Kamniški OBČAN Št. 21 Pred urejanjem Trga svobode Dragoceni trg pod Malim gradom Ko jc pred dobrimi enajstimi leti, leta 1989, takratna občinska skupščina sprejela ureditveni načrt K-4 za območje Malega gradu z okolico, je malokdo pomislil, da bo trajalo več kot dobro desetletje, preden se bomo dejansko lotili temc-Ijitcjsega urejanja srca starega Kamnika, ki ga poleg malograjskcga hriba s kapelico predstavlja tudi najstarejši mestni trg, nekdanji Stari trg - sedanji Trg svobode. Kot vse kaže, se bo v kratkem na tem območju le nekaj premaknilo in jc prenova Trga svobode morda res pred vrati. O tem, kako naj bi izgledal ta trg v prihodnje, smo se pogovarjali z arhitektom Bojanom Schleg-lom. Zgodovina Kamnika pravi, da so bila na tem območju nekoč mestna vrata, ki so predstavljala glavni vhod v mesto. Čeprav ni posebno velik, jc pomemben prav zato, ker je zaprt in obdan z vrsto arhitekturno oblikovanih stavb z enkratno kuliso Malega gradu nad njim. Staro gotsko podobo, katere detajli so vidni še danes, je tudi Stari trg v drugi polovici 19. stoletja kot ostalo mesto preoblekel v klasicizem. Ostanki gotske podobe so še vidni na Homarjcvi hiši, Zo-retovi kovačiji in še kje. Na trg vodijo tri ulice: Parmo-va, Prešernova in Japljeva. Čeprav jc trg osrednji del starega mesta, smo mu doslej posvečali malo pozornosti. (nadaljevanje na 3. strani) Gasilska vaja in predstavitev tehnike - Kamniški gasilci so nedavno izvedli uspešno vajo evakuacije mladine iz osnovne šole 27. julij v Kamniku. Po vaji je Janez Repanšek, sektorski poveljnik in pomočnik poveljnika GZ Kamnik, s svojimi gasilskimi kolegi pokazal opremo v gasilskih avtomobilih. S to vajo so kamniški gasilci po uspešno opravljenih vajah v Svilanitu, v Tunjicah in na Tučm zaključili letošnji program vaj. (F. S.) SLOVENICA zavarovalniška hiša d.d. Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne. Od sedaj smo še za korak bliže vašim potrebam! Vabimo vas, da nas obiščete v novi poslovalnici: POSLOVALNICA KAMNIK Maistrova 2, Kamnik Tel. 01/839 71 66 Faks: 01/839 71 65 SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d, Ljubljana Celovška 206, Ljubljana Tel.; 01/58 24 500; faks.: 01/58 24 509 Informacije na brezplačni tel. številki: 080 30 30 Leto XXXIX Kamnik, 11. decembra 2000 Turistična ponudba občine Kamnik na ljubljanskem sejmu Šport in rekreacija Poudarek zimske Ena najbolj obiskanih sejemskih prireditev pri nas - sejem Šport in rekreacija na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je v nedeljo zaprla vrata obiskovalcem, kipa jih je zaradi lepega in presenetljivo toplega vremena bilo nekoliko manj kot prejšnja leta. Med 163 razstavljali! iz petnajstih držav, ki so poleg smučarske opreme predstavljali tudi široko paleto izdelkov za najrazličnejše druge športe, je med domačimi smučarskimi in turističnimi središči predstavila svojo ponudbo tudi kamniška občina s poudarkom na zimskem turizmu Velike planine in doline Kamniške Bistrice. V ponedeljek, 4. decembra, na prvi sejemski dan, je kamniški razstavni prostor odprl župan Tone Smolnikar. Na lepo urejenem prostoru, ki mu je razstavljena stara smučarska in zimska oprema dodala pečat davnine, so obiskovalci posegali po obilici propagad-nega gradiva, med njimi velja omeniti prospekt Velike planine. Turistično karto občine Kamnik, Vodnik po Kamniku in okolici, Planinarjenje in po- dobno. V obliki videopredstavitev so obiskovalci spoznali naš zaklad narave Veliko planino, mesto v naročju planin Kamnik in Ar-boretum Volčji Potok. Tisti, ki so se že odločili, da bo- do letošnjo zimo okusili belo opojnost Velike planine, pa so lahko kupili smučarske vozovnice po nižjih predsezonskih cenah. Upajmo le, da bodo bele snežinke kaj kmalu dosegle še zelena po- bočja, saj smo jih v tem zimskem času vajeni bolj kot pa nenavadno toplega »spomladanskega« vremenu, ki nas v teh dneh izvablja iz stanovanj. _SAŠAMEJAČJ Zapleti okrog prenove strehe na občinski zgradbi in njeni sosedi Kot novinarski .^^^^————g^^gg^—^——^ ^ fasa(je m s(r(,p Kot je na zadnji novinarski konferenci povedal Ivan Pri- KAMNIKU TRETJE MESTO MED TURISTIČNIMI KRAJI Turistična zveza Slovenije že več let prireja tekmovanje slovenskih krajev pod naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med turističnimi kraji, ki so letos sodelovali v prizadevanjih za ohranjanje naravnega okolja, izboljšanja življenjskih razmer, gostoljubnosti in bogatitve turistične ponudbe, je tudi letos sodeloval Kamnik. Med I (K) kraji, ki jih je pregledala ocenjevalna komisija pri TZS in so bili razdeljeni v osem skupin, je v skupini turističnih krajev Kamniku pripadlo tretje mesto, za Zrečami in Jezerskim. Svečane podelitve priznanj v Slovenskih Konjicah sta se udeležila župan Tone Smolnikar in mag. Martina Koncilia, pomočnica vodje oddeka za gospodarstvo in finance. (fs) Občinska stavba je te dni že obdana ; novi strehe. stovnik, direktor občinske uprave, je bila občina nekoliko presenečena nad izvajanjem del pri obnovi sosednje hiše na Glavnem trgu 23. Zato je inšpekcijskim službam naročila, naj preverijo zakonitost te prenove. Ker gre za sosednjo stavbo, bi, po mnenju Pristovnika, občina morala sodelovati v postopku oziroma vsaj podati soglasje h gradnji tega objekta. S tem, ko je novi lastnik nadgradil objekt, je občini povzročil kar pecejšnjo škodo. Severni del prostorov je namreč sedaj v senci. Že prej ni bilo prav dosti dnevne svetlobe, sedaj pa, ko je objekt dvignjen za 1,8 m ali celo več, morajo občinski delavci v severnih prostorih delati ves dan pod umetno svetlobo. Zatemnjeno je tudi stopnišče občinske zgradbe. In ta- gradbenimi odri, ki bodo služili pre- kih del se je sosed lotil samo s priglasitvijo del _. Ker ima tudi občinska stavba povsem dotrajano streho, so se odločili, da jo še letos prenovijo, saj v sejni dvorani že zamaka Kot kaže, bo treba zamenjati tudi nekatere lesene elemente ostrešja Hkrati s postopkom javnega naročanja je občina začela tudi postopek priglasitve del, ker je menila, da bodo podobno kot ostali, ki prenavljajo stre- he in fasade, na strehi naredili dve ali tri frčade. Ko je bil narejen idejni projekt, je upravna enota zahtevala še soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju, ki pa je za predlagano obliko frčade, ki ni bila uniformirana dvokapnica zahtevalo projektno dokumentacijo in na tej podlagi je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Zadeva je še v postopku razčiščevanja F. S. Naslednja, božično-novo-letna številka bo izšla v sredo, 20. decembra. V tej praznično obarvani številki bomo objavili tudi vaše želje in voščila, zato nam jih sporočile čimprej.' Članke oddajte najpozneje do četrtka, 14. decembra; oglase, zahvale in obvestila pa najpozneje do ponedeljka, IH. decembra. NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA UREDNIŠTVA 83 91311 ali 041 662 450. na položni«' z minimalnim poloeom $C9$0 Most« 88 Ar Komenda 20% POPUSTA za SPODNJE PERILO SCHIESSER od 13. do 25. decembra BOŽIČEK IN DEDEK {1RAZ DOBITA DOBRE IDEJE PRI NAS. Pričakujemo vas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. Pogovor z mag. Olgo Burica, direktorico Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik Razvoj narekuje odločitev o novi naložbi Po sedmih letih dela na Kemijskem institutu je maja 1981 prišla na čistilno napravo v Domžalah. »Če bi se danes še enkrat odločala, ne vem, če bi se še enkrat odločila za ta korak. Takrat sem pravzaprav začela na povsem novem področju. Znanje s Kemijskega instituta mije prišlo zelo prav in sem ga vseskozi tudi vlagala v ta sistem. Takrat so bile gradbene stvari sicer narejene, vendar tehnološki del ni bil povezan. Ves ta čas smo čistilno napravo dograjevali, da smo prišli do nivoja sekundarnega čiščenja, kar danes dela. Druga biološka stopnja je bila nedokončana, plinohram in gnilišča so bila samo zgrajena. Varno obratovanje in izkoriščanje plina smo šele v letu 1984 dokončali.« Tako je začela pogovor za kamniškega občana o zgodovini 22-letnega delovanja in nadaljnjih načrtih centralne čistilne naprave njena direktorica mag. Olga Burica. V pogovoru pa je zlasti o rezultatih Studije o kakovosti vodotoka Kamniške Bistrice sodelovala tudi mag. Marjeta Stražar, univ. dipl. biol., vodja laboratorija. Mag. Olga Burica, univ. dipl. biol., direktorica Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik Največ težav smo imeli z obdelavo blata, je nadaljevala direktorica. Ko sem prišla k hiši, so bila okrog in okrog jezera blata. Tega problema moji predhodniki niso znali drugače reševati, će so denimo imeli projekt, kjer je bila na koncu tehnološkega postopka pušCica s pripisom: Blato gre na polje. Čistilna naprava je imela takrat okrog ISO m' blata na dan, to logistično izpeljati seveda ni majhen problem. Takrat tudi ustrezne opreme za obdelavo še ni bilo: spominjam se, kako smo skupaj z Nemci in Hidrometa-lom napravili stiskalnico, ki je stekla leta 1985. Bili smo seveda vsi veseli, saj je bila za nas to takrat velika pridobitev. Ker pa so količine postajale čedalje večje, smo zadevo reševali tudi z velikimi lagunami. Potem jc modernizacija prinesla centrifuge. Vseskozi je bila temelj našega razvoja izpopolnjena tehnologija. Od leta 1985 do 1990 jc bilo tovarniših tehnoloških odpadnih vod kar veliko, saj je bilo gospodarstvo v razcvetu. Po letu 1990, ko je ugašala proizvodnja v I loku. ko je šla Papirnica Količevo na svojo napravo, ko se je tudi v okviru industrije marsikaj postorilo na predčiščenju odplak, ko se je spreminjala tehnologija, je kakovost tehnoloških odplak, ki se še malo pomešajo z meteornimi, prišla do stopnje, ki je skoraj izenačena s komunalnimi vodami. Vse naše uporabnike bi lahko razdelili na tri, štiri skupine: prva skupina ima odplake z organsko obremenitvijo, druga s kovinami, naslednja ima velike količine odplak. Vsaka voda zahteva svoj tip obdelave oziroma ravnanja. Vse to uravnotežiti je včasih kar malo težko. Seveda se postavlja vprašanje kam in kako naprej? Glede na to, da je naša naprava zgrajena za 200.000 populacijskih ekvivalentov (PEX bo v naslednjem obdobju, ko naj bi bila zgrajena čistilna naprava v Ljubljani, še vedno druga v Sloveniji. Prišli smo do nekega nivoja nedokončanega sekundarnega čiščenja Dokončno sekun- darno čiščenje namreč zahteva tudi eliminacijo dušikovih spojin do določene mere. Mi to dosegamo predvsem v letnem času (dopusti), ne pa kot to zahteva EU, da bi najmanj v 95% obratovalnih ur dosegali predpisano kakovost čiščenja Zato moramo napravo nadgraditi, pa ne po volumnu pač pa lahko novo tehnologijo izpeljemo v obstoječih reaktorjih, mi pravimo, da je treba proces intenzivirati. Da bo v istem času in v istih volumnih dal več od sebe. Kako ste prišli do izbora najbolj optimalna bodoče tehnologije? V preteklosti smo veliko vlagali v razvoj in veliko eksperimentirali. Pri tem so nam bila v pomoč tudi sredstva mednarodnih institucij (Phare), nekaj pa jc prispevala tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Tako smo preizkuse lahko opravili in prišli do rezultatov, ki nam kažejo optimalen izbor bodoče tehnologije. računalniškega krmiljenja Slednje smo pripravili s skupnim raziskovalnim projektom Ministrstva za znanost in tehnologijo. Glede na velikost naše čistilne naprave smo, lahko rečem, nek šolski primer tudi za druge. Vse, kar preizkušamo se na nek način prenaša tudi na druga področja v Sloveniji, ali preko take in drugačne informacije, ali preko projektantov, ki pri nas preizkušajo določene zamisli. Zato ima CČS Domžale Kamnik tudi na tem delu zelo pozitivno vlogo. Naša čistilna naprava ima pomembno vlogo tudi pri razvijanju in usposabljanju mladih kadrov, lahko rečem da smo postali neke vrste razvojni center, saj nas bolj kot neki institut naše delo samo sili. 24. ur dnevno živimo s to napravo. Ko institut dobi nalogo in jo začne in opravi, je zanj zadeva zaključena za nas pa ni. Saj smo zelo zainteresirani, da vsako informacijo ali dobljeni rezultat izrabimo v ko- Kamniška Bistrica od izvira do Količevega je čista Verjetno bo marsikateri bralec nekoliko podvomil v tako trditev. Toda tako je pokazala nedavna študija o kakovosti Kamniške Bistrice, ki so jo izdelali v CČN Domžale Kamnik. V njej med drugim piše, da vodotok Kamniška Bistrica od izvira, v področju občine Kamnik in do iztoka čiščene odpadne vode Karton Količevo v občini Domžale ni pokazal onesnaženosti, niti po fizikalno kemijskih parametrih niti po bioloških parametrih. Čistilna naprava ima v okviru svojega laboratorija tudi program razvoja metod in postopkov za identifikacijo strupenih učinkov tako v vodotokih kot v odpadnih vodah. Namen letošnje raziskave je bil izbrati nekaj v strokovni literaturi že objavljenih postopkov, ki hi bili primerljivi in tudi uporabljivi za kontrolo odpadnih vod in za kontrolo vpliva na čistilni napravi prečiščene vode na vodotok. V okviru zastavljenega programa so zbrali tudi več zunanjih sodelavcev in s pomočjo petih izbranih metod, ki po svoje različno spremljajo vpliv posameznega strupa ali inhibitorja na organizem. Eni na genom, drugi na kromosom, tretji na dihalne verige, četrti na encime. V program sta bili vljučeni kamniška in domžalska občina, kije pritegnila tudi Karton Količevo in Helios. Naloga je narekovala preučitev, ali je Kamniška Bistrica od izvira do občinske meje pri kvalitetnem razredu, ali pa se na tej poti še kje pojavljajo črne točke, ki bi jih bilo treba dolgoročno še reševati. Strupenostne teste so izvajali na vzorcih 14 ključnih mernih mest od izvira do Beričevega, kjer Kamniška Bistrica zapušča območje občine Domžale. Na podlagi primerjave uporabljenih metod so pridobljeni rezultati so pokazali, da je Kamniška Bistrica na območju občine Kamnik izredno čista. Kot je dejala direktorica Burica, praktično skozi ves Kamnik teče bistriška voda prve kategorije, kar kaže, da so v Kamniku vse odpadne vode obvladane in speljane v kanalizacijo. V Domžalah pa se ob siceršnji še dokaj kakovostni vodi najprej pokaže vpliv Papirnice in nato še vpliv vod iz čistilne naprave, drastično pa se pokaže vpliv tehnoloških odpadnih voda iz farme Ihan. Čeprav CČN očisti veliko količino vode, še vedno pride do stresa, ko v Bistrico pri-teko vode iz naprave, ker še vedno vsebujejo preveč amonijskega dušika. Po teh ugotovitvah kaže, da bo morala farma svoj način dela pri čiščenju odplak še izboljšati. Tudi sicer dobro sodelujemo z Biotehniško fakulteto, z Oddelkom za tehnologijo. Oddelkom za biologijo. Kemijskim institutom z Institutom Jožef Štefan, zlasti na področju analitike težkih kovin in organskih topil ter na področju modeliranja in kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica d.o.o„ Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/Tax: 83-91-311,041-«62-450. Žiro račun: Bistrica d »o. 50140-601-281496. Ncnaročenih člankov in fotografij nc honoriramo. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - TČR dxL Ljubljana rist boljšega vodenja našega tehnološkega procesa Morda bi rekla še kakšno besedo o vašem gospodarjenju in v zvezi s tem o cenah vaših storitev, ki so zadnji čas spet aktualne, saj pravite, da vam sedanje ne pokrivajo vaših stroškov, kaj šele, da bi mislili na nekak nadaljnji razvoj naprave. Naša cenovna politika v Sloveniji do javnih infrastrukturnih služb je bila vedno na meji pozitivne ničle ali pa še malo pod njo. Rezultat takega odnosa družbe je bilo neke vrste živo-tarjenje tega dela gospodarstva Zakaj pravim da jc naša naprava neprimerljiva z ostalimi v državami. Zato, ker imamo samo mi 5000 m' dehidriranega blata na leto. Nobena čistilna napra- va ga nima. Samo mi se mučimo z vprašanjem, kam s tem blatom. Recimo: v Kranju imajo deponijo. Naša deponija pa je za nas zaprta. Deleži težkih kovin iz odplak se namreč v blatu akumulirajo in se ne morejo izločiti. Čeprav Utokove proizvodnje, ki je povzročala velik delež zlasti v kromu, ni več, so tu še vedno izcedne vode iz raznih bivših deponij in gredo v kanal. Titan ima sorazmerno nizko koncentracijo kovin, vendar, ko se to pomnoži z veliko količino odplak, iz mi-ligramov nastanejo kilogrami. Določen del kovin prihaja tudi z navadnimi komunalnimi vodami. Tako v blatu nastanejo previsoke koncentracije, zaradi katerih nam predpisi nc dovoljujejo uporabe le-tega v kmetijstvu. Ena od možnih rešitev jc sežiganje blata. Vendar bo spet zahtevalo bistveno povečanje cen. Občine se bodo o tem vprašanju morale čimprej odločiti. Naš interes je, da bi s ceno pokrili enostavno reprodukcijo, v kateri bi bila obračunana amortizacija da bi lahko s temi sredstvi optimalno vzdrževali sistem in zagotovili vsaj minimalni tekoči razvoj. V Evropi jc pri tako veliki napravi kot jc naša 3,1 DEM za m' odplak. Res pa je, da je v 40% te cene zajet delež za vračanje najetih posojil za pretekle naložbe. Mi smo lastno ceno za gospo-dinstvo izračunali na 82 SIT, pri čemer smo zelo natančno porazdelili vse stroške, tako po volumni kot po obremenitvah. V laboratoriju CČN, kije opremljen z vso potrebno opremo na analizo odpadnih voda, dela šest kemikov in biologov. ožji izbor, ker so tokrat po določenih kriterijih upoštevali naše morje in dolino Savinje. Kot so nam povedali na ministrstvu za okolje in prostor, do leta 2007 nimamo možnosti, da bi dobili kakršna koli nepovratna sredstva iz lega sklada. Priznati pa je treba, da jc CČN Domžale Kamnik že v preteklosti od države dobila kar precej finančnih sredstev, skupno jih ocenjujem na okrog 45% vrednosti celotne naprave. Kljub temu smo se prijavili na razpis za državne subvencije in upam, da bomo v naslednjih letih dobili nekaj denarja kot pomoč k tej investiciji. Sicer pa bomo uporabili amortizacijo in del naložbe pokrili tudi s posojili. Boste za posodobitev oziroma uvedbo nove tehnologije čiščenja morali zgraditi dodatne objekte? Če bi naprave širili po kon-vcncionalncm tipu, bi morali dograditi kar nekaj prostora proti jugu, s švedsko tehnologijo fiksirane biomase pa ne bomo potrebovali dodatnih bazenov, pač pa samo določene preveza- vc, kinete, črpališča in podobno. Zato v gabaritu čistilne naprave nc bomo širili. Imate morda ob zaključku najinega pogovora še kakšno sporočilo za vodstva občin kot solastnice čistilne naprave? Vsem županom in občinskim svetom ter seveda družbi CČN želim, da bi bili toliko modri, da bi skupaj sprejeli to pomembno odločitev o povečavi sistema. Prej ko bomo začeli dograjevati čistilno napravo, laže bomo ta velik projekt tudi dokončali. Želim da bi v tej sestavi naložbo tudi dokončali in da bi, preden bi odšli na nove položaje, vsi skupaj imeli kaj za pokazati in da bi tako naredili nek premik naprej. Ta objekt jc nedvomno v veliko pomoč občinam pri reševanju njihovih problemov varovanja okolja in v določenem smislu pelje v Evropo. Tisti, ki takih čistilnih naprav nimajo, bodo imeli veliko več težav in problemov. FRANC SVETEIJ EŠ Pogled na centralno čistilno napravo v Studi (z južne strani) na desnem bregu Kamniške Bistrice. To jc cena za enostavno reprodukcijo, k tej ceni pa bi morali primakniti nek delež za bodočo nadgradnjo naprave. Ker modernizacije nc moremo raz-vleči na deset let, bo treba to speljati morda z ekološkimi posojili. Tako delajo drugod, nikjer se tega ne lotevajo brez kreditov države. Vračila teh posojil pa zagotovijo preko cene na daljše časovno obdobje. Kdo pa bo sprejel to odločitev o nadgradnji oziroma modernizaciji naprave? Ta naložba pa jc prav zaradi potrebnega čiščenja dušika nujna. O tem se bodo morali odločiti občinski sveti. Prihodnje leto bi morali začeti modernizacijo, če jo hočemo dokončati do leta 2005 kot nam to narekujejo predpisi. Kakšne pa so možnosti za sodelovanje mednarodih institucij pri sofinanciranju te ne ravno majhne naložbe? Moram reči, da v evropski sklad ISPO, ki sofinancira ekološke naložbe, mi nismo prišli v POMAGAJMO PREBIVALCEM LOGA POD MANGARTOM Ob nedavnih hudih naravnih nesrečah, ki so prizadele Se zlasti prebivalce Loga pod Mangartom se je tudi Rdeči križ Slovenije vključil v aktivnosti za pomoč prizadetim prebivalcem. Žc v nekaj dneh po nesreči jc nakazal pet milijonov tolarjev na račun Območnega združenja Rdečega križa Tolmin, ki skupaj z odborom v Bovcu koordinira aktivnosti v okviru kriznega štaba za najnujnejšo pomot Tudi območna organizacija Rdečega križa v Kamniku jc sprejela pobudo krajevnih odborov in pričela z izvajanjem enotne akcije humanitarne pomoči, ki jo lahko na-kažete na zbirni račun številka 51)140-678-57044 s pripisom ZA LOG POD MANGARTOM.Tako zbrana sredstva bo RK Kamnik sprotno prenakazoval na račun za prizadete v Logu pod Mangartom. Glede na dobro odzivnost prejšnjih humanitarnih akcij v naši občini tudi tokrat na RK Kamnik pričakujejo, da se boste odzvali klicu ljudi v stiski. \ SAŠA MEJAČ Pred urejanjem Trga svobode Dragoceni trg pod Malim gradom Ti sprašujete, župan odgovarja (nadaljevanje s L strani) Samo spomnimo se, koliko desetletij je pred rovom vztrajal zanemarjen nemški bunker. Pred nekaj Icli pa so lastniki le zaceli prenavljati pročelja svojih hiš in trg je začel dobivati svetlejšo podobo. Sedaj pa je, kot kaže, pred vrati celovita prenova trga, ki se bo bistveno povečal do stavb na severu ob Japljevi ulici ter na vzhodu do Ma-ličičcve in Homarjcvc hiše. Celotna površina v izmeri 550 m2 bo tlakovana /. granitom porfido v sivkasto rdečem barvnem tonu in bo razčlenjena s črtanim rastrom iz svetlejšega granita. Na voznem delu trga pa bo podlaga iz armiranega betona. Prav gotovo jc velika prednost lega trga, da ga je mogoče povsem zapreti za promet in da je toliko oddaljen od prpmct-nili površin, da bodo na njem zlasti v poletnem času mogoče različne prireditve, kot so koncerti, igralski nastopi, prireditve ob srednjeveških dnevih, božićno-novolctne in druge Arhitekt Bojan Schlegl z načrti za ureditev Trga svobode tem dvigalom (ki pa spada že v naslednjo fazo urejanja malograjskega stražnega stolpa, o čemer več v naslednji številki!) bo omogočen dostop na Mali grad tudi starejšim ljudem, invalidom in drugim. Trg pomembno dopolnjujeta in oživljala dva gostinska lokala. Kamrica in sla-ra kovačija (Pri podkvi). Pri tem pa je treba povedali, da bo podobno, kot se to dogaja v stari Ljubljani, vrtna oprema gostinskih lokalov predpisana in tako usklajena z ambientom trga. Nadaljevati pa bo treba tudi z ureditvijo fasad, zlasti Balantičc- Današnji pogled na dragoceni trg v osrčju mesta ve in hiše. Vidmarjcvc Tak naj bi bil bodoči pogled na jugozahodni del preurejenega trga (iz uredit, načrta K-4 Mali grad z okolico - F AGO Ljubljana I9H9, idejni načrt ZVNKI) Kranj 1993) Zabavne prireditve. Treba je še dodali, da bo pri prometni ureditvi upoštevana omejitev prometa z motornimi vozili (izjema naj bi bili stanovalci in intervencijska vozila) zaradi preprečevanja hrupa in varovanja pešcev. Sedanji tranzitni promet, ki danes se poteka, v Jo okolje nikakor ne sodi. Trg bodo opremili z novimi svetilkami na liiožclcz.nih konzolah. Ob robu voznega dela bodo nameščeni litožc-lezni stebrički, ki bodo pre- prečevali parkiranje na osrednjem delu trga. Okrog platane sredi trga bodo postavili veliko okroglo klop, poskrbeli pa naj bi tudi za več ličnih koškov za odpadke. Pomembno spremembo bo doživel tudi vhod v rov pod Malim gradom. Preoblečen bo v arhitektonsko atraktiven objekt, prekril z eno-kapnO Streho. Tako poudarjeni vhod bo služil prehodu v notranjost rova do prostora pod si raznim stolpom, kjer jc predvideno dvigalo. S Komunalno podjetje Kamnik, d.d., prosi občane, naj ne parkirajo svojih avtomobilov na ulicah, ker v nasprotnem primeru ne bomo izvajali zimske službe. Arhitekturno zelo zanimiva je tudi Mornar jeva hiša, kjer naj bi bil manjši muzej plastik prof. Homarja. Pri urejanju trga pa ne bodo pozabili tudi na stalno vzdrževanje danes podivjane vegetacije po malograjskem pobočju. Kot je povedal arh. Schlegl, je ce-lotna vrednost ureditve Trga svobode na podlagi projektov, izhajajočih iz ureditvenega načrta, ocenjena na okrog 30 milijonov tolarjev, vendar bi po njegovem mnenju najpomembnejša dela lahko opravili že za okrog 20 milijonov tolarjev. Če so prejšnji župani, izvršni sveli in občinske skupščine v preteklih desetletjih po sili razmer morali namenili večjo pozornost izgradnji temeljne komunalne infrastrukture, kot so vodovod, kanalizacija in obvoznica, pa jc sedaj gotovo prišel čas, da se občinsko vodstvo z županom Smolnikarjem na čelu odloči tudi za zaokrožitev celovite podobe starega Kamnika, kamor nedvomno na prvo mesto sodi Mali grad s Trgom svobode. Pričakujemo torej lahko, da bi prihodnje leto z odprtjem malograjske kapelice za javnost dočakali tudi prenovljeni najstarejši kamniški trg. FRANC SVETEIJ /. L. iz Kamnika sprašuje župana, ali ho občinska upravna stavba, na kateri so se prve dni decembra pričela obnovitvena dela na strehi, sočasno pridobila tudi novo podobo, tako, kot so jo pridobili objekti v neposredni soseščini? Upravna stavba Občine Kamnik sodi med spomeniško zaščitene objekte. z.a katere velja poseben režim izvajanja obovitvenih del. To prav zagotovo dobro vedo vsi lastniki takšnih objektov, ki so pri pristojnem ZVNKD-ju kdajkoli iskali njihovo mnenje, kije potrebno za izdajo odločbe o priglasitvi del. Streha na zahodnem krilu občinske uprave stavbe je že nekaj let klicala k temeljiti obnovi, vendar v proračunu nikoli ni bilo potrebnih sredstev. Letošnje leto pa je pričela strelni občutno zamakali na več mestih hkrati in povzročati materialno škodo v zgornji etaži. Soglasna ocena strokovnjakov je bila, daje potrebno ostrešje čimprej sani niti, saj ne bi zdržalo zapadlega snega. Glede na nujno popravilo smo želeli pripravili mansardni prostor za morebitno kasnejše funkcionalno izrabo ter enolično streho razgibali s tremi frča-dami, ki bi poleg potencialne uporabnosti še neizkoriščenih prostorov nesporno prispevale tudi k bolj prijaznemu zunanjemu izgledu sicer enoličnega objekta. Zgoraj navedeni institucij so bili dvakrat posredovane idejne rešitve novega izgleda objekta na čelni strani (kot vidimo na skicah), vendar jih je zavod obakrat zavrnil ter zahteval predložitev projektne dokumentacije. Večmesečno dopisovanje in čakanje na takšen odgovor je posledično neizbežna obnovitvena dela potisnilo v zimski čas. Čeprav So na sosednjih objektih nedavno nastale takšne in drugačne frčade (z ali brez dovoljenj!?) smo se v časovni stiski bili prisiljeni odločili Zgolj za prekritje dela ostrešja ter za to na Upravni enoti tudi pridobili odločbo o priglasitvi del. Z obogatenim izgledom objekta, ki bi si glede na njegovo namembnost zaslužil nekaj več kol preproste zamenjave strešne kritine in ki bi sočasno brez naknadnega posega v ostrešje omogočil ureditev neizrabljenih prostorov, torej še nekaj časa ne bo nič. Konkretni primer varovanja stavbne dediščine, katere stroški bremenijo izključno lastnika, dokazuje, da so lahko posamezne institucije namesto spodbujevalca razvoja in revitalizacije starih mestnih jeder tudi njegov zaviralec. Če gre sklepati po žalostni podobi nekaterih že propadlih in prav- kar propadajočih objektih, je le-to očitno manjše zlo kot //odpreti izkazan interes za ohranjanje stavbne dediščine tistih investitorjev, ki imajo svoje zamisli, vendar niso pristaši politike izvršenih dejstev. Žal! ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Wm i-, ff^ff\(rVi T Idejni rešitvi preureditve čelne strani občinske hiše. KAM S STARIM PAPIRJEM? S tem vprašanjem se nekateri, predvsem starejši občani, včasih obrnejo tudi na občinsko upravo. Dnevno časopisje, revije, stari zvezki, ovojni papir, ostanki kartona, razni nepomembni dokumenti, zapiski ... Vse to se nabira in včasih hrani leta in leta, dokler ne ugotovimo, da nam star papir zaseda prostor, ki ga potrebujemo za kaj drugega. Takrat pa marsikdo ne ve, kam / njim. Podjetje Publicus d. o. o., ki v občini Kamnik ski bi za zbiranje in odvoz odpadkov, ima v mestu in okolici nameščenih več ekoloških otokov (v vsaki KS vsaj enega), na katerih so tudi zabojniki za papir. Vanje lahko vsak občan kadarkoli odloži star papir. ( V pa (.loma hranile večje količine papirja, vam svetujem, da ga ponudite olrokom-osnovno-Solccm iz vaše bližnje okolice. Lahko ste prepričani, da vam bodo hvaležni. V vseh kamniš- kih osnovnih šolah namreč živeč let organizirajo akcije zbiranja starega papirja. Pri tem vztrajajo kljub temu, da je bila odkupna cena papirja v zadnjih letih neizmerno nizka. Veliko povpraševanje po odpadnem papirju na evropskih tržiščih je tudi pri nas povzročilo, da se je v letošnjem letu od kupna cena nekoliko povišala. Mladi zbiralci so tako še bolj motivirani. Z denarjem, ki ga dobijo za papir, večina razredov krije del stroškov šolskega izleta. V znak priznanja in pohvale je Občina Kamnik v letošnjem letu iz proračunskih sredstev krila stroške prevoza papirja od posameznih šol do papirnice. Za odvoz zbranega papirja so vse šole dogovorjene s podjetjem Papir servis d. d. iz Ljubljane. Vodja komerciale, g. Rudi Vrečar, nam je povedal, da so kamniški osnovnošolci v šolskem letu 1998/99 zbrali nekaj manj kot 40 ton starega papirja, v šolskem letu 1999/00 pa skoraj 69 ton. Najbolj pridni so bili v OŠ Toma Brejca, kjer so zbrali 31.690 kg papirja. V OŠ Stranje so zbrali 16.790 kg papirja, v OŠ 27. julij 7.600 kg, v OŠ Frana Albrehta 7.130 kg, v OŠ Šmartno 3.420 kg in v OŠ Marije Vere 2.120 kg papirja. Le tako naprej, mladi okoljevar-stveniki! Ves papir, ki ga zbe-rete, se predela v sekundarne surovine in tako koristno uporabi pri izdelavi novega papirja. Vsem tistim, ki razmišljate, kam s starim papirjem, le še krafek nasvet. Povprašajte svoje ali sosedove otroke. Problem bodo rešili v obojestransko zadovoljstvo. Vi se boste znebili nepotrebne navlake, otroci pa bodo svojemu razredu prislužili kakšen tolar. MIHKLA VUKRNIK, - svetovalka za varstvo okolja v Občini Kamnik NA KRATKO Najstarejši slovenski radiolog živi v Kamniku Od 19. do 21. oktobra je v Portorožu potekalo 2. srečanje radiologov Slovenije, na katerem je sodelovalo 180 radiologov iz kar enajstih evropskih držav. Predstavljeno je bilo 105 slovenskih referatov in 44 tujih strokovnih raziskav. Zruženje radiologov Slovenije pa je na srečanje povabilo Kamničana dr. Nika Sadnikarja kol najstarejšega še živečega radiologa v Sloveniji. Pripadla mu je čast in obveza pozdravnega govora ob slavnostnem odprtju srečanja, v katerem je dr. Niko Sadnikar povedal, da so včasih zdravniki zelo težko prišli do specializacije, saj se je tudi sam pričel specializirati šele v svojem 39 letu. Kljub temu je bil kar 22 let specialist i•entgenologijc in je med službeno aktivnostjo leta 1972 ustanovil in vodil tudi rentgenski oddelek zdravstvenega doma v Kamniku. To je bila pomembna pridobitev za širše območje, saj so na kamniški rentgenološki oddelek prihajali ljudje iz Kamnika, Domžal in Litije. Tudi danes se kamniški zdravstveni dom lahko pohvali s sodobnim rengenološkim oddelkom, ki ga vodi dr. Marjan Golob. SAŠA MEJAČ Rudolfi pripravili še en nepozaben večer Minulo nedeljo so se po vsej Sloveniji zvrstila praznovanja v čast 200-letnice rojstva največjega slovenskega pesnika, dr. Franceta Prešerna, zato tudi Kamnik ni bil izjema. Že precej pred šesto uro je bilo malo razstavišče nad Kavarno Veroniko polno, kar kaže na to, da je Prešeren s svojo poezijo tudi danes še vedno zelo aktualen. Gledališka skupina Rudolfi iz Šolskega centra Rudolfa Maistra je predstavila čudovit recital. Kot so sami povedali v uvodu, so bile to predvsem Prešernove prešerne pesmi. Pesmi, ki so nastale v njegovem zgodnjem in zadnjem obdobju. S svojo vedrino so spravile v smeh slehernega poslušalca. Še posebno pa sta navdušila Tanja Kropivšek in Rok Tavčar z glasbenimi priredbami. Na začetku sta skupaj zapela pesem Neiztrohnjeno srce in nas vse popeljala v magični svet poezije. Na klavirju ju je spremljal Simon. Ni kaj. letošnji literarni večer v razstavišču Veronika je bil spet nepozaben. Rudolfi so dali vse od sebe in dokazali, da je Prešernova poezija lahko tudi polna življenja. NINA KOŽELJ Po končanem nastopu je Rudolfom čestitala tudi ravnateljica SCRM, Veronika Matjašič Kališnik. Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam nesebično stali ob sirani in nam finančno pomagali pri stroških, nastalih ob tragični nesreči sina Marka Uršiča v Boliviji. Brez pomoči odbora RK Tunjice, RK Kamnik, krajanov, podjedj in obrtnikov, svojcev, prijateljev, in sodelavcev bi to breme še težje premagovali. Hkrati se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji Markove vrnitve v domovino. HVALA VAM! družina URŠIČ v.__✓ SKAVT NE POZNA SLABEGA VREMENA V soboto, 18. novembra, smo se izvidniki skavtskega stega Kamnik odpravili na celodnevni izhod. Namenili smo se na Stari grad. Ves čas je sicer deževalo, a ker skavt ne pozna slabega vremena, smo jo izvidniki kar veselo ubrali proti vrhu. Med potjo smo se orientirali po potnih znamenjih, ki sta jih postavila Sheila in Benjamin; seveda nismo šli po običajni poti, če je kdo tako mislil. Od 22 postavljenih potnih znamenj je vod Delfinov našel častitljive štiri ,A ker se Delfini že pregovorno znajdemo, smo jo ubrali direktno na Stari grad, kjer nas je čakalo še merjenje s kompasom in manjši vprašalnik z vseh področij. Med potjo smo v posebne plastične aparate, imenovane vrečke, zbirali smeti, ki so jih za seboj pustili obiskovalci Starega gradu. Na vrhu smo pomalicali in sc vrnili domov. Matic Urbane - Sladkosnedi delfin Kamniški upokojenci ob Prešernovi 200-letnici rojstva Kamniški upokojenci se srečujemo in družimo vsak prvi petek v mesecu Pri Marjanci in pO krajšem kulturnem programu tudi zaplešemo ob poskočnih vižah Jožeta Jagodica ali Boža Matičiča, Prvi petek v decembru pa je bil nekaj posebnega. Obiskali so nas učenci višjih razredov OŠ Šmartno . v Tuhinju: jure Homar, Spela Petrič, Slavi Novak, Andreja Kropivšek, Sašo Hribar, Tom Žumer in Leon Golob. Pod vodstvom prizadevne mentorice literarnega krožka profesorice slovenskega jezika gospe Martine Tomšič so v izbrani besedi predstavili velikana pesništva Franceta Prešerna ob 200 letnici njegovega rojstva. Na začetku je mladi Tom Žumer na trobento zaigral himno. Sledil je recital V spomin pesniku, v katerega so brez dvoma vložili veliko truda in smo ga mi zares zavzeto poslušali. Lepo so vmes zvenele citre Leona Goloba. Program sta popestrila tudi mlada nadarjena glasbenika Anja in Gašper Frišek iz Črnuč. Na violino in harmoniko sta zares ubrano zaigrala. Ciril Merčun, starosta med nami, je poudaril še pomen Prešernove Zdravljice in njegovo veliko željo po miru v svetu in sožitju med narodi, česar si želimo tudi mi. Lepo je bilo, da smo se lahko družili z mladimi, česar si še želimo in ne samo v tem mednarodnem letu starejših, ki se počasi izteka. Vsem, kiste nam pripravili tako lep večer, prisrčna hvala in vse lef)o v prihodnjem letu. MARIJA GOLOB v imenu Društva upokojencev Kamnik NASLEDNJIČ NA BRUCOVANJE V DOMŽALE! Malo nenavaden naslov, a v resnici prav nič. Organizatorja brucovanja - Študentska kluba, Domžale in Kamnik -namreč nista tako stroga Bru-covanje v hali Komunalnega centra v Domžalah, 22. novembra, je tako privabilo tudi marsikaterega študenta višjega letnika. Pa še prav nič stare se niso počutili, kot včasih za tarnajo ob odhodu s študentske zabave. Prvi študentje so prišli že okrog devete ure zvečer, ker verjetno niso želeli zamuditi tako imenovane vesele urice pri kar treh točilnih pultih. Prijazni natakarji so hiteli streči s cenovno primernimi pijačami vseh vrst. Uradni začetek večera je sledil kakšne pol ure kasneje, ko sta predsednika obeh študentskih klubov, Peter Malek iz Kamnika in Lara Capuder iz Domžal, ob vročih ritmih latinske Amerike odplesala otvoritveni ples. Ob istem času so sc obiskovalci, z metanjem žogice, pomerjali v podiranju stolpa praznih pločevink z. žogico. Šlo je seveda za srečelov, in več ko je pločevink padlo na tla, lepšo nagrado si odnesel domov. Praznih rok pa niso odšli nili (isti, ki niso bili prav posebej spretni. Uporabne in tudi nenavadne nagrade, med njimi lopata, hlače, vedro za zalivanje rož in druge za študij potrebne stvari, ki jih je bilo več kot 290, so prispevala podjetja iz. Domžal, Kamnika, Mengša in Trzina. Potem pa so pozornost pritegnile plesalke plesne šole Miki in predstavnik organizatorjev, ki je napovedal začetek lova na skriti predmet. Neznani predmet se je skrival nekje v dvorani, morda pod katero od miz, morda v temnem kotu, ali celo v toaletnih prostorih. Najditelj pa je poslal lastnik novega radia, ki ga je prav za to priložnost podaril Radio Hit. Do prvega nastopa glasbene skupine Društvo mrtvih pesnikov tako ni bilo niti za trenutek dolgčas. Po temperamentnem nastopu mladih glasbenikov je bil na vrsti krst brucev. Ta je vsako leto presenečenje tako za prvošolce kot ostale starejše kolege. Pa naj ostane skrivnost tudi za tiste, ki ste letos zamudili bru-covanje v Domžalah. Na tem mestu morda samo besedica o tem, kdo vse brucovanja ni zamudil. Študentska kluba iz Domžal in Kamnika vsako leto povabita vse člane obeh klubov in vse člane Študentskega servisa Domžale in Študentskega servisa Kamnik. Vsi imajo možnost nakupa cenejših vstopnic, še posebej v predprodaji, ko je bila cena le 500 tolarjev. Študentska servisa Domžale in Kamnika sta bila namreč, skupaj z Občino Domžale in podjetjem PovvcrCbm pokrovitelja tega dogodka. Krstu je sledilo še žrebanje vstopnic. Nagrajenec je svojo nagrado lahko preizkusil lako, da je vanjo sedel. Podjetje Li-i/ Karanlania je namreč prispevalo enega svojih moderno oblikovanih stolov. Vendar pa je nagrajenec že zelo hitro spet stal, saj so oder ponovno zasedli glasbeniki, ki mladim niso pustili, da bi večer »mirno« presedeli. Za varno pot domov so organizatorji poskrbeli z brezplačnim prevozom do okoliških krajev, tudi do Ljubljane. Prvi sicer maloštevilni - študentje so se tako odpeljali že nekaj po polnoči, ostali pa so vztrajali do zgodnjih jutranjih ur. Naslednje leto pridite še vi! ANA DULAR Srečamo se na Kostavski planini in v Rudniku Že tradicionalno srečanje borcev, aktivistov, mladine in drugih občanov na Kostavski planini bo v nedeljo, 17. decembra. Srečanje bo povezoval bogat kulturni program, ki se bo pričel ob 10. uri. Posebni avtobus bo z. avtobusne postaje v Kamniku odpeljal ob 7.30 preko Duplice do Laz. V sobolo, 6. januarja, ob 10. uri pa bo srečanje pri spomeniku NOB v Rudniku. Območno združenje borcev vabi, da se obeh spominskih prireditev udeležile, ki bosta ob vsakem vremenu, v čimvečjem številu... Srečanje šolskih knjižničarjev občine Kamnik »Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno-izobra-ž.evalnega dela na osnovni in srednji šoli. Namenjena je vz.gojno-iz.obraž.evalnemu procesu, potrebam učencev in delavcev šole. S svojim gradivom in programom dela se enakovredno vključuje v vz.gojno-iz.ohraž.cvalni proces šole in je del knjižničnega informacijskega sistema Slovenije.« To je le nekaj misli prve predavateljice na Srečanju knjižničarjev občine Kamnik, ki se je dogajalo v sredo, 22. novembra 2000, na OS Marije Vere na Duplici. Poleg knjižničarjev in ravnateljev vseli osnovnih in srednjih šol občine Kamnik, so se vabilu odzvali še ga. lieba Adamič z Ministrstva z.a šolstvo in šport, ga. Franceska Žumer, članica predmetne kurikularne komisije, g. Stanislav Bahor, svetovalec za šolske knjižnice pri državni matični službi (NilK) in ga. Majda Steinbuch, vodja področne skupine za knjižnično dejavnost iz. Zavoda za šolstvo Republike Slovenije. Rdeča, nit sestanka je bil položaj in vloga knjižnice in knjižničarja V osnovnošolskem in srednješolskem iz.obraž.evalnem procesu. Prva je O tem spregovorila ga. Majda Steinbuch. Predstavila je celostno sliko sodobne šolske knjižnice. Dotaknila se je ustreznosti kadra, prostorov, knjižničnega gradiva ter in formacijske in učne tehnologije. Poudarila je dejstvo, da je sodobna knjižničarka ž.e močno presegla okvire stereotipa knjižničarke, ki samo izposoja knjige in briše pridi s polic. Končni cilj sodobne knjižnice V šolstvu je uporabnike na učili poiskali, uporabiti, vrednotili in predstaviti informacije, t) pomembnosti poznavanja informacijskega sistema je spregovorila tudi ga. kranceska Žumer. Razjasnila je razli ko med Knjižnično informacijskim znanjem (sedaj so tO bih liope/lagoške ure) in Informacijskim opismenjevanjem (i. hir ni prednici v bodoči devetletni osnovni šoli). Zanimivo predstavitev svojega dela je pripravila ga. Ivan ka llčakar z OS hrana Albrehta Kamnik. Ob pogostih pripombah ljudi, daje samo knjižničarka, ji je poslalo jasno, da se ljudje nili slučajno ne zavedajo pestrosti dela knjižničar jev v šolstvu. V zadnjih dveh letih je ga. llčakar sodelovala v dveh z.a knjižničarko -neobičajnih" dejavnostih: vodila je šolski projekt, kije izhajal iz, knjižnice in povezoval vse pred mele, bila je mentor raziskovalne naloge, ki je bila na graje na. Kakšni so dejanski delovni pogoji v šolskih knjižnicah v občini Kamnik, je povedala knjižničarka šole - gostiteljice ga. Andreja Vukmir. Navzočim je bilo takoj jasno, da so pogoji med šolami z.elo različni, na žalost, pa nobena ne dosega kriterijev predpisanih z. zakonom. O konkretnem delu v šoli je spregovorila knjižničarka iz. OS Šmartno v Tuhinju, ga. Olga Drolc. Pohvalila je sodelovanje knjižnice z. učitelji, predvsem pri razširjanju uporabe računalniškega programa Cobiss. Leta prinaša velike prednosti in olajšave pri delu, predvsem je priročna t. i. medknjižnična izposoja knjig. Ob koncu srečanja je navzoče nagovorila še ga. Breda Podbrež.nik Vukmir, ki vodi Matično knjižnico Kamnik. V zadnjih letih dobro sodelujejo s šolskimi knjižnicami. Šole pri njih organizirajo vodene obiske, kjer si učenci pobliže ogledajo brskanje po gradivu, uporabo računalniške tehnologi je in medmrežja. Naj zaključim ta prispevek z mislijo ge. Andreje Vukmir: »Za razvoj šolskih knjižnic je pomembno, da njihovega pomena ne vidimo samo knjižničarji, temveč tudi ostidi zaposleni v šolah in pa seveda in predvsem njihovi uporabniki.