ZA IZBOLJŠANJE LISTA GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki CTTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno oboo?« naročnino. S tem nam boste mnogo pri-ranili pri opominih. — Ako še iste naročnik, pošljite en doza dvomesečno poskušnjo. lira t 'ELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered Hecaod CtaM Matter September 2 lat, INS at the Peat Office at New Yerk. N. I, Act ef CeogreM ef March 3rd. 1819. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK lo. 124. — Stev. 124. NEW YORK, SATURDAY, MAY 28, 1938- SOBOTA, 28. MAJA, 1938 Volume XLV1. — Letnik XI-VI. EMCJJA ZOPET PROTESTIRA PRI CEHOSLOVASKI Proces proti premogovnim baronom OGREB DVEH SUDET. NEMCEV JE BIL ZA NAZUE ZBOROVANJE femčija je poalala čehoalovaaki oster protest zaradi kršitve meje. — Položaj ae je zopet poostril. BERLIN, Nemčija, 26 maja. — Uradno je bilo naznanjeno, da je Nemčija pri čehoslovaški vladi 'ložila oster protest, ker češki letalci neprestano :raijo nemško mejo Poluradni nemški viri poročajo, da so letalci v !4 urah šestkrat leteli nad nemškim ozemljem. Ze »re j pa je prišlo do treh resnih dogodkov na meji. Vsled tega se je napetost »med Nemčijo in Ce-[loslovaško zopet zelo poostrila. Nemško časopisje pravi, da češki letalci vohu-lijo nad nemškim ozemljem in nesramno izziv-[jajo Nemčijo. Listi pravijo, da Cehi razburjajo icimške obmejne prebivalce, ker vsakdo lahko vili vojne priprave ob meji. Nemško časopisje pravi, da je ozemlje, v kate em žive sudetski Nemci, polno čehoslovaškega rojaštva. Vprvih vrstah so Cehi, v drugi Slovaki, tretji pa Madžari. Čehoslovaški vojaki prihajajo ►rav do ,meje, katero včasih celo prekoračijo. Ob estah čez mejo so Cehi postavili barikade, zgradili cementne postojanke za strojnice in raztegnili lečo žico. Nasprotno pa zatrjuje nemško časopisje, da v iližini češke meje ni nobenega nemškega vojaka, :er v bližnjih mestih ni nobene vojašnice . in ves sedanjega spora ni bilo poslano vojaštvo proti leji. Na češki meji je samo običajna vojaška itraža. Nemška uradna propaganda zatrjuje, da so teniški vladni krogi navzlic temu položaju na meji popolnoma mirni ter se norčuje iz velikega zbe-fanja v Parizu, Londonu in Pragi. Propaganda pa udi svari, da nemški narod ne bo več dolgo mirno rledal na vojaške priprave onstran imeje. HEB, Cehoslovaška, 26. maja. — Pogreb dveh iudeo zelo tezk«? bombe, ki so libile najmanj 250 oseb, nad 1000 pa jih je bilo ranjenih. To je bil največji zračni napad v celi -španski državljanski vojni. Izgube v Alicante, ki ima 70,000 prebivalcev so mnogo višje, kot NE — NE IZLDK V PONEDELJEK 44GLAS NARODA' \ PRIHODNJ A ŠTEVILKA IZIDE V TO REK, DNE 3L MAJA. UPRAVA. DEMOKRATI V PENNA SO SE POBOTALI VSTAJA V MEHIKI Predsednik Cardenas pošilja vojaštvo proti generalu CediUu.— Cedil-lo bi imel državo Tampieo. MEXICO, Mehika, 26. maja. — Vlada je poslala zopet več vojaštva v fc>an Lurs Potosi, ker general Saturnino Cedil-lo s s\ojimi ustaši še vedno drži velik del države ter ogroža vladno zvezo z Zdru-Predsednik Roosevelt jc'zenimi državami, obljubil podporo demo- Nek CeUillov aeroplan je le- kratskim kandidatom, tal nad Tempicom in je metal k. . __ _ *•__? • pozive na legkslaturo in pre- , »o zmagali pn P« !bivalstvo^ ,la ^ proti mamin volitvah. ni-Mlsedniku Cardenasu. Kit OBTOŽENI SUPERINTENDENT NASTOPIL K0T_PRIČA ZA VLADO ,, LONDON, Ky., 26. maja. — Neki obtoženec, ki je v sredo nastopil kot priča za državno pravd-ništvo, je izjavil včeraj v velikem zarotniškem procesu, da je zveza premogovnih baronov v Harlan okraju meseca januarja lanskega leta povišala prispevke svojih članov v namenu, da prepreči organiziranje pre^mogar jev. Dbbert J. Asburv, strperin tendent Black Mountain Corporation, je izjavil, da so bili mesečni prispevki članov povi šani o^l $600 na $750. Vlada je prejšnji teden ustavila .postopek proti Asi »ur ju in1 WASHINGTON, D. C., 26. maja. — Primarne vjlitve so bile v državi Pensv Ivani ji ja ko burne. Demokrat je so se razcepili v dve struji, in strn ja, katero je podpiral John L j Lewis, načelnik C. I. O., je pro 'plače vojakom in uradnikom, predsedniku Cardenasu. vladna armada v tem kraju nima aeroiplanov, se je uporniški aeroplan mirno obrnil proti zapadu in odletel. V svojem pozivu pravi ge- ni Elmer D. Hali, uradnik Three Point Coal Co.. je pri neki priliki protestiral, da zveza lastnikov premogovnikov n -porablja prispevke za boj proti organizaciji. Obtoženec k C. Tway je nato odvrnil, da i ma Hali premehko kožo. Pri se njegov, korporaciji zatem ko h ^ bU ^i6ajno nav._ je izbruhnil v njenih napravah ^ ^ Theodore R. Middle požar in povzrocd za $200,00«' f ^ ^ & q škode V križne«, zaslišanju je As- kra ja. Middelton je bil v zvezi z Green Silver Coal Co. neral Cedillo, da bo poviša, kaj ^ i7:povedal žHsičii glavne ceste med Valen-čijo in Castellon de la Plana, je napadlo 38 aeroplanov, ki so vrgli 95 -bomlb, ki so v mestu porušile 40 poslopij in poškodovale 90. Ubitih je bilo 30 o- ^ali pri primarnih volitvah, sab. Prebivalci Sagunta so