Poštnina platana v gotovini
Spedizione in abbonamento postale groppo U,
r
VSEBINA
•	KONFERENCA 0 EVROPSKI ARIUAOI
•	KOMIN FORNI (STIČNA ZAROTA PROTI MIRU NA BALKANU
•	STANOVANJSKO VPRAŠANJE • PREDMET VOLIVNIH ŠPEKULACIJ
•	BOGAT PROGRAM NAŠIH DRAM SKIH DRUŽIN
•	JANEZ TRDINA IN NJEGOVI TRŽA ŠK1 PRIJATELJI
•	POGOVORI O JEZIKU 3
« SAHARA BODOČA ŽITNICA EVROPE?
•	INFLUENCA
•	KARO SADIMO SADNO DREVJE
KOLEDAR
26. II. 1943 Padel narodni heroj Janko Premrl Vojko 1. III. 1945 NOV in POJ so preimenuje v JA
KAJ BO TA TEDEN«
25. H. ,.Tartufi'e“ v Avditoriju. Izvaja SNG
25. II. „Petrčkove poslednje sanje" v Avditoriju.
Izvaja dramska družina z Opičin 25. IL Seja Glavnega odbora OF
R A Dl O
Važnejše oddaje Radia jugoslovanske cone Trsta
Petek, 23. 2. 51: 14.00 P. I. Čajkovski: Melanholična serenada, tema In variacije iz suite St. 3. Sobota 24. 2. 51: 13.15 Poje sopranistka Anica Ščuka; 21.00 Veder sobotni večer (slov.). Nedelja, 25. 2. 51: 17.00 Oddaja za podeželje; Kersnik: Kako je stari Molek
iskal tatu (slušna isral; Reportaža: Med našlmi-ka-menarjl (slov.); 18.30 Igra pianist Rublnstein. Pone* deljeR, 26. 2. 31: 20.15 Zborovske pesmi slovanskih narodov. Torek, 27. 2. 51: 20.00 Mascagni: Prijatelj Fritz, opera v 3 dejanjih. Sreda, 28. 2. 51: 14.00 Odlomki iz Oharpentierove opere «Luiza» sodeluje orkester Radia Ljubljana In solisti opernega gledališča. Četrtek, 2. 3. 51. 18.15 Skladbe angleških In ameriških skladateljev izvaja pianistka Silva Krašovec,
Važnejša oddaje Radia Tret II
Petek, 23, 2. 1951: 20.30 Tržaški kulturni razgledi; 21.00 Mojstri besede: Andrče Gide. Sobota, 24. 2. 51: 18.15 Max Bruch: Koncert št. 1 v G molu za violino In orkester. Nedelja, 23. 2, 51: 18.30 Oddaja za najmlajše — Vesela Pavlihova oddaja; 22.00 Brahms: Koncert St. 2 v B duru op. 83. Ponedeljek, 26. 2. 31: 18.15 Mendelssohn: Koncert za violini In orkester v E molu op. 64. Torek, 27. 2. 51: 22.00 Dvorak: Simfonija št. 2 v D molu. Sreda, 28. 2. 51: 20.00 Evropski koncert. Četrtek, 1. 3. 31: 22.30 Borodln: Simfonija št. 2 v H molu. Petek, 3. 3. 51: 18.15 Schubert: Simfonija št. 5 v D duru; 21.00 Mojstri besede: Warwlck Deeping-^Sorell in sin.
UREDNIK TVO
Trat, 171. MonlBcchl 6 - II. ToIoIoh štav. 95.823 Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi se rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo
<7 F R A V A
listov Založništva tržaškega Kaka. Trst, Ulica sv. Frančiška štev. 20: Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo
NAROČNINA
Za STO in Italijo pri upravi v Trstu Ul. sv. Frančiška 20, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri dliri' v Ljubljani, fyrševa 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, n. 6 • 1 - 90332 • 7. Cena lir 20. ■ din 10. - v Jugoalaviji (Mesečna naročnina za Jugoslavijo din 40.) • in din 8. - v coni B.
■N» samo sreča sama slepa, marveč često oslepi tudi one, ki jim je naklonjena.
(Cicero)
Odgovorni urednik: FRANC KAVS Tiska s dovoljenjem AIS
Tržaški tiskarski zavod v Trsta, Dl. Montecckt 6
V________________________________________________
ŠL 253 LETO 5..___________ TRST. 23. FEBRUARJA 1951	CENA 20 LIR
Stanovanjsko vprašanje v Trstu
(Posneto februarja 1951 v Ul, S. Gvaconw in Monte, Podobnih ruševin pa je pri Sv. Jakobu že mnogo),
JASNE BESEDE MARSALA TITA
J
Pozornost javnega mnenja v svetu se vedno bolj obrača k spletkam Sovjetske zveze In njenih satelitov na Balkanu, zlasti proti Jugoslaviji. V zvezi z napetostjo na jugoslovanskih mejah je spregovoril tudi maršal Tito na partijski konferenci gardne divizije. Dejal je, da Je glavni smoter jugoslovanske zunanje politike okrepitev socialistične domovine in ustvaritev socializma. Zato jugoslovansko ljudstvo ne dovoli, da bi prišlo do kakršne koli obnovitve kapitalizma in da bi Jugoslavija zgubila neodvisnost. Opirajoč se na tako politiko sprejema Jugoslavija pomoč v Živilih z zapada ter se pri tem ne odpoveduj* svoji neodvis-nostu
Druga glavna misel v govoru maršala Tita Je ta. da se bo Jugoslavija borila le, če bi prišlo do napada in če bi bila ogrožena njena neodvisnost. Pomoč v orožju bo Jugoslavija sprejela od Zapada šele tedaj, ko bi napad z Vzhoda postal neizogiben. Najboljše jamstvo za obrambo Jugoslavije pa je enotnost vsega jugoslovanskega ljudstva.
Delegaciji predstavnikov Zveze bivših borcev Srbije pa je maršal Tito dejal, da je nesmiselna trditev kominformistične propagande, da se Jugoslavija pripravlja na napad proti svojim sosedom ali proti Sovjetski zvezi.
DEJANJA BODO BOLJ VAZNA OD STALINOVIH BESED
Mnogo hrupa je zbudil v svetu, zlasti med kominformisti Stalinov intervju «Pravdi», Stalin je v tem intervjuju najprej polemiziral z Attleejem glede ruske oborožitve in dokazoval, da je Rusija po vojni trikrat demobilizirala svoje vojaške sile. Dokaz ruske miroljubnosti naj bi bil ta, da v Rusiji gradijo ogromne gospodarske o-bjekte, pri čemer ne bi bila možna istočasna krepitev oboro. Ženih sil. Vojnohujskaško poditi, ko vodi Anglija, ne pa Rusija.
V Koreji se bo vojna končala s popolnim porazom Američanov
in Angležev, če ne bodo sprejeli kitajskih mirovnih pogojev. Ameriški vojaki so borijo slabo, ker imajo to vojno za nepravično. OZN je organizacija za Američane In deluje v interesu ameriških napadalcev. Proglasitev Kitajske za napadalko je sramotna odločitev. Svetovna vojna ni neizogibna.
Medtem ko kominformisti te izjave poveličujejo do neba, pa so jih na zapadu hladno sprejeli In ocenili. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da so Stalinova zatrjevanja tipičen primer želje Rusov, da bi sejali spor v svetu in izkoristili naravno željo po miru. S temi izjavami je hotel Stalin diskreditirati Attleeja pred angleško javnostjo.
V Parizu so mnenja, da je hotel Stalin s temi izjavami paralizirati napore zahodnih držav za utrditev skupne o-brambe. Američani pravijo, da je glavni cilj Stalinovih izjav propaganda in da so številke bolj važne od besed, saj je v Sovjetski zvezi v vojski, mornarici in letalstvu pod orožjem skupno 4.000.000 vojakov.
KONFERENCA STIHIH
Koliko je Stalinu do resničnega miru 1)0 pokazal tudi bodoči predhodni sestanek namestnikov zunanjih ministrov v Parizu. Američani, Angleži in Francozi so namreč te dni od-
govoril na sovjetsko noto z dne 5. februarja, s katero je ponovno predlagala ta sestanek. Namestniki zunanjih ministrov naj bi se zbrali v Parizu S, marca ter določili dnevni rod bodoče konference zunanjih Ministrov. Po zahtevali ZDA na ne bi smel ta dnevni red vsebovati le vprašanje Nemčije, marveč *bi morali razpravljati tudi o oborožitvi Romunije. Bolgarije in Madžarske in ZSSR bi se morala obvezati, da oborožitev teh držav ne bo prekoračila predpisov mirovne pogodbe. Poleg tega ne bi smela Sovjetska zveza ovirati pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo.
ZAGONETNI KITAJCI
Medlem pa se n! položaj na korejskem bojišču mnogo spremenil. V začetku se je zdelo, da bodo Kitajci imeli v svoji ofenzivi na srednjem bojišču pri Wonjuju večje uspehe, po celem tednu napadov pa so svojo ofenzivo prenehali in so prešle sile OZN v protinapad. Po poročilih ameriških vojaških krogov je v dveh mesecih padlo 250.000 Kitajcev.
Zdi se tudi, da se je nehalo razpravljanje o prekoračenju čet OZN čez 38. vzporednik. London In Pariz sta temu prekoračenju nasprotovala in vse kaže, da so sedaj tudi ZDA pripravljene sprejeti to zahtev®

TITO
Kašmirsko vprašanie
:varili take noeole. na nodlaei	mmš	™
Z naSo pravilno neodvisno politiko smo ustvarili take pogoje, na podlagi katerih lahko trdim, da nismo več osamljeni, da Jugoslavija danes zanima ves svet, ne le posamezne vodilne ljudi, marveč Široke ljudske množice. S svojo načelnostjo, vztrajnostjo in iskrenostjo smo dosegli tak ugled, da ga ne morejo niti najbolj umazana propagandna sredstva oblatiti... Torej borili se bomo samo tedaj, če bo priSlo do napada in če bi šlo za neodvisnost naše države. Za ta primer bomo storili in že podvzemamo vse potrebne ukrepe, ki niso v nasprotju z našimi načeli in ki morajo biti takšni, da ne zaostrujejo že tako in tako napetega položaja na Vzhodu, vendar pa ukrepe, ki jih uporabljamo le v skrajni stiski zaradi vojnih groženj proti nam. Tu mislim na oborožitev.... Storili smo že določene ukrepe za razvoj naše vojne industrije, za nabavo potrebnih strojev, surovin itd. To je popolnoma pravilno in potrebno, da bi dosegli cilj, da bi se lahko laže zavarovali pred napadom.... Moralnopolitična sila naših narodov je največja sila tudi sedaj, v teh usodnih dlneh, ko nam groze informbirojevske države. Prav zato se mi preveč ne bojimo in lahko mirno zremo v prihodnost.
(Iz govora na partijski konferenci gardne divizije) Za pomoč	coNTiNENT»1	psihološki,
Jugoslaviji je D A I L Y $«liisi2s M AI LdruEi strate*
več razlogov, ----------------------------------ški. Ce do-
Nekateri so	pustimo So-
vjetski zvezi, da napravi iz Jugoslavije to, kat» je Eden imenoval «balkansko Korejo», brez vsakega protesta ali vojaškega nastopa, tedaj se utegne zgoditi, da bomo morali prav tako ponuditi Stalinu na krožniku vso Evropo. Ce dobijo sovjeti v oblast Jugoslavijo, tedaj bosta resno ogroženi naši zaveznici Grčija in Turčija, ki sta tudi zaščiteni po Trumanovi doktrini. Sile stalinistične zarote bi prišle na Sredozemlje in Italija bi bila na široko odprta njihovemu pronicanju ter celo neposrednemu napadu.
(O potrebi pomoči Jugoslaviji)
JABOLKO SPORA MLD INDIJO IN PAKISTANOM
o britan- g;j,f ^aìlu	•me!o
skem stali- — — ...—	m, — -......- govora.
šču ne bi
biti
Koc
po-
srao že
udarili pred dvema tednoma, je odpor proti napadu na Jugoslavijo prav tako nujen za ohranitev svobodnega sveta kot odpor na Koreji ali kjer koli drugod. Ce sprejmejo zahodni zavezniki to načelo, tedaj bi morali imeti prav malo težav s tem, da določijo, kaj bi pomenil napad na Jugoslavijo, ter se dogovorijo, kakšno naj bo skupno opozorilo Kremlju. Vsi znaki kažejo, da se pripravlja na Jugoslavijo napad take vrste, kakršnega je Eden označil za napad korejskega kova na Balkanu.
Naša skupna izjava bi morala zato nedvoumno povedati, da bomo imeli vsak tak napad s katere koli strani, pod katero koli pretvezo za sovjetski napad. Zato moramo jasno opozoriti Sovjetsko zvezo, da ji ne bomo dovolili, da se skrije pod obleko svojih podložniških držav.
(O Achesonovi izjavi glede Jugoslavije)
k?Vgrozroju-’THE^S^.TIME^rje va£:
goslaviji ni	-	.	• - nutku, ko se
je Tito uprl oblasti Moskve. Pač pa je vzbudila pozornost nesorazmerno oborožena moč podložniških držav v jugovzhodni Evropi in pa možnosti da pride do napada.
Nihče ne bo ugovarjal dejstvu, da bi napad na Jugoslavijo spravil v nevarnost splošni mir v Evropi in bi prav lahko utegnil povzročiti svetovno vojno. Vsako razširjenje sovjetskega vplivnega področja je nevarno. Ce bi sovjeti dobili v svoje roke Jugoslavijo, bi bila s tem izpostavljena Grčija, ogrožena bi bila Turčija, Italija pa bi dobila nekatfere neprijetne sosede. S tem bi se poslabšal ves položaj v vzhodnem Sredozemlju. Jugoslavija je odločno mnogo večjega strateškega pomena za zahodne velesile kot Koreja. Niti Velika Britanija, niti Združene države prav gotovo ne bi mogle ostati brezbrižne ob takem napadu.
(O Bevanovi izjavi glede Jugoslavije)
STALIN
Na vprašanje: «Ali mislite, da je vojna neizogibna?» je Stalin odgovoril: Ne, vsaj za sedaj ne moremo imeti vojne za neizogibno. Sedaj so v ZDA, Angliji in tudi Franciji napadalne sile, ki si želijo novo vojno, potrebujejo novo vojno za svoje ekstraprofite, da si pridobijo nove zaslužke.
Te napadalne sile imajo v svojih rokah in . usmerjajo reakcionarne vlade. Toda hkrati se bojijo svojih narodov, ki nočejo nove vojne in so za ohranitev miru. Zato skušajo te stie izkoristiti reakcionarne vlade, da bi prevarali svoje narode in prikazali novo vojno kot obrambno vojno, mirovno politiko miroljubnih držav pa kot napadalno.... Mir se bo ohranil in utrdil, če bodo narodi vzeli v lastne roke stvar ohranitve miru in se bodo borili zanj do kraja.
Uz izjav «Pravdi»)
Veliki in pre- H Vim il.i tfgt.fltd.M ISO VSe kote sve-
prosti	Sta-	f	’ IT W______1L JjL /t-L	ta, se vklju-
linov	glas,	G H S	g TT 5-8	čuje tudi v
ta glas, ki se «	S K & % iWv splošni razje razširil v	govor o
nosti in potrebi ohranitve miru in življenja našega ljudstva. Morda ne bo znala De Gasperijeva vlada odgovoriti z drugim kakor s šalo. Toda Italijani, ki jim je pri srcu usoda domovine, bodo odgovorili na ta opomin in na to novo upanje s tem, da pomnožijo svoje napore za stvar miru. Stalinove besede niso naslovljene ljudem ene stranke, temveč vsem onim, ki mislijo, da morajo vsi sodelovati, da preprečijo največjo nevarnost: gorje onemu, ki Si danes vzame nase odgovornost, da ne posluša Stalinovih besed, jih ne pretehta in ne razmišlja o njih.
(O Stalinovem intervjuju)
segel* jcmped2tyc ^TcUi jjork Gtimfjs.
obrambi zahodnega sve-
razgovore o ------------^=-. .	[a prav g0_
tovo v trenutku, ki se mu je zdel najugodnejši. Ce vzamemo Stalinove izjave dobesedno, potem se zahodni svet res nima kaj bati. Bil bi srečen dan za nas vse, če bi mogli sprejeti te izjave. Potem bi se lahko vsi posvetili res samo delu za naše gospodarstvo in mir ter bi pomagali našim ljudem in drugim narodom izboljšati življenjsko raven. Zal pa ne moremo verjeti, da bi Sovjetska zveza resnično prekovala svoje meče v pluge in predelala tanke v traktorje... Zahodni narodi nimajo namena postaviti na noge take sile, da bi mogla ogrožati Sovjetsko zvezo m njene podložnice. Stalin vse to dobro ve. Ce pa se dela, kot da mu to ni znano, tedaj laže.
