblasti zadevo strogo preiskujejo. Francoska pozabljivost. Vrhunec pozabljivosti .,o v tej vojski brezdvomno dosegla francoska vojaška sanitetna uprava. Meseca avgusta 1914 je odposlala iz mesta Orsay proti fronti v Flandriji popolnoma opremljen vojaški sanitetni vlak. Vlak se je nato vrnil nazaj v mesto Orsay, kamor je pripeljal nekaj ranjencev. Od tistega Časa se je nahajal vlak na imenovani železniški postaji popolnoma pozabljen notri do meseca avgusta 1916 in še le na opomin lista „Ouvre“; češ, na strehah železniških vozov omenjenega vojaškega sanitetnega vlaka je že zrastla tako visoka trava, da bi bilo dobro, če bi se pokosila, še le sedaj, torej po preteku dveh let, so se s-pomnili na pozabljeni vlak, ga osnaižili in vnovič izročili svojemu namenu. Zenska železniški postajevodja. Ker je postalo v Nemčiji pomanjkanje moških železniških uradnikov in uslužbencev zelo občutno, je železniška uprava i-menovala zelo veliko število ženskih oseb za železniške sprovodnice, za uradnice in še celo za železniške postajenačelnike. Ženska železniška uradnica in postajenačelnica nosi na glavi rdečo čepico, kadar opravlja prometno službo, kakor n. pr. pri nas železniški uradniki z rdečo čepico na glavi. Gorila napadel m odnesel seboj človeka. Trditvam afriških poznavalcev in potnikov, da gorile napadajo in odnašajo s seboj tamošnje domače ženske in deklice, je dosedaj malokdo verjel, ker se ni mogel dokazati dosedaj nikjer niti en tak slučaj. Sedaj pripoveduje v časopisu »Kolonie eine Heimat« nemški zemljemerec Mahr take stvari, da postajajo trditve zamorcev faktično resnične. »Vrnil sem se«, pripoveduje Mahr, »z večdnevnega potovanja iz Jaunde v tabor geometra Wilhelma pri mestu Esumbambeke, takoj ob meji dveh največjih plemen Jaunda in Bakoko. Komaj sem se malo spočil od tmda in napera, ko sem nenadoma zaslišal strašen krik in grozno stokanje. Črni kuhar geometra Wiiheima je planil v kolibo in ves preplašen zakričal: »Gospod, semkaj je prišel veliki šumski vrag!« Pograbil sem takoj svojo puško in zdirjal ven. Ko sem prišel čez par minut na mesto. odkoder je prihajal strašni krik, nudi! se mi grozen prizor : Ogromen gorila je držal pred seboj nekega zamorca in strahovito mrcvaril svojo žrtev. Malo naprej se je nahajala većja skupina zamorcev, toda nikdo od njih se ni upal iti svojemu napadenemu rojaku na pomoč. Prib ižal sem se nesrečnemu kraju na 40 korakov. Toda gorila ni pobegnil, ampak se je takoj pripravil na boj. Pomeril sem dobro in ustrelil. Zadel sem ga naravnost v čelo; zavalil se je parkrat po tleh, nato pa obležal Boj med gorilo in zamorcem se je po pripovedovanju očividcev razvil takole: Gorila je do-f-el v bližino farme z očitnim namenom, da bi tam odnesel kako žensko ali pa deklico, kar se je že ponovno zgodilo In res je šel gorila naravnost nasproti neki deklici, ki je takoj zaCela na vso moč vpiti. Priskočili so na pomoč moški, da jo rešijo. Zamorec, ki se je najbolj približal gorili, je postal njegova žrtev. Gorila ga je z enim udarcem podrl na tla, mu iztrgal obe roki in ga potem strahovito razmesaril. Nesrečnega so potem odpe-hali v bližnjo bolnišnico, kjer pa je seveda še istega dne izdihnil. N egove strahovite rane dokazujejo, kako grozno moč ima gorila, ki je znal uničiti svojemu nasprotniku ravno one dele telesa, od katerih je največ odvisna moč v boju. Dopisi* Maribor. Na V. vojno posojilo