videl!, boto vstrelila češka policija, ker se. na njen poziv | Thl^H nista hotela vstaviti in so se vsled tega po celi Ev- ki je vozil 3000 ton pšenice \ ropi zgrnili grozeči vojni oblaki, se je izpremenii jValeheijo. |v velikanske demonstracije za Adolfa Hitlerja. Sagunto, ki se nahaja ob kri Mesto tihega žalovanja so pri vsakejm imenovanju Hitlerjevega imena zaorili veseli klici "Heil!" i Na tisoče sudetskih Nemcev se je zbralo na velikem trgu sredi mesta, ki je bilo vstanovljeno v 17. stoletju. Mesto se nahaja samo dve miliji od nemške meje in na tem kraju so Nemci grozili vladi v Pragi. Konrad Henlein je s svojima namestnikoma po-i^f0 ^alci bombardirali Esti-slancem Karlom Franckom Hermanno^m in senatorjem Ernest am Pfrognerjem ter z nemškim vojaškim atašejem polkovnikom Toussaintom in nemškim zračnim atašejem major. Moerike koralcal v prvi vrsti mrtvaškega sprevoda. Sredi trga so poaltavili krste na rdeč-črni mrtvaški oder, vseh pet je salu tiralo množici, nato pa se je Pfrogner obrnil proti krstam in rekel: "Vsi sudetski Nemci se vam zahvaljujejo za vas boj za naš narod. V naši domovini vas je umorila padla. Zmagali so governer George H. Earle, ki bo kandidiral za governerja, ter predse<^|iik demokratskega državnega odibo-ra David L. Lawrence. Vsi trije xo bili te dni v Beli hiši, in predsednik Roosevelt jim je Obljubil vso svojo moralno -podporo. »Ko so odpotovali iz Wash-ing'tona, je regel generalni poštni mojster FacJev ča-sniškim poročevalce^: — Nasprotje, ki je vladalo med demokrati za ča sa volilne -kampanje in ob primarnih volitvah, je izginilo. — Kandidatje so se uverili, da lahko zmagajo le -pod pogojem, da jih podpirajo ivsi elementi delavskega gibanja. se samega sebe ra-zglašuje za voditelja vstaje in pravi, da bo naložil davke za nadaljevanje vstaje. Tampieo se nahaja samo 50 milj po zraku od vzhodne meje države San Luis Potosi. Ta poziv smatrajo za odgovor generala Cedilla predsedniku Cardenasu, ki je včeraj pozval upornike, da zapuste svojega poveljnika. General Cedillo bi ra-d dobil v svoje roke Tampieo z bogatimi vrelci petroleja in s pristanišči, ker bi rad trgoval s petrolejem, da >bi imel več dohodkov za, svojo vstajo. Vladni aeroplani so včeraj bt.»že- hiranje majnerjev. j Značilen je -bil govor glavne-—^—■—» i^a zagovornika obtožencev, C. |J. Dawsona. r FTTYQRIIR da obtoženci ne bo VlH 1 1 I 0OUI%uIVin do procesirani zaradi timor:i |sina nekega nnijskega uradni ka in s^>loh zaradi nesenega u- VETERANOV JE frnki ir m AViimora* cv Je kajtaki tLUALJt nflAIl J .8« dokazati, zato pristojni ------------------ _ !državna sodišča. V seilanjem Lewi«, ki se dolgo ni mogel tosi. odločiti, je slednjič sklenil pod-1 List "La Prensa" pravi, da pirati demokrate, ki so zima se na drugi strani meje v Zdr. . (Doseda!j so sami krasili grobove svojih tovarišev, letos so pa prepustili to nalogo mlajšim močem. vello, Gilet, Algimijo de Alfa ra in Albalat de JSagart. Proti-zračni topovi so izstrelili vn bombnik. MRTVEMU SO POSLALI BOMBO TROY, N Y., 25. maja. — VSI KABINETNI ČLANI SO POROČENI državah zbira vojaštvo, d.i prepreči pošiljanje orožja v Mehiko. Časopisje glavnega mest:, pravi, da je predsednik Cardenas poslal v San Luis Poto- procesu tudi ne gre za otlve-dbo unijskih uradnikov, vstra-hovanje delavcev in za preganjanje unijskih organizatorjev. To je vse zadeva države, ne j a zveznih oblasti. leti umrl. BomJbo so našli na poštnem nabiralniku pred pokopališčem. tuja roka. Kjnadlu bo naša mladina vzela v roke palisča, kije pa že pred tremi meč in bo vodila narod. Vi ste dopolnili sveto postavo krvi in zemlje do konca." Dr. Frandk je slavil mrtve tovariše kot nazijske junake, -nato pa je svoj govor skoncal z besedami: DANSKA PRIZNALA ZAVZE- ''Sovražnik naj ve, da se ne bojimo spnrti, ko ae i • t fc A D PC INI IT borimo za svobodo nazizma. Kadarkoli nas pozove ^ r t ___1__. 1 . j. . „ -Ji- KOD A'NJ,* Danska, 24. ma- fuebrer na boj, bomo tudi te tri može videli v naših Ja. _ Dattsta vlaA& je dan0}! vrstah. Sovražnikove kroglje, ki so jih zadele, so priznala zavzetje Abesinije. To jih postavile 4 prvo vrsto zmagovalcev. Tisoči bodo |je ie 26- repustili govnikov imajo isto pravico letos, to nalogo mlajši genera organizirati se kot preanogarji. ciji. LONDON, Kentucky, rna- Neaziraje se na starost so ja. — Bivši jetniški paznik maloštevilni veterani, ki so seVlinton C. Bali, demokrat, ki pred petinsedemdesetimi leti je bil ,pri zadnjih ivolitvah pora-borili v državljanski vojn , žen, ko je kandidral za šerifu, stribeli za grdbove svojih 30.a <-eIo leto .. $7..K) Za |n>1 leta ................$3.50 Subscript ion Yrarijr $6.— NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ »N PttAZNIKOV *ULAS NAKODA, 216 WEST 18th STREET. NEW YORK, N. V. TELEPHONE: CHelaes 3—1241: IMU'ISI bret im«1i4h.i in osebnosti ae ne prJoltfujejo. Denar za naročnino naj se blagovoli i^lljati uo Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se nanr. tudf prejSnje Mvali«e naznani/ da bitreje najdemo naslovnika. VSTAJA V MEHIKI Ali je bil general Satu mino Oodillo naščuvan, da se je o se raznesle govorice, da bodo Angle/i in A mer i kanci pomagali "ubogim" mehiškim oljnim baronom. KeiVno je bilo, da namerava Anglija (ki je odipoklicala svoje ,a poslanika iz Mehike) začno z ameriško vlado uvesti nekak no akcijo proti Cardenjt*u. To so bile sevcida samo govorice, kajti ameriška vlada i > sodelovanjem Angležev ne bo drznila kršiti določb Mon-roojeve doktrine. Mehika preživlja nevarno finančno in industrijalno krizo. Olja ne more spraviti v denar, vrednost pesa se je znižala, trgovine imajo polne zaloge, toda prebivalstvo ne moiv Kupovati 'blaga. Cardenas je v škripcih: na eni strani depresija, na drugi vstaja. Ameriška delavska federacija ter Odbor za industrija1-jo organizacijo sta Card ena mi izrekla simpatije ter mu ponudila pomoč. Te dni je Mednarodna federacija strokovnih unij, ki iboruje v Oslo, odobrila sklep, naj se pošlje mehiški vladi v<*čje število oljnih tehnikov. Pcmoč je olbljufbila tudi anglesska Delavska stranka. Delavci vsega sveta skušajo pomagati sedanji liberalni mehiški vladi, ki ima toliko razumevanja >za potrebe preprostega naroda. SODN1JSKA RAZPRA VA. V KENTUCKYJU Na sliki vidimo porotnike, ki s. bili izbrani za sodnijsko razpravo proti 65 osebam, uradni kom premogovnih družb ter proti bivšemu šerifu in njegovim pomagačom, katere je zvezna vlada obtožila, da -o preprečevali rudarjem v Marian okra ju, da se ne organizirajo v delavskih unijah. LEADVILLE, COTjP. , Jfcec živimo 2 TtiiljrtiJtd morjem,' se nam obeta, da to leto ne bo tukaj gori nič spomladi, še manj pa poletja. Ravno ko KOVEGA ZAKLADA Policijska preiskava, ki dose-to pišem, pada sneg kakor za tdaj še lii mogla pojasniti skriv-statvo. O zelenju sploh ni misli iz Slovenije SKRIVNOST MOHOR, zelo skop ter je raje pobiral či- ko po cestah ter jih kadil, da Pf) 23 LETIH IZ RUSIJE fe Rusije se-je Vrnil v Sladko goro pri Šmarju po 2,'i letih Dobenak Jože, ki so ga že mno-t?i smatrali za mrt.vega, ker ni nič pisal. Leta 0115 je bil ujet, 4 dni in 4 noči so morali hoditi brez hrane in brez spanja. V Moskvi je bil (i tednov v bolnišnici. pozneje pa v Xizjem Xovgorodu v .barakah, od koder so jih pošiljali na delo. Pozneje je postal strojnik v mlinih nekega grofa blizu mesta Kazanj. Istega grofa jo srečal '/daj, ko se je vozil v domi-vino v Moskvi, kjer ga preživljajo dobri ljudje. Leta »1924 se je poročil in ostal vsa leta pri svoji dmžini v vasi Cngor s 4><0 hišami .blizu mesta Raza n j. Pravi^ da vlada tam pomanjkanje in beda zlasti ob -slabih letinah. Tudi davki so nežno-ni. Hotel se je vrniti z ženo in otroki vred pa za ostale ni dobil dovol jenja zato je prišel sam in bo skušal tudi d nižino spraviti sem. Xa domu je našel še očeta in 2 sestri, ki so ga takoj spoznali, na vsej poti domov pa ga ni spoznal nihče. Peter • • • • Zgaga uiu ni bilo treba kupovati to baJsa. ZAHVALA ti -še najmanj en mesec ne, ker sedaj je še vedno temperatura pod led išče, to je, a ko pride po [dnevu nekaj višje, je ponoči ve-/dno jako nizko. Samo par stopinj nad ničlo. Pač je pa tukaj poleti oziroma »pomladi, (ke. poletja sploh tu gori ni, jako lepo in praznično, ker narava ozeleni vse drugače, kakor po nižjih krajih. Tukaj med tako visokim hribovjem je zares nekaj veliča st nega. Kadar se začne zelenjava i-i cvetje med snegom, katerega nam tukaj gori nikdar ne zmanjka, se ga človek lahko n,i-gleda, vsaki čas v letu ali sploh vse življenje od rojstva do smrti. Jaz sem tukaj gori .'JO let, pa ni bilo še nikdar niti en dan, da ;bi človek ne videl snega. Razen tega je pa, kakor sem že omenil, tukaj gori jako veličastno lepo v poletju. Ker je pole-tje jako kratko, ga pa tolik » bolj uživamo dokler je tukaj. Pač pa jaz ne bi hotel zamenjati za vročino po nižjih državah in ostanem v visokih gorah do smrti. Anton Molile. nosti zaklada, katerega so na j^HCE JE POJEDEL IN nn tem mestu javno"zahvaljuje- niso bihl živ,>nje. Kolikokrat i v mariborski bolnišnici vsi-'NAPISAL POSLOVIL- U'a vsem najinim prijateljem za S1 > ti,k Poželel ko- NO PISMO ' V dolžnost si štejeva, da VSE JE ODMERJENO, . . Pred i som poslušal po starnega rojaka, ki si je u-stvaril svojevrstno filozofijo o življenju. Trdno jo veroval, da je človeku na tem svetu vse odmerjeno. Odmerjeni so m« veseli lil žalostni dnevi, in od njega samega je odvisno, izbirati -i žalost ali veselje. Odmerjena mu je mera sladkosti in grenkosti, in čimprej jo izprazni, tcmslahšo oziroma tombol je je zanj. Odmerjena mu je tudi mera ljubezni. Ce jo prezgodaj p«» nžijo, je na stara leta sam in za puščen, če je ne i »prazni, st-pa še na smrtno uro kesa, ker je vil prevelik eagovee. — In je nadaljeval rojak. — Slovencu jo odmerjena tudi mera pijače. Toliko in toii-ko galon, niti kaplje več, niti kaplje manj. — Delimo se pa v tri razrede, — m| je modro razlaga; — V prvem razredu so tisti, ki svojfc mero prezgodaj i/, praznijo. Poznam ljudi, ki .