« POLONA KANCI LIJA OS Marije Vere Kamnik Sodelovanje folklornih skupin Kamnika in Bistrice ob Dravi Folklorna skupina društva upokojencev Kamnik, ki uspešno deluje že več let, je stkala zelo prijazne vezi s folklorno skupino DU Bistrica ob Dravi. Naša, kamniška folklorna skupina, sc je na povabilo iz Bistrice udeležila srečanja starejših skupin pred dvema le-loma. Na prireditvi so tamkajšnji kulturni delavci posneli ludi video kaseto, ki jo v kamniški folklorni skupini večkrat z zadovoljstvom gledajo. Naši folkloristi so v Bistrici vedno zelo prijazno sprejeti. Tako gostoljubnost so Kam-ničani želeli pripraviti Bistri- čanom. Predsednica d rušiva upokojencev Bistrica Ivanka Prapcrtnik in predstavnica kamniške folklorne skupine Marija Golob sta sc dogovorili za obisk. Ta je bil 6, oktobra, ko priredi DU Kamnik zaključno srečanje. Pripeljalo sc je skoraj 30 prijateljev iz Bistrice. Najprej so si v spremstvu Kamničanov ogledali zgodovinske znamenitosti v mestu, si ogledali mesto s Starega gradu, se zapeljali do izvira Kamniške Bistrice, vmes pa so skočili šc v Svilanit. V popoldanskem programu so nastopili s štajerskimi ozi- roma plesi iz njihovega okolja. Za nastop so si prislužili veliko navdušenja vseh prisotnih. Izmenično sta nastopili obe folklorni skupini, iz Kamnika in Bistrice. Po izmenjavi dobrih želja, daril in priznanj so se gostje poslovili zelo zadovoljni in s prepričanjem, da se bo tako iskreno prijateljstvo nadaljevalo in se še krepilo. To se bo praV kmalu zgodilo, saj so Kamničani že prejeli povabilo, da jih obiščejo v Bistrici ob Dravi šc pred rednim vsakoletnim srečanjem folklornih skupin starejših članov. STANE SIMŠIČ O novem invalidskem zavarovanju (II) (nadaljevanje s prejšnje številke) Preostala delovna zmožnost se ugotavlja v vsakem primeru II. in, III. kategorije invalidnosti. Zavarovanec bo pridobil pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku ni dopolnil 63 let moški in 61 tet ženske. Če pri zavarovancu nastane invalidnost kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni bo dobil zavarovanec pravica do upokojitve, ne glede na čas trajanja delovnega razmerja in gostoto delovne dobe. Status upokojencev s starostjo 65 let. če nimajo druge pravne osnove z.a domačo ali tujo pokoj nino. Id pravicu se pridobi izjemoma brez plačevanja prispevkov v pokojninski sklad ZPIZ-a (državni upokojenci). Poleg teh so novi upokojenci, ki so že do sedaj plačevali prispevke v pokojninski sklad, pa so pokojnini', ko izpolnijo starostne in pogoje z.a lastno upokojitev tudi po delovni dobi dobijo pokojnino poleg svoje še državno pokojnino z.a posebne zasluge na javnem pod ročju. Pravica do invalidske pokojnine pripada zavarovancu, če je invalid I. kategorije, če je invn Ud II. kategorije brez. preostale delovne zmožnosti, kar pomeni da ni zmožen za drugo delo brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let in invalid II. in III. kategorije po dopolnjenem 63. a najmanj 48%, Če je invalidska upokojitev izvršena po Zgoraj navedenih letih starosti, se takšna invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini osnove 35% moški in 38% ženske. Določene skupine zavarovank in zavarovancev imajo še dodatno ugodnost in sicer fiktivno povečanje zavarovane dobe. Prišteta obdobja so odvisna od starosti ob nastanku invalidnosti, to je ali je nastala pred 58. letom starosti (glej 200. člen). Določene kategorije zaposlenih zavarovancev imajo še dodatno ugodnost, če je telesna okvara nad 70%, slepi, popolnoma gluhi, oboleli za (Ustrojijo in sorodnimi obolenji, para ter tetraplegiki in sicer za četrtino obdobja dejanskega zavarovanja in zmanjšanja pogoja starosti za štiri leta se z.niša starost za eno leto. Če je istočasno nastalo več razlogov za invalidsko pokojnino se odmeri z.a vsak razlog ustrezen procent, vendar pa vsota ne sme presegati višine pokojnine z.a Starostno pokojnino za 40 let delovnih let. Prenehanje delovnega razmerja Zavarovancu, kije v delovnem razmerju lahko delodajalec ud pove pogodbo 0 zaposlitvi tudi. če je delovni invalid, če ne začne v roku poklicne rehabilitacije, če ne konča poklicne rehabilitacije v določenem roku, če ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi o poko-licni rehabilitaciji, če ne začne delali na drugem delovnem mestu ali ne začne delati s skrajšanim delovnim časom. Komisijo, ki odloča sestavljajo: predstavnik ZPIZ, delovne inšpekcije. Zavoda za zaposlovune, sindikatov in delodajalcev. Komisijo in način dela predpiše minister za delo. Vsa nadomestila invalidov II. in lil. kategorije se usklajujejo enako kot pokojnine. Delodajalci je dolžan delovnega invalida obdržati v delovnem razmerju skladno z izvalidsko odločbo, ki določa preostalo delovno zmožnost. Zavarovanec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi po njegovi krivdi, ne more uveljavljali pravic iz. naslova invalidnosti po tem zakonu. V primeru ne-krivdnega prenehanja delovnega razmerja pa gredo delovnemu invalidu vse pravice iz tega zakona. ( c ima delovni invalid ugotovljeno invalidnost pred dopolnjenim 45. letom starosti, mora na kontrolne preglede pred invalidsko komisijo, praviloma najmanj vsakih 5 let. Če invalidska komisija ugotovi, ne glede na starost, da gre za trajno invalidnost, pregled , ni več potreben. Zakon razširja krog upravičencev na dodatek za pomoč in postrežbo na slabovidne. 256. člen uvaja obvezno revizijo izvedeniških mnenj, ki jo opravi invalidska komisija druge stopnje, ta invalidsku komisija mnenje potrdi, spremeni ali vrne invalidski komisiji prve stopnje v novo izdelavo z napotili. Obvezna je interdisciplinarnost senatov vseh invalidskih komisij. Delodajalca se obvezno vabi na seje invalidskih komisij in ima pravico dajati komisiji predloge. Zakon uvaja odškodninsko odgovornost delodajalca za nastalo invalidnost, telesno okvaro, odvisnost od druge osebe ali smrt zavarovanca, če je snuj posledica nezadostnega izvajanja predpisov o varnem delu. Sedaj je hi la odškodninska odgovornost urejena po zakonu o obligacijskih razmerjih, ki se uporablja kot republiški predpis. Po novem sistemu pravil in in validskega zavarovanja sc ne prenaša iz starega sistema. Začetek uveljavljanja pravic invalidskega zavarovanja iz novega zakona je preložen na I. I. 200J (glej 445. člen.) Prvega januarja 2000 so se Začele uporabljali določbe o odmeri invalidske pokojnine, z.a izvedenske organe pa gre z.a obveznosti invalidskih upravičen cev. DUŠAN KOŠIR univ. dipl. pravnik Rodex, d.o.o., Radomlje zaposli skladiščnika za delo z rezervnimi deli Delo bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom enega meseca. Zaželeno je: - V. stopnja izobrazbe, - delovne izkušnje na tem področju, - vozniški izpit, - znanje vsaj enega tujega jezika. Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite do 23. decembra na naslov Rodex, d.o.o., Rovska cesta 2, 1235 Radomlje. Folklorna skupina DU iz Bistrice oh Dravi je nastopila na prostoru pred društvom v Kamniku. TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK TOMŠIČEVA 23, KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-17-443 e-mail: intocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV BOŽIČNO-NOVOLETNI PROGRAM NA GLAVNEM TRGU BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM Od srede, 20. decembra, do sobote, 30. decembra, na Glavnem trgu PROGRAM ZA OTROKE Sobota. 23. decembra, ob 16. uri Glavni trg ZAP0JM0 Z BOŽIČKOM Kamniški vrabčki ga. Marine Aparnik Zborček g. Andreja Bernota Učenci glasbene šole Kamnik OBISK BOŽIČKA Petek. 29. decembra, ob 17. uri Glavni trg Lutkovna predstava: PADAMO, PADAMO ZVEZDICE MALE... Izvaja skupina: Maietida Sobota. 30. decembra, ob 10.30 Glavni trg PR0MENADNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Dirigent: Rok Spruk Sobota. 30. decembra, ob 17. uri Glavni trg MOJCA IN KALIĆOPKO SILVESTROVANJE NA GLAVNEM TRGU Ob 22. uri z DIXIELAND zasedbo MAMUT Organizator: Občina Kamnik Informacije: TIC Občine Kamnik, tel.: 01/83 91 470 KULTURNO DRUŠTVO PRIDEN MOŽIC predstavlja BOŽIČNO-NOVOLETNO HIŠO STRAHOV Kje? V rovih pod kamniškim Malim Gradom Kdaj? 25., 26. in 27. decembra ob 15., 15.45, 16.30, 17.15 in 18. uri, vsako ponovitev si lahko ogleda 20 obiskovalcev Vstopnina: mladina do 15 let 500 SIT, ostali 700 SIT. Informacije in rezervacije kart: TIC Občine Kamnik, tel.: 01/ 8391-470. so ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Japljeva 2, tel.: 01/83-17-556 Sreda. 13. decembra, ob 19, uri Galerija Veronika, Kamnik Sreda sredi glasbe Nastopata: Marko Zupan - flavta in Svetlana Pušnik - kitara Organizacija: Društvo študentov Akademije za glasbo in Študentski klub Kamnik. Vstop prost! Petek. 15. decembra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Odprtje razstave Foto Gorenjske 2000 Medobmočno srečanje fotografov Gorenjske. Razstava bo odprta do 15. januarja 2001 Sobota. 16. decembra, ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Koncert Uroša Gorenca, klarinet Vstop s prostovoljnimi prispevki! Nedelja. 17. decembra, ob 19. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Praznični koncert Mestne godbe Kamnik Dirigent: Rok Spruk Četrtek. 21. decembra, ob 18. uri Avla OŠ Stranje Veselo v praznične dni Izvajalci: Dramska skupina Baretka, Glasbeni krožek, Otroški in mladinski pevski zbor Stranje Sreda. 27, decembra, ob 19. uri Župnijska cerkev na Sutni. Kamnik Božični koncert: Prvo slovensko pevsko društvo Lira, Kamnik Umetniško vodstvo: Andrej Misson Vstop s prostovoljnimi prispevki! Četrtek. 28. decembra, ob 20. uri Šolski center R. Maistra, Kamnik Jubilejni 30. novoletni koncert Simfonični orkester Domžale-Kamnik Dirigent: Aleksander Spasič MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 01/83-12-597 PRAVLJIČNE URE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK 18. 12.: LARINA ZVEZDICA (Kres) Vsak ponedeljek ob 18. uri. Vstopnina: 400 SIT PRAVLJIČNA DEŽELA Z DOBRO VILO IN NAGAJIVIMI PALČKI Petek, 15. 12., od 17. do 19 ure: PRAVLJIČNA DEŽELA Z NAGAJIVIM PALČKOM in DOBRO VILO ter njunimi pravljicami Petek, 22 12, ob 17. uri: LUTKOVNA IGRICA PREHLAJENI PALČEK KOKI, avtorice Tatjane Tratnik in mrkinjske lutkovne skupine Obiskal vas bo tudi DEDEK MRAZ' Vstop s prostovoljnimi prispevki. Sreda, 27. 12, od 17 do 19 ure: PRAVLJIČNA DEŽELA s pravljicami in DOBRO VILO Petek, 29. 12., od 17. do 19 ure: PRAVLJIČNA DEŽELA s pravljicami in DOBRO VILO Igralne ure z BIBAMI za predšolske otroke od 3. leta dalie Vsako sredo od 10. do 11. ure v dvorani knjižnice Vodi: Helena Sterie Vstopnina: 400 SIT Pravljične ure v ŠMARCI Vsak drugi četrtek ob 18 uri v kulturnem domu Šmarca. Vodi: Mateja Zibelnik Vstopnina: 400 SIT Ustvarjalne delavnice za otroke - VILA ČIRA ČARA Vsako sredo od 17. do 19. ure v dvorani knjižnice ALI BI SKUPAJ USTVARJALI DOBROTE VILE ČIRA ČARA7 Če ste stari od 6 do 14 let. pridite in se vsako SREDO 3 ure zabavajte! Za vse skupaj plačate 6.000 SIT na mesec in vse čarovnije so vaše Vodi Rosana Klein-dienst Premk so BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zg. Palovče 5, Kamnik, tel.: 01/83-12-062, 041/545-580 Hiša s črno kuhinjo je na ogled ob sobotah in nedeljah od 14. ure do mraka Vstopnina 200 SIT. Sreda. 20. decembra, ob 18. uri Farna cerkev Vranja Peč BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Družina Krt iz Podjelš pri Kamniku bo prepevala BOŽIČNE PESMI Člani Slovenske filharmonije: Barbara Kresnik - na marimbi, Nicoletta Sanzin Fabbri - na harfi Vstopnine ni! Po koncertu vabljeni v Budnarjevo hišo! V DECEMBRU SI BOSTE LAHKO OGLEDALI RAZSTAVO JASLIC od 16 do 31 decembra to KULTURNI CENTER KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel.: 01/83-17-64 7, 83-17-662 GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 01/83 91 616 So MLADINSKI CENTER KAMNIK Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 01/83-15477, 041/957-609 Torek. 12. in 19. decembra, ob 16. uri OS 27. julij B0ŽIĆN0-N0V0LETNE DELAVNICE Obvezne prijave. Cena 300 SIT. Sobota. 9.. 16. in 23. decembra, od 10. do 12, ure Sutna (nasproti cerkve) BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM OTROŠKI BOLŠJAK ZBIRANJE IGRAČ (za prizadete izpod Mangarta) SO DRUGE PRIREDITVE Petek. 22. decembra, ob 17. url Krajevna skupnost Šmartno v Tuhinju SLIKARSKA RAZSTAVA Slikarska dela bosta razstavljala: Peter Pečevnik in Marinka Pogačar Otvoritev razstave bodo popestrili z bogatim kulturnim programom. h torbe Krištofovega Pepeta II. Zatemnitev »ministra« za okolje. olj ko se bliža novo leto, B-£ bolj pogosta so spet nakla-MJ danja o iztekajočem se desetletju in stoletju, da bomo stopili v tretje tisočletje in temu podobno. Torej se res ponavlja vse tisto, čemur smo bili priča ob koncu lanskega leta. Mar bomo konec tisočletja in začetek tretjega praznovali kar deset let. Marsikdo je ie sprevidel, da ne gre Zgolj za naključje ali neko pomoto, pač pa da za vsem skupaj stoji trgovina ali biznis, kot pravimo. Ta pa ne pozna meja. V ta sklop sodi tudi reklamiranje z imeni vseh treh decembrskih patronov: Miklavža, Božička in dedka Mraza. Morali si bodo izmisliti še kakšnega za januar, za trgovce najbolj suh mesec v letu... ~WT"° smo že med dobrotniki, ki H naj bi nas obdarovali, bi bi-JL jVv lo prav, če bi najstarejši med njimi, Miklavž obdaroval z nekaj več cekini tudi našo občino, da ho kos številnim potrebam v prihodnje. Prav bi bilo, da hi Miklavž, tokrat ne pozabil, da si Kamničani že dolga leta želijo kulturni hram, eno urejeno sejmišče za najmanj sto let. kakšno šolo na zgornjem koncu mesta, večjo šolo potrebujejo tudi Dupličani, da ne govorimo o neki dostojni železniški postaji. Volčjepotoškim otrokom bi še kako prav prišel kakšen pločnik za varnejšo pot v šolo. Da ne bom predolgo našteval, bi bilo sploh prav in pošteno, če bi se Miklavž spomnil malo tudi na južni konec naše občine, čeprav bodo precej cekinov potrebovali vsi občani, ki bodo po novem letu morali več odri- niti za vodarino, kanalščino in druge zadeve... 