fiospodarske stvari. Go§podarska dela meseca oktobra. V hiši ia dvoru. Predivo se raora omikati, žito mlatiti, sad suaiti, slab kroaipir ia repa dobro izbrati. V k 1 e t i. Iz tropia ee dela viao; grozdje za črno viao se mora še kvasiti. V h 1 e v u. Če aa8topi slabo vreme, se že mora v hlevn poklajati. V vrtu za zeleuje. Žolto koreaje, peterzilija, selar itd. se mora izkopati, sejati se mora zimska salata ia zelje. V sadovnjaku. Sad se mora ves pobrati, grede za drevesnice se taorajo pripraviti. Sadovna drevesa se naj okopajo in posašeaa drevesa izkopajo. Dreveaa se presadijo aa polje in drevesaice. Divjaki čresnjevi ia slivovi se naj izkopajo in v drevesaico presadijo. Vviaogradu. Ta mesec je branje občoo in samo žlahtno grozdje, iz kterega se boče delati prav izvrstBo viao, ae pašča, če je namreč vreme vgodao, na drugi raesec. Po bratvi je dobro trte nekoliko obsipati. Kolje se aaj pobere ia obere. V hmelnikn. Geli bmelaik se mora izčiatiti, kolje pobrati in spraviti, bmelaik okopati. Na polju ia sennkošab. Vse kar se še aabaja na polja, se mora pobrati ia domu apraviti. Tabak, zelje. repa, kronipir, koaoplje, lao itd. Ziniska žita ae še zmirom sejejo, ziaiska pesa se naj osiplje. Strnišča se morajo podorati in jeseaska aetva koačati. Ta mesec je aajbolje delati Bove 8epokoše. Na seaokoae se mora aapastiti kalae vode, kolikor je največ mogode. Priulnjaku. Papji se morajo kar najbolj mogoče, zavarorati proti mokroti in mrazn. Pri ribaikib. Po hladoem vremeou se mora ribiti, polovljeae ribe se oaj preberejo in v posebne male ribnike spastijo. V ] o g u. Ta mesec se mora seme marljivo pobirati iu posejati. V krajih, kjer je spoBilad kratka, se lahko zdaj dreveaa širokega listja preaadijo, ia ravao tako tudi oiecesni. Ves log ae naj dobro pregleda in drevesa za posekanje naj se zaznamnjejo. L o v. Občni lov ae začne. Umni sadjorejec. Možt iz sadja. Za viBo, ktero se iz sadja naredi, se vzame aavadao stara posoda, ki aiaia soperoega daba, ni plesajiva, ampak je či8la, saažaa ia dobra, ker tako viao dolgo ne trpi, in oi tolike vredaosti, kakor je pravo viao, ktero 86 iz grozdja dela. — Stlačen mošt skoz reieto v kad teče, iz ktere se v sod vliva, ki ga gre do 2 palca pod piliko napolniti, da mošt pod se meče, kadar vre. Mošt vre, koBe je 8 clo 12 st. R. Tgorkotil, kar trpi 4 do 6 tedaov. Pilika se z dvema ali tremi listi od trte pokrije ia čep na pje dene, da jib miši ne pomaknejo ip ? sod ne padejo. Ko je mošt zavrel, se pilika čepom zabije. Tadi je dobro, če se moit v 24 urab pre toči, da se prej sčiati ia bolj mirBO vre. Jako diŠečih reči, kakor: kislo zelje, mleko, air itd. aaj: ne*bo v kleti ali p\vnici, dokler mošt vre, ker ae mošt bitro takega duha aavzame in odurea pokua dobi. Ko se je mošt dobro izklsa! ia otrebil, se Baj pretoči, če ae to že poprej ai zgodilo, ali pa se koj na pipo tleae; iaače ga je treba skrbao dolivati, da bo sod vedao pola. Kdor ai vode prilival tropiBam," ko jih je atiskal, bo z dvakrataim ali trikratnim pretakaajeoi viao zadosti ačiatil ia zboljšal, ter ae bo dalo braBiti do tretjega leta. Kako se zboljša vino iz sadja. Vjbo iz 8adja se da zboljšati a pretakafljem, po tem če se aekaj mošta skuba ia k oaemu vlije; to stori viao bolj trpeče, mu da lepšo barvo, poataae Biočaejše ia je prijetaejšega okusa. Tudi aladkor zboljša viao ,l če ae ga aeka} V niošt deae predea vre, ali pa pravega viaa priaa. Dobio vin8ko drožje le takrat koriati, če je kaj vioa vmes, ker je zaaao, da tiata reč, ktera praveaiu viau akodje, tudi viaa iz sadja zboljšati Be more. — Kdor boče sadaemu viau lepo rudečo barvo dati, naj črflib bezgovih jagod ali črflic, borovnic ali pa maliaic s sadjem v prešo da, ali jih poprej stisue in DJih soka v sod vlije predea raošt vre. Prav dober okus dobi viao iz sadja ia sadai dub zgubi, če se v mošt, pred ko drožje meče, pest sabega bezgovega cvetja v sod vrže, ali pa druge prijetae diaave, a. pr. cvetje od viaike aabraiio v rutico zavezaao, aa aiti obcšeao, dva ali tri tedae v aredi aoda vtopljeao pasti. Pena iz sadja. Peaa ali šampaajevec se iz sadja aaredi, ee se aiošt preden ko drožje meče, v stekleaice ali flaške pretoči, ali jih koj oapolni ia ma aekoliko aladkorja z žganjem prida, ter atekreaice dobro zadela, da zrak do moata ne uiore.