-»i jo izpraznili že s tridesetim io lom, živeli so pa še dvajset ali več let. Pa saj t i-ta leta sploh pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za f 2.65............Din. 100 $ 5.00............Din. 5200 $ 7.20 .............Dta. 300 911.65 ............Din. 56(1 $2340............Din. 1000 945.00............Din- 2000 V ITALIJO Za $ «.35............Lir 100 $ 12.25 Lip 290 $ 29.50 ............Lil 500 $ 57.00 ............ lir 1000 $112.50............Lir 2000 »167.80 ............lir 3000 GUNS SEDAJ HITBO MENJAJO SO NAVEDENE OSNE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI krt «c«nj li htljif umiti Izplačila v ameriških dolar jiH bH • i— Sfc ~9 lis Prejaauilk dobi T SLOVENK PUBLISHING COMPANY ZVLAKAJTE PADEL V Trbovljah se je zgodila hujša železniška nesreča. Železniški delavec Jože Dolar, donui iz Sulindola, je padel v Trbovljah 7. vlaka. Pri padcu si je prebil lobanjo. Pro]peljali «o ga v ljubljansko boJniSni-co. kjer še zmeraj leži v nezavesti. Najbrž ho poškodbam podlegel. tega v suknjo umrlega Antona Mohorka.ipa je ugotovila, da je premoženje, ki ga je zapustil umrli, mnoyro večje, kakor so prvotno javili. Zna£a namreč sfkoraj 2o do Jeseniška policija je mlkrila življenja, izredno agilnega tatu, ki j<»; Rilo je :»0. čela se je romarska pot ixi Sloveniji, preden je bilo dokazano, odkod tonm človeku kolesa, tdeintr itd. Priznal je vedno šele na licu -mesta, kjer m« je bila dokazana laž. Kradel je v Ljubljani, Medvodah celo go-stilničaijevo mizo. ker ni mo-ig'el predala o«Opreti. Seveda jo zatrjeval da je nedolžen in jo v policijskem zaporu napisal komisarju iposlovilno pismo ter požrl kar dve žlici, da se resi zapora. Prepeljali so ga v bolnišnico. Po par dneh je bil na svobodi ker ni hotel uporabiti prisilnega potnega lista nazaj na policijo. Le slučajno ga je zopet dobil jeseniški u-radnilk »policije nekje v Podil a rtu in ga aretiral. Tzrocen je bil sodišču. S tem je -spravljen na varno neva-ron tat, kar priča najbolj primer,, da je že vnaprej prodal obleko nekega še nosil. močno prezadolženo ter ostali otroci niso dobili ni kakega de-^ gospoda, ko jo je ta loža< Anton Mohorko reven od doma. Brat nja, da si je ipakojnik to premoženje .privarčoval, ker je bil en. ► je šel J Pokazal je obleko interesantu je nmo-jkar na njem in jo potem seveda ukradel in dobavil "kup- zona za to. In odpeljali smo >e še dalje, kamor smo se name nil i prvo. Vrnivši se domov, se nama jo zdelo jako čudno, ker ni bi Jo luči v hiši, a za hip sva mislila, da so mlajši odšli k sose dom v vas, ker jim je dolgčas samim doma; a varala sva se. Stopiva v sobo in prižgeio električno luč. Nudil se nam;; je gin l.i i v prizor, ki ga nisva nikdar doživela in videla v najinem življenju. Stopilo so nama solze v oči in nis^a mogla najti primerne besede k prizem, ki so j0 nuddf™^^1!*0 s0 m da v isobi polno prijateljev. J',T1Tllora n" je bila okrašena z /Jahtnim rvc - R:u1' bl ^pravili m zim cvetjem, na mizi vsi polno raznih jrdil in raznih pi-""" ^ ze p za- za J« —lonjm potovati w. aUd kraj i ., Je parčki«, di Je pmfen v vnk atnnh. Mm akoftoje Vu preekrbetL šm J« • hi ift vn HJUBIIL Ml pimIdUm tk, tedbft prttej* a pmntpi dtnUnli pMal Hrte. fiieje ta tm. kar je u petevaaje jitrefc— v aaJUtrcJicai iaea, ta, kar Je Klavne, sa Ptttta leraj lakej sa la aava«Ua ia patanUL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel, Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y.* 2RTEV PODIVJANOSTI Lz Razkrižja poročajo: Mia di fant Anton Malec se je vračal domov. Ko je bil že bi i bili oedaj s^ i;toa,i° sladkosti tega sveta, mi- leč, da bodo večno živeli. Me ro dobro kapljice imajo odmerjeno, pa se je ne dotaknejo. V poletni vročini, ko bi se jim tako prilegla časa hladnega ju va, si tolažijo žejo s sparjeno vodo. Mastno jed, ki so da najbolje z vinom zaliti, zalivajo z mlekom in limonado. Vsake ča ^e i < k reče se tekočine, ki jo je Rog n-t vari I za tolažbo človeštva, so jim škoda zdi. In takti jim potoka življenje v čemer-nosti. Sami nase so jezni in jezni na ves svet. Ko se jim pa približa bej;i žena, v obupu spoznajo koliko so zamudili in nadomesti Ti zamujeno, toda ta- Pfl .krat jač, ki so jih prinesli naši dobi i i ~****** ~ ^ prijatelji med časom, ko ^ ^kljUcd dragi rojak,-^o pa tisti, ki znajo odmerjeno jim to Iftžbo tako razdeliti, da jim trnja do zadnjega. Pomalein ga srkajo, nikdar preveč in vedli > Je za potrebo. Zlata kaplja v meri se niža v istem razmerju kot se bliža konen njihovo življenje. In ko udari zadnja ura. je tudi mera domala izpraznjena. Z zadnjimi napori natooi tak človek zadnji kozarček, ga dvigne proti nebu in vzdihne: — Oče nebeški,, glej, «e ta kozarček zde j... In nato je vsega konee. — Skoda, — je dostavil ra-jak, da je nas Slovencev v tem tretjem razredu tako strašno malo. Sinoči sem imel čudne sanje. iSanjalo se mi je, da je stalo krog moje bolniške postelje vse polno zdravnikov. Otipayali so me, me natančno opazovali In šepetali med seboj. Nato pa pravi glavni meid njimi:P*> mojem mnenju s-pada Zgaga v razred številka... Takrat sem se prebndil in nisem slišal zadnje besede. P« me ze vsaj ni dedec poti Dolmarlsnii v prvi r.