5plet okoliščin ali ironija usode, hi lahko dejali za nove delovne pogoje, ki so doleteli našega Bojana, občinskega prostorskega šefa. Njegovo delovno mizo mu je namreč povsem zatemnil prenovitelj sosednje stavbe, nekdanjega hotela-Planinka, ki se požvižga na soglasja sosedov za povišanje strehe. Ker se je sedaj tudi občina lotila prenove, je pričakovati, da bodo občinsko hišo povišali za dve nadstropji in da bo povsem na vrhu (na podstrešju s štirim kukerli) dobil svoje prostore prostorski šef, da bo lahko videl, kaj se dogaja po širni občini... ~w~yončno se bo tudi Kamnik po m£ nekaj desetletjih prelevil iz. M. M. industrijske v takoimenova-no terciarno dejavnost. Potem, ko nekoč slavna stara kamniška industrija iz leta v leto bolj usiha, tudi naše mesto postaja vse bolj trgovsko, saj sta ta trenutek v gradnji dve veliki trgovini ali trgovska centra kot bi dejali učeno, na tretjega pa še čakamo, čeprav se kupcev v lani odprtem Svetilniku ravno ne tare. Morda pa trgovci pri taki gradbeni ihti računajo na kupce od drugod, iz sosednjih bolj razvitih občin ali celo iz. sosednje Avstrije, ko bomo stopili v Evropo... Primorcem, ki gradijo trgovske) hišo pri Kamhusovih garažah, hi bilo treba svetovali, naj se malo bolj prijazno obnašajo do našega okolja. Njihovi kamioni namreč že ves november z blatom spreminjajo cesto od MOJ POGUED Razsipništvo - odlika slabega gospodarja Slovenci smo pred dobrim de-sedetjem sloveli mdi izven meja kot marljivi zbiralci starega papirja. Ta vnema pa je kar popustila in tudi šolarji bolj poredko povprašujejo po njem. Vsi ugotavljamo, da se nobeno podobno delo već ne izplača. V odpadnih surovinah se duSijo industrijska območja, stanovanjske soseske in naravno okolje na podeželju. Kamor se zazre oko. vidi odvržene steklenice, pločevinke, plastične predmete in Se nešteto drugih stvari. Občinski sveti Občine Kamnik je dne 30. 9. 1998 sprejel predlog dokumenta strateške usmeritve varstva okolja v občini Kamnik. Na osnovi tega je bila izdana zgibanka na štirih straneh s podukom za odrasle in šolarje, kaj moramo storiti za ohranitev našega bivalnega in širšega okolja. Občina Kamnik bo občane obveščala o škodljivosti odlaganja odpadkov v naravi, nadzorovala in kaznovala kršitelje ter sanirala naurejena odlagališča. Tako je lepo in pravilno zapisano v vseh listinah od krajevne skupnosti do izvršnih organov republike. Modrijani in ekologi raziskujejo, analizirajo in računajo, koliko pripomore Človek s svojim negativnim odnosom do narave in tako neposredno doprinaša svoj dcleZ k raznim naravnim nesrečam, ki zadnja leta udrihajo tudi po naši deZeli. V razreševanju vse te ekološke problematike smo nedosledni, brezbrižni in bogati, da lahko vse te primarne surovine razme-tujemo. Pred leti so po trgovinah nastavili posode za /.biranje baterijskih vložkov. Po nekaj tednih teh posod ni bilo več, rekoč, da se je pojavil drugi problem, komu oddati te zbrane količine baterij v razgradnjo. O teh strupenih odpadkih nihče ne razmišlja in ukrepa. Na območju Ljubljanske ceste pri bivši trgovini Kočna so bili zbiralniki za steklo, papir, za organske in ostale odpadke. Po dobrem letu so jih odpeljali in sedaj vse, kar se nabere v gospodinjstvu, po lepi stari navadi se JL^ .mu*** Bevca do Svita v stezo za cros, saj je blatna cesta oh deževju hujša od poledice, v suhih dneh pa se Malo spremeni v prah, ki se dviga visoki) pod nebo. Kot kaže nekaj pometačev z metlami, pa tudi strojni pometač, ki zmeče blato in prah na pločnik, ne zaleže dosti... Nas bodo sedanje strašljive zgodbe o norih kravah končno le spametovale, da se bomo zavedli, da so naši pašniki na Veliki planini, Menini planini in drugod neprecenljivo bogastvo. Saj bomo le s pašo ohranili zdravo živino, ki bo imela tudi svojo ceno... Pa se premalo zavedamo, da imajo tudi starine svojo ceno. Ob obnavljanju naših starih hiš v mestnem jedru Kamnika bi se moral spomniti tudi, da nekdanje graščine na Zduši, ki jo je opisoval in risal že Valvasor, kmalu ne bo več, saj se je ob zadnjem deževju ž.e skoraj sesula sama vase. Ostal bo le še spomin na brezplodne razprave občinskih mož pred nekaj leti. ali ta kulturnozgodovinski spomenik zavarovati ali ne. Sicer pa bo kmalu vse to govorjenje odveč, saj ne bo več kaj zavarovati... m m ravijo, da bo naš akademski slikar in likovni publicist ter JL nesojeni veterinar, ki zadnjem času veliko piše o kormoiunih in ribah, prišel v antologijo slovenske poezije. O njem so namreč: njegovi kolegi v pismih bralcev začeli pisati celo pesmi. Nekateri pa so ga Že preselili v Trdinovo mesto-Men-geš... Kristovo v P epe II. naprej odlagamo v zabojnike za organske odpadke. Res je, da sta dva zabojnika za steklo in papir nastavljena blizu trgovine Kočna - Vele, toda to je premalo za tako veliko naselje. Vse meje pa je porušila uprava TELEKOMA Slovenije ob zamenjavi telefonskih številk in imenikov. Krajevne pošte so telefonskim naročnikom dajale imenike, starih pa noče nihče prevzeti. Ta velika količina papirja bo v večini primerov odvržena v gospodinjske zabojnike, manjšo pa bodo morda pobrali otroci. Komplet starih telefonskih imenikov tehta okoli 3 kg. Tako si lahko sami i/.ačunamo, koliko ton papirja bo zavrženega v primeru, da je imelo samo 250.000 telefonskih naročnikov celoten komplet. Po podatkih tovarne celuloze in papirja Videm Krško je potrebno za eno tono rolo papirja 4,5 m!smrekovega lesa. Če je ves papir zavržen, bodo morali gozdarji posekati najmanj 15.000 dreves. V pljučili naših gozdov, bo zazijala tuberkulozna kaverna, zaradi katere bo zmanjšana proizvodnja kisika v škodo živih bitij. Še predno je Telekom izdal telefonske imenike (kar se je že dolgo vedelo), bi lahko vsaj tisti, ki so se potegovali za zeleni sedež v parlamentu, vprašali tc-lekomovce, kdo bo prevzel tako veliko količino imenikov in jih dal v reciklažo - predelavo. Prav verjetno je, da tudi Evropska skupnost, ko bo naša država postala njena članica, ne bo dajala ekujev, da bi jih njeni člani razmetavali. ALOJZIJ KONDA ■ O, ljubo zdravje! Dobro je, da je bilo Poročiloo zdravstvenem slanju (občanov in zaposlenih v Kamniku) umaknjeno z dnevnega reda 16. seje občinskega sveta. Zato vidimo to kol priložnost, da s svojimi pripombami sodelujemo pri pripravi in dopolnitvi poročila. Kajti v analizi in skrbi za izboljšanje zdravstvenega slanja ni skrbi nikoli dovolj. Umaknjeno poročilo na dobrih petih straneh ne pove pravzaprav nič o zdravju Katuni čanov. Objavljeni podatki o vitalni statistiki (kaj to je?), številu obiskov celotne populacije pri zdravnikih so sami .sebi namen in težijo k lastni hvali dostopnosti zdravstvenega varstva v Kamniku, tako v primerjavi z ljubljansko regijo kot državo: Lepo bi bilo verjeti tem podatkom. Pa vemo, da v praksi le ni čisto tako (primer: zdravstveno varstvo žena je na voljo v ZD le v dopoldanskem času, čakalne vrste v zobozdravstvenih ambulantah so dolge...). Poročilo med drugim navaja, da Kamničani izrazito odstopamo od slovenskega povprečja tudi po številu obiskov v splošnih ambulantah. Temu primerna je obremenitev posameznih zdravnikov v splošnih ambulantah. Pričakovana je seveda polivala našim zdravnikom, še po sebno, ker analiza vzrokov obiskov kaže na to, da ljudje v zdravstveni službi urejajo druge, predvsem svoje socialno ekonomske potrebe. Lepo je, da naši zdravniki znajo prisluhniti težavam svojih pacientov, zato bi bilo dobro v tem delu dopolnili poročilo tudi z vsebino razlogov za tovrstne obiske. Občinski svet je namreč; pravo mesto, da se seznani in z. ustreznimi ukrepi rešuje socialno ekonomske stiske, /.ara di katerih ljudje iščejo pomoč pri zdravnikih, ki jim v najboljšem primeru ponudijo le tolažbo, zdravila ali nekaj dni bolniškega dopusta. To pav bistvu socialnih in ekonomskih stisk ne re šuje in ne odpravlja. Ko gre za probleme v zvezi z. delom, se redko zgodi, da osebni zdravnik posreduje pri delodajalcu, pa bi to najbolj pomagalo pacientu! Nekako se vsiljuje misel, da gre za »/dr.n ljenje- po liniji najmanjšega odpora, Zanimivo bi bilo vedeti, koliko izgubljenih ur tlela in denarja za zdravila je šlo v ta namen, da o dolgotrajnih bolniških odsotnostih z dela zaradi čakanja na pregled pri specialistu ali operacijski poseg sploh ne govorimo. Se je pa v poročilu zapisala nedopustna na paka v tistem delu, ki navaja (citat): »Nenazadnje so se s spremembami v strukturi gospodarstva občine Kamnik (I tok. Kik, Calcit, Kaolin, Stol, Titan itd.) zmanjšali tudi škodljivi vplivi na zdravje zaposlenih.« Vsaj za dve omenjeni pod jetji to zanesljivo ne drži, to je podjetji Titan in Stol (kurilnica, s katero razpolaga podjetje: Piro-liza, d.o.o,), Pa seveda la trditev ne drži samo za zaposlene, ampak številne okoliške prabivalce, ki že javno opozarjajo na onesnaževanje in nujno sanacijo. Če sestaviial.ee poročila temu ne verjame, si vplive škodljivega, onesnaževanja osebno lahko ogleda na avtomobilih, parkiranih v.stanovanjskih naseljih v bližini tovarne Titan. Najmanj, kar občani Kamnika pričakujemo, je, da poročilo poleg realne ocene in analize zdravstvenega .stanja delavcev in občanov z vso avtoriteto varovanja zdravja, zahteva od občine in onesnaževalcev, da pristopijo k sanaciji razmer, ki zagotovo škodljivo vplivajo tudi na zdravje ljudi. Se kaj bi se našlo, kar bi kazalo na površnost (verjetno gre za lapsus pri navajanju podatkov o odsotnosti z dela v letu 1991) in pomanjkljivosti poročila (ne navaja primerljivih kazalcev pri številu izgubljenih koledarskih dni zaradi zadržanosti z dela in število 190,909 ne pove prav ničesar), a naj bo dovolj! Korektno poročilo z ustreznimi zaključki in predlogi za izboljšanje zdravstvenega varstva in zdravja občanov in zaposlenih v Kamniku je najmanj, kar pričakujemo od sestavljalea poročila. Šele po tein bo mogoče razpravljati tudi o nagradi za dobro opravljeno delo direktorja ZD! Zeleni Slovenije - OO Kamnik Zaraščeno ne-vzdrževana okolica, polna najrazličnejših odpadkov in zapuščenih vozil nam prav gotovo ni v ponos. Odgovor na članek »Preko odvetnikov se ne bomo pogovarjali« iz prejšnje številke Kamniškega občana Močno sem se začudil, ko sem v članku z. naslovom »Preko odvetnikov se ne bomo pogovarjali« zasledil podatek, da sem soodgovoren za zaplet okoli parkirišč, ki naj bi pripadala investitorju, to je družbi VA.AL d. o. o. iz. Ljubljane. To seveda ne drži, saj .sem sam družbi VA.AL d.o.o. s prodajno pogodbo z dne II. 10. /999 prodal zemljišče pare. št. 1381/1, 13X4/ 3 in 13X2/4 k. o. Podgorje. Na teh zemljiščih sem imel pravnomočno gradbeno dovoljenje, da postavim po slavno stanovanjski objekt s 14 stanovanji, ki mu pripadajo tudi ustrezna parkirišča. Za postavitev lega ol> jekla sem torej pridobil vsa polrehna dovoljenja in tudi imel dovolj zemljišča za ureditev parkirnih prosto rov za vsa stanovanju. Zato nikakor ne morem vplivati na to, da novi inves titor poveća število stanovanj in to na 2X, ker tO ni več v moji pristojnosti. Kot mi je znano, je Občina Kamnik investitorju strokovno dovolila izvedbo objekta z 28 stanovanji. Zato se mi zdi čudno, zakaj sedaj lupan trdi, da s projektom nekaj ni v redu, če je celo njegova strokovna služba potrdila primernost izvedbe. Pri mernost izvedbe pa je potrdila tudi Upravna enota Kamnik, kije izdala gradbeno dovoljenje. Zakaj torej župan meša mene med novega investitorja, torej tudi novega lastnika in pa Občino Kamnik'! Očitno je interes župana, da spelje problematiko urejanja prostora v tem delu Kamnika na drugo pol kol pa je potrebno prohlem. urejati. Problem na tem koncu je namreč popolnoma drugje. Če začnem z. nakupom pare. št. 1386 k. o. Podgorje, ki jo je na javni licitaciji prodajal Stol Kamnik in jo je hotela kupiti tretja oseba (torej ne Občina Kam nik) ter seveda zanjo plačati kupnino. Zastopanje in nastopanje Občine Kamnik je sporno. Občina Kamnik hi namreč z. nakupom te parcele s strani tretje osebe lahko dobila plačane svoje terjatve do dolžnika Stol Kamnik, če bi seveda pustila nakup. Vendar ne, Občina Kamnik je uveljavljala predkupno pravico in plačala kupnino, ki ji je bila potem nakazana nazaj. Gotovo ne gre za gospodarno ravnanje s proračunskim denarjem, saj je narejen ponovni primanjkljaj, namesto, da bi se iz. prejete kupnine poplačale terjatve, ki jih ima Občina Kamnik. Problem je tudi v tem, da sem kot solastnik pare. št. 1385/1 k. o. Podgorje, pripravljen prodati del zemljišča, ki bi služilo za dostop na pare. št. 13X6 k. o. Podgorje, vendar župan ni bil pripravljen odkn piti zemlje po primerni ceni ter si je raje izmišljal različne razloge za zavlačevanje podpisovanja pogodbe o nakupu. Na to sem iz. časopisa izvedel (članek v ljubljanskem Dnevniku), da namerava Občina Kamnik kol in vestilor speljati dostop do pare. št. 13XČ) k. o. Podgorje pO vodnem svetu, kar je gotovo neprimerno večja investicija kot odkup mojega zemljišča zlasti tistega, kjer je že zgrajena pot. Večja investicija je tudi iz. razloga. ker ho potrebno odkupili objekt, ki stoji na tej poti in za katerega ho gotovo potrebno veliko plačati. Pravzapravne župan, temveč Občina Kamnik. Ootovo gre za neprimerno ravnanje. Znano pa mije. da se pospešuje sprememba prostorskih aktov, kjer bo zgoraj na vedeno dejstvo nove poti po vodnem svetu in po zemljišču, kjer leži prej omenjeni objekt, gotovo uz.akonje no. Torej ne more biti res, da so problemi v tem prostoru listi, ki naj bi jih ustvaril jaz, saj se ravnam v skla du s pogodbami. Tako se ho ravnal tudi investitor VA.AL d. o. o., ki mora cestišče, ki ga ho zgradil, po pridobitvi uporabnega dovoljenja izročiti v upravljanje pooblaščeni javni organizaciji. Ne pu tudi v last, SOJ tO s pogodbami ni predvideno. MARKO MAJDIČ Odgovor dr. Niku Sadnikarju na članek Z naslovom Nenadzorovano uničevanje nagrobnikov in grobov zaslužnih Kamničanov na Žalah iz 20. številke Kamniškega občana, stran 12 Žal nam je, da dr. Niko Sndnikar šele po štirih letih ugotavlja, da na kamniških 'Žalah določenega nagrobnika ni več, zato mu pojasnjujemo sledeče: 1. Komunalno podjetje Kamnik kot upravljala-po kopališča Žale v Kamniku ima z. najemniki sklenjene najemne pogodbe za grobove in je dolžno upoštevati in realizirati njihove želje, kijih pismeno izrazijo. 