( Komentar o Stalinovem intervjuju)
Na zadnjem zasedanju Com-momvealtha v Londonu je vse kazalo, da bo prišlo do nereš Ijivega položaja zaradi tega. ker je izjavil pakistanski ministrski predsednik Liaquat Ali Khan, da se ne bo udeležil za sedanja, če ne bo dobil jamstva da bodo sklepali tudi o kašmir-skem vprašanju. Minister je še dejal, da se mu zdi kaj malo smiselno govoriti o miru, če se ne ukrene ničesar za zagotovitev miru. Brez dvoma je mislil pri tem na ministrskega predsednika Indije Nehruja, kateremu Pakistanci očitajo, da je nepopustljiv v zadevi Kašmira. Tisk v Karachiju podčrtal izjave Alija Khana z zelo ostrimi besedami, ko je imenoval Nehruja «odvetnika miru In zagovornika vojne».
Ko ni uspelo posredovanje ministrskih predsednikov Com-monwealtha zaradi Nehruleve nepopustljivosti, je Ali Khan na tiskovni konferenci v Londonu izjavil, da je zaradi napetosti med Indijo in Pakistanom postal izbruh sovražnosti med obema državama neogiben. Za sedaj sicer je med obema državama še premirje, vendar so pa duhovi že tako razgreti, da se je bati nove vojne na tej zelo občutljivi točki.
Kašmir meji na kitajsko provinco Sinkiang, na Tibet in na ZSSR. V času razdelitve Indije na dva dominiona, na Indijsko zvezo in-na Pakistan, je ljudstvo Kašmira želelo biti priključeno muslimanskemu Paki. stanu. Proti temu je bil indijski maharadža Hari Sing, katerega ded je bil kupil od Angležev to provinco za neko simbolično ceno, ne da bi pri tem upošteval, da je 90 odst. prebivalcev muslimanov, in je poklical indijske čete na pomoč. Indija pa je. na njegovo mesto postavila znanega Indijca šejka Abdulaha. V deželi sami je izbruhnila vstaja in na pomoč so prišla tudi pakistanska gorska plemena. Prišlo je do vojne. Pakistanci so ustanovili v Gil-gitu «vlado Svobodnega Kašmira. OZN je leta 1949 dosegla, da je prišlo do premirja in da so določili demarkacijsko črto na podlagi stanja vojaških operacij, tako do sa danes ena tretjina dežele pod upravo Pakistana z glavnim mestom Ravalpund in dve tretjini pod upravo Indije z glavnim mestom Singar. Admirala Chesterja Nimitza so imenovati za upravitelja plebiscita.
Obe državi sta pristali na plebiscit, toda Indija je dejansko onemogočila njegovo izvedba ker ni umaknila svojih čet. Tudi zaradi korejske vojne se je zadeva zavlekla. Toda ravno korejski dogodki z vsemi nevarnostmi za mir silijo k rešitvi tega vprašanja. Razpravljanja v Londonu so bila zelo vroča.
«Evening Standard», piše, «da
se Pakistan in Indija strinjata v tem, da se mora ljudstvo samo odločiti. Pakistan pravi, da ljudstvo ne more svobodno izbrati, če bodo navzoče indijske in pakistanke čete. Indija pa pravi, da je Pakistan napadalec in da se morajo torej umakniti pakistanske čete in
da smejo ostati z vso pravico le indijske». Nehru trdi namreč da je maharadža Hari Sing zakonito prepustil deželo Indiji. Ne smemo pa pozabiti, da je v nekem drugem primeru Indija zasedla Hajderabad kljub temu, da je bil tamošnji maharadža proti priključitvi k Indiji. Prav tako je Indija zasedla Juna-gadh kljub temu, da se je ljudstvu izjavijo za Pakistan. Oba napada so prijavili OZN, ki pa še ni utegnila o tem razpravljati Druge države Commonwe-altha so izjavile, da ne smeta biti v Kašmiru v času plebiscita vojski Pakistana in Indije. Avstralija je bila pripravljena poslati tja svoje čete, da zajamčijo svobodo prebiscita. Ker so v Pakistanu na štiri in pol milijona prebivalcev približno štiri milijoni muslimanov, je verjetno, da bi Pakistan zmagal: zato se pa tudi Nehru protivi.
Angleški tisk se ne navdušuje preveč za to protivljenje in za
obotavljanja ter za zavlačevanje te zadeve po Indiji in «E-vening Standard» pravi, «da je gospod Nehru vse stori), da bi prišlo do izvedbe Gandhijevih načel in da se je zelo trudil, da bi se pri razpravljanju doseglo tisto duhovno razpoloženje, ki je potrebno zato, da se doseže sporazum v sporu med Združenimi narodi in Kitajsko. Njegova država ima tedaj v tem primeru veliko možnost, da uporabi ista načela in isto dobro vo-
•v
SSSR
-1
I
•	/ PUjNx/A&	f
/ r impivia
Vc
Jjo, ko bodo čez par dni obravnavali kašmirsko vprašanje v .Varnostnem svetu».
Medtem ko je pakistanski minister zunanjih zadev na poti v Lake Success, zato da bi prisostvoval dogovarjanju o tej zadevi, so prišle iz Gilgita in Ka-rachija vesti, o premikanju ruskih čet ob mejah dežele, kjer ima svoj sedež «vlada svobodnega Kašmirja».
Medtem ko zahteva Pakistan organiziranje plebiscita in demilitarizacijo dežele, je Indija bolj mnenja, da naj se Kašmir razdeli. Avstralski pravnik Dic-son zagovarja demilitarizacijo spornega ozemlja in je stavil predlog o skupni upravi te de- j žele po Indiji in Pakistanu. Do tega pa ni prišlo, ker se obe državi nista mogli zediniti. Zato je Dicson na koncu le predlagal, da naj se Kašmir razdeli, ker da-je to edina možna rešitev. Na konfer« ici Com-monvvealtha so nekatere članice te skupnosti stavile predlog, da naj postane Kašmir kondo-minion Commonwealtha. Ta predlog se zdi mnogim delegacijam v OZN še najbolj sprejemljiv.
Brez dvoma bo diskusija v Varnostnem svetu Se bolj osvetlila kašmirski problem, katerega bodo lahko le tedaj pravilno rešili, če bodo upoštevali življenjske interese kašmir-skega prebivalstva .
EVROPSKA RRMRDn
OD BESE» K DEJANJEM
Idejo za ustanovitev evrop. ske armade, katera naj bi se ustvarila na konferenci v Parizu. je zamislil Winston Churchill, ko je avgusta lanskega leta stavil predlog v evropski skupščini za ustvaritev enotne armade pod po. veljstvom kakega evropskega ministra za vojno. Ta armada bi morala — po mnenju predlagatelja — koristiti, «da se ustvari evropsko edin-stvo, katerega je treba začeti z ustvaritvijo kolektivne varnosti».
Toda kljub temu. da je predlog v evropski skupščini dobil več kot dve tretjini glasov. je v vseh ostal vtis. da
je ideja o ustvaritvi enotne evropske armade še daleč od svojega uresničenja. Predlog je morali izglasovati še Odbor ministrov, kateri je za nedoločen čas odložil raz. pravljanje o vojaškem delu tega načrta, s čimer naj bi se tudi ustvaril, in tako je tudi za delj časa bil odložen vsak up na rešitev. Na ta način je predlog, katerega so spravili v resolucijo politično- propagandnega značaja, ostal brez udejstvitve. Načrt katerega je rodilo vzdušje mednarodne napetosti, je propadel zaradi ostrih nasprotij med državami, katere bi morale sodelovati v tej evropski armadi. Nasprotni interesi evropskih kapitalističnih dr. žav, so pokazali, da je pot od načrtov za kolektivno obrambo do resne vojaške organizacije zelo dolga. Bruseljski pakt, atlantski pakt, načrti za evropsko armado "7 vsi ti predlogi so bili stavljeni «na splošno zadovoljstvo» vseh sodelujočih držav, toda ti načrti so ostajali vedno le na papirju. S Schuma-
(0Jb konferenci v Perisse)
novim planom so se približali prcblemu zedinjene Evrope z neke druge strani — s strani ' zedinjenja evropskega gospodarstva Kljub temu, da se ga je Anglije branila, iz strahu za svoja tr. žišča, je Schumanov plan š podporo ZDA dal take rezul. tale, kateri bi lahko postali gospodarska osnova neke evropske vojaške organizacije. Osnovna misel tega načrta iz-, vira verjetno iz prepričanja, da je treba začeti nekaj, kar bi dalo trdno podlago franco. sko-nemškim odnošajem in tako vsaj do neke mere utrdilo položaj v zapadni Evropi. Razvoj francoskega stali, šča glede na odnošaje do Nemčije je prišel izrazito do izraza sedaj, ko je Francoska obnovila zamisel o evropski armadi, sklicala konferenco in predložila aktivno in enakopravno sodelovanje Zapadne Nemčije v bodoči organizaciji. S sodelovanjem petih držav, Francoske, Zapadne Nemčije. Italije, Belgije in Luksemburga in z navzočnostjo opazovalcev iz Velike Britanije, Danske, Norveške, Portugalske, Islandije. ZDA in Kanade je Francoska stavila na konferenci predlog o načrtu, kateri računa na skupno reševanje političnih, vojaških in gospodarskih problemov zeiinjene Evrope. Evropska armada kot del o. boroženih sil Atlantskega pakta bi morala biti sestavljena po tem načrtu iz čet vseh sodelujočih držav. Za organizacijo armade predvidevajo dve razdobji. Prvo razdobje naj bi bilo razdobje p ripa v in naj bj trajalo 18
mesecev. V tej dobi bi Evropski svet ministrov za vojno imenoval visokega komisarja za obrambo, kateri bi pozneje postal minister evropske obrambe. On bi imel nalogo da organizira v tem razdobju nacionalne vojaške edinice po 5000 ljudi. V prvem razdobju torej bi se ustanovili nacionalni polki, ki naj bi tvorili še neskupno jedro bodoče armade. V dnigem raz. detoju bi minister za obrambo začel z združevanjem teh narodnih enot v večje formacije
V francoskem načrtu za
oblikovanje evropske armade opažamo težnjo po poeno. stavljenju in poenotenju neštetih načrtov, katere so pre.' dlagali z namenom da zedinijo Evropo na vojaškem političnem ali gospodarskem področju.
Po pisanju zapednega tiska bedo izpopolnjevali načrt za evropsko armado s Schuma-novim načrtom, kar pomeni, da se bo ekonomski del- na-črta osladjal na zedinjeno evropsko industrijo na katero računa Schumanov načrt. Politični del načrta o evropski armadi predvideva usta. novitev parlamenta, kateri bi v prvem razdobju imel samo posvetovalno pravico, ki pa naj bi se v drugem razdobju organiziranja evropskih vojaških enot razvil v vodeči organ, s pravico predlaganja proračunov za evropsko armado in naziranja dela evropskega ministra za obrambo. Ta parlament, katerega bi imenoval svet ministrov, bi nadomestil današnjo evropsko skupščino.
Svetovni tisk je v po. slednjih dneh poleg drugih vpraianj obravnaval tudi vprašanje varnosti Jugoslavije. Listi izražajo razna mnenja in ugibanja, toda vse to izvira iz zaskrbljenosti zaradi položaja v državah, ki mejijo na Jugoslavijo. V svetovni demokratični javnosti vedno bolj prevladuje prepričanje, da informbi-rojevski voditelji držav, ki mejijo na Jugoslavijo, po ukazu iz ZSSR napenjajo vse sile, da bi čimbolj zaostrili napetost na mejah in razpoloženje v notranjosti svojih držav. Svetovni tisk objavlja podatke o novih premikih čet v teh državah, o povečanju njihovih oboroženih sil nad število, ki ga je določila mirovna pogodba, o sovjetskih oficirjih v Albaniji, o velikih količinah orožja, ki ga sosedi Jugoslavije uvažajo iz CSR in ZSSR itd. Vse to seveda niso miroljubni ukrepi, marveč očito napadalni. Zato je razumljivo vznemirjenje svetovnega javnega mnenja, ker gre tu za pripraw, ki ogrožajo mir v enem delu sveta in spadajo v politiko, ki
vodi k nadaljnji zaostritvi mednarodnega položaja in predstavljajo zato odkrito grožnjo za svetovni mir v celoti.
Znano je, da tisk napadalnih sosedov Jugoslavije, satelitov ZSSR ne obljavlja samostojnih m'š-Ijenj o raznih vprašanjih, temveč je le izraz določene politike, ki jo vodijo v sedanjem položaju. Isto velja tudi za kominformi-stični tisk v Trstu in na
minformskih držav se temu načelu niso odrekli.
Da bi videli, kakšno' o-zračje se ustvarja s komin-formovsko propagando, poglejmo malo kaj piše njihov tisk. Bolgarski tisk n. pr. pravi, da Jugoslavija ustvarja na Balkanu napadalne bloke, da izziva na mejah, kleveta ZSSR in skuša ' oddaljiti komunistične partije od modrega vodstva VHP(b). V Bolgariji podžigajo tudi
satelitskih državah nočejo seveda zaostajati niti tržaški kominformisti, da bi tako prispevali svoj delež k «obrambi miru». Stolpci tega so vedno polni klevet proti Jugoslaviji, ki jo dolžijo napadalnosti proti Sovjetski zvezi.
Tako je n. pr. «Delo» 10. februarja t. l napisalo članek pod naslovom: Ma. nevri Titove vojske pod kontrolo Eisenhowerja, Med drugim piše: «Poseb.
Zapadu. Zato je koristno vedeli, kaj piše ta tisk v poslednjem času in kakšni politični cilji se za tem pisanjem skrivajo. Kakor vselej v zgodovini, obtožuje oni, ki ima sovražne namene, istih namenov drugega, da ima lahko svobodne roke za svojo akcijo. Takih primerov je v zgodovini mnogo in po tem načelu se je ravnal tudi Hitler. Voditelji ko-
sture bolgarske šovinistične težnje Po vzoru starih Koburžanov. Pišejo o krivičnih zapadnih mejah, o bolga(rski Makedoniji itd. Seveda so ti časopisi polni vesti o napadalnih pripravah Jugoslavije pro. ti Bulgariji in Sovjetski zvezi, kakor je poln teh vesli ves ostali kominfor-movski tisk.
V gonji, ki jo je sprožil tisk v kominformovskih
no veliki manevri so bili v dneh od 21. do 24 januarja t. I. v Bosni, o katerih je precej obširno pisal ves svetovni tisk Pri teh velikih manevrih so bili prvič navzoči tudi vo. jaški opazovalci iz Eisen-hmoerjevega štaba».
„ t7. februarja t. I. prinaša «Delo» članek pod naslovom: Ameriške in Uto-fašistične priprave za sprožitev provokacije na
TRŽAŠKI PROBA. E MI
STANOVANJSKO VPRAŠANJE
Na trm hodniku živi družina s Šestimi člani
Stanovanjsko vprašanje je v Trstu še vedno eno izmed najbolj važnih nerešenih vprašanj, čeprav je minilo že skoraj šest let, odkar se j'e nehala vojna. O vzrokih stanovanjske krize smo že pisali, toda vprašanje je še vedno pereče zlasti sedaj, ko se ga razne stranke poslužujejo v pričakovanju bodočih občinskih volitev v čislo demagoške in propagandistične namene.
V tržaškem občinskem svetu so o stanovanjskem vprašanju zadnje čase mnogo razpravljali. Toda namesto da bi stvarno obravnavali to vpraianje ter predlagali in sklepali, kako bi stanovanjski krizi odpomogli, skušajo zlasti kominformisti in demokristjani vsak po svoji strani dokazati, da so le oni edini resnični zaščitniki brezdomcev. Vse razpravljanje o potrebi, da se sezidajo nove hiše je torej navadna votivna propaganda.
Zlanimivo je pri tem, da so lani v občinskem svetu sklenili, da bo treba do konca decembra sezidati najmanj 800 ljudskih stanovanj. Seveda so na to precej pozabili. Ko pa se je razširil glas o novih volitvah, je začel de-mokristjanzki župan Bartoli, ki bi rad še dalje sedel na svojem stolčku, obiskovati razne brezdomce po - šolah in drugih poslopjih ter se intenzivno zanimati za stanovanjsko vprašanje. Zupanov stolček se zaradi krize v dcmokiičanskem gibanju precej maje in vsaka stvar pride demokristjanom prav, da bi ta stolček podprli, Iz nepopolnih podatkov znaša skupno število stanovanj ki so jih sezidali in so še v zidavi 3832. popolnoma porušenih stanovanj je bito v vojni 2234, težko poškodovanih pa 2.077. Ker so poškodovane hiše povečini popravili, bi moral Trst, po teli številkah sodeč, šteti okoli 16U0 stanovanj več, kot jih je bilo pred vojno. Res jc, da vseli popolnoma porušenih hiš niso znova sezidali, res pa j'e tudi, da sn sezidali lepo število hiš popolnoma na novo, zlasti tako imenovanih ljudskih hiš. Vzrok pomanjkanja stanovanj je nenaravni porast
PREDME! TOUVNIH SPEKULACIJ
prebivalstva in delno rekvizicija hiš po Angloameričanlh. Med brezdomci je še veliko število vojnih oškodovancev, nadalje so mladi zakonci in tem se pridružuje mnogo družin, ki bo zgubilo streho zaradi prisilne izselitve. Ta tretja skupina bo sedaj, odkar so deblokirali prisilne izselitve, še bolj številna.