-r^'-H' "G r, X s N A B O D A" — New York BRIDKE NORČAVE IZ RUSIJE Mož in žena »so peljeta s tramvaje««. Bila je huda gneča ko zmeraj. Žena je globoko zavzrflMiBila. \Vs prestra-šoii ji je mož za šepetal: "•Masa, lepo le prosim. Ali ti nisem rekel doma. da ne smeš o politiki govoriti." Inozemski inženirji, strokovnjaki so zaposleni pri oloohra-tu gumija. Američan se po-balia: 4 *( i lede na kakovo-t je naše blago nedosegljivo. Ko sein iz New Vorka odhajal. sem obvi-sel na k i pn Sv.obr.de na svojih naramnicah. Pridem v Evro-po, naramnice so se vlekle in raztezale kar čez ocean in se niso pretrgale. Tako je naš gumi j raztfozen.** Tiirli Francoz se. začue bahati: Rn moj prijatelj v Parizu izdeluje č e v I j e z gumijastimi podplati. Nekdo se je v samomorilnem namenu vrgel v teh čevljih z Eifolovoga stolpa. pa je z gumijastimi |>od-plati treščil na tlak. Podplati i o ga eidpnlmili nazaj in še dane- odskiikujc ta človek s tal na vrh in nazaj, in se ne more umiriti. Anglež plr i po vodu jo. da je še) s svojim sinom na izprehod. "Tedaj sta prihrumeli dva vlaka drug nroti drugemu, moj sin je vrgel svojo žogo med njiju in oba vlaka sta se lepo rialann umaknila nazaj.'* Tedaj pa vstane sovjetski s t ro ko v it ja k in n 'če: "To š«> n i nič! Mi smo pa iznašli lepljivo Šibo, ki lepi na njej Km .milijonov ljudi, pa se še ni prelomila." t "Kdajibo pa potem kriza k nam fpri«la ?" • mm Rusko ljudstvo že dolgo zdvaja o boljši .bodočnosti. Že dolgo ljudje ne verjamejo obljubam vlade. To nam nazorno pokaže dovtiip. ki ga splošno pripovedujejo in ki je že enak rt-ničnosti: Xa obzidju Krenila v Mo-kvi stoji straža in nepremično zre krog setie. Spodaj pride mimo prijatelj in -«e začne s stražo pogovarjati. Prijatelj reče: "Kaj .pa delaš tam zgoraj!" Straža: "Stražim. Povedati moram, kdaj se prikaže socialistična jutranja zarja." Prijatelj: "No. koliko ti pa dajo za to?" Straža: 4 4 Tri sto rabljev na mesec." Prijatelj: "/Malo je." Straža.: 4 4 Seveda je malo. Pn je dosmrtno." Vsi nemški načrti -o seveda v zvezi z veliko vodno potjo med Reno, Maino in Donavo. Ta velikanska vodna pot se bo sedaj s pospešeno naglico zgradila. Ta nova vodna pot bo namen iona ladjam, 'ki imajo do 1*300 ty>n. Zato bo marsikje IV-itelj uovori v šoli o krizi (treba temeljito spremeniti do-v 'kapitalističnih deželah. Paj^lej neugodno plovne razmere, vstane učenec in vpraša: iker na primer v tako imenova- 44Ali so dobi v h«r/ujke načrte. Dolžnost naša [električno energije. Ta elekt-je. da javnost seznanimo s temi j l ična sila bo služila za želeani-mp'rti. -'Noniški državni pro-|ški pogon, za oskrbovanje de-:notni minister dr. Dorpmtillor žel na vzodnom rolni Alp In pa za dodatek dunajskemu mestu. Kar bo š«» ostajalo na pretek. bo dobivalo havarsko prebivalstvo. • ' Na levem bregu Donave bosta ob jezu napravljeni »Ive veliki vodni zapornici, ki bosta dvigali čez jez na drugo stran eele ladijske vlake, to se pravi, vlačilce. V 20 minutah so ho taik ročni tovor lahko čez jez dvignil navzgoi; ali pa spustil navzdol. < 'oz ta j«*z pa bo na- Saturday, May 28, 1938 ška donavska vojna mornarica. Ko bo narejeno vse donavsko vojno brodovje, bo stalo v Lin m vodno najmanj 400 do 500 iinož vojne mornarico. Za vojno mornarico bodo predelali sedanje zimsko pristanišč«. Poleg tega vojnega pristanišča pa bodo morali napraviti posebno pristanišče za nakladanje iz razkladanje Herman Gooringovih železarn. Po-leg teh obeh pristanišč, pa bo seveda potrebno še posebno trgovsko pristanišče. Tudi obe ladjedelnici v Lincu in Kor-nenfburgu se bosta povečali. Linška ladjedelnica bo sploh delala le za vojno mornarico ter bo že letošnjo poletje dobila prva naročila. V Kornonbui gn pa so že pretekli teden začeli delati več novih trgovskih ladij, ker je jasno, da sedanjo ladje niso več 'kos zahtevam, ki jih jo treba v bližnjem času pričakovati. Vi šok in krona velikanskega dola regulacije Donavo ter njene tehnične izpopolnitve pa ffHE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X. bodo nove pristaniške naprave ua Dunaju. Že sedaj pravijo, da je Dunaj nemški vzodni Hamibnrg. Gospodarski dvig Vzhodno marko, ki se bliža, bo staremu donavskemu mostu dal odločilno veljavo. Z veliko Nemčijo kot zaledjem mora Dunaj kot naravno izhodišče na Balkan postati rgovsko-po-litično središče prvega reda. In jasno jo, da mora največjo irhdonavsko most o imeti tudi največjo luko. Za dogleden čas pa Donava še ne bo dosegla važnost i Roiie tn Dunaj ne Dni kirurga. Dunajsko donavsko pristanišče bo za sedaj zgrajeno toliko, da bo iiinolo 12 milijonov ton kapaciteto. To jo približno polo-vica Duisburga na Roni. In-to bo po]K>lnoina zadoščalo za dalj časa. Načrov jo že več, ni pa še « dločitve, kateri bo obveljal. Glavna stvar pa je, da so bo tisto ogromno poplavljeno o-zemljo, ki jo last dunajske občine in ki je km dolgo ter na področju dunajskega mesta kakega pol kilometra široko, v zvezi z novim pristaniščem docela zazidalo in zavarovalo. S |tem v^zvezi bo naprava nove elektrarno, ki bi vsako leto tla jala kakih loO milijonov kilovat nih ur. Tam