2. Dne IX. 5. 1994 je najemnik z. oznako B južno XVI/2 na pokopališču Žale v Kamniku podal pisno izjavo, da se odpoveduje grobu in da napisno obeležje odstranimo. 3. Iz. kartotečne kartice, ki jo še hranimo, je razvidno, daje v tem grobu pokopanih šest oseh, vendar pri nobenem ni zaznamka za kakršne koli zasluge. 4. Na zgoraj navedeno pisno željo najemnika smo oktobra /996 nagrobni okvir in napisno ploščo, na kateri so bili samo podatki o pokopanih, odstranili. Kakršnega koli dodatnega zapisa na plošči ni hi/o. 5. Žal nam je, da dr. Niko Sodnikar nam kot upravljalen pokopališča očita nenadzorovano uničevanje nagrobnikov, saj z. listinami o umrlih zaslužnih Kam-ničanih ne razpolagamo, z. napisnih nagrobnih plošč pu je v večini primerov tudi na še obstoječih obeležjih nemogoče razbrati zasluge posameznikov. Nenazadnje pa smo dolžni upoštevali voljo najem nikov, ki pisno izrazijo svojo zahtevo, ko niso več pri pravljeni vzdrževali groba. 6. Nagrobni prostor, s katerega smo oilstranili ploščo in okvir, je še vedno nedotaknjen (posut s peskom), zalo predlagamo g. Sadnikarju, da poskrbi za novo na pisno obeležje Z vsemi napisanimi zaslugami g. Jugo dica, čeprav se za vsa leta nazaj ne spomnimo, da hi se na grobu ob njegovi obletnici smili pojavil kakšien koli spominski venček. KOMUNA LNO PODJETJE KAMNIK d.d. ZA KULTURO JEZIKA S hčerjo ali hčero, za hčer ali hčero? V zadnjih letih se je kar naenkrat začel spreminjati skla-njatveni vzorce besede hči. Pravilno se ta sklanja takole: hči, hčere, hčeri, hčer, pri hčeri, s hčerjo. Napačno pa: hči, hčere, hčeri, hčero, pri hčeri, s hčero. NapaCni končnici se pojavljata v 4. in 6. sklonu. Einako kot hči se sklanja tudi mati: mati, matere, materi, mater, pri materi, z materjo. Pri tem samostalniku se napačna sklanjatev ni tako uveljavila, čeprav se včasih tudi sliši ali bere. V nekem prevedenem delu je prevajalec besedo hči dosledno napačno sklanjal. Ker je teh primerov nešteto, pomeni, da se je napačna sklanjatev močno razširila: Če je moški brezbrižen in ne ve, kaj se dogaja s hčero (pravilno: s hčerjo), dobi dekle zelo nezdrav in nevaren vzorec, ne le za odnose z očetom, ampak z vsemi moškimi, kijih ho srečevala v življenju. Začetek pubertete lahka odnose med očetom in hčero (pravilno: hčerjo) prekine. Če so bili v obdobju odraščanja odnosi med očetom in hčero (pravilno: hčerjo) težavni, jih hčere ponavadi želijo razčistiti, ko se približujejo tridesetemu letu starosti. S spremembo hčerinih prioritet se začenjajo tudi veliki premiki v odnosu med materjo in hčero (pravilno: hčerjo). Čeprav imam vse razumevanje za njeno generacijo, pa sem se vedno počutila zatrlo; ker mi ni bilo dovoljeno misliti in govoriti po svoje, in lega nisem hotela prenašati še na hčero (pravilno: na hčer). Zgrozila sem se, ko sem hčero (pravilno: hčer) slišala, da sovraži svoj videz Zavajanje se začne že takrat, ko mati hčero (pravilno: hčer) navaja, naj bo prijazna, ustrežljiva in tiha. Res je, da se jezik spreminja, zlasti njegovo besedje. Pri sistemskih spremembah, kamor sodi sprememba sklanjatvencga vzorca, pa je treba bolj pazili. Tako naj tudi sklanjanje besede hči osianc tako, kot je predpisano. Četrti sklon naj bo hčer: mislim za hčer, kupujem za hčer, sesti pa s hčerjo: pogovorili se s hčerjo, sprehajati se s hčerjo. MARJETA 111 MAR Matična knjižnica Kamnik Praznični december na pionirskem oddelku Prihajajo čarobni dnevi zadnjega meseca v letu. Pridne otroke bo obiskal Miklavž, poredne bodo oka-rali parkcljčki in jim naročili, naj bodo v novem letu bolj pridni in ubogljivi. Če ne Miklavž, vas bo obdaril Božiček ali dedek Mraz. morda pa kar vsi trije. Knjižničarji s pionirskega oddelka pa vam podarjamo nekaj naslovov knjižničnega gradiva, ki jc namenjeno otrokom, nanaša pa sc na praznične decembrske dneve. V pomoč bodo tudi staršem, ki bi želeli otrokom poiskati gradivo za branje v prazničnih dneh in za gledanje ter poslušanje zgodbic v družinskem krogu ob okrašeni jelki. Slikanice... Naj naštejemo nekaj predlogov za najmlajše: Hans Christain Andcrscn: Božično drevo (Didakla, 1993); Lieve Ba-eten: Čarovničkin božič (Kres, 1996 - velike tiskane črke); Klaus Baum-gart: Larina skrivnost (Kres, 1998); Janez Bitenc: Tri muce (Mk. 1986); Ferdo Godina: Na novo leto sc nc smeš umiti (MK 1964, zbirka čebelica); Peter Grosz: Trije Miklavži (Kres, 1998); Eric Hill: Pikijev prvi božič (MK 1991) in Pikijev čarobni božič (MK 1996); Mick Inkpen: Žigov božični večer (Fun, 1999); Lojze Kovačič: Novoletna zgodba (MK 1958, zbirka Čebelica); Steven Kenneth: Prinašalec daril (Učila, 1998); Richter Konrad: Miklavž prihaja (Kres. 1995 h Astrid Lindgrcn: Božič v Hrupni vasi (Rotiš, 1993); Svetlana Makarovič: Dedek Mraz že gre (Lutkovno gledališče Ljubljana, 1982); Svetlana Makarovič: Mali parkclj Malic (Mladika, 19921 Bogdan Novak: Božiček (samozaložba, 1996); Fred Rodrijan: Jelen Jarko (MK I986h Simon Tom: Modri Božiček (Učila, 1998); Agnes Verbo-ren: Nosko (Kres. 1996); Uli Waas: Kje je Malka (Kres. 1993); Brigille Weninger: Vesel božič, Mandi (Kres, 1999); Cvetko Zagorski: Zimska zgodba (Partizanska knjiga, 1975)_ Malo večje otroke ali šolarje v nižjih razredih naj spomnimo na Christinc Noestlingčr. zelo priznano otroško pisateljico, in na njeno knjigo Mini sreča Božička. ... pesmice o zimi in praznikih... Praznično obarvane pesniške zbirke so: Maruška Sedlak: Čas Ali še živijo potomci andeških grofov? Kamniški občan je že poročal o zgodovinskem simpoziju o andeških grofih v Frančiškanskem samostanu v Kamniku. Ker bi morda nekatere zanimalo, ali še živijo njihovi potomci, sem proučil družino njihovega najbolj znanega predstavnika Bcrtolda III. Njegovi predniki so bili bavarski vojvode in grofi kot Ar-nuir L in IL kralj Ludvik II. in cesar Ludvik L, cesar Karel Veliki in še naprej do prvega znanega Karolinga Arnulfa iz Me-tza. Bcrtold III. in njegova /ena Agneza, ki jc bila hči spodnjc-lužiškcga mejnega grofa Deda V, sta imela 8 otrok: Hcdviko, Otona L Henrika IV, Ekbcrta (škof v Bambcrgu). oglejskega patriarha Bcrtolda, Agne/o. Gertrudo in Matildo. Najstarejša I led vika sc jc poročila s Henrikom L vojvodo Spodnjcšlez.ijskim. Njenih še živečih potomcev je kar nekaj. najzanimivejša povezava s sodobnostjo pa sc mi zdi sledeča: Bcrtoldov sin Oton I. je bil rojen med letoma 1170 in 1175. Poročen je bil z Bcatrico grofico Burgundsko, s katero jc imel šest otrok. Oton jc umrl leta 1234. Nasledil ga je edini sin Oton II.. poročen z Hlizabcto Tirolsko, s katero ni imel potomcev. Kljub temu ima Oton I. številne potomec do današnjih dni preko svojih hčera. Morda je najbolj zanimiva zveza do nizozemske kraljice Beatrice in njenih treh sinov. Tudi sedanji švedski kralj Carl Gustav in njegovi otroci so Otonovi potomci. Preko Otonove hčere Beatrice pridemo do zadnjega avstrijskega cesarja Karla I. in njegovega še živečega sina Ota Habsburškega. Naslednji trije Bcrloldovi otroci so umrli brez potomcev. Med njimi jc bil Henrik IV, ki jc bil poročen z Zofijo z Višnje gore, ki ni imela otrok. Ek- bert je bil škof v Bambcrgu, Bcrtold pa oglejski patriarh. Tako pridemo do Bertokiove hčere Agneze, ki je bila poročena s francoskim kraljem Filipom II. Agneza jc umrla leta 1201, ko jc bila stara nekaj več kot dvajset let. Zapustila je dva otroka, ki imata potomec do današnjih časov, vendar zaenkrat še nisem našel neke nam znane osebnos- deških. Pravnukinja angleške kraljice Viktorije pa je tudi romunska princesa Marija, ki se je leta 1922 poročila z. jugoslovanskim kraljem Aleksandrom. Imela jc tri otroke: sedaj že pokojnega prestolonaslednika Petra, mlajšega sina Tomislava, ki je umrl 12. julija letos v Srbiji brez potomcev in jc pokopan v družinski grobnici v Topoli. Naj- LIKOVNI ZIVZA V V GALERIJI Hcdvika Andechs-Meranijska Henrik II. vojvoda Šlczijski Boleslav II. vojvoda Šle/iiski Henrik IV. vojvoda Šlczijski Boleslav III. vojvoda Šlczijski Venccslav I. vojvoda Šlczijski Ruprchl vojvoda Šlczijski Barbara Šlczijska Barbara Saška Doroteja Brandcnburška Friderik I. kralj Danski Adolf vojvoda Schleswig-Holstein-GoUorp. Zofija Schlcswig-Holstcin-Gottorpska Adolf Friderik I. vojvoda Mccklenburški Adolf Friderik II. vojvoda Mccklenburški Karel I. vojvoda Mecklcnburg-Streliški Zofija Šarlola vojvodinja Mccklcnburška lulvard Avgust vojvoda Kcntski Viktorija kraljica Velike Britanije in Irske Alfred Erncsl vojvoda Edinburški Marija Aleksandra Viktorija princesa Marija princesa Romunska *II70 * 1191 »1248 *23. 9. 1291 »1372 •1405 »1422 *3.9. 1471 *25.1. 1526 *l. 6. 1569 *25.12.1588 ♦19.10.1658 *23.2. 1708 *I9.5. 1744 *2 II. 1767 *24. 5. 1819 *6.8. 1844 »29.10.1875 *9.1. 1900 +15.10.1243 +25.12.1278 +22 2 1296 +1352 +2 6. 1364 +1409 +9. 5. 1436 +10.10.1465 +25.11.1495 +10.4. 1533 +1.10.1586 +14.11.1634 27.2. +12 5. +5.6. 1658 1708 1752 +17.11.1818 1820 1901 +16. 3. +22 I. +30. 7. 1900 +18. 7. 1938 +22.6. 1961 Kulturni center Kamnik in Mladinski center Kamnik sta pripravila na prešerno soboto 2. decembra otroško likovno delavnico. Tik pred vrhuncem slavij, ki so se vrstila ob počastitvi 200. obletnice rojstva Franceta Prešerna, so otroke v stari meščanski hiši, kjer domuje Galerija zbirke Mihe Maleša, čakale pisane barvice, voščenke inJlomastrL V galeriji je še do konca leta odprla razstava Prešeren in Maleš - poet in slikar, ki predstavlja Prešernovo mojstrovino Sonetni venec tako v besedi kot spremljajoči Maleševi podobi Sobe z grafičnimi listi je tokrat napolnila in oživila kopica otrok s svojo razigranostjo in ustvarjalnostjo. Nad mlade ustvarjalce, ki so se že postavljati z neustavljivo domišljijo in drznim barvnim dojemanjem, so se sklanjati starši in organizatorji. Odzivjih je presenetil in razveselil, zato ne preseneča odločitev, da bodo taka razigrana srečanja dobila nadaljevanje, najverjetneje enkrat mesečno. Že v mesecu januarju bo verjetno na vrsti nova likovna delavnica, ki bit tedaj pospremila že novo razstavo Prešernovi sodobniki iz- Pod risala Mihe Maleša. vomc 1$. SA t fc/VC- li. Pri njenih potomcih je veliko takih, ki so sc popolnoma pomcščanili. Nekateri nimajo več pravice do plemiških naslovov, nekateri pa jih, morda pod vplivom francoske revolucije, nočejo več uporabljati. Bertoldova hči Gcrtruda je bila poročena z ogrskim kraljem Andrejem II. Njeni potomci so tudi ogrski kralji, kol sin Bela IV. in vnuk Štefan V. Za Marijo Ogrsko, Eleonoro Anžujsko in Izabelo Sicilsko pridemo do bavarskega vojvode Friderika in njegove hčere Elizabete in vnuka Ivana IV. Hohenzollernskcga. Sedaj naletimo na Dorotejo Brandcnburško, ki smo jo srečali žc pri potomcih najstarejše hčere Hcdvikc. Najmlajša hči Matilda je umrla leta 1254 in je bila opatinja v Kitzingcnu, tako ni imela potomcev. Pri potomcih Hedvike, Otona in Gcrtrude pridemo na primer do angleškega dvora, čeprav po različnih poteh. Angleška kraljica Elizabeta in njen sin princ Charles sta potomca grofov An- mlajši sin Andrej pa jc bil rojen 27. junija 1929 na Bledu. Takrat so dogodek v Ljubljani počastili s topovskimi streli, časopis Jutro je o tem poročal v članku z. naslovom Vsa država sc raduje nad rojstvom slovenskega kraljeviča. Zanj so predlagali ime iz slovenske karantan-ske zgodovine, ko pa je bil otrok 15. avgusta 1929 krščen v vili Suvobor na Bledu, je dobil bolj sodobno slovensko ime Andrej. Krstno vodo so" zajeli pri slapu Savica in ji primešali še nekaj Donave in Jadranskega morja. Princ Andrej je bil dvakrat poročen. S prvo ženo Kristino princeso Hessensko ima hčer Tatjano (r. 1957) in sina Krištofa (r. 1960). Z drugo ženo Kiro Mclito I einingensko pa sina Vladimira (r. 1964) in Dimitrija (r. 1965). Izmed številnih še živečih potomcev grofov Andeških jc edino princ Andrej rojen v Sloveniji in ob njegovem rojstvu so ga proglasili za Slovenca. mag. FRANC ŠMID uhaja, čas hiti _ (Mohorjeva založba, 1989); Janez Bitenc: Pesmi o zimi in dedku Mrazu (Obzorja Maribor, 1982); Snežinke, bele zvezdice (MK 1996); Janez Bitenc: Take božične (Obzorja Maribor, 1993). Zbirke Janeza Bitenca in pa Snežinke, bele zvezdice, lahko poslušate tudi na avdiokasetah. Če pa boste iskali angleško pesmico Jingle bells, jo boste našli v knjigi Grammar in songs avtorice Dušice Kunaver (samozaložba. 1994). ... risanke... Otroci tudi radi gledajo prijetne risanke. Z novoletno in božično tematiko jih je na pionirskem oddelku kar nekaj: Najlepše božične risanke (Videoart 1993, sinhronizirano). Mikijev čaroben božič (Continental film, 1999, podnaslovljenof, Je-lenček Rudolf (Video art, 1998, sin-hronizirani,i. Pikijev čarobni božič (MK 1996); Lenkine božične sanje (Art vidiš, 1999, sinhronizirano); Gasilec Samo: božične zgodbice in druge nove dogodivščine (Karantanija, 1998, sinhronizirano); Rojstvo Jezusa Kristusa (Ognjišče, 1999, sinhronizirano). ... in še kaj! Seveda je še veliko dodatnega knjižničnega gradiva, ki ga nisem navedla. Naj omenim še knjigo, ki jo je izdala OŠ Litija z naslovom Z voščilnicami v novo tisočletje, po kateri zadnje čase kar veliko sprašujete. Če bi radi skupaj s starši iz- delovali božično-novoletne okraske ali voščilnice, si prav tako lahko sposodite knjigo o božičnih dekoracijah ali prazničnih jedilnikih, o voščilnicah, adventnih venčkih. ki so sicer na oddelku za odrasle. Večina teh knjig je sicer zelo izposoja-nih. poleg tega pa so še v angleščini ali nemščini. V slovenščini je na razpolago knjiga Prelepi božični čas (MK 1999), v kateri najdete recepte, predloge za darila in okraske. Prav tako je tudi s knjigo M. Hillierja Božič (MK 1994). Če bi se - seveda le večji otroci - radi bolj podrobno poučili o svetem Miklavžu. Božičku in dedku Mraza vzemite v roke knjigo Damjana Ovsca Trije dobri možje (Kmečki glas, 2000). ki je zelo dobra in nazorna. V knjigi Marije Korošec z naslovom Bo-/icnik testene jaslice je predstavljena stara belokranjska šega izdelovanja jaslic iz slanega testa, kar je za bolj ustvarjalne lahko tudi navdih (Mohorjeva družba, 1994). Iz iste založbe prihaja tudi knjiga Ad-ventni venci Aleše Stritar (1994) za tiste, ki radi ustvarjate iz rastlin (čeprav je morda za letos malce pozno). Starše in otroke pa vabimo na lutkovno igrico Prehlajeni petelin-ček Koki in obisk dedka Mraza, ki bo v petek. 