Vsakdo se bo vprašal, kako je mogoče, da so še sedaj številni vojni oškodovanci, ki niso prišli do lastne strehe, čeprav bi morali imeti prednost pred vsemi. Ti oškodovanci so poleg tega še domačini, kar bi moral; prj dodeljevanju stanovanj še prav posebej upoštevati. Vzroki tega stanja so predvsem politični. Na te vzroke so pokazali v občinskem svetu zlasti indipendentistični občinski svetniki. Vsak esule, ki pride v Trst, ima pri dodeljevanju novih stanovanj prednost pred vojnimi oškodovanci, ker spada to v načrtno politiko demokristjanov, ki hočejo s tem ščititi «itali-
800 ljudskih stanovanj, o katerih so v začetku leta 1950 sklepali. Občinski odbor seje izgovarjal, da je bilo leta 1950 dodeljenih 745 stanovanj. V tem številu pa so vštete tudi hiše, ki so bile v načrtu že v drugi polovici leta 1949, in razne hiše, ki so jih zgradili zasebniki. Pred kratkim so v občinskem svetu razpravljali o predlogu občinskega odbora, da se v štirih letih zgradi 5260 ljudskih stanovanj, pri čemer moramo upoštevati, da je odbor to predlagal le zato, ker se zopet bližajo volitve. Za ta stanovanja bi bilo potrebnih 8 milijard in 400 milijonov lir kredita. Seveda, bi morala dati na razpolago ta kredit ZVU. Za sedaj obljubljajo, da bosta občina in IACP (Avtonomna ustanova ljudskih hiš), sezidali 660 ljudskih stanovanj z eno ali dvema sobama. V ta namen bo dala ZVU IACP 482 milijonov lir kredita, občini pa 200 milijonov. Vojaška uprava bo dala poleg tega 100 mili-
gla reševati stanovanjska kriza večine brezdomcev.
Ce bodo v prihodnjih mesecih sezidali vseh 660 ljudskih stanovanj, bo to še vedno malo. Zato bi morali dodeliti več kreditov za gradnjo ljudskih hiš, Najbolj nuj. nih prošenj za stanovanja je 5257. Od teh je zaprosilo za minimalna stanovanja 3143 družin, za stanovanja z najmanj dvema sobama 1636 družin, za stanovanja s tremi sobami pa 328 družin. Ljudska stanovanja Pa so povečini z eno samo sobo ali kvečjemu dvema.
Lepo število delavskih družin šteje tudi po pet ali šest članov in tu nastaja novo vprašanje. Četudi te družine dobe ljudsko stanovanje, jim prostori ne zadostujejo ter se morajo stiskati v eni sami sobi, s čimer sploh ni za te družine re-erro stanovanjsko vprašanje. Pri tem moramo upoštevati, da so stanarine v novih ljudskih hišah v primeri s starimi hišami precej visoke, saj znašajo povpreč-
Sest let po koncu vojne Se vedno štrlijo tu pa tam v zrak v Trstu zidovi porušenih hiS. Njih bivši stanovalci pa še vedno čakajo na
stanovanje.
Obnovljene hiše pri Sv. Jakobu. V teh hišah pa ne bivajo prešnji stanovalci, ker zahtevajo lastniki za vselitev nad pol milijona lir.
janstvo» Trsta in svoje privilegije. Zato je popolnoma točno, kar omenjeni svetniki trdijo, namreč da je zaman zidati nova stanovanja ter pri tem izključevati Tržačane od dodelitve teh stanovanj. S tem se stanovanjska kriza nikoli ne reši, pa naj bi sezidali še toliko novih hiš, saj ne ho novih priseljencev, ki jih razne oblasti ščitijo, nikoli primanjkovalo. Zato je nujno, da se nova stanovanja dajo predvsem domačinom in šele, če bi kaj ostalo, tudi priseljencem. Demokristjani seveda nočejo o tem nič slišati, kar je p«ka: zal v občinskem svetu tudi nestrpni župan Bartoli. Njim vse to ne gre v račun, ker kako bi si sicer zagotovili veliko število glasov raznih priseljencev.
V občinskem svetu, so ko minformisti predvsem očitali, da ni bilo sezidanih onih
jonov lir gradbenim zadrugam, 92 milijonov lir posojila za zidanje hiš privatnikom, 240 milijonov pa kreditov na podlagi zakona Aldisio, ki so ga raztegnili sedaj tudi na Tržaško ozemlje. Skupni krediti ZVU za zidanje stanovanj zntšajo 1,114.400.000 lir. Sedaj se lahko računa z gotovostjo le na ta kredit.
Omenjeni zakon Aldisio gre Pa V korist le srednjim slojem, to je ljudem, kj si lahko vsaj nekaj prihranijo. Zakon dopušča 75 odstotkov posojila za zidanje hiš zasebnikov, ki morajo prispevati vsaj 25 odstotkov svojega denarja, to je prihrankov, ki jih delavci m nižji urad. nilci prav gotovo nimajo. Posojila daje banka s 4 odstotno obrestno mero in ga jc treba vrniti najkasneje v 35 letih; banka pa se na hišo vknjiži, iz tega je jasno, da se s tem zakonom ne bo mo-
no okoli 5000 lir na* mesec.
To je le nekaj podatkov, ki pa kažejo, kako pereče je stanovanjsko vprašanje na angloanveriškerr. področju STO. Ta kriza bi se nekako odpravila šele čez štiri leta, če bi se omenjeni občinski načrti za zidavo 5260 stanovanj reš uresničili, kar pa je spričo dosedanjih izkušenj zelo težko pričakovali. Seveda b; morali pri tem dajati stanovanja predvsem domačinom, ne pa vsakomur, ki pride v Trst iz Istre ali pa iz Italije. Da pa se stanovanjska politika menja, je potrebno, da šovinisti ne ohranijo v občinski upravi večine, ker bo sicer vse prizadevanje za rešitev stanovanjske krize bob ob steno. Zato je tudi to vprašanje odvisno od izida bodočih upravnih volitev, na katere so sc začele vse stranke in skupine že dejansko pripravljati.
Balkanu. V članku pa pi-še: «Ameriški imperialisti pripravljajo z veliko naglico vojno provokacijo na Balkanu. V zvezi s tem so poslali v Beograd podtajnika. za zunanje zadeve Perlcinsa, ki je sprejel od Tita in njegove tolpe zagotovila o «pripravljenosti» Jugoslavije. Ponovno je ameriško zunanje ministrstvo preko Acheso-na izjavilo, da bodo ZDA vsestransko pomagale TL
vansko in italijansko ljud. sivo STO gleda vznemirjeno, kako raste poli-tično-vojaška. zveza med satelitskima vladama a-meriškega imperializma v Rimu in Beogradu in zaskrbljeno opazuje kako se izpreminja Ozemlje, zlasti tržaška luka. v vojno bazo za balkanski vojni sektor, kjer je bila izdajalcu Titu poverjena vloga Korejca Singmana Rija in je že pričel ustvar-
conio Buttoraz iz Prage, da se med Bscpmdom, Atenami, Anicaro in Rimom snuje vojaška zveza, ki bo razpolagala z SO divizijami. Dalje poroča, da so usi jugoslovanski glavni rudniki v angleških in ameriških rokah. Tako so n. pr. rudniki cinka in svinca v Sloveniji v rokah Cooper Mining Company
Vsa ta propaganda je silno smešna, a hkrati tudi nevarna. Brez vsakega pome-
MT! lillil Ii E1LH1I
tu v «primeru napada», da. niu bodo poslale letalstvo in orožje in da bodo pritiskale na svoj votivni stroj v OZN za izglasovanje resolucij, ki bi prepleskale ameriško — tito-mšistični napad na mir v Evropi .z zastavo OZN».
Isti Ust objavlja tudi Pozdrav vidalijevske-Ua kongresa jugoslovanskim narodom, v katerem pravi med drugim:	«Sto-
jali iz Jugoslavije odskočno desko za. imperial -stiini napad na Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije.
«Unità» piše o Titovih na. Črtih za napad na Albanijo. Pri tem omenja, da je radio Svobodne Grčije razkrinkal načrte ZDA, ki bi hotele s pomočjo Tita izzivati in napasti albansko republiko.
V «Lavoratoru» jriše Gia-
na bi bilo razpravljati s temi ljudmi, kdo ima napadalne in kdo miroljubne namene. To vprašanje je že. zdavnaj razčiščeno in demokratični svet ima o tem svoje jasno mnenje. Lansko leto je n. pr. Jugoslovanski odbor za mir povabil mednarodno komisijo, ki je potovala skozi vso Jugoslavijo in ugotovila, kakšno stanje vlada v njej, komin-formistične države pa ni-
so pustile tej komisiji, da bi se prj njih prepričala o njihovih «miroljubnih na-menih in pripravah».
Najbolje se kaže politika kominformovskih držav in njihova zarota proti miru iz naslednjih številk. Bolgarski obmejni organi sp zakrivili leta 194S. 25 incidentov, kršitev jugoslovanskega ozemlja in zračnega prostora, v letu 1!>49 je bilo teh incidentov 128,. v letu 1950 pa 147, torej skupno 300. Albanija je povzročila takih incidentov od 1. julija 1948 do konca 1949. leta 79. leta 1950 pa 66, skupno 145. Madžarska do konca 1949. leta 66, leta 1950 je bilo 153 incidentov, januarja 1951 pa 10. skupno 229. Romunija do konca 1949 leta 85, lansko leto 129, skupno 214. Te številke so pač dovolj zgovorne. Nad temi podatki in njihovim značajem bi se morali globoko zamisliti vsi miroljubni ljudje v svetu. Ti podatki bolj kakor vse drugo odkrivajo, kam vodi in s kakšnimi nevarnostmi je združena napadalna politika Sovjetske zveze in njenih satelitov v tem delu sveta.
7. t. m. so se sestali kulturni prosvetni in javni delavci anglo-ameriškega področja Tržaškega ozemlja in razpravljali o vprašanjih slovenskega kulturnega življenja pri nas. Vsi so se strinjali, dia nam je za kulturni in prosvetni napredek nujno potreben kulturni dom v Trstu in da
moramo pri tem spričo 'dosedanjih izkušen,j računali le na lastne sile «! na pomoč vseh Slovencev in Jugoslovanov. V ta namen je bil ustanovljen odbor za zgraditev Kulturnega do-mg v. Trstu, ki je izdal naslednji proglas;
RAZGLAS
ODBORA ZA ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA V TRSTU
Slovencem na Tržaškem!
V začetku tega stoletja je med primorskimi in tržaškimi Slovenci ter istrskimi Hrvati pognalo plodovito in vsestranska razvito gospodarsko in kulturno življenje, ki je doseglo višek ob izbruhu prve svetovne vojne. To bujno rast je najprej temeljito zavrl krivični rapalski diktat, kj je priključil naša ozemlja z nad 600 tisoč Slovenci in Hrvati k Italiji, dokončno in na nojbntlalnejši način pa je zatrl kulturno življenje slovanskega prebivalstva ob Jadranu italijanski fašizem.
Signal za naskok na kulturo slovenskega prebivalstva je bil požig slovenskega Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Se istega leta so zagoreli slovenski in hrvaški kulturni domovi v tržaških predmestjih in po Istri. Po desetih letih pred fašističnega in fašističnega vladanja ni našemu ljudstvu od vseh njegovih materialnih naporov za narodni in kulturni napredek ostalo nič. Ostala mu je vera v zmago prravice, zaupanje v lastne sile in pripravljenost na skrajno borbo za osvoboditev.
Vse te lastnosti so našle svoje najvsčje potrdilo v narodnoosvobodilni borbi proti tujim tlačiteljem in v mbgočnem vsestranskem poletu narodnega življenja neposredno po osvoboditvi. Na ruševinah fašističnega tiranstva je iz dneva v dan raslo število naših prosvetnih društev, dramskih skupin, pevskih zborov, knjižnic, liska in v novo obdobje je stopilo Slovensko narodno gledališče, naša najvišja kulturna ustanova, v Trstu. Vse to v pričakovanju, da je samo še vprašanje odloka Zavezniške vojaške uprave, s katerim naj bi nam bila povrnjena ali obnovljena naša kulturna žarišča, v pivi vrsti Narodni, dom v Trstu. Zal so bila naša pričakovanja zaman. Naleteli smo na nerazumevanje, kar na$ je kmalu privedlo do spoznanja, da moramo v novih pogojih mčunati na lastne sile, na solidarnost bratov Slovencev in Jugoslovanov v svobodni domovini in na pomoč bratov izseljencev v svetu, ne da bi s tem kakor koli ; azvezali dolžnosti Zavezniške vojaške uprave, ki mera upravljati to področje, postavajoč vse pozitivne določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki so rezultat borbe in žrtev -našega ljudstva.
Sad tega spoznanja je bila med drugim tudi ustanovitev Odbora Za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču 14. septembra 1947. To široko zasnovano in začeto akcijo Pa so prekinili znani politični dogodki sredi leta 1948, ki so zasekali občutno rano vsemu narodnemu življenju na Tržaškem ozemlju.
Razmere za naš kulturni razvoj so se poslej še poslabšale Nerazumevanje oblasti za naše kulturne pravice je ostalo, šovinistične težnje Slovencem nenaklonjenih krogov pa so se stopnjevale. Se bolj kot prej je danes naše kulturno in prosvetno življenje utesnjeno v redke neprimerne prostore, naša osrednja kulturna ustanova Slovensko narodno gledališče pa še dane» nima dostopa v Primerne dvorane v mestu, čeprav je edino stalno poklicno dramsko gledališče v Trstu.
Tržaški Slovenci! Pred zgodovino našega naroda smo dolžni napravili takemu stanju konec. Iz vrst kulturnih, prosvetnih in javnih delavcev se je ustanovil Odbor za zgraditev kulturnega doma v Trstu z nalogo, da takoj in neposredno pristopi k uresničitvi naših šestletnih povojnih prizadevanj, h graditvi Slovenskega Kulturnega doma v Trstu.
S tem razglasom se Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu obrača k vsemu slovenskemu prebivalstvu Trsta in k vsakemu pdsamezniku naše narodne skupnosti, da se vključi v široko akcijo za zbiranje materialnih in finančnih sredstev, za takojšnji .pričetek gradbenih del.
Tržaški Slovenci! Slovenski Kulturni dom v Trstu bo zrcalo naše narodne zavednosti, bo vez naše borbene preteklosti s prav tako sedanjostjo. Zato ne more biti Slovenca v Trstu, ki se ne bi čutil kalcor koli vezanega na ■našo preteklost in sedanjost in ki se ne bi čutil dolžnega dati svoj delež k temeljni zgradbi našega kulturnega življenja.
Trst, februarja 1951.
Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu
pibuttilf
in’itii'tnt’fffi
froetn
V	ponedeljek 19. t. m. zvečer j ' umrl v 82. letu starosti ve-Ì ki sodobni francoski pisatelj André Gide, v katerega delih lahko zasledujemo podobo nje-I ovega lastnega estetskega in i iselnega premišljevanja obe1-i em pa'tudi Se odsev vsega današnjega nemirnega življenja, današnjih težkih iskanj, hovih prizadevanj, trdovratnih odporov do teh ter vztrajanj pri starem, pri čemer pa se staro kljub temu ruši in spreminja.
André Gide se je rodil v Parizu 1. 1869, Njegov oče je bil profesor prava v Grenobleu in pozneje v Parizu. Njegov stric je/bil znani gospodarski znanstvenik Charles Gide. Po očetu je družina izvirala iz rodu protestantskih hugenotov. Njegovo delo je občutilo prav gotovo tudi vpliv stroge, nravstveno o-stre protestantske tradicije, kateremu se včasih vdaja, včasih pa upira, dokler se mu popolnoma ne upre, pri čemer pa išče moralno upravičenost in naravno nujnost tega odpora. Seveda ni mogel najti odziva pri sodobnikih za ta svoj odpor. Zaradi teh iskanj niha njegov duh od skrajnosti v skrajnost, kajti njegova osebnost si želi iz ozkih mej okolja v svobodo.
Gide išče v sebi etično problematiko in resnico svoje osebnosti in sveta. Figure v svojih delih vodi izven neke zunanje resnice po svojih nagnjenjih. Zato niha Gide od religioznih zamaknjenj, od nadresnične pojmovnosti, od samoodpovedi v telesno izživljanje. To svojo razdvojenost Je označi! sam v svoji avtobiografiji «Ce zrno ne pogine»; «2e tedaj sem občutil to osnovno nezmožnost, spajati duha s čuti, ki mi je, mislim, lastna in Iz katere je kmalu nastalo eno glavnih protislovij mojega življenja».
Gide razmišlja o človekovi umski in duhovni svobodi, vsebine njegovih spisov so po-gostoma risanja psiholoških momentov človeških nagonov. Njegova dela brnijo in zvenijo kot glasba. Po zgodnjem religioznem misticizmu se je postavil proti vsaki dogmatiki, ki vodi v nesvobodo: «Pričel sem verovati v lastno izbranost in poslanstvo, obenem pa sem trdno verjel v posebni cilj in pomen vsakega posameznika. Spoznal sem tudi prav kmalu, da se ljudje krčevito branijo novih resnic, da ne prenašajo novega spoznanja in da je umetnik tisti, ki ustvarja nov svet, pa najsi je njegovo delo tudi v nasprotju s sodobno miselnostjo, z njeno moralo in estetiko».