s»> bodo gradile tudi razne tovarne. Vsi ti ogromni načrti so v zvozi z Donavo, ki naj postane največja ovrop-kn reka pod nemškim vodstvom. Nemška trgovska mornarica bi bila me-rodajna od Severnega do f*r-nega morja. NESREČA FRANCOSKEGA BOMBNIKA Proti večeru so opazili ljudje j nad Konstanjovieo na Dolenjskem večjo vojaško letalo, katerega Čudno ropotanje je obudilo njihr.vo pozornost. Kar so opazili, da se iz letala močno kadi in da naglo pada. Oči vidno je pilot skušal najti primerno ravnico, da bi s«» spn-j-til na tla. Zaradi nadlega pa-jdanja pa jo letalo precej trdo priletelo pri Cerkijah na zemljo, tako da se je razbil tank za bencin in jo izteklo okrog 1500 litrov bencina. Tudi podnožje letala s kolesi vred so jo globoko zarinilo v zemljo. A" letalu je bilo |>ot osef>. Bili so sicer v zaprti kabini pri silnem sunku pa jo vseh pet vrglo iz kabino, a so |>o čudnem nakljcčju ostali skoraj nepoškodovani. Dobili so le lažjo prasko. 1'gotovljeno jo, da je je letalo francoski bonfbnik. ki je bil namenjen v Romunijo. O nezgodi je bilo obveščeno vo jaško -poveljstvo v Zagrebu, ki jo poslalo vojaško komisijo na kraj litsrečo. Bornimi k jo padel na mehka tla. Oba motorja sta tako poškodovana, da jn (bodo morali tomeljito popraviti. Sreča je, da ni letalo trešči-I lo na električni vod, ki jo napeljan le nekaj metrov od krn- i j a nosreee. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" je na nemški donavski ladji 4\Vaton" prepotoval vso nemške kraje ob Donavi ter so na svojo oči prepričal, kaj se da narediti na Donavi. V nemških listih so nato izšli veliki in važni članki, ki opisiriejo velikopotezno načrte nemško državne vlado. Naslednje prinašamo graški " Ta gospo-sti" ki je vso to obširno popihala. ' plaviti dosedanje plitke ovire, bo treba tam napraviti velike jezove, ki bodo stali ob skali. ki na niej -doji do KOOO ljudi. | V Lincu bodo -zgradili veli-, kansko železarne, ki so bile j prvotno namenjene, da bodo" wgrajjene na Frankovskem. Te žoh zorne bodo imenovano po: Herman Gooringu. Te ogromno napravo so bedo v prvi vrsti naslanjalo na štajersko železno m d ni k e. £o prvo leto svojega obratovanja bodo to tovarno izdelale lahko več ko on milijon surovega .jekla iz Štajerskih rud. Vrh tega pa bodo te železarne dobivale mn-ngo železno rudo tudi s Pran^ovsko-ga. ker bo prihajalo v Line po naravni vexlni poti, po Donavi. S trm v zozi io torej potreba, da so v Lincu poveča vodno pristanišče in so razširijo vse luške naprave. Tsirolko pristanišče pa bo treba razširiti tudi zaradi tega, ker bo v Lincu stala nem- SPOMIN NA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slbvenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOU \a|velja zalega ^ven^Uh knMt w AhuntUO! V kojifupii ^OUiA. Naroda^Uhko dobit« vtakovrttn«!aloven^kaKnjiga na lih priuuuiih piaataJjav: Can kačja, Tavčarja, Jurčiča,"J?raglja, Kmetova? Milčinake^s, ltdJT"rT sajogi imams, - - - - «3 prevod« del svctouiosns^ih jnojstroT Gospodarska, gospodiajsks in poučna knjige „ t- . Igre, peami, zemljevida; Ljubitelji lepa knjige naj ptitdo J* cenik knjig,' ki jUi imamo v salogC Spisi Josip Jurčiča: I. ZVKZKK: II v o d — X a r o d n f pravljter in pripovedko. — Spomini nh detla. — . I uri j K«»zjak. --Jesenska noč med slovenskimi polha"* Dnim-n. — Dva prijatelja. IT. ZVEZKK: Jurij Kobila. — Tihotapoe. — Vi ban Smukova zenitov. — Klašterski žolnir. — fJrad Ro-jinjc. — Goli« ta. in. ZVEZEK: D<'>oti brat. — Nemški valpot. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — llči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega e«* sarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tngoiner. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. —- Pravda m. d bratoma. VTTT. ZVEZEK: Ivan Erazem Taionbah. — Bojim se to. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Žonifov iz uovoščljivosti. — Spomini starega Slovenca Andreja Pajka. TX. ZVEZEK: Kokovnjači. — Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ko j«* krompir graa. .. — Pona-rejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Disoniška. 10 zvezkov $10 Tunel (Spisal B. Kellermann) (iloboko pod zemljo vrtajo orjaški stroji t unci med Evropo in Ameriko, (ieuialni inženjer Mae Ala n vodi ogromno delo. Cele armade delavcev zalivajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, "ki skoro po]>olnoma uniči že napravljeno d« lo in kat«*re žr-t»'V je ti>oeč in tisoč«- dolnvcov. Toda železna volja .MaeAIana ne odneha, dokler n<1 steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vhik. Skozi vse delo so čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opi-ih in dogodkih. Tu nel je ena najznniini vojših knjig svetovnega slovstva. 259 strani . . . $1.20 Ivan Pregelj: Izbran Spisi | Naročite pri: STEFAN GOUA IN NJEGOVI. novele. 