22 decembra, ob 17. uri v dvorani knjižnice. Prostovoljne prispevke bomo nakazali na žiro računa za Marka Uršiča. Srečno in lepe praznike! TATJANA TRATNIK Spominski koncert Cirila Vremšaka »Madonaje lepo, človek bi se zjokal« C.iril Vremšak je bil in je še ludi dandanes eden izmed najbolj zna nih, cenjenih in največjih jtevovodij in skladateljev na Kamniškem, kar seje odrazilo na spominskimi koncertu ob KKHelnici njegovega rojstva V soboto, l H novembra, v Šolskem centru Rudolfa Maistra, ko je njemu v čast zapelo enajst kamniških pevskih zborov in zaploska la nahiU) polna dvorana. I bogatem koncertnem firogramu so nasiofrill Tunjiški oktet ti -od ja Ana Slele), Ženski pevski zbor DKI) Solidarnost (dirigent Rok Rci kar), Moški jK'vski zbor DKI) Solidarnost (dirigentka Marjeta K<«Mr/ Mešani pevski zbor Mavrica, Srednja vas (dirigentka Jana Verbič), Tercet Veronika (vodja Vtadka Vremšak), Komorni jK'vski zbor Šul na (dirigent Rok Rakar), Vokalna skufnna HCCE (vodja Marko Va-tovec). Prvo slovensko pevsko društvo Lira (dirigent A rtdrej Misson), Mešani pevski zbor Odmev (dirigentka Ana Štele), Mešani ftevski zbor Canlemus (dirigent Sebasljan Vrhovnih) in Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe (dirigent Samo Vremšak) Med dobro dve uri dolgim koncertom so poslušalci lahko prisluhnili izboru različnih skladb našega rojaka, skozi vezno besedo, kija je podal Tone Ričar, paje jxjslušaLslvo lahko zvedelo marsikatero jm-godo iz Cirilovega življenja. ■ Ciril Vremšak seje začel učili violino /niJosipu Ilevbalu. očetu znane kamniške ofjertie pevke Valerije in kasnejejnijtrofJosijm Vedralti v Ljubljani. Poleg violine se je izftopolnjeval tudi v solopetju pri mof siru Mateju llubadu, saj je bil obdarovan z naravno lepim tenorskim glasom in s precejšnjim glasovnim obsegom. Po besedah sina Sama je bil Ciril Vremšak prava lirična duša. kar seje kazalo še zlasti v nje govih skladbah, jiravzaprav jxi tudi na koncertu, kjer je bila večina zapetih pesmi zelo umirjenih, spokojnih Kako romantičen in zasa njan je bil v resnici Ciril Vremšak, pripoveduje tudi mag Cene Mati čic\ nekdaj aktiven pevec Prvega slovenskega jievskega društva Lira pod taktirko zborovodje Cirila, saj naj bi svojim /jevcem pred začetkom učenja pesem z vso zavzetostjo zrecitiral in jmdslavil in nema tokrat tudi vzkliknil: -\ ludu mi je lepo, človek hi se zjokal.' Mogoče bi se tudi skladatelju Cirilu Vremšaku utrnila kakšna niza, če hi prisostvoval koncertu, zagotovo pa seje kakšnemu /x>slušal-cu, ki so zares lahko uživali v čudovitem glasbenem večeru. Med enajstimi zbori kolikor jih je nastojiilo na sobotnem koncertu, je bilo predstavljenih cela vrsta novosti, saj se je zamenjalo vrsto zbxm>vodij in jejirav navdušujoče, da so se na takti dostopu način jnvdstavilipruv na sfmminskem koncertu. Moški pevski zbor DKI) Solidarnost in Me šanijievski zbor Mavrica iz Srednje vasi sta prvič vodili mladi, a obetavni zborovodkinji Marjeta Kočar in Jana Verbič. Komorni jtevski zborSulna in Mešani pevskizborCantemusjKt sta tudi prevzela mla di a že uveljadjeni zborovodji. Rok Rakar in Sebastijan Vrhovnik Na jx)lovici koncertnega večera je navdušila Cirilom vnukinja Vtadka Vremšak s Tercetom Veronika, saj je z dinamičnim Kraljem Malja žem ponovno firuvočasno oživela poslušalstvo Tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira, v dvajsetih, tridesetih in štiridesetih letih jirejšnje ga stoletja ves čas pod taktirko Cirila Vremšaka, se je /jredslavUrj z novim dirigentom Andrejem Missonom, odličnim predavateljem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kije med Lirine vrste za to svečano priložnost ponovno povabil ludi dolgoletnega članu in zborovodjo Sa ma Vremšaka, ki je s svojim baritonskim glasom in solo nastopom ze to dobro oživel očetove občutke ob skladanju Gregorčičeve Oj zbogom H planinski svet. Koncertni večerje zaključil Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe z dirigentom Samom Vremšakom in emi nentnimi ter uveljavljenimi jMivci. Z odličnim sopranom je navdušila Dragica Čarman, z uglajenim naslojmm Marko Fink. usf>ešen glas beni večer pa je odlično zaokrožila drilova vnukinja sojrranistku Ire na llaar, kije ob orgelski sjnemljat i Marije tlolcar zajnja lirično Mati božja misli name. lepše kot ob misli na zelo uspešnega, nadarjenega glasbenika ter komponista koncert ne bi mogel izveneli. Poslušalcem in pevcem so žareli obrazi od zadovoljstva nad neponovljivim glasbenim večerom in skoraj prejiričana sem, da se jim je jirulružil tudi Ciril Vremšak (bok) 8 11. decembra 2000 OD TU IN TAM Kamniški OBČAN KAKO TiOBKO POZNAMO SVOJO OBČINO? Osemdesetčlanska planinska skupina na Osnovni šoli Stranje Na osemletki v Stranjah je bilo v sredo, 23. novembra, zelo prijetno in praznično razpoloženje - ustanovljena je bila planinska skupina. V njo se je vključilo 80 tamkajšnjih šolarjev, ki bodo pod vodstvom učiteljic-mcntoric Dušanke Borščak in Barbare Antonin ponovno pričeli z intenzivnim delom. Planinsko delovanje na tej šoli jc v zadnjih letih zamrlo, a je bi- lo pred tem zelo živahno. Planinsko društvo Kamnik želi planinsko miselnost in ljubezen do gora širiti in krepiti ne samo med starejšimi, ampak začeti pri koreninah, to je pri sami vzgoji otrok. Pobuda šole je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta, zlasti pa smo bili kamniški planinci veseli pripravljenosti mentoric za delo s šolskimi otroki. Bistrica Zdravko Bodlaj, mentorici iz. Mekinj in Ncvelj, Bernarda Rifcl in Jelica Slavič. Prisotna je bila Bernarda Candcr, predsednica mladinskega odseka PI) Kamnik ter praporščak društva Zdravko Markuš, ki je pred začetkom programa razvil društveni prapor. Sprejema so se udeležili tudi Mirko Štirn, Ivan Kovač in drugi. Dušanka Borščak-mentorica Na območju kamniške občine je obilo raznih naravnih znamenitosti. Posebej veliko jih je v Kamniških Alpah in o nekaterih od njih smo že pisali v Kamniškem občanu. Ena od njih, o kateri pa še nismo pisali, je bila na sliki v prejšnji številki. To je velika skalna klada, približno na polovici poti od Pastircev do koče na Kamniškem sedla Kako je prišla tja, točno ne ve nihče. Glede na kamnino lahko samo sklepamo, da se je verjetno enkrat v davnini odlomila od Planjave in se zavalila na mesto, kjer leži se- daj ali pa jo je tja prinesel ledenik. Dolga je pribl. 30 m, široka okoli 5 do 6 m in visoka pribl. 3 do 4 m Ker je kvadras-tc oblike in nekaj posebnega v tem okolju, je že zdravnaj dobila ime KAMRICA. Morda je tiste, ki so jo tako poimenovali, zaradi precej geometričnih oblik spominjala na kamro, sobico, bi danes težko rekli. Da pa je penzion na Trgu svobode v Kamniku poimenovan po sobicah - kamricah, ne pa po skali Kamrici je pa verjetno povsem razumljivo. Žreb je izmed pravilnih odgo- vorov izbral odgovor Toneta Pančurja iz Kamnika, Cesta treh talcev 14/a. V kamniški občini je kar nekaj izrazitih dolin, ki potekajo v smeri vzhod-zahod. V eni od njih leži na prisojnih pobočjih malo nad samim dnom doline naselje, katerega ime je povezano z obdelavo lesa Ime tega naselja pričakujemo do četrtka, 14. decembra na naslovu Kamniški občan, Glavni trg 24, Sl-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo poklanja trgovsko podjetje Vele. Učenci osnovne šole Stranje pred sprejemom v planinsko skupino Klemen pred svojimi jaslicami, ki jim poseben čar daje le svetloba navadne svečke. V teh dneh jc pri Klemenu Matjažu v Zagorici moč videti zanimive jaslice. Lahko rečemo, da sta jih oblikovala gozd in narava. Do končne podobe pa jim je pomagal že dolgletni zbiratelj in oblikovalec lesenih plastik, ki že več kot dve desetletji po gozdovih pod obronki kamniških planin zbira korenine, veje in štore starih dreves. To so njegove tretje tovrstne jaslice. Kot pravi, je gradivo zanje skoraj pet let zbiral v Šuncah in okrog Černivca. Njegov dom krasi obilo upodobitev najrazličnejših živali in zanimivih ljudskih podob. Najbolj pa je ponosen na muzikanta z violino, ki ga je našel na Mcnini planini. Gaber in smreka ponujata največ možnosti oblikovanja, pravi Klemen in doda, da največkrat korenino ali vejo samo ustrezno obžaga in mu ni treba ničesar dodajati. F. S. V zadnjih letih so pričele z delom planinske skupine na šoli Frana Albrehta, na podružnicah Mekinje in Nevlje in na šoli Marije Vere na Duplici. Tem se je tokrat pridružila tudi OS Stranje z največjo skupino. Dosedanje planinske skupine kar dobro delajo in ni razloga da bi bilo v Stranjah drugače. Priprave na ustanovitev stranjske planinske skupine so bile kar temeljite, zalo je ustanovitev potekala brez zapletov. V dogovoru z mentoricama so pod vodstvom Karle Urh otroci pripravili lep, zanimiv in gorniško glasbeno in recitacij-sko naravnan program. Sprejema so se poleg otrok, nekaterih staršev, odgovornih ljudi iz. PD Kamnik udeležili predsednik PD Kamnik Dušan Štefu-la, predsednik KS Kamniška je vzorno vodila celotni program. Pozdravne besede PD Kamnik jc izrekel Dušan Štc-fula, v imenu KS je govoril Zdravko Bodlaj in zatem Sc Mirko Štirn. Vsi novo sprejeti v planinsko skupino so prejeli kot darilo knjižico Mladi planinec s plačano članarino za to leto, dobili so društveno reklamno povabilo v Grintovcc in nekaj planinskih značk. Za šolo Stranje in Planinsko društvo Kamnik jc sprejem takega števila otrok v planinsko skupino pomemben dogodek. Pravo delo z mladimi se seveda šele začenja. Vsi odgovorni tako v šoli kot v planinskem društvu bomo morali storiti vse, da bo ta dogodek obrodil dobre rezultate, ki bodo pritegnili tudi tiste šole, kjer do sedaj niso imeli svoje planinske skupine. STANE SIMŠIČ Informacije in prodaja: IMa lokaciji gradnje: ZIL Inženiring d.d. • PUN d.o.o. Usnjarska 6, Kamnik Telefon: 01/ 831 75 23 Vsak dan: od 9. do 17. ure V/ soboto: zaprto Izjemno ugodni namenski krediti za nakup stanovanja. VABLJENI NA INFORMATIVNI OGLED STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV rnovA/m galerij Kamnik, KA&istrovA 11 tel: 01/839-10-81 Odprto: 9h- 12", sobota: 9h - 12h 15h-19\ - izdelki slovenskih mojstrov domače in umetne obrti - vezenine, idrijske čipke, nakit - slike, skulpture, izbrana dela sodobne umetnosti - dekorativna in uporabna keramika, unikatna svetila, poslovna darila Vsi izdelki so plod dela mojstrov z ljubeznijo - po narodnem izročilu, primerna za osebna in poslovna darila. Lepe praznične dni vam želi vaša galerija Majolka VRTNARSTVO GAŠFERLIN r^-» Vrtnarska trgovina in vzgoja Moste 99 pri tome*4 tel.: 01/03-41-471 Popestrite si praznični čas? lepo BOŽIČNO ZVEZDO, pripravili smo veliko in ugodno izbiro: - BOŽIČNIH ZVEZD -OKLAM - OKRASNIH IN KERAMIČNIH LONČKOV -SOBNIH RASTLIN *, - GN031L IN SUBSTRATOV... Odprto vsak delovnik od 8 do 17. ure, sobota do 13 ure Ob koncu leta se zahvaljujem vsem strankam za zaupanje in vsem žetim vesele, lepo preživete božične in novoletne praznike ter zdravo, srečno, uspešno, mirno novo leto in tisočletje. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 11. decembra 2000 9 MIKLAVŽ NAS JE OBISKAL V nedeljo, 3. decembra, je Miklavž s številnim spremstvom angelov, parkeljnov in skavtov - haklonosccv v sprevodu od Metalke do središča Kamnika razveselil številne otroke. Na Glavnem trgu jc po Miklavževi igrici nagovoril, tokrat v rimani besedi, predvsem najmlajše, ki so skupaj s starši skorajda napolnili prostrani trg. Seveda jc Miklavž tudi letos na miklavžcvanjih obiskal skoraj vse kraje v naši občini. Začel je že I decembra na Upravni enoti in na Občini, nadaljeval v Špitaliču, Motni-ku, na li»z.ah, v Šmartncm, Vranji peči, Mekinjah, Tunji- cah, Šmarci, Kamniku, Stranjah ... in zaključil v petek, 8. decembra, na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, v frančiškanski dvorani na velikem Miklavžcvanju katoliških skavtov. Obisk vseh teh miklavževanj jc bil tradicionalno številen. K lepemu vzdušju dni okrog godu sv. Miklavža so tudi letos prispevale po Miklavževo aranžirane izložbe. Najlepša med njimi jc bila tudi tokrat izložba trgovine »Klas«. Drugo mesto jc ocenjevalna komisija prisodila izložbi trgovine svečarne »Pax«, tretje pa izložbi trgovine »Srček« (vse tri z. Glavnega trga v Kamniku), medtem ko si je četrto mesto »prislužila« izložba trgovine »Mojca« na Medvedo- vi ulici. Žal letos ni bilo zaslediti nobene izrazito Miklavževo aranžirane izložbe v trgovinah Vele. Na fotografijah so prizori z. letošnjega Miklavževega sprevoda po Kamniku ter prav tako množično obiskanega miklavžc- vanja 5. decembra v Domu v Mekinjah. Odbor za oživljanje starih običajev vabi avtorje uspelih fotografij oz. videoposnet-kov z Miklavževanj po občini, da te ponudijo v odkup za arhiv po tel. 839 17 16. MILAN VVINDSCHNIIRKR • akustika, bela tehnika, mali gospodinj, aparati • 20 % • instalacije ' 30 0/0 ■ orodje " 30 % • izdelki široke potrošnje ■ 30 % (popust velja ne glede na naćin plačila) S Kartico Kovinotehna za gotovino, še do 5 % popusta! kovinOtehna PE Oprema Mengeš Rezka in Jernej Hribar iz Rudnika Življenje sta posvetila kmetovanju in družini V Rudnik St. 10 smo sc odpravili s posebnim veseljem. Imeli smo kar dve nalogi: slavljcncema smo izročili diplomo o zlati poroki z darilci in zatem še društveno priznanje (ob 50-letnici DU Kamnik) za izredno prijaznost in gostoljubnost, ki smo je vsako leto deležni pohod-niki-upokojenci, po poti spominov. Slavi jenka Rezka je domačinka, rojena 4.10.1930. Leta 1975 se je zaposlila v Domu invalidne mladine Kamnik in se s 60.tim letom starosti upokojila. Vse svoje življenje je z veseljem delala na kmetiji, kjer je gojila prašiče in govedi. Prodajala je mleko in skuto. Danes imata z možem še kra-vico in konja. Šivala in plet-la jc za svojo družino. Prostega časa ni bilo veliko pa vendarle je našla nekaj trenutkov za prebiranje Kmečkega in Gorenjskega Glasa. Zanimajo jo novice in posebnosti. Danes se zelo rada udeležuje društvenih avtobusnih izletov. Večkrat prihaja v Kamnik saj je doma kar precej daleč in ji je dolgčas brez stikov s prijatelji. Nad ničemer se ne pritožuje in je vesele narave. Jernej Hribar se je priženil na sedanjo domačijo. Rojen je bil v vasi Jasen nad Kolovccm, 31.7. 