se je v mariborskem političnem okraju do petka, dne 5. januarja, podpisalo 8,869.616 K. Od te svote se je pri nabiralnicah samih podpisalo 1,604.500 K. Torej flpl tuokrajna podpisovanja na; V. vojno posojilo dnB, presegla ona na IV. vojno posojilo. Sv. Peter pri Mariboru. Dne 6. januarja popoldne po večernicah ima naša družba mladeničev lepo slovesnost v proslavo našega novega presvit- tega. cesarja Karela I. Domačini in sosedje so vtjađno vabljeni. Pridite! Hoče. Kmečka hranilnica in posojilnica v Hočah sprejema že nadaljne podpise za V. avstrijsko vojno posojilo. Slov. Bistrica. Za tajnika naše mestne občine je imenovan Edvard Horjak, doma iz Laškega. Št. Ilj v Slov. gor. Bralno društvo priredi dne 14. januarja veselico v Slov. Domu z igro in pet jem. Vabimo k obilni udeležbi. — Bralno društvo je podpisalo 100 K vojnega posojila. Sv. Križ pri Ljutomeru. Naša Dekliška Zveza priredi v nedeljo, dne 7. januarja, ob 3. uri popoldne v Slomšekovi dvorani božičnico s petjem božičnih, narodnih in drugih pesmi ter gledališko igro „Pismo božičnemu Detetu,“ Polovica čistega dobička, pripade zopet skladu za domače vojne pohabljence. Pridal Ormož. Po daljši bolezni je umrl tukajšnji trgovec Al^n Martinc. Sv, Marko niže Ptuja. V nedeljo, jdnc 14. t m., popoldne po večernicah, se vrši v Posojilnici občni zbor Bralnega društva pri Sv. Marku niže Ptuja. — Odbor. Sv. Lovrenc na Drav. polju. V nedeljo, dne 7. januarja po rani službi božji bo v šoli v sobi 3. razreda občni zbor Kmetijske podružnice s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora o delovanju podružnice in Kmetijske družbe, volitev odbora, sprejemanje naročil na razna semena, razni predlogi, pobiranje udnine ter zanimiv poučni govor o raznih gospodarskih zadevah. Gospodarji in gospodinje, udeležite se shoda v obilnem številu I Pristopajte h kmetijski podružnici! Sv. Lovrenc na Dr. polju. Dne 2. januarja je umrl posestnik Štef. Rodošek, 67 let star. Njegova največja želja je bila, videti še sina jurista Franca Rodošek, ki je v ruskem vjetništvu. Med tem sta mu umrla doma oče in mati. Pri tukajšnji Ljudski hranilnici in posojilnici so do sedaj podpisale razne stranke krag 30.0^0 K o. vojnega posojila. Celje. Dne 2. t. m. je bil na tukajšnjem mestnem pokopališču pokopan pešec 87. pešpolka Mihael Požarnik. — Na Lavi so našli na njivi ležati mrtvo truplo 201etnega ključavničarskega učenca Ignacija Prosenički, doma iz Kraljevca na Hrvatskem. Izvršil je samoumor, V preteklem tednu je bilo v mestni klavnici zaklanih: 2 bika, 20 volov, 18 krav, 41 telet, 51 svinj in 3 ovce. — Mestni magistrat je dotočil, da znaša najvišja cena za 1 kg fižola pri prodaji na drobno za mestno prebivalstvo 58 v. Celje. Se nikdar ni božičnica slovenskih otrok v Celju prizadela prirediteljem toliko skrbi kot letos. Množica ubogih, popolnoma osirotelih otrok, ki nimajo ne primerne tople oblekice in čevljčkov za hudo zimo, pa tudi ne staršev, Id bi jim jih mogli preskrbeti. Stiska je bila huda, pomoč nujna. Dosedanji dobrotniki so sicer vsi častno izvršili svojo dolžnost in so darovali upoštevajoč sedajne razmere, več kot druga leta, a kaj napraviti z nabrano svotico pri takšni draginji! Tukaj pa so nam priskočili na pomoč priznani celjski denarni zavodi in omogočili s svojimi znatnimi prispevki, da se je vsaj najrevnejše otroke obdarilo. Darovali ste Posojilnica v Narodnem domu in Južnoštajerska hranilnica po 300 K, Ljudska posojilnica pa 50 K. Vsem dobrotnikom, posebno pa imenovanim denarnim zavodom izreka katoliško podporno društvo v imenu ubogih otrok naj-prisrčnejšo zahvalo. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) sprejema prijave za peto avstrijsko vojnotposojili ter daje potrebna pojasnila vsak delavnik od 8.fd» 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. ure oopoidab. ?«• ■kbili 2 % ;Wpogi W vih Koledar za slovenske vojake za leto 1917 je nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupiL Tudi po koledarju za leto 1Ö17 že vojaštvo več mesecev močno popraš uje. Njegova vsebina je: a) Organizacija naše vojske tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in si-jrote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskrba invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odlok», Bride jenih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom ..Duhovni spremljevalec in mdltvenik“, ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridelanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa rodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarn! sv. Cirila v Mariboru. Poštne položnice smo današnji številki priložili vsem cenjenim naročnikom, tudi tistim, ki so naročnino za tekoče leto že plačali. Cenj, naročnike uljudno prosimo, da poravnajo naročnino za list še v tem mesecu, sicer bi jim morali list ustaviti. Brezplačna oddaja trt iz državnega hibridnega vinograda v Dvoru nad Šmarjem pri Jelšah. V letošnji pomladi se bodo oddajali j z državnega na sada v Dvora ključci in korenjaki trtnih hibrid, ki se tam gojijo v poskusne namene, brezplačno. Prošnje za dodeljenje hibrid je posh ti nemudoma c. kr. vinarskemu inšpektoratu v Gradcu, Burggasse 5. Zadnja poročila došla v petek dne S. pilarja. lajnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 4. januarja, Uradno se razglašA: Vzhodno bojišče. Armadna skupina generaLHeMnwSap. pleni. M a c k e n s e, n a: D o b r u 6 a. je razim ozkega o-zemlja pri Galacu. očiščena sovražnika. Na r u -m u o s ki r rv n dni razam brezuspešnega tipanja ruske kavalerije nobenih posebnih dogodkov. Zahodno od kraja Odobesci smo prekoračili reko Min-cov, pri kraju Sove j a in na cesti ob reki Ojtoz pa smo z naskokom zavzeli sovražne postojanke. Zahodno od Valeputne so se Rusi polastili našega jarka, Sicer pa na severovzhodu nič posebno važnega. Na o s t a 1 1 'hi boji 'š č i, h položaj nespremenjen Namestnik načelnika generalnega 'štaba': pl. Hofer podmaršal. Jfajnovejše nemške» uradno poročilo. Be roli n, 4, jamna rja. Francosko bojišče. Vsled deževja in megle vojno delovanje malenkostno. Vzhodno bojišče. Severno-zahodnu od mesta. D v i n s k so udrle stotnije oldenburškega rezervjnega pešpolka št, 259, čez led reke D vine in so iztrgale Rusom 1 otok. V jel! smo čez 4Ü sovražnikov in vplen.il) več strojnih pušk. Fronta generalnega pdlkovjuikia. nadvojvode .1 o ž e f a: V gozdnat i h K a r p a t i n se je posrečilo ruskim oddelkom se utrditi v prednji postojanki severno od M e s t e - C u n e s c i. Nemške in avstro-ogrske čete so zavzele z naskokom več višin severno 'od ceste Ojtoz ter ob obeh straneh S o -veja in doline Sušita, in so jih obdržale t' svoji oblasti kljub močnim napadom. Armadna skupina, generala-tehljnavšala plem. M a e k e -n s e n a: Severno od O d o b e su; i, se- vernovzhodno