253 strani. Tolminska V Štefanu Clolji nam podaja Pregelj edinstveno^ sliko trpljenja^ našega naroda v časih graščansko mogočnosti. V sreelišču te žive nepoznane zgodovinske sliko stoji klena postava žnpnika Štefana Gol jo, ki da v pravem pomenu besedo "življenje za svoje ovce." Prepletel jo roman s tragedijo lepe Tolminko, ki v svoji čnelovito nežni izvedbi nima sebi enako. Tolminske novele vsebujejo mod drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki 44Pustimi pridiga/* in "Pniver nnd Blei" ter biser našo nuvelistiko: "Gospoda Matije zadnji gost." Cena $1.50 1 Naroda 216 W. 18th STREET NEW YORK, N. Y. Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj). Pisatelj je posegel y dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisat Romanu so dodana potrebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreskega. 269 strani. V tem TLI. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo nagega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu tvori že pred loti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mlaelostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življemjski modrosti pri čebelah, na njege>-vem gradu Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tefce Klare. S Peter Pavlom.Glavarjem jo ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja samn. Cena $1.50 •w f—f« h Saturday, May 28, 1938 - mm tiBGBST SLOVENE DilLY IN V. B. ft Boj za ljubezen MNMI12 2IVUEMJA Q ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 8gsgsg»%%% is wg I5reea ji je zapet naiklonjena; ni vzelo dolgo in Mrs. Lautham jo je vzela v službo, da gre ž njifmi v Kalifornijo, kjer bo v pomoč bolehni ženi in obenem vaituhinja male Winnie. Ponudila sta ji lepo (plačo in kapitan je Laufchamovo družino Rozani «elo pohvalil, ker jo je že dolgo poznal. Rožama je izvedela, da ima Lautiham v Kaliforniji veliko sad j ere jo in tovarne za komserve ter zelo lepo hfiso na hribu nad morjem, od koder je kra«en raagled na kalifornijsko obrežje. Rozana malo Winnie prisrčno pritisne k sebi. Otroka je vzljubila in si misli, da ji je samo Winnie prijpomogla k tej ddbri službi. Ko je vse končano, pravi Mr. Lautham veselo svoji ženi: 41 Sedaj pa moraš Miss Ro zai rada vzela v hišo mlajšo služkinjo, toda Mary se proti temu brani z vjserni štirimi. Sedaj pa bo. ker smo vas vzeli v službo, postavljena pred izvršeno dejstvo in zato morate biti na to pripravljeni, da vas bo gledala in opazovala s kritičnimi in sovražnimi očmi. Toda to naj pa vas ne moti, ker je to samo ljubosumnost zve«te, udane služkinje, ki ime je še kot otroka nosila v svojem naročju in 'ki nikjomur ne privošči, da bi jo zamenjal.*' Nasmeh se razlije preko Roeaninih ustnic. "Ker sedaj vem, kaj me čaka, se bom na to že privadila. Zahvalim pa se vam. da ste mi to naprej jpovedali. Nič me ne bo zadržalo, da ne bi -sprejela vaše službe, ko pride parnik v New York. Veliika sreča jc za mene, da mi toliko zaupate in da seni pri vas dobila zavetje.** 44Za zaupanje se morate zahvaliti pri Winnie, kajti iz izkušnje verno, da so saimo zelo drtbri in dostojni ljudje, katerih ee naša Winnie oklene. S tem prekosi vsakega poznavalca ljudi." Rozana pritisne otroka tesno k sebi. "»Zahvaliti se ti hočem s svojo Ijulbeznijo in -skrbjo. In vam se tuldi zahvalim, Mr. Lautham in vaši gospo j soprogi. V meni se ne boste zmotili.** Mrs. Lautham je iz srca vesela, da se je vise tako lepo izvršilo. Zvvčer istega dne Rozana prvemu stewardu sporoči, ka-ka sreča jo je doletela in se mu še enkrat Lskreno zahvali, da ji je pokazal toliko zaupanja, da jo je vzel s seboj. Steward pa se zasmeje in prikima. "Nekaj imate na >elbi, da človek ne more drugega, kot vam podariti vse svoje zaupanje. In moja svakinja, kateri se je sogodilo ravno tako kot meni, se bo veselila, ko ji bom povedal, da ste pri tej koUfornijski gmspodi dobili tako lepo službo." . "Tudi vasi svalkinji sem zelo hvaležna. Upam, da vam bom mogla enkrat povrniti." "0 tem ne bova več govorila, gospodična," pravi prijazno steward. • • • Ni mogoče reči, tla se je Rozani zdela vožnja zelo dolina, aH pa da bi se dolsroča.^ila. Bila je vedno zaposlena in ka-oar je imela le količkaj časa, ga je posvetila mali Winnie. In deklica se je je pridno držala. Bila je zelo živa in se je zmislila tisočerih stvari, s katerimi se je še bolj priliznila Ro-zaninemu srcu. Winnieni sta riši so dobro opazili, da so svojega otroka zaupali dolbrim in zvestim rokam. Poleg tega pa «e je Rozana, ki se je tudi učila za bolni-*%rko, izkazala kot velika pomoč Mrs. Lautamov-i. Mala rana, ki jo je imela Mrs. Lautiham še od operacije, se je nekega dne db viharnem vremenu odprla. Poklicali so ladijskega zdravnika, ki pomiri zelo skrbnega Mr. Lauthama, da ni prav nič nevarno in da je treba samo rano skitbno osnažiti in zavezati. Rozana zdravniku pri tem pomaga in rana se )e kmalu zacelila. Rozana je skrbno ipreminjala obvezo in je skrbela za to, da je Mre. Lautham počivala, kolikor je bilo potrebno. Winnie ni .smela k svoji materi, da ji ne bi kaj škodovalo in pri tej priložnosti je Mrs. Lautham spoznala popolnoma, kako zanesljiva je bila Rozana in da ji nič ni bilo preveč. V New Torku gre vse gladko, ker je Rozana kot Lautha-mova uslužbenka mogla stopiti na suho. Stewardess, katero je nadomostovala, je bila