V	svojem miselnem razvoju je prešel v komunizem: «Dane's je čas popolnega razkroja starih vrednost, popolnega razru-šenja starih temeljev. Mislim, da je napačno, ako vidimo v individualizmu nekaj, kar nasprotuje komunizmu. Pravilno pojmovani komunizem ne sme zanikavati osebnosti, ne sme ovirati tvornega duha, ampak ga mora zahtevati in podpirati. Prav tako pa se tudi ne sme posameznik upirati blaginji vseh, ne sme zametavati skupnih vrednot». Tako je André Gide govoril .našemu literarnemu zgodovinarju in znanstveniku na področju primerjalne književnosti Antonu Ocvirku.
Odpotoval je v Rusijo, toda tamošnje prilike so ga razočarale.
Njegovo humanitarno nastro-jenje jè povzročilo, da je stvarno, brez nacionalistične ozkosrčnosti ljubil svojo domovino. Ljubil je vse človeštvo, zaradi česar je nujno mora! ljubiti tudi svoj rod, obenem pa je priznaval tudi drugim njihove umske in moralne vrednote. Nič čudnega tedaj, če je leta 1947 dobil Nobelovo nagrado za književnost.
KlI/riJHA I * I» KOS V ETA
ŽIVLJENJE NOVO VRE-
BOGAT PROGRAM
našjiii čbramftUb diružim
so Slovenci voli ki ljubitelji gledališke . umetnosti, nam priča tradicija, ki jo ima pri nas dramska umetnost. Prve gledališke predstave £mo Slovenci na Tržaškem ozemlju imeli že sredi prejšnjega stoletja. Temelji so bili položeni, razvoj je šel dalje in leta 1902 se je v Trstu iz amaterskega gledališča razvilo stalno Etovem-so gledališče. Vzporedno s tem pa so na podeželju neprestano živeli diletantski o-dri, ki so s svojimi nastopi tvorili vedno večji del programa naših podeželskih prireditev. Požigu Narodnega doma je sledil žalostni del zgodovine našega gledališča in vsega kulturnega življenja, dokler nam ni bilo po osvoboditvi dano, da Slovenci Tržaškega ozemlja nadaljujemo gledališko tradicijo, čeprav v težkih pogojih. Ko-minformistični razkol je vne. sel zopet zmedo v naše kulturno življenje, ki se pa zdaj že normalizira tako da opažamo v letošnji sezoni prav razveseljivo ra/zg ibanos.t Dramska družina v Nabrežini pripravlja F odoravo i-gro Matura pod vodstvom članice SNG Stoike Drplčeve. Plavje vadijo podi skrbnim vodstvom gledališkega Igralca Nakrsta Golarjevi «Dve nevesti». Boršt ima pa kar dve dramski družini. Prosvetno društvo «Slovenec» je v tem mesecu nastopilo z raznimi šaljivimi prizori in z «Mutastim muzikantom» v režiji tov. Julija Casagrande, mladina pa se pripravlja pod vodstvom tovariša Staneta Raztresena, da nastopi že v mesecu marcu z Mcliero-vim Namišljenim bolnikom. Tudi Bazovci so že pridno na delu in upajo, da bodo kmalu lahko nastopili z Nicode-mijevo igro «Učiteljica», ki jo režira tov. Jožko Lukeš. Že prihodnjo nedeljo pa bo dramska družina 'z Padrič igrala Ogrinčevo enodejanko «Kje je meja», igro je pripravil igralec Ernest Zega. Lonjercl so se pod vodstvom Belizarja Sancina z vso vne. mo vrgli na študij igre «Zakonci stavkajo». Openska dramska družina žanje že sedaj uspehe po Tržaškem o-zeir.Uu z Golievo mladinsko igro «Petrčkove poslednje sanje». Tovarišu Milanu Je-
IVflVE KNJIGE
| za iKujo knjižnico * V
Pisatelj Lojz Kraigher je pripravi! za tisk drugo izdajo svojega poznanega romana Kontrolor Skrobar, ki je prvikrat izšel leta 1914, tik pred začetkom prve svetovne vojne.
V romanu, ki se dogaja v Slovenskih goricah, slika pisatelj plast nemčurskih izdajalcev, ki hočejo ponemčiti prebivalstvo Slovenskih goric in pri tem uničujejo in izkoriščajo slovensko ljudstvo. Roman, pisan v obliki dnevnika, je socialen roman z ostro politično tendenco, je pa pisan napeto in zanimivo, tako da bo tudi danes po štiridesetih letih, našel mnogo bralcev. Roman je izdal Slovenski knjižni zavod, pisatelj sam pa je napisal spremno besedo.
Veliko pozornost na knjižnem trgu je vzbudila knjižica kitajske lirike. To so pesmi nesmrtnega kitajskega pesnika Li-Tai-Poa, katerih slovenski prevod je oskrbel Alojz Gradnik, Izdal pa jih je Slovenski knjižni zavod v zbirki Mala knjižnica. Zbirka vsebuje 32 pesmi, deloma že prevedenih a predelanih, deloma prevedenih na novo,, v katerih kitajski pesnik iz 7. in 8. stoletja opeva lepoto domovine, ljubezen, vino itd. Urednik je knjižici, ki vsebuje najžlahtnejše poezije ene najstarejših kultur sveta, dodal tudi kratek pesnikov življenjepis. /
Planincem in turistom je namenjena knjižica, ki jo je pod naslovom Priročnik za planince sestavil dr. Arnošt Brilej. To je zbirka pravil, navodil in podatkov ter kratek vodnik po gorah Slovenije z 31 zemljevidi in 70 risbami, ki bo odlično služil planincem in vsem turistom.
rebu, iki mam je predstavil dobro viigran ansarrubel približno štiridesetih članov je prf vajah nekoliko priskočil na pomoč Modest Sancin, član, SNG v Trstu. Dramska družina prosvetnega društva Ivan Cankar pa je zaupala režijo Nušičeve komedije «DK» igralcu Jusipu Fišerju, Tudi kriška dramska družina je že resno na delu
Nenavadno razveseljiv pojav pa je ustanovitev novih dramskih družin. Tako študira na novo ustanovljena družina Prasek-Kontovel e-nodejanki «Čudež v pustinji» ter Klopčičevo «Mater» pod vodstvom domačina Cjaka Lojzeta. Praiy tako moramo pozdraviti diletantski oder Trst-center, ki je pričel pod vod/tvom tovariša Dujca z rednimi vajami Linhartove divodejanke «Zupanove Micke». D nižina je precej agilna Ir, vse kaže, da bo lahko nastopila že v marcu. Tudi Skedenj«, ki imajo že slavno odrsko tradicijo, nočejo zaostajati za ostalimi družinami in tako so prejšnji teden pričeli pod vodstvom tov. Dujca z aa-anžirkami za Klavžarjevo igro «V posredovalnici». V igri nastopa 11 članov, ki se vsi tako marljivo trudijo, da bodo lahko nastopili že v marcu. Vse vneto delovanje naših dramskih društev nam dokazuje, da so se naši ljudje zavedli velikega pomena, ki ga ima prosvetno delo za kulturni razvoj Slovencev na Tržaškem ozemlju.
KNJIŽNE RAZSTAVE V
BORŠTU, PLAVJAH IN MAVHINJAH
Prosvetno društvo Slovenec v Borštu priredi v nedeljo 25. t. m. od 10. do 17. ure v svoji dvorani knjižno razstavo. Istega dne in ob istem času bo priredilo knjižno razstavo v svojih društvenih prostorih tudi prosvetno društvo v Plavjab.
V	Mavhinjah bo pa razstava v nedeljo popoldne združena s kulturno prireditvijo.
Vabimo vaščane, da si v čim večjem številu ogledajo knjižne razstave, ki jim tudi nudijo priliko, da si knjige nabavijo.
Ne zamudite priiike in obiščite razstave!
«PETRČKOVE POSLEDNJE
SANJE» NA KONTOVELU
Po prvi uspeli predstavi Co-lieve mladinske igre «Petrčkove poslednje sanje» v Nabrežini, o kateri smo že objavili poročilo v našem listu, je dramska družina z Opčin v nedeljo 18. t. m. popoldne ponovila to igro na Kontovelu. Celotna režija Je bila zelo skladno in skrbno zasnovana tn zaradi tega je prišla igra posameznikov do popolne veljave, ne da bi katera koli vloga izstopala na škodo drugih vlog. Režiser je pazil na pravilnost in življenjsko verjetnost podajanja posameznih vlog, na uravnovešenje vsake vloge posebej,
V	nedeljo popoldne bomo 1-meli priliko videti Petrčkove poslednje sanje v avditoriju Ljudskega doma v Trstu.
POGOVORI
O JEZIKU V.
Nadaljujmo z navodili, kako je treba uporabljati novi Slov. pravopis!
Ce odpremo str. 623, beremo tam pod istočnico prepovedati med drugim naslednje: prepovedan, —a —o: —1 čas, prepoved —i ž: — izdati, dati, — tobaka, soli ali na tobak, na sol; biti pod —jo, v —i biti v kontumacu, pod zaporo; prepoveden —dna —o: —j odlok, prepovedinilc —a m.
Upo,štete so torej rečenice, t. J. razne zveze, v katorili se besede rabijo, ali, kakor pravimo, frazeologija. To je zelo važno, saj besede ne živijo same zase, temveč vedno v takih ali drugačnih z.vezah. Res je, da bi potrebovali fiazeološki slovar, kjer bi bile zbrane pri vsaki besedi zveze, v katerih lahko nastopa, dokler pa ga ni, bo temu namenu dobro rabil Pravopis.
Se nekaj zgledov! Pod priznati se bere; — dolg, — koga za svojega, — koga za krivega, — se za pametnegai
—	komu kaj. - Pod prid: v — komu biti, obrniti, na
—	obračati, s —om delati, učili se; kaj prida, malo —a, nič —a človek, blago, delo, reč, ljudje; nič —a ne bo iz tega (njega); ali je kaj —a blaga? ni bilo —a ljudi, še za —a sadja je bilo; ali kaj —a zasluži? dosti, veliko. —— Pod soditi: Soditi koga (kaj), — komu pravico, — o kom (čem), — po čem (postavah, črki, okoliščinah, videzu, obrazu, pričevanju); sodim, da nimaš prav mislim, menim; to ne sodi v Jepo knjigo ni primerno za, ne spada, ne gre; to ne sodi nikamor je zanič. ——- Px*i glagolu postati je naslednje opozorilo: če imamo neposredno ustrezni glagol, se ogibljemo opisovanju s tem glagolom: postati ubog, bogat, zdrav bolan, slep, star, nor, naveličan, len, bled, rdeč, prevzeten itd. — obubožati, obogateti, ozdraveti, zboleti, oslepeti, ostareti ali postarati se, znoreti, naveličati se, poleniti se, obledeti, zardeti, prevzeti se itd.; postati gorko, mrzlo, krajši, daljši, kisel ipd.
Oglejmo si še kakšne nasvete nam daje Pravopis.
2e ko ga boste prelistali, boste opazili, da stoji pred nekaterimi besedami križec ( + ), ponekod pa zvezdica (k). S križcem so zaznamovane tiste besede, katerih raba v književnem jeziku ni dovoljena, n. pr. Žakelj (pravil« no: vreča), drenj (pravilno:	gneča, prerivanje), šala
(skodela), šranga (mitnica, pregraja, zapora), marcia (dežnik), vočigled (spričo), zoperstaviti se (upreti Se, upirati se, ustavljati se). Križec obsoja ne le posamezne besede, temveč tudi napačne oblike, zveze ipd., n. piv nagromaditi (pravilno: nagrmaditi), zanjka (prav; zanka), z vratini (prav: z vrati), knjiga je od očeta (prav: očetova), jeziti se čez koga (prav: jeziti se nad kom), orožje položiti (prav: orožje odložiti), k sreči (prav: na srečo) itd.
Z zvezdico so zaznamovane besede in rečenice, ki oe jim v skrbnem jeziku izogibljemo. Seveda je odvisno od pisatelja, ali se na tako opozorilo ozira ali ne. Zgledi: tužen (bolje: tožen, žalosten), štacuna (bolje: trgovina( prodajalna), nedostajati (bolje: manjkati), nadsvetnik (bolje: višji svetnik), izvestje (bolje: poročilo), itak (bolje: tudi tako, že lako, brez tega) itd.
JAŠEK TRDIMA
in njegovi tržaški prijatelji
Janez Trdina je splošno znan kot opisovalec našega preprostega človeka, živečega v Podgorju, t. j. v podnožju in po severnih obronkih gozdnatih Gorjancev, mogočnega gorskega hrbta, ki se vleče od kočevskega Roga med Krko in Kolpo vse do Save in Bregane na Hrva-škem. Življenju Podgorcev je posvečena velika večina Trdinovih del, zlasti njega. ve bajke in povesti o Gorjancih.
Manj je znan Trdina kot pisec spominov, memoarov, čeprav je tudi lej zvrsti književnosti vse svoje življenje posvečal mnogo huda in pozornosti. Že v gimnazijskih letih je Trdino navajal na pisanje dnevnika njegov profesor Luka Martinak (kj je v letih 1823-27 služil na gimnaziji v Kopru). En njegov počitniški dnevnik iz dijaških let je ohranjen. Poslej pa je tako rekoč vse svoje življenje pisal dnevnik. Dnevniki iz njegovih dunajskih (1850-1853) in varaždinskih (1853-55) let niso ohranjeni. Pač pa so se ohranili v njegovi zapuščini štirje dnevniki iz reške dobe (1855-1867) in cela vrsta zapisnikov iz njegovega življenja v Bržlinu in Novem mestu.
Ko je bH Trdina 1. 1867 zaradi svojega neomajnega nacionalizma in nepopustljivega svobodoljubja odstranjen z gimnazije v Reki in kot 37 leten- mož upokojen, se je naselil sredi preprostega slovenskega kmečkega ljudstva v Bršlinu pri Novem mestu. S seboj je vzel svoje zapiske (premoženja in družine ni imel, ženo in dva otroka je bil pokopal na Reki) in se ob njih v samotnem novem bivališču prve čase ves poglobil v - spomine. Začel je pisati na temelju svojih zapiskov obsežno delo - «Spomine». v katerih z izredno odki itosrčnostjo riše svojo osebno rast jo razvoj svoje
duševnosti, okolje, v katerem je doraščaj in deloval, svoje znance in prijatelje, svoje učitelje in profesorje, skratka sebe in svet, ki ga je obdajal.
Brezobzirnost, odkritosrčnost In nazornost njegovih opisov je za tisto dobo, ko je v našem slovstvu še vedno prevladovala romantika—spomnimo' se, da je leto prej izšel Jurčičev «Deseti brat», prvo večje izvirno leposlovno delo . naravnost presenetljiva. Ce bi mogli iziti «Spomini» že tedaj, bi bili Slovenci dobili z njimi prvo realistično delo, ki bi nujno vplivalo na ves razvoj sloven-
skega slovstva y naslednjih desetletjih.
Toda Trdina je čas prehitel; tista leta so bile slovenske kulturne prilike še take, da na izid tako realistično pisanega dela ni bilo mogoče misliti. Trdina je kljub temu napisal štiri obsežne zvezke, saj si je verjetno s tem pisanjem lečil rano, ki so mu jo zadali na Reki, in preganjal dolg čas, ki ga je v zimskih mesecih obhajal V bršlinski samoti. Na kak ponoven literaren nastop v slovenski javnosti tedaj in. še
dolga leta potem ni mislih
Ko pa ga je v osemdesetih letih mladina Izbezala iz dolgoletne osamelosti in skoraj dvajsetletnega molka, je takoj tudi začel misliti na objavo svojega memoarnega gradiva. Za «Slovan» je začel na osnovi dnevnika in «Spominov» pisati «Hrvatske spomine»; mislil je, da sedaj že lahko v previdni obliki pove marsikaj, česar bi pred -20 letj nikakor ne mogel. Previdno je opisoval svoje doživetje med Hrvati, risal njihove dobre strani in se rahlo dotikal tudi njihovih napak. In ko je najmanj mislil, je dregnil V sršenovo gnezdo in sprožil proti sebj in «Slovanu» oster napad duhovščine- napad, ki je povzročil, da so ostali «Hrvaški spomini» nedokončani in da je «Slovan» ob koncu leta 1887 prenehal izhajati.
Ko se je Trdina že kot 70 leten starček pogodil z ljubljanskim založnikom Schwent-nerjem za izdajo zbranih spisov, je želel na čelo postaviti spet - memoarsko delo. Hitro je spisal - spet na temelju svojega neobjavljenega gradiva in «Spominov» -«Bachove huzarje in Ilire», v katerih popisuje življenje hrvatskega ljudstva, zlasti njegove inteligence v letih 1853 - 1867 in svoje delovanje na gimnaziji v Varaždinu in na Reki v tej dobi.
Ko je pred 4 leti Državna založba Slovenije začela izdajati Trdinova zbr«r Na, je v smislu Trdinovega načrta Za prvo izdajo zbranih spisov postavila na čelo izdaje avtobiografske spise. V prvih dveh knjigah je natisnila «Spomine», delo. ki je vse doslej ležalo v rokopisu, v tretji knjigi izidejo ostali avtobiografski spisi (Hrvatski spomini, Bachovi huzarji in Iliri, Moje življenje, ki ga je Trdina napisal leto pred smrtjo).