od F o c s a n i, je premagan odsek reke M i n z o v e. Zahodno ođ izliva B u z a u so poskušali prodirat) močni mitski kavalerijski oddelki, a, so bili odbiti. Ramo ob rami so nemški in bolgarsKi polki zavzeli z naskokom kraja Motelu in J i j i l a. katera je sovražnik trdovratno branil. Dosedaj je bilo v-jetih okrog 1000 sovražnikov in uplenjenih 10 strojnih p uš k. D obi- u e a je očiščena od sovražnika iz-vzemši ozek, proti G a 1 la e u se razprostiraj]oči jezik, katerega se ;držijo ruske zadnje straže. Makedonsko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Nemško večerno poročilo. IBerolin, 4. januarja. Na vzhodu in zahodu nobenega posebnega vojnega delovanja. • V Rumuuiji se ob Seretu razvili živahni boji. i Bum uni in Busi se umaknejo ob>Prut, I Francoski listi poročajo, da bo rusko-irumuliska armada najbrž opustila obrambno črto ob Seretu in se ho umaknila ob reko Prut. Proti Wüsonovemu načrtu, Reuterjev biro javlja, da se razve n Španiji tudi Nizozemska noče pridružiti Wilsonovemu, predlogu za mirovna pogajanja. Tudi Južna Amerika se ne bo pridružila, vsaj Argen ti ni j a, Brazilija in trekai&re majhne državice gotovo ne. Nemški National verband, Nemški NationaJverband je v seji dne 4. t. m. vzel odpoved dr, Sylvestra na znanje. Dr. Sylvester se mora umakniti dr. Grobu, ki se kot klubov načelnik ni obnesel. Ali se bo kot zbornični predsednik, zelo dvomimo. Fomiloščenje dr. Kramarja. •Sedaj prinaša tudi korespondenčni upad Se naznanjeno pom;loščenje dr. Krfamafija ter novega vzroke, zakaj je bil osumljen in obsojen: bei- je imel zveze z izdajatelji, protektorji in uredniki Avstriji sovražnih listov, ker je pisal v „Narodne Lyöte“, kateri so se nekaj časa zadržali pasivno nasproti vojnim potrebam, ker so se našli pri njem „L® Nation tschecjue“ in zapiski, slični člankom v „Times“, ker je imel v aprilu 1915 v Pragi tajen pogovor z i-talijanskim konzulom. Uradna objava govori tudi o krivdi pomiloščenih Kramarjelvih tovarišev. Ranjeni, padli im vjetL Pešpolk štev. 47: fianj«ai Častniki: Gazafura Valter, poročnik; Drob Emil, kadet; Roskošnv Boguslav, praporščak Padlomoklvo: Babšek .lože!, Statenbreg, Maribor: Levvart Jožef, Novacerkev, Celje; Lorenz Janez, Selnica, 'Maribor; Turek Stefan; Vidmar Franc. Straaner Franc; U j • t o meitvo: Bauer Janez (Škotovo, Rusija); Baumgartner Karol (Sarapul, Rusija); Benedikt Jožef, Radgona, 'Šilovski Rudnik. Rusija); Berger- Friderik'(Rusija, Samarkand); Gikogna Anton (Kirzmanov, Rusija); Cont Anton (Kirzmanov, Rusija); Čuden Franc, Slov. Bistrica (Italija); Fink Janez (Nižnij Novgorod, Rusija); Fuchs 1’ranc (Rusija); Firpas Ignac, 'Jiajgerberg f.Tjumen, Rusija); Gos Jožef (Moskva, Rusija); Giitl Anton (Dau-ria, Rusija); Gutman Anton (Jelabuga, Rusija); Halbier Jurij (Voroneš, Russia); Hauptmapm Fram-, Maribor (Moskva, Rusija); Hölter Adolf (Rusi ia. Moskva); Jančič Janez, Radgona (Tjumen, Rusija); F. Judi, Maribor (Rusija); Juhart Alojzij, Konjice (Voroneš. Rusija); Kopše 'Matija, Sv. Ana, Maribor (Nolinsk, Rusija); Kožuh Bogomir (Cita, Rusija); Kosmač Anton, (Rusija) ; Kranjčič Jožef, Črešnjevec (Orenburg, Rusija); Krasser Franc. (Moskva); Kreiner Janez (Rusija): Kren Jožef (Tjumen, Rusija): Krieg! Janez, (Serdobsk. Rusija); Kriegseisen Alojzij, poddesetnik (KanskC Rusija): Lang Hugo n (Tjumen. Rusija): Ledineg Jan., (Ašabad, Rusija,): Loiter