v pristanišču, ko je prišel parnik in je takoj zopet nastopila svojo službo. Tako je bila Rozana brez vsake ovire na razpolago svoji gospodi. Rana Mre. Lauthamove se je zopet zacelila, toda morala je biti še zelo previdna. Zato sklene njen mož, da ostane ž njo nekaj dm v New Yorku, predno nadaljujejo svojo pot v Kalifornijo. Obenem pa je mogel tudi «e opraviti nekaj trgovskih poslov. Rozana si je mogla naglo nekoliko ogledati New York. In videla gft je posebno dobro z okna hotela, kajti Mrs. Lautham je morala ostati v golbi »in Rozana je ni hotela same pustiti. Samo kadar je spala ali počivala, je šla Rozana z živo Winnie malo na prosto. Pa četadi je im«»la zase le malo čiwa, vendar nekega večera pi<še pismo svoji *er.tri in se je glasilo: "Ljuba sestra:— Ker ne želim, d* bi (bila v akitbeh zaradi mene, Ti poročam, da »eni imela srečo, da sem dobila dobro in prijazno tdu^bo. Do New Yorka sem se pripeljala kot stewardess, da sem si pni-hranila denar za vožnjo. Zato pa sem se takoj na ptrniku poomala p kalifornijsko dmižino Lautdiamovo. Mr. Lautamom, njegovo ženo in hčertto, ker sem jim nacpravia nekaj uthm Mala deklica, ki je zelo prisrčna in ljuibka, se me je tiikoj otlenrla in Mrs. Lauthatmova, njena mati, ki po operami ni £e popolnoma okrevala, je potrebovala služkinjo v svojem velik« gospodinjstvu. In upam, da bom sposobna ~=r WV: KAKŠEN BO NAJVEČJI POTNIŠKI PARNIK Vzorec novega par-nika Cunard White Star proge, ki ga grade v Clvdefoan-ku na Angleškem in ki bo večji kot pa je parnik Queen Marv. Njegovo ime bo Queen Elizabeth in bo imel tisoč ton. za to delo. Torej Ti zaradi inene ni treba skrbeti. Naslova v Kaliforniji Ti še ne morem navesti, ker zanj še ne vem. lipami, da se Ti dobro godi in tudi Rihardu. Prosim, pozdravi ga, al>o hoče še sprejeti moj pozdrav in povej mu, da se mu zahvalim, da mi je tako dolgo dal tako prijazen doan. Toda ga nisem bila nevredna. S svojo sestersko ljubeznijo sem vsa pri Tebi, Tvoja Rozana.** (Dalje prihodnjič.) BERNAKDINCI SE SELIJO V TIBET. V marecjskem pristanišču so videli ljudje nenavaden prizor. Na parnik, namenjen v Bomba j, so spravljali cele trope velikih krasnih bernardincev, ki jih je spremljal star menih. Sloveči psi se selijo v Tibet iz Alp, odkoder jih je pregnal tehnični napredek. Zadnja leta v Aljpah niso imeli priliko izkazovati se, i se sladkor lahko delal iz lesa. Pa njegova metoda je bila tako draga, da bi se to gospodarsko ne bilo splačalo. Leta 1924 je kemik Berlins iznašel nov način, ki je bil sieer cenen, vendar pa neroden in neprimeren. Sele dr. Seoller ie iznašel praktičen način, ki se je kemikom zdi11 kakor Kolumbovo jajce ter so se fSudili, zakaj že poprej nihčo na to ni mislil. "Scliollerju se je posrečilo sladkor izločiti rz kiisline tako, da je žvepleno kislino, ki je bil sladkor v njej, spustil skozi živo aeki za razne kvase, kakor ga potrebujejo razne druge industrije. Kar ti pa pri pridoliivanju lesnega sladkorja ostane lesa, iz njega I a ko napraviš i men i t- PARN1KOV SHIPPING NEW,'i 28. maja: Conte di Ha vola v Genoa 1. junija: New York ▼ Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 3. junija : Euru|ta v Bremen 4. junija; Uum« v Ueuoa 7. junija : * • lie de France v Harre 8. JuuiJa: " - I Queen Alary v Cherbourg Hansa v Hamburg jll. junija: Nieuw Amsterdam, Boulogne I Rex v Genoa • i Columbus 1 Bremen Cbamplain v Havre 15. junija : Normaudle v Havre Aqnitauia v Cherbourg Bremen v Bremen 18. junija : Conte di Savota v Genoa 19. junija: De Qrasse v Havre 21. junija: Kurop« t Bremen 5Si. junija: Queen Mary v Cherbourg lie de France ▼ Havre '25. Junija: Vulcanla v Trat 2». junija: New York v Hamburg Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Nieuw Amsterdam, Boulogne Bremen ▼ Bremen Champiain v Havre Hex v Genoa no kurivo, dalje metilni alkohol ter razne smole, za industrijo laka. fv pojde tako na-iprej, nam bodo kmalu kar pri-povedaH, da ne bomo smeli več i. Wont kuriti. VAŽNO ZA NAROČNIKE *oleg naslova ,je razvidno do kdaj imate plačano uaročnino. Prva številka ]»omeni nieset*, druga dau in tretja |»a-leuis Gouže ..Gilbert, Ixtuls Vessel Hlbbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa . NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW'YORK: Gowanda. Kid Little Falla, OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Kar-llnger, Jacob Resnlk, John SlapuiK (iirard, Anton Nagode Lorain. Louts Balant, John KumSe Youngstown, Anton Klkelj OREliON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee* Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis 8upaatH Farrelt, Jerry Okorn Forest City. Math ftll— Fr. Blodnikar Greenshurg, Frank Novak Homer City, Fr. Fererchak Johnstown, John PataaCa Krayn, Ant. Tau2el) " -Luzerne, Frank Bailout. Midway. John Žust Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sddfrer West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. 8k«k Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, biamondville, Joe RolkO Vsak rsntspwik izda »•, kater« je pmjal. sa sva- SPSAVA "6LA8 NABADA"