Y svojih spominskih spisih
obravnava Trdina širno področja kulturnega in političnega življenja slovenskega in hrvaškega slovstva. V svojem razgibanem življenju je srečal dolgo vrsto pomembnih in nepomembnih sodobnikov, imel je mnogo dobi ih prijateljev, nakopal si je s svojo doslednostjo in nepopustljivostjo v slovenski in slovanski zavednosti tudi vrsto sovražnikov. V njegovih spominskih spisih se vrste pred nami cele galerije oseb in osebnosti iz onodobne slovenske in hrvaške javnosti. Tudi marsikako osebnost i» takratnega tržaškega življenja srečamo.
Poglejmo si jih nekaj.
V jezikoslovno - zgodovinskem seminarju dunajske u-niverze se je spoznal z dvema rojakoma, poznejšima profesorjema tržaške gimnazije. Prvi mu je bil dober prijatelj Anton Legiša s Proseka. Ta je od 1. 1854 učil na tržaški gimnaziji slovenščino, zemljepis in zgodovino, a le malo časa. kajti že 10. julija ga je pobrala kolera, ki je tedaj divjala po Trstu. Drugi je bil Ljubljančan Jožef Cižman-kt je bil v letih 1851-53 profesor na isti gimnaziji. Njemu je Trdina posvetil obširne odstavke tako v svojih «Spominih» kot v «Bachovih huzarjih in Ilirih». Hvali njegovo obsežno znanje, njegovo očetovsko skrb za dušno in telesno blagostanje učencev, norčuje Pa se iz njegove klepetave bahatosti in mu zlasti zamerja njegovo narodno nezavednost, zaverovanost v nemško znanost in brezobzirnost do svojega rojaka, profesorja tržaške gimnazije, Florijana Gregoriča. Ta je bil namreč napisal knjigo o zgodovini Avstrije, in to ne z nemškega, marveč zmerno slovenskega stališča. Cižman mu jo je v Triester-Zeitung raztrgal in ga še brez potrebe in razloga smešil. Cižman je bil pozneje pre-

bodoča
žitnica
Sredi brezkončne puščave Sahare v bližini Beni Abes-sa, utrdbe tujske legije, je skupina znanstvenikov ustvarila čudovit vrt bujnih nasadov oi-anž in palm; prej ni bilo tam drugega kot sipina suhega in pustega peska. Čudež, ki so ga dosegli ti znanstveniki s skromnimi sredstvi in z neskončno potrpežljivostjo v kraju, ki je od Alžira oddaljen 40 dni potovanja z velblodom, postavlja znova v ospredje vprašanje, če človek lahko premaga pu-Sčavo ali ne.
Raziskavanja so ugotovila da se puščava širi in da se bo širila, dalje, če ne bo proti temu nastopil člo. vek. V nevarnosti so ozemlja, ki zdaj služijo civilizaciji; takih dokazov je na razpolago dovolj, zlasti kar zadeva puščave sredozemske kotline, kjer so bile prej cvetoče pokrajine.
V zadnjih letih je vprašanje preobljudenosti zemlje povzročilo, da- so znanstveniki in posamezne vlade imele za potrebno, da resno proučijo možnost obširne melioracije puščav. Ugotovili pa so, da bi lahko premagali pušča, vo, samo z bajnimi vsotami in z delom neskončnega števila znanstvenikov in strokovnjakov,
S prvimi poskusi so začeli v pokrajinah Severne Afrike in Srednjega vzhoda: Alžir. Tunis. Cirenajka, Egipt in Babilonija. Te kraje so izbran I.
stavljen, na Dunaj, kjer je postal univerzitetni profesor in cenjen strokovnjak za vprašanja pravoslovja v Avstriji. Mimogrede naj omenim, da ie tudj brat Jožefa Cižmana, Anton Cižjuan, deloval v
Trstu. Ta je bil profesor in
ravnatelj navtične akademije v Trstu. Bij je znamenit geograf in potopisec (potoval je zlasti po Ameriki). Umrl je
I. 1874.
Ko je Trdina leta 1853 dokončaj svoje študije na Dunaju, so njegovi tržaški znanci Legiša, Cižman in še neki drugi opozorili nanj tržaškega gimnazijskega ravnatelja Stefana Vidica. Ta ga je takoj pismeno povabil za sur plen,ta na svojo gimnazijo. Toda Trdina je istočasno prejel še drugo vabilo: njegov nekdanji profesor Anten Jarc, tedaj šolski nadzornik na Hrvaškem, mu je ponudil službo na gimnaziji v Varaždinu. Trdino je mikalo tja in sem. Ker pa bi moraj v Trstu razlagati v šolj vse po nemško, v Varaždinu pa je Vis dal v šoli narodni jezik-hrvaščina, se je odločil za Varaždin. Tako se z Vidicem tedaj nista srečala.
Ko pa je bij Trdina po šol. letu 1854-55 na svojo željo Premeščen z ravne Podravine y kršno Primorje, na Re-kp, ga je sprejel tam že bivši začasni ravnatelj tržaške gimnazije Stefan Vidic, ki je bil medtem prevzel vodstvo reške gimnazije. Preden se je Trdina odpeljal iz Ljubljane, je srečal pri «Slonu» tržaškega kanonika >n slovenskega pisatelja Miha Vemeta. Med kosilom sta 80 spoprijateljila in Trdina “lu je zaupal, da odhaja na Reko. Verne mu tedaj začne opisovati Vidica kot zlobnega in spiekarsk'ega človeka, ni dela zdražbe in na vse «rani toži podložne učitelje. .Trdina vpraša kanonika, ali ima Vidic kaj prida pameti ah je bedak. Ko izve, da je nizu men in prebrisan kakor tnalckao. se pomiri, češ zlob-4.f,5a razumnika se m nikoli wko bati, kot zlobnega beda-«a. «Oni se spravi samo na tistega, ki mu je napoti, bedak pa besni brez pravega vzroka proti vsakomur, kdor ga razdraži in užali, dasi če sto nevede in nehote».
(Nadaljevanje prihodnjič) JANEZ LOGAR
li zato, ker je lu v bolj ali manj oddaljenih časih obstajalo 15 različnih civilizacij in so tu cveteli in propadali imperiji ter bogata mesta.
Puščava gotovp ni bila vedno taka. Starodavne pripovedke in zgodovina nas učijo na primer, da je bila Sahara nekoč pokrita z neskončnimi gozdovi, v katerih je živelo polno živali zlasti mnogo levov in slonov in v katerih je bilo vse polno vodnih izvirov Isto velja za Mezopotamijo, ki je bila ta. ko rodovitna, da jo imajo za kraj svetopisemskega zemeljskega paradiža.
Zakaj so te pokrajine postale davies neskončne puščave? Najprvo moramo pač ovreči mnenje, da puščavne zemlje ne moremo obdelovati. Zemlja teh krajev, ki leži pod peščeno plastjo, se je ob namakanju izkazala za zelo rodovitno. Nedvomno pa so mnogo zagrešili zaostali nomadski rodovi, ki so polagoma a neizprosno uničili velike gozdove in s tem podrli mogočno in učinkovito oviro proti vročini in mogočnim vetrovom, ki so tako siloviti, da lahko prenašajo cele gore peska, osušili so tudi vodne izvirke ter uničili vsako sled vegetacije. Po sodbi znanstvenikov je nadalje uničujoče vplivala sprememba klime, do katere je prišlo v novejši zgodovim in ki je prinesla vroče in suho podnebje, popolnoma neprimerno za poljedelstvo.
Glavno krivdo pa nosi človek. V Severni Afriki so izkopavanja odkrila obširno omrežje kanalov in vodnjakov, ki so jih zgradili Rim. Ijani in s katerimi so namakali neskončna področja. Samo v Tripolisu so odkrili več kot 200 vodnjakov, mnogo drugih pa ugotovili. To dokazuje, da človek lahko kroti divje sile narave. Toda kako? Predvsem je treba ustaviti napredovanje puščave; to je mogoče doseči s pogozdovanjem. Takoj pa je tre. ba poskrbeti tudi za naseljevanje, pri čemer je važno vprašanje vode. Za enkrat upajo, da bodo obnovili nekdanje vodnjake in studence ter napravili nove. Novo upanje predstavlja atomska energija. Menijo tudi, da bodo lahko že v bližnji bodočnosti črpali vodo iz morja, jo očistili v ogromnih čistilnicah in jo dovajali v puščave, ki jih bedo s tem popolnoma namakali. Vse to se. veda s pomočjo ogromnega omrežja kanalov, podobnih petrolejskim vodom. Ko pa bodo ustvarili pogoje za naseljevanje ljudi, bodo lahko uporabljali atomsko energijo za razvoj industrijskega gospodarstva, ki ga bodo omogočala neizmerna rudninska ležišča, s katerimi ta puščavska področja razpolagajo.
Nadaljna energija, ki je človeku še zdaj ni uspelo ukrotiti, je sončna energija ki je je v puščavi v izobilju. Tudi ta bi ob pametnem izkoriščanju delala čudeže.
In kakšni bi bili najdragocenejši uspehi vseh prizadevanj? Izrael bi lahko preživ. Ijal trikrat več prebivalstva kot zdaj; Sahara bi lahko po-
Zene revnih raaroetov vedno nekaj nosijo na glavi, toda «e klobukov in peres, temveč bremena v vrčih, zabojih, koših, svežnjih ali steklenicah. Kdor potuje P» južnih deželah Evrope ali pa po Severni Afriki, mora občudovati tamkajšnje žene, kj visoko zravnane in ponosno stopajo po vaseh in mestih z velikimi bremeni na glavi. Tudi na otoku Haiti v Modrem morju zapadnih An-tilj vlada velika revščina in zato nosijo tam žene tako zelo mnogo na svojih glavah, kr si jih ovijajo v bombaževino. Na o,toku Haiti pire,biva preko 9 desetin črncev, potomcev a-friških črncev, ki so jih tja pripeljali Spanci. Stoletja so ti črnci živeli kot sužnji, dokler se niso pod vplivom francoske revolucije sami osvobodili. Sedaj žive kot državljani dveh ločenih in precej sovražnih držav; Haiti in San Domingo. Bombaž, sladkorni trs, kavo in vino pridelujejo iz večine po zaslugi žena, medtem ko se možje rajši bolj posvečajo počitku, politiki, igram in manj napornemu delu. Dežela nima
UH&bta tdmmid
Kljub temu da ima New York nad 2 milijona televizijskih radijskih prejemnikov, se lahko ponaša mesto Boston z največjim odstotkom televizijskih aparatov v razmerju s Številom prebivalstva. V Bostonu ima namreč na 10 rodbin 6 rodbin televizijske sprejemnike, to se pravi, da je v mestu in okolici 642 tisoč aparatov. Drugo in tretje mesto pripada mestoma Baltimore in Filadelfiji, v katerih ima 55% družin televizijske sprejemnike. New York je na četrtem mestu.
Neki lovec v severnih gozdovih Kanade pripoveduje, da se je nekoč ujela v njegovo past medvedka. Ko je lovec prišel k pasti, je videl, da je samec objemal samico in pri tem oddajal neke glasove, 'ki so bili podobni človeškemu ihtenju. Gozdarji niso sicer sentimentalni ljudje, toda ljubezen gane vsa srca. Samice ni bilo mogoče več, rešiti, toda lovec Joie ni hotel nikoli več uloviti žive živali v past
*•54#
Pred dvema letoma je pad-la psica, ki ni bila ravno čiste pasme, v prepad. Njen samec, lovski pes, ne ravno lepe zunanjosti, je hranil samico deset dni tako, da ji je od svoje hrane metal jed v prepad, dokler je niso našli lovci.
stala neskončna žitnica za Evropo in afriško celino, Mezopotamija bi pa vsaj deloma mogla rešiti pereče vprašanje prehrane indijskih ljudstev. Veličasten in srečen pogled v bodočnost, ki bi se lahko ustvaril, če bi se ljudje odrekli medsebojnemu sovraštvu in bi vse energije, ki jih uporabljajo drug proti drugemu posvetili skupnemu boju proti naravi.
Peščena puščava v Sahari, ki še vedno čaka, da jo Ijivi človek spremeni v rodovitno polje
lllii*
Oljčni nasadi pri Faksa
ŽENE NA OTOKU HAITI
To je Soyette, «0-letna stara mati, ki gre v To pa je mlada deklica iz gora otoka tiaiii haitski «Marii» in se tolaži v svoji starosti s kjer je treba, nositi tudi mnogo kamenja. Na-PiPico-	iaga si ga na glavo, kakor da bi bilo Weggti.
vasi, pač pa nahajamo tam med seboj oddaljene, zdaj preproste, zdaj razkošnejše hiše, ki spominjajo na nekdanji kolonialni sistem bele gospode. Ker morajo te črne žene v tej
deželi, kjer se razmeroma lahko živi, trdo delati, morajo prenašati tudi izredno težka bremena. In ne dela jim skrbi, če »i nalože na glavo piramido 12 praznih košev ali pa nizek to-
vor treh težkih kamnov. Glava služi ženam istemu namenu kot možem pleča, toda bolj redko uporabljajo možje svoja pleča za prenašanje bremen kot žene svoje glave.
TE MM IVIK A MA Z.VAIVOST
Od TU in TAM
Žveplo iz mikrobov
Znano je, da so nekateri mikroorganizmi sposobni iz žveplenih spojin pridobivati čisto žveplo, ki je zelo važna industrijska surovina. Velika Britanija, iti sama nima žvepla, je v zadnjem času poskušala izpopolniti način pridobivanja žvepla in za to uporabiti bakterije. Kemični laboratorij v Teddingtonu v Middlesexu je leta 1949 prejel obvestilo, da izdelujejo bakterije, ki opravljajo na podzemeljskih cevovodih svoje razdiralno delo, v Libijski puščavi žveplo. Dva angleška znanstvenika sta vzela s seboj
prenosen kemijski laboratorij in od&ia na pot. V pližini El Anghetla sta ugledala Jezero višnjevomlečne barve, ki je imelo ob obali rožnat pas. Domačini so izkopali na robu jezera nekaj rumenkastega blata — žveplo. Značilni duh po žveplu je dokazoval, da so bilo bakterije tu pridno na delu. Znanstvenika sta našla na dnu jezera približno 15 cm debelo plast žvepla in kmalu odkrila v bližini prvega jezera še druge žvepleno plasti. Proizvodnja žvepla znaša v teh jezerih letno približno 200 ton, Proces nastajanja žvepla iz sulfatov po delovanju mikrobov poteka sorazmerno počasi. V Angliji študirajo, kako bi ta postopek pospešili in doma izdelovali žveplo, ki so ga morali doslej uvažati.
Preparat za zatiranje plovola
Ameriški znanstveniki so izumili nov kemijski preparat TCA, ki je zlasti učinkovit pri zatiranju trajnega plevela. TCA deluje predvsem na korenine, zato je priporočljiv v času, ko lahko pronica skozi zemeljsko površino in ko še dež pospešuje prodiranje.
Nova vrsta moko
Po treh letih poskusov so ameriški umetniki in tehniki pridelali novo vrsto dehidrirane koruzne moke, ki je zlasti primerna za hrano mehiškega prebivalstva. Iz te nove vrste moke, ki je zelo cenena izdelujejo razne pri-Ijubljenje mehiške kuhinjske specialitete, kot «tortillas», «atolos», «tamalos», ki so glavni del mehiške hrane. Največja prednost nove moke je, da iz nje kaj hitro pripravimo jedi; pri tej moki lahko prilivamo vodo, ko se jed že kuha. Pri drugih vrstah konizne moke pa morajo mehiške gospodinje pripraviti vzhajano testo, ki se po nekaj urah pokvari, če ga ne uporabijo. Nova vrsta moke je v Mehiki že tako priljubljena, da je v prestolnici dnevno porabijo 450 ton za kuhanje tortili.
Dvotonski kos premoga za te. stivai V. Britanijo
Med najzanimivejšimi stvarmi, ki jih bodo razstavili v kupoli odkritij bližnjega festivala Velike Britanije, bo zelo verjetno tudi kos premoga v teži dveh ton.
Brata, ki sta lastnika rudnika v Walesu, sta namreč obljubila «Tredegar Councilu», da bosta storila vse, da dobavita prihodnji mesec festivalu kos premoga v teži 2 ton. Pred sto leti je namreč «Tredegar Council» ponudil veliki londonski razstavi kos premoga v teži 15 ton, ki pa je bil preobsežen za razstavo, kljub temu, da so zanj zgradili poseben vagon. Krajevna podružnica rudarskega urada je ponudila bratoma poseben ladijski škripec za natovor-jenje premogovnega sklada,
Tekma v pletenju
V Glendalu v Kaliforniji je zavod za pletenine organiziral tekmo v pletenju, ki se je je udeležilo okrog 5000 dečkov in deklic v starosti medi 13 in 18 letom. Zmagala je 18 letna Virginija Megahanova. Nagrado je dobila za pleteno obleko, ki jo je izgotovila v 3 mesecih in ki se je odlikovala po izvirnosti, eleganci in odlični izdelavi. Za nagrado je dobila brezplačno vožnjo v New York.
||j| PRAVICI ^ ZADOŠČENO
Na lanskoletnem filmskem festivalu v Benetkah je dobil najvišjo nagrado francoski film «Justice est faite», ki ga sedaj igrajo v Trstu. Film je režiral André Cavati e,. ki jo hotel pokazati, da je človeška pravičnost relativna. To nam razloži ob nekem procesu, ob katerem mora sedem porotnikov odločiti usodo žene, ki je, kakor sama izjavlja, iz usmiljenja umorila svojega neozdravljivo bolnega zaročenca, ker je on tako želel. Seveda pa nastane sumnja, da si je hotela na ta način pridobiti svobodo, ker je imela drugega zaročenca, in obenem premoženje, ki bi ga podedovala. Je ali ni kriva ta žena? mora odgovoriti sedem porotnikov, ki končno glasujejo s štiri proti trem glasovom v škode obtoženka, kar ima za posledico pet let ječe.
