374
In memoriam
1.25 Drugi članki in sestavki
Janez Sagadin 
V 92. letu starosti nas je zapustil redni profesor Univerze v Ljubljani dr. 
Janez Sagadin. Bil je najvidnejši predstavnik prav posebne generacije univerzi-
tetnih profesorjev. Namreč, v obdobju med koncem petdesetih in koncem se-
demdesetih let prejšnjega stoletja je prišla na oddelek za pedagogiko Filozofske 
fakultete generacija profesorjev, ki so bili pred akademsko kariero učitelji ali pro-
fesorji na osnovnih in srednjih šolah. Janez Sagadin je svojo pot začel kot učitelj 
matematike. Učiteljske izkušnje te generacije so prinesle v slovensko akademsko 
pedagogiko veliko preobrazbeno in ustvarjalno energijo. Začetnik te preobrazbe 
je bil prav profesor Janez Sagadin. Z njim je pedagogika v Sloveniji, seveda pa tudi 
v celi Jugoslaviji, dobila ustvarjalca trdne metodološke osnove za raziskovanje pe-
dagoške prakse. Janez Sagadin v bogati akademski karieri ni le postavil temeljev 
metodologije pedagoškega raziskovanja, temveč je našo metodologijo dvignil na 
svetovno raven. Postavil je temelje za empirično raziskovanje pedagoške prakse 
in pomembno prispeval k celotni zgradbi pedagoške metodologije. 
Njegovo znanstveno dela obsega več monografij in celo vrsto razprav, vendar 
se prav pri njegovih delih izraža posebno razmerje med kvaliteto in kvantiteto. 
Vsaka njegova razprava je vredna za deset drugih. Na področju pedagoške me-
todologije in posledično na celotnem področju pedagogike je prof. dr. Sagadin 
opravil tako veliko delo, da je še danes njegov znanstveni opus pomemben navdih 
za mlade generacije pedagogov. 
Sagadin je bil tudi odličen predavatelj; njegova predavanja so bila takšna, da 
smo študentje takoj vse razumeli. Počasi in sistematično nam je razgrinjal pogle-
de na celotno metodološko polje. Nikoli nam nič ni povedal, česar ni takoj tudi 
pojasnil. Lahkotnost, s katero je pojasnjeval tudi najtežje metodološke zakonito-
sti, je pri vsakem študentu zbujala živo zanimanje in razvijala motivacijo. Tako 
je predaval, da so študentje iz hvaležnosti prihajali na izpit dobro pripravljeni; 
nekateri celo odločeni, izpit opraviti brez napake. 
Tretja značilnost profesorja Sagadina je njegov odnos do sodelavcev, študen-
tov in pravzaprav vseh, s katerimi se je srečeval. Po svojem neskončnem potrplje-
nju ter kar neverjetno korektnem in kolegialnem odnosu do vseh je bil znan 
široko po univerzi in zunaj nje. Kot osebnost ga najbolje opisuje verz Simona 
Gregorčiča iz pesmi Življenje ni praznik: »Dolžan ni samó, kar veléva mu stan, 
kar môre, tó móž je storiti dolžán!« To se je videlo iz vsakega njegovega dejanja, 
iz vsake besede, geste in giba. 
Spoštovani profesor Janez Sagadin, počivajte v miru, svetel spomin na vas se 
bo ohranil še dolga leta. 
dr. Boris Kožuh