David, četovodja (Tjumen, Rusija): Lepej Simon, Maribor (Rusija); Lepenik Mihael, Maribor (Tjumen, Rusija); Maierhofer Franc, Sv. Miklavž (Škotovo, Rusija); Mayer Jurij (Tjumen, Rusija): Muhič Avg., četovodja (Piestšanka. Rusija): Muhr Janez, deset- nik (Sarapul. Rusija); Mule Mihael, Gornja Kungota (Ivanovo. Vosmesensk, Rusija); Novak Alojzij, Maribor (Rusija); Orlič Janez (jKarkov. Rusija); Paseger Albert (Sarapul. Rusija); Polanec. Anion. Maribor (Serdobsk, Rusija); Pfeifer 'Ant. (Tju-men, Rusija); Pile Marko (Moskva, Rusija); Plav-čak Anton. Maribor (Rusija); Pliberšek Janez, Maribor (Barnaul, Rusija); Polajner Simon, Rečen jak. (Nižrii Novgorod. Rusija): Pušnik Franc (Ašabad, Rusija): Rauch Mihael (Cita, Rusija): Reis Jožef (iz- menjan kot invalid); Rezman Janez, Maribor (Pere-slav, Rusija): Riederer .Jožef (Toršok, Rusija); J. Rozman, Maribor {Moskva, Rusija); Schieber Jožef, Maribor (Rusija); Schileger Janez (Rusija); Schlosser Ernest, enoletni prostovoljec ( Spaskoje Selo, Rusija); Schwab Janez (Rusija, Cembar); Schwipdsackl Franc (Sengilej, Rusija); Sega Mihael, Tinje (Tjumen, Rusija); Stelel J., OCita, Rusija); Sumer Karol (iTjumen, Rusija): Super] Jožef (Nikolsk Usurijsk, Rusija); Tischler Avgust (Ašabad, Rusija): Ullrich Julij, desetnik (Tjumen, Rusija); Vodopivec Leopold Edmund (Slobodsky. Rusija); Veingerl Janez, Radgona. (Rusija); Zangl Franc (Krasnnvodsk, Rusija); Z »n gl ,io-žef (Turkestan, Rusija). 5. januarja 1917. STRAŽA. Stran 7» DoMObmiiHki pešpolk fiter. *: Padlo moštvo' Gorjan J.. Slove n j gradeč; Irci Janez, četovodja, Radigdna; Krajnc Martin, Sv. Vid, Sloverijgradee; Laurenčič Anton, Ptuj; Ledinek Anton, Slov. Gradec ; Lorenci Gregor, Slovenjgradec; Majhenič Ferdinand, Slovenjgradee; MelauSek Filil). Slovenjgradec; Oiäim Rudolf, Studenci; Pinter Janez, Slovenjgradee; Schicker Franc, Sv. 'Jakob, 'Maribor; Se rte 1 Anton, Mislinje ; Ušen Ljudovik, Sv. Ilj; Vouk Martin, Velenje; Winter Janez, Ponikva; Žibrat Jakob, Ptuj. Razni: TJ joto mofitvo: Legat Edvard^ Maribor (Ačinsk, Rusija); Kostanjevec Franc, Trbovlje (Skobelev, Rus.); Kosec Franc, 14. črno vpj niški bataljon, Celje, Sv. Jurij (Sarapul, Rusija!); PlekJar Matija, 41. črnovojniški bataljon, Celje, Sv. KriStof (Rusija); Simčič Anton, (Rusija); Skočir Evgen, Ptuj (Rusija);; Ttirner Janez, 152. črnovojniški bataljon, Brežice; Sv, Peter (Taggia, Italija); Vouk Mihael, celjska okolica (Kvalinsk, Rus»); Razni: Padlo moitfo: Ari Jožef, Tinje, črnovojniški maršbataljon štev, 157; Berk Franc, četovodja; Doba Maksimilijan; Flajnik Janez; Prah Jurij, Kostrivnica. Komšak Franc, Celje; Naveršnik Janez, Slovenjgradtec; Schillajc Rajmund, podlovec, 20. poljski lovski i, ZavrČe, Ptuj; Verbovšek Adam, Sv, Rupert,- Celje; Zorko Jožef, Ptuj. MHHMUWB ill Na Kalvarijo! ®888E3(38lKBBStiSI sil 30 Križevih potov. yudak* britys. 8p--u n »»o. Ser, Segala. dala Sv 64<: strssij. pregled vsebine: 1. i.riŽKT pot romarje» aa Križevi cesti » Jeruzalem — 2. Križe» pot jeruzalemskih fzsučiškaaov (i, 1876) — 8. Not e ji i jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K p., navadno Rimski imenovan. — 6. K. p. -s». Leonharda Porto-Maariškega. — 6 K. p., s». Alfonza M Lignori. 7. K. p , kardinala Pavla Melchers-a. — 3. K. p., (splošni) župnika Fr. 8er. Bezjak»- — 9. K. p., slo», amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 18. K. p., (stanovski) žnpnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv Jožefa krš&n-kih m6ž. — 16. Za društvo sv. Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. 8k>mšekov’<. — 18. Za dekleta (Slomšekov) — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube), — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za predpepelnični čas. 26. Za postni čas. — 26. C. p., na Veliki petek. -■ 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori! 81edi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa" vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi i. t-d. Ko pridete v Maribor, dajte si je ? prodajalni tiskarne ev. Cirila predložiti na ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih Težavah: 1. z rodečo obrezo za K 2 50. S. * tisto obrezo za K 3 20. 3. krasna izdaja m K 3-50 Po pošti poslan stane ?sak komad 20 riti. več Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak kossad 20 via za poštnino. Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. »tare rape In canje kupuje po visokih cenah, vsako množino, Janko Artman, Št Jur ob jtiž. železnici. 754 +• MUZEJ Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine. v Maribora • r. z. z n z. obrestuje od 1. januarja .1917 naprej Jo preklica navadne hranilne vloge po 4%, vloge proti trimesečni odpovedi pa po 4Wo. Maribor, 27. novembra 1916, Načelstvo. 768 IZDELOVANJE razn»vrs-ne cerkvene oprave kot oltarje;, fcusov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovi|e ije istih ohranite po končam vojski na emu slovenskemu umetaiku-podobarju in pozlatarju Ivanu S «t j 6 Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. Naročajte in razširjajte „Stražu4*! Triglasna pesem J strelskem jarku“ s: z lepo naslovno sliko s* se dobi pri nje skladatelju A. Koal-ju šolsk. ravnatelju v Središču ia v vseh slov. knjigotržni-cah. Cena samo 16 v izvod. Pri večjem naročilu znaten popust. IW4 ljubljanska kreditna banka naznanja s tem, da je vsled izpremenjenih razmer na denarnem trgu primorana pučenSi s 1. januarjem 1917 znižati obrestno mero pri vlogah na knjižice od 4y2% na 4 pro anno. i a sicer pri oentrali v Ljubljani in njenih podružnicah v Splita, Ge» lovca, Trstu, Sarajeva, Gorici, sedaj v Ljubljani in Celja. Vlagatelji, ki bi jim znižanje obrestne mere ne ugajalo, lahko svoje vloge do toga časa dvignejo. Ljubljana, dne 2. decembra 1916. Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci» Kdo noj jemlje Sirolin ? L V«ak, ki trpin« trajnem kaAlju. j 1 V6dull|tvi lažje leoOverovatf Mboi«*nUwgo{otdr*viff. § olehča naduha-X Osebe a kroničnim Katerom bronk»j«v, | i Stirofurrvi otroci.pH Italaft» bBnkujcSiraft Ki s Strolinom oedravt. » t ugodnim vspohomn«aploftnt pocufak. wmmmm As ab At r o 4 K*.- SsjuüsÄm.*# « Pojasnila m dajajo is pratnje prejomat« mA ^kSađm . 4č »sakag* t* «v amditt p» 4V< tb h Sialti» 'mbp&i. kto. HnaSbn bjitiu as ir , m: „ " . .................. mssssssrassw« 1*'.«•<"!>< .Sv Posojila «r da|ato v1,-;. ’ tunu» fwsjSsM» * en# fa«l je»» »»»»»> «rofcr ys .r tm* m '•Mim»».» 4*|iKte 4kt» ~*#»&l**** BsagslqfljBllSajjiBBSaxBssssgsgcaMBBeBBaaaBwaBaaseaaBSB^^ s" *" Uradne ure m *,wit* • ^ m ***** - *»'*** enp**» ^ %-» .