Film zelo dobro prikaže! da vplivajo na sodbo vsakega posameznika najrazlič* nejši dogodki, dalje okolje, v katerem kdo. živi, vzgoja, osebne skrbi itd. Tako n. pr. sodi obtoženko negativno star vojak, ki se strogo drži zakonov ali kmet, ki meni, da ga žena vara, tako tudi bogataš, ki sumi, da se je obtoženka hotela polastiti premoženja, obratno pa je naklonjen obtoženki mlad delavec, ki v svoji osebni sreči vse odpušča itd. Film sestavlja več prizorov, ki jih je režiserju uspelo zliti v celoto, kajti ni bilo lahko ob glavno temo nanizati sedem zanimivih 'n živahnih zgodb, ki nam vsaka razkriva Usodo več življenj. Vsa protislovja so primerno u-ravnovešena, vendar pa ne vpliva naravno, da se, recimo, odigra prav ob času procesa nekaj tako važnih dogodkov, da vplivajo na sodbo.
Film je v vsakem pogledu najskrbne-je izdelan in se odlikuje tudi po izvrstnih igralcih. Dosegel pa je tudi svoj namen, s tem da je pokazal, da človeška sodba ne more biti popolna In torej tudi ne pravična.
Avtomobil bodočnost!
Kakšen bo avtomobil bodočnosti, bo pokazal model, ki ga bodo razstavili na letošnjem festivalu Velike Britanije. Pri tem avtomobilu so upoštevali predvsem tri zahteve: varnost, udobnost in gibčnost. Motor, seveda turbinski motor, bo v zadnjem delu avtomobila, ki bo imel poleg sedeža za šoferja še šest sedežev in ki bo zelo podoben letalski pilotni kabini. Širok bo 1.80 m, vrata pa bodo manjša kot pri sedanjih avtomobilih. Razgled bo na vseh straneh mnogo večji; sedeži bodo zelo udobni in bodo imeli premična naslonjala.
<ii O K P O l> K X J K T V O
INFLUENCA
fa dd &&£...
... da ne bomo po nepotrebnem zardevali, če bomo sledili recepta nekega ameriškega zdravnika, ki pravi naslednje: človeški živčni sistem Ima dve bateriji, ena je odvisna od naše volje, druga pa deluje sama po rebi in ji z našo voljo ne moremo ukazovati; od te druge je odvisno delovanje našega ožilja, zato zardimo, ne da bi hoteli. Sedaj pa poskuSajmo, da zardimo hote. To ponavljajmo večkrat, ko smo sami ali v družbi, v razgovoru, skratka kolikorkrat gre. In posledica? Namesto da bi nehote zardeli, bo sedaj prva baterija vplivala na naše ožilje. Prva baterija je torej odvisna od razuma, ki pravi: Ne smeš zardeti, nima smisla, da zardiš in konec koncev bo druga baterija izgubila moč nad nezaželenim zardevanjem.
* » *
_. da Je prav, da si ogrce, ki se nam.’ napravijo na mastni polti na obrazu dvakrat tedensko iztisnemo s svežim robcem. Ker pa to izvečine ne zadostuje, si vsako jutro umivajmo obraz s toplo vođo in žveplenim milom ter sl ga potem natrimo z alkoholom-. Ce se nam ogrci razvijejo v izpuščaje, postopajmo kot omenjeno, obenem si pa še vsak večer krepko natrimo kožo s kako žvepleno mažo; ker pa zadostuje, da se zamašijo samo pore, si vso odvečno mažo odstranimo s platneno krpico. Seveda moramo izpuščaje pustiti v miru. Ce nam omenjena nega ne zadostuje, tedaj si obsevajmo obraz z višinskim soncem, kratkimi valovi ali z Rentgenovimi žarki. Zapomnimo si tudi, da povzroča kožne izpuščaje zelo pogosto tudi zaprtje, zato uživajmo čim več sadja in zelenjave, če hočemo, da bomo imeli lepo polt.
« c »
... da škoduje očem, če delamo v premalo razsvetljenem" prostoru; zato dobro in direktno osvetlimo prostor, kjer delamo indirektno naj pa bó osvetljen kotiček, ki služi za počitek. Opremimo po možnosti sobe in tudi kuhinjo z več lučmi.
ZDRAVILNE ZIMZEIaKUJ
RAS fLINE iiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
će poveste danes komu, da niste Se imeli influence, vas bo gotovo osumil, da veste za skrivnost, kako se ob var ujemo te nesreče, pa da je nočete nikomur razodeti. Toda čeprav vsi dobro vedo, da je influenca nalezljiva bolezen% lei se prcnaia s kapljicami, slin, ki nam pršijo iz ust, kadar kašljamo ali govorimo in po nosnem izločku, se vedejo
vsi, kakor da bi to ne bilo res, vsaj kar se njih osebe tiče: Gotovo prvi dan, če ne ves čas bolezni, hodijo po uradih, šolah, trgovinah, kašljajo, kihajo, govorijo, si brišejo nos in se potem rokujejo, vse, kot da ne bi bilo mogoče, da tudi oni razširjajo bolezen.
Ce se torej bolezen širi smo največ krivi sami; saj vc-
Prav vsaka rožica je za neko zdravilo, le poznati je treba rožice in vedeti, kdaj pomaga ta, kdaj ona. Tudi pesniški zimzelen ima svojo zdravilno moč. Sicer pa kdo se še dandanes zateka k njemu, kdo še misli dandanašnji nanj kot na zdravilno rastlino.
Saj poznate zimzelen, tega ljubljenca naših pesmi. Ime nam že pove, da je vedno zelen in da tudi mraz ne more do živega njegovemu listu in da je potem res zimzelen pod snegom. In ko je mraza konec, so plavi cveti zimzelena med prvimi, ki zažive v mlado pomlad.
Ce listi kljubujejo zimi, mrazu in snegu, potem je umljivo, da so ljudje videli v njih posebno moč in jih klicali na pomoč v boleznih. Za zdravilo so v rabi povečini le posušeni listi; ti so dobri, pa naj jih naberemo kadarkoli ali jeseni ali spomladi. Tudi je vseeno pa naj jih sušimo na soncu ali v senci. Preveč pa so ti listi grenki; če smo nekajkrat dobro zagriznili vanje, nam kar vleče lista.
in precedi. Pij to zdravilo ,po .potrebi dve- do štiei žličke na? dan pred jedjo. Ta jp^jaCa Je poleg drugega tudi tonikom, ki krepi telo. Zimzelen lahko luži-vamo tudi kot zelo grenak čaj, ali pa liste dobro posušimo nato pa stolčemo v prah. Mnogo raznovrstnih snovi je v zimzelenu, katere vse pa še ni prav natančno preiskano in določeno. Gotovo pa je, da so v njem tudi strupeni alkaloidi, doslej so ugotovili že tri, zato se z zimzelenom ni igrati.
Ze od nekdaj je znano, da je zimzelen dober proti vnetju prebavil in vnetju srčnih organov. Dobro služi tudi tistim, ki jih mučijo mrzlice, posebno pa tistim, ki se jim mrzlica stalno ponavlja. Doječe matere naj se dobro čuvajo pred zimzelenom, kajti stara izkušnja govori: če je prišel v telo sok zimzelena, potem ni mleka več.
T. P.
Spomladan-iki plašč z zelo širokimi rokavi in dolgim ozkim ovratnikom ter drobno kari ana jopica z enobarvnim nagubanim krilom.
mo, da je bolezen nalezljiva, da je glivica, ki jo povzroča ultravirus, proti kateremu nimamo še pravega zdravila, in da gre vsa naša bitka le za omejitev bolezni. Velika večina ima epidemijo infiuen. ce za dober vzrok, da zvrne večkrat na dan kozarček nečesa 'močnega» kar dezinfi-ra grlo. Ce pa jim boste razložili. da je takšna dezinfekcija dobra kvečjemu za grlo steklenice in ne za človeške grlo in svetovali naj vzamejo raje pastilje izmed zadnjih antibiotikov kot tirotricina nikocilina ali streptomicina, se bo počutil globoko užaljenega, ker -ste ga osumili, da je pijanec. Kadar pa oboli v družini otrok, jc pri nas ta ehvalevrednan navada, da ga takoj ponesejo iz njegove posteljice v zakonsko posteljo, tako da je gotovo v treh dneh vsa družina bolna.
Ce je le možno, je treba bolnika izolirati; v sobo ima dostop samo oseba, ki ga neguje. vso posodo, ki jo bolnik rabi, je treba posebej o-prati, in robce, katerih porabi bolnik zelo dosti, je treba kuhati vsaj 1-2 do 3-4 ure. znaki bolezni so različni: nahod, glavobol, bolečine po vseh udih, mrzlica, kašelj, prvo suh in dušljiv, potem s katarjem, krvavenje iz nosa, bolečine v trebuhu in slaba prebava. Eolczen lahko poteka skoraj brez vročine kakor pa tudi lahko z visoko vročino in to več dni. Pastilje proti influenci lajšajo bolečine, vsebujejo ali aspirin ali kinin ali kansyth ali druge podobne preparate. Najboljše zdravilo pa ostane vsekakor postelja, pogosto pijmo vroč čaj, držimo lahko dieto in ne zapuščajmo postelje prezgodaj. raje bodimo en dan več v postelji, ker sicer se nam bolezen lahko ponovi! Sicer poteka letos epidemija influence zelo milo in brez pljučnih komplikacij, tako da se vam bodo zdele kar nepotrebne ose te pazljivost, in se boste spomnili nanje Selc. kadar boste potili, kašljali in jezili na influenco v postelji pod celo goro odej.
DR. SONJA MAŠERA
KMETIJSTVO
Ce je potrebno, vsajeno drevo tudi nekoliko zalij, nakar
Saj veste, kako je naš mali siten, kadar mu prvi zobek sili iz čeljusti. V starih časih so izkušene botre svetovale mladim materam, naj dajo malemu sltnežu pod zglavje liste zimzelena in zobki bodo z lahkoto prikukali na dan.
Pravijo, da ga ni boljšega za izpiranje vnetih ust kot je voda, v kateri se je kuhalo zim-zelenovo listje. Tudi obkladki s tako vodo so zelo uspešni za kake sitne izpuščaje, posebno na glavi.
Zelo star recept poroča, da namakaj deset dni v enem litru vina deset dek zimzelenovih listov; nato te liste malo stisni
ZANIMIVOSTI IZ KMETIJSTVA
Svetovno prvenstvo krave
V Los Angelesu je dosegla krava pasme Holstein svetovno prvenstvo v proizvodnji mleka. Ta krava da povprečno na dan 42 litrov, njen dnevni rekord pa znaša 54.15 1 mleka. Odstotek maščobe v mleku, ki ga je dala ta krava v enem letu, odgovarja 795 kg masla.
NAS SVETOVALEC
Na prošnjo nekaterih kmetovalcev smo se zanimali - kje se dobijo semena belušev (špa-ražev). .
Semena belušev (šparažev) dobite v trgovini poljedelskih potrebščin Pnrlani, via Milano 18.
£iudòlù tednik o uòaka ,'doueaàko hi,fio!
IKAKO SADIMO
Preden sadimo, se moramo prepričati, da so drevesca zdrava. Skorja ne sme biti odgrnjena, prav tako ne smejo biti koreninice plesnive; biti morajo tudi dobro razraščene ter bogate s koreninicami.
Pred saditvijo moramo drevesca primerno obrezati.
I.) Cepljeno mesto; 2.) Površ-
je zemlje; 3.) Navadna zemlja; 4.) Dobro zrel gnoj pomešan z umetnimi gnojili; 5.) Fina zemlja ali pesek; 6.) Zemlja pomešana z zrelim gnojem; 7.) Navadna zemlja; 8.) Drenaža.
To delo izvršimo takole: če drevesce še nima nobene prave krone, skrajšamo mia. do debelce v višini, v kateri želimo imeti krone, in sicer visokodebelna drevesca v višini 1.80 m, nizko-debelna drevesa v obliki grma pa v višini dobrega poj metra. Ce pa ima drevesce že krono in je ta na pravem mestu, skrajšamo tudi to, in sicer tako. dc obrežemo na kratko vse močnejše mladike ,dočim skrajšamo le malo ali tudi nič vse šibke mladike. Mladik pusij-mo navadno ie pet adi luci! manj. Breskvam je najbolje, da pustimo samo tri mladike, ki jih tudi skrajšamo. Na ta način obrezano drevesce se bo razvijalo v obliki kotla. Za drugo drevje, zlasti za hruške in jablane, ta oblika ni primerna, ker se veje rade odkoljejo, posebno v velikem snegu. Mia. dike skrajšamo navadno za 2/3 dolžine. Ko smo skraj. šali kremo, skrajšamo še korenike. Rez na korenikah naj bo gladek. Končno je zeio priporočljivo, d& namakamo korenike nekaj dni, preden jih zasadimo, v vodi, kateri smo primešali nekaj kravjaka in ilovice. Na ta način zelo pospešimo, da se drevesca primejo.
Pr; saditvi morata biti vsaj dve osebi. Ena drži drevesce v primerni višini, druga pa stavi koreninice v pravilno lego, to je, ne preveč
navpično; z rokami naj potem zagrebe korenine, se. veda z najboljšo zemljo ah pa peskom. Pri tem opraviiu uporabljaj roke, ne pa nog. Ko so kopnine pogrnjene, potresi dobrega gnoja in time tnih gnojil v naslednji meri. 0.5 kg superfosfata in 0.25 kg kalijevega sulfata.
Nato napolni zemljo z navadno zemljo in pazi, da ne zakriješ cepljenega nvesta.
Koruzni molj je metulj, katerega gosenica (navadno jo nazivabo kar «črv»), ki živi v koruznih steblih in storžih, grize notranjost in vrta dolge rove. Vsaka rastlina, ki ima črva, da za 3 odstotke manj pridelka. Ce pomislimo, da je v enem steblu lahko več črvov (do deset), je dovolj jasno, kakšna je škoda. Zato je nujno potrebno, da zatiramo tega škodljivca.
Koruzni molj (Pyrausta nu-bilalis) je metuljček, ki z odprtimi krili meri 25 do 30 mm Samica je skoraj enobarvna — rumenkasta, samec pa je nekoliko manjši in bolj temno-rjavkaste barve z rumenkastimi lisami na krilih. Kot smo že omenili, dela koruzni molj škodo na ta način, da njegova gosenica žre mlade storže in zrna, kakor tudi stebla, v katerih dela svoje rove. Prvi znak, da je koruzo napadel koruzni molj, je ta, da se prelomi in odpade metlica. Na mestu, kjer se je metlica pre-
vendar ne pretesno.
Ne vsadi drevesa pregloboko, ako hočeš imeti dober uspeh. Cepljeno mesto mora biti vedno najmanj 5 cm nad površino zemlje. Na vsak način ne sme biti vrat drevesca zakrit več kot 10 cm. Tako vsajeno drevesce moremo razkužiti s 3 odstotno raztopino modre galice in apna ali pa 3 3%no raztopino prahu Caffaro v vodi.
To bi bilo na Ieratico vse, kar mora vsak sadjar vedeti o delu v novih sadovnjak o v ih
in 'če bodo drevesca tako vsadili, racionalno oekrbo-vali drevje, dobro gnojili ter pridno zatirali sadne škodljivce, so lahko prepričani, da bo njihovo delo uspešno.
lomila, vidimo luknjico in rumenkasto goseničje blato. Ako preiščemo rov, najdemo v njem 1 do 1.5 cm dolgo gosenico koruznega molja. Luknjice, skozi katere se je zarila gosenica, najdemo tudi nekoliko niže na steblu; povsod pa obdaja luknjice goseničje blato Steblo se zaradi rovov večkrat prelomi in to nad ali pa tudi pod storžem.
Največ škoduje koruzni molj s tem, da napada njegova gosenica mladi razvijajoči se storž, zaradi česar začne zrnje gniti in plesnitl.
Razvoj tega škodljivca je naslednji: Gosenice prezimijo v steblih in na naslednjo pomlad se zabubijo. Iz bub zletijo metuljčki, ki se pojavijo v drugi polovici maja in znesejo jajčeca na spodnjo stran koruznih listov, iz katerih se v 8. do 15. dneh izležejo gosenice. Mlade gosenice se takoj zarijejo v koruzno rastlino, kjer povzročajo lomljenje metlice, stebla in gnit-
KIMUIZIVII MIIU
KUHINJA |j
MILANSKE ZAREBRNICE
Lepe telečje zarebrnice potolci, namoči v osoljenem in popo; pranem jajcu, nato pa povaljaj v mešanici naribane čebule in parmezana. Opeci jih na vroči masti in jih postrezi s špageti.
AMERIŠKA TELEČJA JETRCA
Telečja jetrca zreži v tanke zrezke in pripravi prav toliko rezin kruha in slanine. Kruhove rezine pražimo, slanino ter jetrca, ki jih povaljamo v moki in osolimo, pa na hitro opečemo. Na vsako kruhovo rezino položimo jetrni zrezek, ki ga pokrijemo s slanino ter še z ocvrtim jajcem; vse skupaj pa oblljemo z vročo mastjo, ki smo jo skuhali z nekoliko vode, soli in limoninim sokom.
NORDIJSKI RIBJI NARASTEK
Za to potrebujemo 1/2 kg kuhanega ribjega mesa, tudi lahko konserviranega; mesu primešamo žlico masla, skodelico smetane ali mleka, kos namočenega iztisnjenega belega kruha, narezano čebulo, sol, poper, tri rumenjake in sneg treh beljakov. Vso zmes denemo v dobro namaščen pekač, obložimo s koščki masla in pečemo približno 40 minut. Narastek postrežemo s solato ali pa s pikantno paradižnikovo omako.
NASVETI jj
Klobuk, ki ga moramo za nekaj časa spraviti, najprej temeljito skrtačimo, nato pa napolnimo s kepami časopisnega papirja in spravimo v primerno škatlo. Časopisni papir bo tudi dobro sredstvo zoper molje.
ooo
Umazane čevlje moraš vedno skrbno osnažiti, preden jih namažeš z loščilom. Od časa do časa je dobro, da zdrgneš čevlje s krpo, namočeno v alkoholu ali bencinu, ker tako odstraniš vso maščobo, ki se je nabrala pri stalnem čiščenju s kremo. Zlošči tako očiščene čevlje z mehko krpo in čevlji bodo spet kakor novi.
ooo
Volnene jopice operemo v mlačni milnici tako,, da jopic0 samo stiskamo in ne drgnemo niti ožemamo! Nato splakujemo toliko časa. dokler ne ostane vođa popolnoma ciaia. JtrpTČO
spet stiskamo, da odteče vsa voda in jo potem položimo v brisačo, ki bo vpila še preostalo vlago, nato pa jo raztegnemo v prvotno obliko na desko.
APNENI CIANAMID
Apneni ciananiid uporabljamo predvsem na vlažni zemlji in na zemlji revni z apnencem; je torej primeren za komaj izboljšane zemlje (po melioraciji), za namakane ter rahle zemlje. Je precej dobro razkuževalno sredstvo!
Apneni cianamid poklada-mo ob setvi, ob presajanju in tudi kot vrhn0 gnojenje. Količina, ki jc, rabimo nn ha površine, znaša od 1.5 do 4 stote za travne rastline, za sadno drevje Pa od 2 do 6 stotov.
Apneni cianamid ne smemo mešati s hlevskim gnojem,, ne s suilfatojn, no z a-monijevim nitratom ter tudi ne z bianionijevim fosfatom-
Odrasel metulj (samica) koruznega molja.
je mladega storža. Ko dosežejo gosenice popoln razvoj, se poletna generacija zabubi in že v avgustu se izležejo metuljčki, ki nam dajo drugo generacijo gosenic, ki prezimi v steblih.
Na jesen, ko koruza dozori, zlezejo gosenice v nižje dele rastline, v koreninski vrat, kjer prezimijo v koruznih Šircljih. Ako te dele podorje-mo, zlezejo gosenice kmalu na površino zemlje, kjer si poiščejo za prezimovanje druga skrivališča, kakor krompir-jevko, votla stebla, itd. Spomladi, ko nastopi toplo vreme se gosenice zububijo, nakar sc čez dva do tri dni zopet razvijejo metuljčki. (Nadaljevanje prihodnjič)
FII.ATICM.I.l
Èli EI* A It JI
\ FILATELIJI
Mednarodna centrala za borbo proti filatelističnim sleparijam, ki ima svoj sedež v Baslu, je razdelila vsem filatelističnim društvom okrožnico, v kateri so navedene številne sleparije na filatelističnem področju, ki jih je zakrivil Francoz Jean De Sperati. Podajamo pregled teh znamk, katerih naj se filatelisti pazijo (številke so one, ki so postavljene v katalogu Yvert et Tellier-Champion).
Argentina 7,	163: Avstrija
(tiskovine) 2, 3, i; Baden 20; Bavarska 1. l-a, 1-b; Belgija 37, 37-a; Bolivija 4, 13; Bremen
1,	2, 3, 4; Brazilija 2, 3; Brunswick 2. 3; Buenos Aires 1,
2,	3, 4, 5, 7, 7-a, 9. 12: Rt Dobre nađe 31; Ceylon 97: Ciper 43; Kolumbija 10, 12, 13, 14, 18; Antionuia 2; Bolivar 1; Angleška Kolumbija 2; Belgijski Kongo 13; Zlata obala 34; Vatikan 10, 11; Španija 2, 3, 4, 5, 7, 8, 8-a, 9, 9-a, 10. 11, 13, 14, 15, 16, 18, 19, 20, 21. 22, 23, 26, 27, 28, 30, 33, 50, 55, 62, 66, 74, 76, 82, 90, 101, 111, 112, 114, 127, 128, 138, 139, 149, 150, 161, 162, 181, 182; Ameriška konfederacija 11; ZDA, New York 1, Providence 1, splošna izdaja 1, «Carriers» New York 3; Finska 10; Francija 1, 2, 2-a, 3-a, 3-d, 5, 6, 6-b, 7. 7-a,
8-	a, 9 9-a, 14/1, 18, 18-a, 18-b, 40, 41, 48, 49, porto: 1, 7, 7-a, 7-b, 8, 9-c, telegraf: 3; Gibraltar 7, 14; Anglija 39; Grčija 1; Guatemala 23-a; Hannover 15, 16, 21; Havaii 11, 15, 19; Hong-Kong 19; Ogrska 1, 2, 5: Lagos 24, 25, 26; Ruski vzhod 3: Luebeck 4-a; Luksemburg 4. 10; Malta 1; Sv. Mavricij 59; Mecklemburg-Schwerin 3: Mehika 157; Monserrato 10; Napoli 9, 13-a; Oldenburg 1, 5, 7, 8, 9, 10, ll, 12, 13, 14; Paragvaj 3; Parma 12-a, 15. 16: Filipini 2, 5, 12, 13; Portorico 85; Romunija 4, 5-c, 7-b, 25, Sveta Lucija 29; Sardinija 1,
3,	10-a 11-c, 12-c; Saška 1, 12; Sicilija 18, 21, 22, 23, 24; Lev-ska Sierra 2; Švedska 1, l-a, 5, 13; Švica 1, 2, 3. 5, 6, 7, 9,
9-	a, 10-a, 11, 16, 17, 20, 22, 24;
New Foundland 4, 7, 9,	11,
12, 13; Toskana 3, 11; Turčija S0; Urugvaj 1, l-a, 2, 2-a, 3. ??’ ,4j S’ S- 6-a, 8. 9. 10. 12. 14, lo, 16,	17; Wuertemberg
5, 51.
Zanimivo je pri tem, da so skoro vse znamke ponarejene tako perfektno, da je moral imeti, slepar pred seboj prave osnutke. Znamke so po večini iz prejšnjega stoletja, kar Je Vzrok njihovi dragocenosti.
Nove znamke
(s sliko) LIECHTENSTEIN. Nova portovna serija. Državna krona. 20 vrednot.
note. Južna Koreja 2 vrednoti, Izrael 2 vrednoti, Johore 4 vrednote, Jordanija 4 vrednote, Kedak 4 vrednote, Kelantam 4 vrednote, Kuwait 4 vrednote, M at alca 4 vrednote, Mascate & Dubai 4 vrednote. Negri Sem-bilan 4 vrednote, Nord Borneo 4 vrednote, Pahang 4 vrednote, Penang 4 vrednote, Perak 4 vrednote, Perlis 4 vrednote, Sarawak 4 vrednote, Selangor 4 vrednote, Singapur 4 vrednote, Treugaun 4 vrednote,
* * *
V TEKU 'UPRAVNEGA LETA 1949-1950 je Danska poštna uprava prodala za 113.700.000 kron raznih znamk. Cisti dobiček je znašal 5.500.000 kron. V istem razdobju je Danska izmenjala s Švedsko 8.400.000 pisem, z Anglijo 8 milijonov, z ZDA 6.900.000, z Norveško 5.900.000 in z Nemčijo 4 milijo-ne.
ENA IZMED NAJBOLJ redkih znamk zbirke U.P.U. bo najbrž luksemburška znamka za 1 frank na 40 rappenih. Naklada te znamke je znašala le 500 kosov, ki so bili razprodani v eni uri.
VRŠIJO SE PRIPRAVE za švicarsko državno izložbo znak «LUNABA», ki bo v Lu-cernu od 29. septembra do 7. oktobra tega leta.
Prizor z nedeljskega kolesarskega krossa čez tržaški «Bosket» Zmagal je Bella Santa
Š A II
STUDIJA št. 2
V študijah ali problemih je vsaki figuri dodeljena neka naloga. Na šahovnici nikdar ni odvtfc figur. Včasih najdemo figuro na takem mestu, da ji ne oi pripisali kakršne koli vloge pri sodelovanju v igri. Pa ni tako. Se tako nesrečno postavljena figura v glavnem trenutku oživi in odločilno poseže v igro pri rešitvi študije ali problema. Oglejmo si tole študijo:
Beli: Kf7, Sg7, Shl, b3, (4 figure), Crni: Kh2, c3, e3 (3 figure). Beli na potezi remizira. Kakor v vseh navidez nemogočih rešitvah, prihaja tudi tu do nepričakovanega preobrata, kjer beli ob sodelovanju obeh skakačev še pravočasno zadrži nevarna črna kmeta, ki grozita prodreti do prve vrste ter se pretvoriti v damo. Res je, da belemu v vseh variantah popolnoma ne uspe zaustaviti oba
CESKOSLOVENSKO. Priložnostne ob stoletnici smrti če-škega skladatelja Z. Fibicha; Portret skladatelja. 3 krone in 8 kron.
(brez slike) BOLIVIJA Zračno pošta. Spominske na 25-obtetnico ustanovitve letalske družbe «Lloyd Aereo Boliviano». 20 centavos, 30 c., 50 c., 1 bolivtjan, 3 B., 15 B„ 50 B.’
BRAZILIJA. Priložnostne ob Prvi stoletnici proglasitve dežele Amazonas. Na sliki državna palača. 60 centavos.
PARAGUY. Frainkovne znamke- Grb republike. 5 centavos, 18 c., so c.( 1 guarany.
Priložnostne znamke UPU
n„Aden 4 vrednote, Bahawal-nur 5 vrednost, Bahrain 4 vrect-,_;e. Brune! 4 vrednote, Cey-on 3 vrednote, Ciper 4 vred-
Pred začetkom
nogometnega prvenstva FLRJ
F‘!iPini 6 vrednot, Hong-(boi-f j4. vređn°te, Indonezija (hotelska) 2 vrednoti, Indo-
IndiH irepubl|ka) 4 vrednote, d'« 4 vrenote, Irak 3 vred-
4. marca se borio 'jugoslovanski nogometni stadioni zopet odprli, množice bodo zasedle svoja običajna mesta, na kivterih so videli morda po nekaj generacij igralcev, kako so rasli, dorasli in prenehali z aktimim igranjem. Danes navijajo za Rajka, za Bo-beka, za Cika, kibici bodo
preživeli tudi te, bodo že sivi, a na nogometnih igriščih bodo redno vsako nedeljo, v dežju ali snegu.
Po dolgih pregovarjanjih so prišli do zaključka, da je liga dvanajstih članov koristnejša od manjše, da se na ta način nogomet bolj popularizira med množicami in, da b0 nedvomno važen pripomoček k še večji kvaliteti igre. Ne bomo se spuščali v debate, ali je točno, ali ne.
Resnica je ena, da je namreč odločitev nogometne zveze Jugoslavije prinesla slovenskemu nogometu velike koristi. Prvič po koncu di-uge svetovne vojne bodo namreč slovenski nogometaši lahko igrali v družbi najboljših. To seveda še ni docela sigurno, lahko bomo o lem kaj več povedali v prihodnji številki, ko bo za nami tudi druga kvalifikacijska tekma Odreda proti Spartaku iz Subotice; bilo je namreč določeno, da bo izid dveh tekem med tema ekipama prinesel dvanajstega člana prve lige. Prvič so igrali v nedeljo v Subotici, kjer je Odred častno zastopal slovenski nogomet in uspel igrati s Spartakom neodločeno 3:3. Ljubljanska igra bo verjetno še bolj težka, ker so se Subotičani dokončno osvobodili nekakega občutka nadmoći Odreda, ki jih je preganjal Pred in med prvo tekmo. Vedeti morate, da so domačini okoli 30’ drugega polčasa vodili s 3:1, in da bi vam vsak pošten Subotičan dal na mestu vstopni listek v norišnico, ako bi mu prišli peti na ušesa, da bodo Ljubljančani mogoče izenačili. Mi na vsak način upamo, da hoda odredovci tisti, ki bodo stopili v prvih dneh novega meseca na vlak in odšli v Beograd drezat iz zimskega spanja Partizana, ki b0 prvi nasprotnik «dvanajstega apostola».
Pa še nekaj o ostalih eki-Pdh, ki bodo igrale na letošnjem prvenstvu. Se vedno bo borba za prva mesta med štirimi velikimi; Partizanom,
Crveno zvezdo, Hajdukom ter Dinamom. Težko je razkazovati svoja astrološka nagne-nja, vendar nam naš nos pravi da bo najverjetnejši razpored na koncu prvenstva imel na prvih mestih obe enajstorici Beograda, za njimi pa eventualno Dinamo.
BSK in Lolcomotiva sta stara nenadomestljiva rekvizita vsakega povojnega državnega tekmovanja in se bosta lahko «delala interesantna» proti novincem Vojvodini, Napredku, Mačvi, Borcu in... kar korajžno: Odredu.
PO DOMAČIH IGRIŠČIH
SMUČANJE
Smučarji se še kar ne dajo ugnati in so se v nedeljo spet preizkusili va Črnem vrhu V priredbi «Planinskega društva» so tekmovali v smuku na 10 km. Izmed 12 tekmovalcev je zmagal Martinuzzi iz Kopra pred Mihaličem iz Kopra itd. Prehodni pokal Mirka Pavloviča je osvojilo moštvo «Proletera» iz Kopra. Drugo je bilo Planinsko društvo iz Trsta, tretja Sv. Ana in četrti Sv. Ivan.
KOLESARSTVO
Kolesarski kros je naporna zadeva, vendar ne tako, da se je z mnogo volje in sposobnosti ne bi lotili naši kolesarji. Na 3000 m dolgi progi je zmagal v nedeljo Koprčan Della Santa pred Apollonijem in Griom. Za to trojico pa so se razvrstili vsi ostali naši najboljši kolesarji. Potek tekmovanja sta precej ovirala dež in blato.
VZUO.IL - ŠPORT
PLANICA
bo kmalu
Kateri ljubitelj zimskega športa še ne pozna Planice z značilnim pogledom na njene tri skakalnice, od katerih je največja obenem tudi druga največja na svetu? Ime Planica zavzema danes, posebno po velikih uspehih slovenskih smučarjev v svetu po vojni, enakovredno mesto med slovečimi imeni: Garmisch Par-tenkirchen, Hollmenkollen, Cortina, Chamaunix, Aspen itd. V vseh teh smučarskih središčih so vsako leto velika mednarodna srečanja. Letos so se v glavnem že vršila povsod, manjka samo še Planica, ki prav te dni utripa v mrzličnih pripravah na veJike dni od 7. do 11. marca.
Letošnji planiški teden ne bo omejen samo na skoke in niti na skoke z največje skakalnice, ki jo znani strokovnjak ing. Bloudek preureja za še večje deljave. V letošnji «Planiški teden» bodo vključena tudi tekmovanja v alpskih disciplinah: slalom in smuku. Doslej se Je za vsa tekmovanja prijavilo 7 držav: Švica, Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Turčija in ZDA. Avstrijci bodo postali vse svoje «kanone», med katerimi ne bo manjkal Pravda, ki je letos skoraj povsod premagal evropskega prvaka Italijana Coloja. Vso to pisano mednarodno družbo pa bodo dopolnili naši slovenski fantje Polda, Mežik, Langus, Mulej,
Letošnjih planiških prireditev se bodo udeležili tudi Tržačani, toda le kot gledalci in kakšen morda tudi s tihim upanjem ali vsaj željo, da bi se s časom uvrstil med «klase», ki jim je dovoljena u-deležba na velikih mednarodnih tekmovanjih.
pozorisee velikih borb
Pogled na veliko skakalnico v Planici
kmeta. Za ta primer pa je vešči komponist te študije izmislil duhovit manever z belo konjenico tako, da črni kljub premoči dame proti dvema skakačema le ne more dobiti partije. Za glavno rešitev študije je uporabil znano pravilo, da sama dama brez tuje pomoči nič ne opravi.