•*»- «-«m 4ri««»ŠBi adjovedi »o 4V*Vp -Vj-K«* !pi\ ■i«aß* »mriđk '’’■Mete» :■ A-. •RMarffi -.v* «a Stolna iillcsa 6 Imied Glavnim trgom in stolno ssrkvifo. mm sdhb Slovenci, podpisujte peto vojno posojilo! V večjo dobro urejeno mešano trgovino želi 16 let staro, močno is sdravo dekle, vešč slovenskega in aes škega jezika stopiti v nk. Iv. Selič pekarija Laški trg. Organist, neoženjen, sedaj vojsšči- 3 ne popolaoma oproščen, želi slnibo takoj, tudi začasno nastopiti. Spričevala na razpolago. Maelor pri ra lista npravništva tega nist f ; 826.“ i pod ?Orga- Ms saiiiss sr, tomssr Msfi, sretaateB is epfc rsi ps Tadi na obroke, rsusteej. - drantefixd Sitka*» rsiaoaC-ara jPrktna srebrna ur» Original ornega w» Kuhinjski. ura Budilka nikkata Poročaj prstani Sfpferr.« v-erižiee 1 k r K Str-K Kr S r K JT K fr Vttšieteo jamstvu. Masi. Diettngsr lieoi. fehriiibacti srep te sftetep mirni fiospBite ilu k spojem ristiln# is arebrt. Vsako množino vreč kupi veletrgovina Anion Kolenc, Xsli«. e a»« Ivan Ravnikar is a trgovina špecerijskega, kolonij».!- mi "Ä nega blaga barv in zaloga mine- nnf!!!ln. ralnih voda iiuUjDflU i — Graška cesta štev. 21 im CELJE kupuje po najvišji dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek. Edina šiaferska steklarska narodna trgovina Nm debelo 1 Ma ! ® ® • e © ® CELJE FRAM C STRUPI Graška cesta priporofi» po aajniijiii eenah svojo bogato zalogo steklan* te pwr«-emimtmte posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip iti okvtrf»v m oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah üa Ster'kaSh Nafsolldnej&a iti točna postretba. Ure! Ure! "*« mj& m'M %® mJ§! Wm «% Wm «% mm ¥ veliki izbiri Ifi pci niških cemlt« Z& vaško aro se jamči! Pjwfcdjefce are, Sekaöi»cse&, E-eidth th&sga. Stan» O&sd» { Za kratkovidne nem «boSjSana stekla XK.V/.N Fuai* Bureš H*®» urar, riaiomor in odelar, figstteafiva šesta 39. N orar et glaüMnra. OBČINSKIM URADOM se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Maribora zopet na razpolago Pro Inje in Potrdila za klanje telet in mlade živine. Umetni I* | M M je štirikrat eeuejši kot pravi med ter bolj med «lila#M redilen nego meso in jsjfea. Rabi ee kot ma- ža na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o isvrstnosti umetnega medu i Zavojček velja 86 vin. Naroča se pri: Josip Berdajs Ljubljtv* Zelj&rska ulica štev. 18, 1*0 pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov za A krone. Cvetje iz vrtov sv Frančiška (glasilo lil. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za celo leto 2 K. tMiearna, igm&tnine in musiltaliie«, Goričar & Leskovšek = Celle == trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko isbero dopisnic XX P° rasnih cenah XX Zrn 9@stiinilar|e: Papirnate serviete trailed novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah Podružnica Ljubljanska kreditne banke v Celju sprejema kot oficijelno mesto prijave na 5. davka prosto avstrijsko vojno posojilo pod vsemi zakonito dovoljenimi ugodnostmi. Rok za iabskripeijo od SO. nov. AOftO do lO. Jan. 1019. Ljudska hranilnica in posojilnica v Cell;* retisfrwana sncfrug« s mmmm« E®mm> m m m m Obrcztuie hm»«»« ««»s m , Dale posolile Uradne ure M tl 0 r.. vknjižbo, a» oaebm kredit i« na zastavo . .. .... A \m L , , , . . za stranke vsak delavnik od 9. do 12 ure ~ |4 10 vrednostmi listin pod zelo ugodnimi pogoji od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižb«, dela posojilnica brez- d0^° ne Rentni davek plača posojilnica plačno, stranka plača le koleke. ,Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1 • mm mm» Mm m m & «rt M. . « „ ... ... * _ _ • %