V poziciji je skakač na h I popolnoma blokiran, skakač na g7 je pa tako oddaljen od črnih kmetov, da v večina primerov ne, more pravočasno prispeti na mesto. Kmet b3 seveda ne more uspešno konkurirati črnim kmetom. Po potezi
1. Sg7 — f5 —-------beli zastavi e kmeta, n. pr. 1.------- e3
—	e2 2. SI5 — d4, e2 — el D;
3.	Sd4 — f3 +2 lahkim remijem. Ne more pa zaustaviti e kmeta. Pravilna poteza belega
je: 1. Sg7 — e6! ------- Zakaj
mora biti skakač tu in ne na f5, za vrsto bliže črnima kmetoma, bomo razumeli šele na zaključku študije. Rešitev je izredno težka in nepregledna. Sedaj Ima črni 3 možnosti.
A.	1. ----- Kh2 — hi: 2. Se6
—d4, Khl — g2; 3. b3 — b4. Kg2 — f2; 4. b4 — b5. e3 — e2; 5. Sd4 — e2: Kf2 — e2: 6. b5 —: b4 in remi, ker beli kmet kmet istočasno dospe do 8. vrs-te.
B.	1. ----- e3 — e2: 2. Se6
—	d4, e3 — el D; 3. Sd4 — f3, Kh2 — hi: 4. Sf3 — el: Crni bi igro še izgubil, ker prodre b kmet.
C.	Crni mora napredovati s c
kmetom 1. ------- c3 — c2.
Beli kmeta ne more več ujeti. V tem kritičnem trenutku se pojavi v ospredju zapuščeni skakač, ki postane člavna figura na šahovnici. 2. Sh 1 — g3!
Skakača črni kralj ne morp
vzeti, ker sledi po 2. ------—
Kh2 — g3: 3. Se6 — d4 c2 — c ID 4. Sd4 — e 2 + Kg3 — f3; 5. Se2 — cl: KI3 — e4 in črni kralj mora iti naglo k belemu kmetu, da mu ta ne uide. Zato igra 2. -----c2 — el D.
Ali je možno kljubovati dami in prodirajočemu e kmetu s tako majhnim orožjem dveh skakačev. Saj se bo moral en skakač žrtvovati za kmeta.
Ostalo bi bila lahka stvar. Zato mora skakač blokirati e kmeta 3. Sg3 — e2-! ---------.
Kaj naj sedaj črni odgovori^ Sah ima. Vleči mora z damo. Na 3. ------ Del —- fl + sledi
4.	Se6 — 14!
Skakača sta povezana. Proti njima je dama brez moči.
Pomagati mora črni kralj. Toda kralj je zaprt. Izhod v polje mu zabranjujeta skakača. Partija je remi, ker sama dama ne more matirati belega kralja. Tudi če dama osvoji kmeta na b3 in se žrtvuje za skakača, črni kralj ne more skakača prepoditi, tako da bi kmet e3 neovirano napredoval. Lahko poizkusite. Skakač samo pleše o-krog kmeta.
Dama n cl drugega šaha nima, niti ne more vezati skakača e6 z Del — b4. To polje brani kmet b3. Tu vidimo, kako važen je le navidez mrtvi kmet. Polje c7, kjer bi dama mogla (Jati šah belemu kralju, odvzema skakač. Sedaj šele spoznamo pravi smisel prve poteze skakača, ki zaradi te možnosti šaha mora na polje e6 namesto na f5 bliže črnim kmetom. Cim pa gre dama na poljubno polje, beli takoj igra Se6 — f4 in dosežena je remi pozicija. Lepe so šahovske študije.
Ing. Sikošek Boris
KRIŽANKA št. 5
VODORAVNO: 2. nikalnica; 3. krinke; 6. moško ime; 9. misel; 11. voz oklepnik; 13. iglasta drevesa; 15. kontinent; 17. mesto ob Jadranu; 20. moško ime; 21. obložen; 24. protivni veznik; 28. nekoliko siva; 29. ime divje živali; 30. iz ledu; 31. kemijska prvina; 33 močnik (jed); 34. predlog; 35. sorodnik; 37. bolesten vzklik; 38, sanje; 39. veznik; 40. izobraženstvo; 45. zna; 46 utajen; 47. krajšava za nek poklic; 48. svatova-nje; 49. vernik; 51. njemu; 52. prikrita norčevanja; 55. samo; 56. sesalec, ki živi v morju.
NAVPIČNO: 1. del kolesa; 2. nerazdeljen; 4. varuh arhiva; 5. staro orožje; 6. izmeček ognjenika; 7. kos kopnega; 8. navodilo; 10. moško ime; 12. predlog; 14. moško ime; 16. nastane zaradi oksidacije; 17. star signal za pomoč; 18. žival; 19. ujemati; 22. zversko kričati; 23. bajeslovni raj pri Grkih; 25.
predlog;. 26. plačilno sredstvo! 27, žensko ime; 30 posobe; 32. staroveški top; 33 isto kot 38. vod.; 36. podzemski prehod; 38. iz sena; 41. kratica varnostne ustanove; 42. varuhi ognjišča v starem Rimu; 43. židovska mestna četrt; 44. zbiranje podatkov; 50. moško ime; 53. vodna žival; 54. os. zaimek.
REŠITVE IZ ZADNJE ŠT.
VODORAVNO:	1. Zader,
strup; 2. el, gesta, Ra; 3. mi-jom, utrip; 4. l.t.d.; 5. Nora, Avar; 6. Loka, Ivan; 7. Tomo, enak; 8. Rem; 9. Mirim, Erato; 10. ar, Ladko, on; 11. rabin, Agata.
NAVPIČNO:	a. Zemun, Ta-
mar; b. ali, OLO, ira; c. Jaro-mir; č. ego, ako, ili; d. remi, rman; e. ta; f. stud, Meka; g. tat, ave, rog; h. revanža; i. Url, Ana, Tot; j. papir, krona.
Marsikdo pogreši iz strahu, da bo pogrešil'
(Lessing)
Strali pred... črkami
Italijanski Irendentisti se kar ne morejo pomiriti, ker je tržaška posta naročila na račun ZVU dva vagona in jih označila z značko FTT - BUSZ (Svobodno tržaško ozemlje —
angloameriška cona)
t no *

Vi.

		S
FTT-8U5Ž		fTT-BU52
	mm	
	

IREDENTIST: Na pomoč, umiram za italijanstvo Trsta.
Draga Juca. Vse novice zadnjih dni so ti še znan?, saj prebiraš časopise.
Meni torej ne ostane,
kakor da se znova lotim naše vestne policije, ker kljub hvaljenim vrlinam Ig še vedno ne odkrije
atentatorskih zločincev na slovenske ustanove,
Ako Pa so jih najeli, da love samo tatove,
jih je več ko polovica brez potrebe v taki sluibi. Cas bi bil, da. bi že enkrat segli po zločinski družbi
podležev, ki izza nrbta svoja kažejo junaštva, da vzdržujejo umetno vzroke slepega sovraštva.
državne obrambe je prišlo do Spopada med demokristjanski-ma poslancema Stello in To-nengom. Ker besede niso zadostovale, sta bojevita poslanca zavihala rokave ter se začela obdelovati z bolj trdimi argumenti: s pestmi. Končalo se je tako, da se je moral Maslanec Tofiengo zateči k zdravniku.
ali .
«Giornale di Trieste» se zaskrbljeno vprašuje, ali so v St. Margheritl, na sestanku med Italijo In Francijo, govorili o Trstu ali ne.
JURČEK MODRUJE
Zavezniške sile na Koreji so res malo iznajdljive. «Jeepov» imajo dovolj in ko pridejo do 38. vzporednika bi sedle nanje •pa drrr... čez in nihče bi jim več ne mogel očitati, da so 38 vzporednik prekoračile.
n««
Zakaj so vrgli bombni junaki V Trstu to pot bombo tudi pred urade Zavezniške vojaške uprave? Verjetno zato, ker se jim zdi za malo, da se nihče ne zrrteni zanje, ko so jih vendar že toliko zmetali na Založništvo tržaškega tiska.
MED VRSTAMI
Zakasneli svetoletni romar. Na ornitološkem zavodu v Rimu je bil te dni oddan galeb, ki je imel na nožici tablico z napisom: Moskva 346276.
Med vrstami: Ta galeb je svobodno in brez ovir preletel mejo. Pa pravijo, da v So-vjefiji ni svobodel
Začelo je. Rim, 16 februarja. Med razpravo o okrepitvi
Med vrstami: Vse kaze, da se je v Rimu začelo — redno parlamentarno poslovanje.
Komaj se Je izognil linčanju, V Bariju je bila dne 18. t. m. nogometna tekma med dvema krajevnima skupinama. Sodnik je bil neki Gavotta iz Foggie, a tekma se je končala z zmago moštva, ki nosi ime Capurso. Po tekmi so gledalci navalili na sodnika; ta se je zatekel v oblačilnico, ki so jo gledalci začeli oblegati. S težko muko so karabinjerji spravili sodnika na avto, ki Je urno odbrzel pod točo kamenja, ki je letelo od vseh strani. Le tako se je sodniku posrečilo, da je odnesel živo glavo.
Med vrstami: To se Imenuje dvatisočletni športni duh.
GIORNALE: Ali so govorili, ali niso govorili, ali so....
J EZIK-OSLO V EC
V	listu Ultime notizie razlaga neki «g. p.», da so imena kakor Velikonja, Gerbec, Mušič itd. Italijanskega, oziroma furlanskega izvora.
V	eni naslednjih številk bo razlagal tole: Can-Kaj-Sek je popolnoma italijansko ime: Cian (recimo kot Ciano), Kaj je italijanski Caio. In Sek ali Scek? To je še bolj jasno, da prihaja od italijanske besede «secco», saj se že na samem kitajskem generalu vidi, da ni debel marveč suh (secco).
Cas bi bil, da bi tl revčki končno vendarle spoznali, da s podobnimi manevri nas ne bodo nikdar ugnali,
kajti, Juca moja draga, strahopetci nismo bili nikdar. Ravno v zadnji
vojni
smo s pestjo jih naučili
kakšne sorte so Slovenci, kajti, Juca, Peter Klepec hrani vedno še za. vrati težki in nevarni cepec.
Poleg tega, draga moja, skregana sem s policijo. ker imajo nekateri
njeni člani še manijo
tihotapiti in krasti sladkor, kavo in živila, zanemarjajoč zločince in poštena opravila.
Kdaj jih bo vrhovno vodstvo izučilo, d(i Čerine ne plačujemo z namenom, dà bi uganjali zločine.
Zdaj, ko je polizan sladkor, so pričeli na veliko s kavo, ker se več zasluži. Q tej stvari pravo sliko
bomo bržkone dobili le čez dolgo, dolgo časa, ker je s kontrabandom v
zvezi
funkcionarjev cela masa.
Saj so, Juca moja draga, kavo vlačili z vozili iz pristana, na kinntale in pri tem, seve, sluiili
ne le ubogi policaji in uradniki carine, marveč tudi prodajalci, bari in sploh trgovine.
Mene, Juca, še posebej mika tale zgodba s kavo, ker sem nanjo vsa neumna. In zalo še drugič. Zdra.vol
Pasja družba

Kominformistična vojnohujskaš ka gonja proti Jugoslaviji se Je spet pojačala.
VQJNf ROMAN SLOVENSKEGA NARODA
DOBERDOB
PREŽIHOV VORANO-^3fc
Potem so zahreščala vrata, zamajale so se stene, z; zibal se je svet; uporniki so postali gospodarji obšim prostorov, iz katerih je dišalo, ščegetalo, razburjalo. St ianič in Davtovič sta tekla proti drugemu koncu hodnik kjer je feldvebel imel svojo pisarno. Toda prečudno, lU' lačni vojaki se niso brigali za skladovnice živil, ki so : vrstile ob stenah, temveč so drli pred Stefaničem dal po hodniku,
«Počasi, počasi!» je ukazoval Stefanič, boječ s da se jim bo feldvebel v zadnjem trenutku izmuzni Imel je nalogo, privesti ga živega pred komando. Stef; ničeve besede pa so se izgubile v splošnem hrušču in ti pred njim so že zahreščala vrata skladiščne pisarne, 1 so jih voj alci v zaletu zdrobili in tudi vrgli iz tečaje Bo hodniku je planila luč. Stefanič se je zagnal za dri gimi proti svetlobi in se preril v pisarno. Kakor sko: meglo Je zagledaj v kotu poleg postelje feldvebla v san srajci in z Iztegnjeno desnico, v kateri se je čemeril drobna, črna stvar. Hotel je skočiti in udariti po iztegnji
niIa r<,ka nred^m-	P0?*1 sh'el' P°tem je že ornai
J je dosegla njegova pest, nato se j podčastnikovo telo zvrnilo na tla. Čezenj se je zgrni.] ec mazeč vozel drnosayih postav, vedno večji, vedno višji, 1
je butal ob tla, cepetal, čmokotal, razbijaj s puškinimi kopiti, sopihal in škripal z zobmi...
«Na za Galicijo... na za Grcdek... na za Judenburg!»
Ko se je vozel naposled razvozlal, je na tleh ležala Črna, pohojena in okrvavljena kepa mesa in kosti.
Ob prvem navalu se ni nihče oziral na postelj za Ca-rejevim hrbtom Sele ko je sopihanje in teptanje ponehalo, je blazen krilc opozoril upornike na ležišče poleg krvave rihte. Ko so pogledali tja. so osupnili — izpod odeje je gledala kuštrava ženska glava, obraz, ki je bil vanje uprt, je bil sneznobel, brez kaplje krvi, okrvavljene oči so skočile iz jam in čepele pod čelom, kakor pri zadavljenem mrliču, usta pa so se režala črno in suho...
«Ha, ha...! Suh glas se je nasmejal; feldvebel je imel žensko pri sebi. Pogledali so natančneje, toda nihče je ni spoznal. Gotovo ni bila iz Judenburga, kajti težko bi tak Škot našel v tem mestu žensko zase. Garnizija je vedela, da prihajajo k njemu ženske iz drugih mest.
Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega: namesto signal za nov naval srda in maščevalnosti, so uporniki da bi sutd, sovražni smeh, ki se je razlegel po pisarni, bil najprej onemeli, potem so pa pričeli odprtih ust in preplašenih oči odstopat! od postelje in se zademki pomikati proti izhodu. Kakor bi jih prevzel strah pred tem bitjem, so se odmikali, dokler se ni pisarna skoraj z isto naglico izpraznila, kakor se je malo prej napolnila...
Stefanič se je poln groze splazil za drugimi. Na hod:-niku ga je sprejel giušeč hrušč, ki so ga povzročale podirajoče se skladovnice živil in drugega blaga. Na drugem koncu so je večja skupina vojakov zaganjala v zaklenjena \rata. Iz gruče se je slišal glas ircfanterista Grahovinej

LILI MARLEN 1951
NEMČIJA: Precej časa že, tam pod lučjo, me čakata oba noč za nočjo...
(Merlo giallo)
TUDI RUSKI PATENT
■Vo«, neovrgljiv dokaz, da so pri nas leta 1700 Že množično vozili po zraku s Helikopter}! Izvirne rn.k.
konstrukcije
(Ljudska pravica)
NAPREJ IN NAZAJ
Povej mi Joe, jaz ne razumem ničesar več: ali to mesto znova osvajamo, ali pa ga znova zgubljamo...?
(Marc’Aureiio)
«Nad polkovno pisarno, nad polkovno pisarno...!»
Ko je nadporočnik Kobe v splošni zmešnjavi s svojo ženo zapusti! oficirslco obednico, mu je bila prva skrb, »praviti ženo na varno. K sreči to ni bilo težko, ker je bilo njuno stanovanje komaj kakih sto korakov oddaljeno. Z velikim trudom se mu je naposled posrečilo, pustiti ženo samo z družino, pri kateri je stanovala, nakar je takoj spet odšel v noč. Zavedal se je, da ga kliče častniška dolžnost nemudoma na delo in da je zdaj na njem, pokazali moža in rešiti, kar se rešiti da. Očividno je bilo, da je izbruhnil upor in tudi to mu je bilo jasno, kake posledice bo lahko vse to imelo za vojaško avtoriteto. S svojo miselnostjo je stal kot sto in sto drugih njegovih torarišev in rojakov na strani vojaške avtoritete, upornikov pa, one množice po kasarnah in barakah, se je »pomnil le 7, neko trpko užaljenostjo; njene duše ni mogel, ni hotel razumeti. Zavedal se je le, da pravzaprav njega ne sovražijo preveč, da ga sicer ne ljubijo a da se mu prehudega ravno ni treba bati, kakor na primer Seunigu in Moebiusu, katera je na tihem tudi on sovražil. Vrh tega je bil tudi Slovenec. V tem trenutku je bita to naravnost dragocena zavest...
Ko je spet stal na cesti in mu je dež hladil razgreto glavo, je šele mogel prav spoznati, v kakem položaju Mi po vsem mestu je pokalo, kakor včasih na fronti pri kakem hudem spopadu s sovražnikom, tudi strojnice so regljale, a kadar je hrumenje nevihte nekoliko popustilo, so se slišali tudi nerazumljivi vihravi klici. Navzlic dežju in hladni noči le ni hotela popustiti vročina, ki ga je kuhala. Tedaj se je spomnil vojašnic in nadomestnih stotnij-Hitro je prisluhnil na tisto stran in glej, — tam le W10 Ubo{ Tja bo šel in videl, kaj sa da storiti.