1927, v kmečki družini osmih otrok. Po osnovni šoli v Rovah je ostal doma pri starših. Med vojno je bil 1944 nekaj časa v partizanih, a je zaradi bolezni prišel domov, bil nekaj časa zaprl, nato pa delal na kmetiji do 1946. Odšel je odslužit vojaški rok in zatem opravljal razna delo in tudi veselje. Se vedno je pri močeh, dela tako uspešno kot pred dvajsetimi leti. Rezka in Jernej Hribar sta se poročila 28. oktobra 1950. Srečala sta se na sedanji domačiji, ko se je Jernej vračal iz Kamnika po končani vojaški obveznosti. V zakonu sta dobila sina in hčer. Še posebno sta ponosna na tri vnuke in vnukinjo. Radi se obiščejo in Rezka in Jernej Hribar sla vseh petdeset let skupnega zakonskega življenja preživela na Rezkini rojstni domačiji »Pr' Čerin*. priložnostna dela pri Gozdni upravi kot voznik. Posebno veselje ima s konjem. Mnogokrat je s svojo kočijo vozil narodne noše na kmečko oh-cet v Ljubljano in v Kamnik. Spominja se, da je vozil Perne-tovo, Dolenčevo, Ocepkovo in Bevćevo gospo, nazadnje pa Franceta in Rezko Novak, ko sta se prvič udeležila povorke narodnih noš v Kamniku. Na kmetiji je zelo zaposlen. Za preživljanje skromna Rezki-na pokojnina ne zadošča, zato mu kmetovanje pomeni nujno Veronika in France Uršič iz Zgornjih Stranj Mnogo, mnogo vzponov na Kamniški vrh K, France in Veronika Uršič 1/ Zg. Stranj 16/a sta se poročila 29. aprila 1950. Dolga doba je za njima, preživela sta jo v dobrem in manj dobrem. Kljubovala sta vsem preizkušnjam in danes lepo preživljata jesen svojega življenja. Vztrajna kot sta, ju ni omajala tudi teža let v času vojne, a se tega še kako spominjata. Veronika jc bila rojena 23. 4. 1930 v Stranjah, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Komaj 12-letno dekle je okusilo vse krutosti vojne. Leta 1942 je bila odpeljana v taborišče v Nemčijo. Domov se je vrnila po končani vojni. Nadaljevala je šolanje in zatem odšla v službo. Upokojila se je leta 1983 in sedaj gospodinji. ' Skupaj s Francetom rešujeta križanke. Večjo skrb Veronika namenja Francetu zaradi težke bolezni - kapi, ki ga je pred leti precej prizadela. Prostega časa je imela malo. Dolgo časa je skrbela za bolno mamo. V mladih letih je z veseljem obiskovala naravo, hodila s Francetom v planine, seveda pa je bila glavna skrb družina. Se vedno sledi dnevnim zanimivostim in dogodkom. Največ časa ji vzame vrtiček in urejanje domačije, kar opravlja z velikim veseljem. France se je rodil 15. II. 1924 v bližnjem Ciodi-ču. Živel je pri starših in se zatem učil za trgovca. Pripovedoval nam je, da jc bil med vojno 1943 mobiliziran v nemško vojsko in že naslednje leto je iz Francije pobegnil ter se pridružil angleški zavezniški vojski. Kot borec V. Prekomorske brigade je prišel v Split. Domov se je vrnil 1947; zaposlitev je našel v Titanu in se dodatno izobraževal v šolah in tečajih. Nekaj časa je vodil trgovino in zatem postal tržni inšpektor. Zaradi bolezni je bil leta 1980 invalidsko upokojen. V prostem času je rad obiskoval gorske vršace. Prehodil je na tisoče kilometrov. Zanj ni- poveselijo. Življenje je bilo raznoliko, lepo in težko, a nikoli nista popustila pod težo dodaja Rezka. Jernej pa z nasmehom pravi, da je pojedel veliko župec. Kadar mu je bilo najtežje, je v roke vzel harmoniko in si zaigral vesele viže. Otož-nost ga je kmalu minila, je dejal hudomušno. Rezka in Jernej sta si znala ustvarili na skupni poti prijetno vzdušje. Želita si le zdravja sebi, svojim, zlasti pa hčerki Darji. ki vrh. Ta mu je postal drugi dom, poudarja. Do našega obiska. 30. novembra je bil na njem že 1201-krat, samo v letošnjem letu pa že 180-krat. Včasih je hodila z njim tudi žena Veronika, ki se mu je pridružila tudi ob petsto-tem vzponu. Glede obiskov Kamniškega vrha pravi, da pri tem ne pretirava, ampak hodi le toliko, kolikor zmore. Nekateri drugi ljudje, ki jih pozna, so prekosili tudi njega. Skupaj z ženo urejata vrt, zlasti so jima pri srcu rožice. Povedal nam je se, da o svojih vzponih vodi točno evidenco, ki nam jo je z veseljem tudi pokazal. V /Miloporočenca Veronika in Prance Vršič iz /.gornjih Stranj so bili pretežki niti vzponi na Stol, Porezen, Jalovec, Storžič in seveda Triglav. Kamniške Alpe so ga še posebej privlačile. Ni bilo gorske točke, ki bi se je ustrašil. Po težki bolezni pred leti je postopoma okreval Zahtevnejši vrhovi, pravi France, mu niso več dosegljivi. Za svoje zdravje in kondicijske sposobnosti si jc izbral 1259 m visoki Kamius- tem letu znaša višinska razlika njegove hoje na Kamniški vrh že 114.950 metrov. Skupno življenje jima je podarilo dve hčerki, srečujeta pa se tudi s štirimi vnukinjami in vnukom a tu je že tudi pravnuk. S težavami se ne obremenjujeta, želita si predvsem zdravja. STANK SIMŠIČ 10 11. decembra 2000 ZANIMIVOSTI - ŠPORT Kamniški OBČAN Zaključek sezone jadralnih padalcev Nogometni klub Kamnik IZJEMEN USPEH MLAJŠIH SELEKCIJ Krajši dnevi, nižje temperature, in seveda vse kar sodi k jeseni, pomeni tudi konec tiste prave jadralno padalske sezone. Termičnih dviganj, ki omogočajo dobro letenje, skoraj ni. veliko je neugodnega vremena, in ker se bliža konec leta, je potrebno potegniti črto pod minulo sezono. Člani kamniškega Poleta se vsako leto konec novembra zberemo v restavraciji Repovž v Domžalh na družabnem večeru, kjer zaključimo sezono in podelimo plakete in darila sponzorjev najboljšim. Letošnje leto je bilo za največje slovensko jadralno padalsko društvo POLET, znova zelo uspešno. Društvu, trenutno šteje 120 aktivnih članov, se že nekaj let obrestuje načrtno vlaganje kar velikih sredstev v tekmovalni šport, kjer smo zadnja leta vodilno društvo v Sloveniji Tekmovalna ekipa POLET PARAFLV TEAM. ki tek muje na največjih domačih tekmovanjih in tudi v tujini, se je zadnje leto pomladila in je letos štela 12 pilotov. Poleg osvojenega tretjega mesta ekipno in posamično na letošnjem državnem prvenstvu je ekipa zmagala na sklopu tekmovanj za Slovensko ligo v jadralnem padalstvu, Jurij Vidic kot najuspešnejši tekmovalec pa je osvojU drugo mesto. Seveda je pomembno tudi dejstvo, daje med prvimi dvajsetimi tekmovalci v posamični razvrstitvi še pet Poletovih tekmovalcev, v konkurenci 80 najboljših slovenskih jadralnih padalcev, seveda v preletih, ki so kraljevska disciplina jadralnega letenja. Posebno uspešen je bil letos Jurij Sajboljši tekmovalci Poleta r sezoni 2000 Vidic, zadnja leta eden najboljših slovenskih jadralnih padalcev. Rezultati z domačih tekmovanj. Evropskega prvenstva, in še nekaj dobrih rezultatov s tekmovanj v tujini so mu prinesla laskavi naslov najboljšega jadralnega padalca v letu 2000. ki mu ga je podelila Zveza za prosto letenje Slovenije. Jurij, sicer večno drugi, je pet let član državne repre-zemance, tekmuje na največjih tekmovanjih, sicer športnik državnega razreda, od vsega začetka, leti 9 let, tekmuje sedem let, pa je član kamniškega Poleta, ki mu je tudi vedno stal ob strani. Gbjvni Jurijev sponzor je nemška firma Swing, ki ga zalaga z vrhunskimi tekmovalnimi padali, ki so za normalne padalce praktično nedosegljivi, obenem pa zelo konkurenčni glede na ostale proizvajalce. Poleg tega je društvo letos z društvenim izletom v CasteT htccio in zgoraj omenjenim družabnim večerom proslavilo tudi 10 letnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Seveda pa vsega tega ne bi bilo brez sponzorjev kot DEBLTEL BTC. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, URKO. RED BULL, in še nekaj manjših, katerim se na tem mestu najlepše zahvaljujemo. DO Napovedi o možnostih za uspeh na tekmovnajih, ki smo jih lahko prebrali v članku iz letošnjega poletja, ko so si mladinci iz Kamnika in Komende, ki tekmujejo pod »blagovno znamko« NK Komenda - Kamnik, zagotovili obstanek v 2. mladinski nogometni ligi, sc uresničujejo. Še več. Mladinci so si v jesenskem delu tekmovanja zagotovili 4. mesto in v drugem delu jesenskega tekmovanja pokazali izjemno igro in rezultate. Kadeti pa so dosegli šc več. Po 13. kolih vodijo na tabeli 2. kadetske lige s 12 zmagami in le enim porazom Združitev moči in sredstev »politikov«. NK Komende in Kamnika sc je pokazala kot zelo uspešna. Igralci s trenerjem in drugim »tehničnim« osebjem so izkazano zaupanje vsekakor opravičili. Taki rezultati so verjetno največji uspeh doslej v zgodovini nogometa na Kamniškem Po zaključku jesenskega dela tekmovanja je NK Komenda igralce in vodstvo teh dveh selekcij, povabil na zasluženo večerjo, na kateri jim je za uspeh čestital celo predsednik občine Komenda, ki si je vzel čas in z nekaj sodelavci prišel med mlade nogometaše. Žal sc nekaj takega v Kamniku najbrž ne more zgoditi. Škoda. Igralce, ki več let trenirajo v Kamniku, bi z minimalnimi pogoji lahko obdržali v nogometu in jih vključili v delo članov. Selekcija mladincev in kadetov jc strokovno in vzgojno prepuščena enemu človeku (trenerju), ki ne glede na sposobnost ne more iz več kol trideset igralcev potegniti vsega, kar so ti zmožni. Tak odnos do mlajših igralcev v NK Kamnik se kasneje pokaže v prenehanju igranja. To se je pokazalo tudi v prejšnji generaciji mladincev. Od šestih ali sedmih solidnih igralcev jih v članski ekipi igrata le dva. Vključevanje mlajših igralcev v delo in tekmovanje starejših, je v klubu problem tudi v drugih selekcijah. Kako drugače razumeti, da kadeti igrajo z desetimi ali enajstimi igralci brez rezerv, istočasno pa na rezervni klopi starejših dečkov iz tekme v tekmo sedi več igralcev. To kaže na selekcijsko usmerjenost kluba, ki jc vse delo in politiko mlajših selekcij (razen članov), manj ali več prepustil trenerjem posameznih selekcij. Vodstvo kluba pa sc ukvarja največ s člansko ekipo, ki zaenkrat in s tako zasedbo verjetno ne more narediti tistega, kar bi si vsi želeli. Starejši in mlajši dečki, ki tekmujejo kot ekipa NK Kamnik v 2. ljubljanski ligi, so tudi dosegli izjemen uspeh. Starejši dečki so na prvem mestu, mlajši pa na drugem. Poleg teh dveh ekip pa se nogometno zaledje šc ne neha Ekipe šc mlajših (starost do 10 Icl) tekmujejo na drugačen način in v svoji skupini dosegajo uspehe, ki si jih želi marsikateri nogometnih trener. Na koncu zapisa lahko zaključimo, da za bodočnost nogometa na Kamniškem ni tre- ba skrbeti. V širšem povezo- šala izreka: »Združevanje de- vanju (Komenda^) pa jc t ano-gomclni potencial sposoben narediti še veliko več. In kaj jc za to potrebno. Nekoč v nekem sistemu sta se večkrat sli- la in sredstev« ter »Nagrajevanje po delu«. Čeprav tega sistema ni več, bi lahko ti enačbi uporabili pri nogometu. SD PLANINSKI KOTIČEK Srečanje vodnikov planinske zveze v Kamniški Bistrici Vodniki Planinske zveze Slovenije (VPZS), člani PZS, so usposobljeni za vodenje po gorah predvsem članov PD, vendar za tone prejemajo pUičila, ampak delajo na svoje stroške ali pa zastonj. Večinoma so usposobljeni le za vodenje lažjih tur, kar je bistvena razlika od gorskih vodnikov, ki po zakonu edini pri nas smejo vodili po gorah tudi za plačilo. Po pridobitvi naziva se mora vodnik za ohranjanje licence VPZS na vsake tri leta aktivno udeležiti strokovnega izjopolnjevanja, posebej za kopne in posebej za snežne razmere. Enkrat na leto se pa VPZS zberejo na srečanju, na katerem se pomenijo tudi o drugih zadevah, zanimivih za vodništvo. Tako je bilo letos tako srečanje, že 4. po vrsti, v soboto IH. novembra zvečer in nedeljo 19. novembra dopoldne v Kamniški Bistrici. Na njem je bilo 35 udeležencev iz raznih koncev Slovenije, udeležila sla se ga tudi podpredsednik PZS, Borut Peršolja, in generalni tajnik PZS, Srečko Podbevšek. Teme, ki so jih obravnavali, so bile zelo zanimive - od nove organizacije vodništva v okviru PZD, kjer se načrtuje ustanovitev vodniške komisije; do odgovornosti VPZS in zavarovanja, po katerem naj bi bil VPZ zavarovan za primer civilne tožbe za vsako vodenje, za katerega ne prejme plačila; pa od članarin in ugodnosti, do odnosov med GV in VPZS in sodelovanja z drugimi planinskimi zvezami in tega, da program usposabljanja VPZS ustreza standardom VIAA {mednarodnega združenja planinskih zvez) in bodo VPZS tako imeli tudi neke vrste mednarodno licenco, kar je trajalo skoraj štiri ure. V nedeljo dopoldne so si ogledali nekatere znamenitosti v zgornji dolini Kamniške Bistrice, ki so jim jih razkazali kamniški VPZS. BOJAN POLI A K |swvt m ! mmmi POKLICIH ■M ,-a mam kruh* m kamin m mm uHEDna. MMM VRSTA sauive •».*** ■ IGRE ■ tmm SIN PRFSfR mm I JUBICA JI IOVSIK ■obu VUSTH DOJENČKA bmm III M IGRAI -MISTICI pprra»- (EĐ) m z žri t na ki juko za plavu usa OETERGUn /A P0UIVA NJE POSODE OZEK PAS MORJA M VNETJE OČESNE VEZNICE, NAVADNO GA P0V7R0CA KTivms SPICIAI iS1 ZA UŠESA, NOS IN GRLO ŽUŽELKA. KI ŽIVI V ZEMLJI cerkveni ZA PEVCE CEĐ0 CIZI1J KRAJ NA DOUNJ, ZNAN PO PIVSKIH SHODIH GRŠKO v maloazij pokrajini I0IIJI HAJKO lOIRIf, GLAV0N0ŽIC IZ SKUPINI MFHKUZCFV VEIJAVA. h NAJSTAREJŠA KAMINA PORA UROŠ SLAK mmm TERORIST ORGANIZAC V ALŽIRU NEM FLI0Z0F (JAKOB FRKDRICH, 1 m 1843) um ANI Iii m IGRALEC MMM N EIATOV AVTO OUSJIVA TJOMMM ZVEZA ■m KDOR SI UKVARJA ZANAIIZO Ml DN UNIJA ZA TELEKO MUNIKACIJE i lili GRUBI R KRAJ lamk ptuju jbih) M davor narobi IZVI Dl NIC VKIMI.II kralji vina na jz azije z GLAV Ml MOM GL MESTO FRANC DEPARTMA LOTO GARONNI PRI BIVAK C IRSKE KARTA m ujm SREDSTVO PROTI m ji m DEL TRIASA KEMIJA SRED VEKA i mm na JED IZ KORUZ m mSm PRED TURKI CEBEU ARABSKI NAM 0V ZA PRINCI NOVO HAD? MESTO NORVEŠKI i m ■H H snik IIVAR ANDRIASI CAS PO PRETEKU tmt mmm SPOJINE Al KAJ cm KOVIN ANGL SVETLO PIVO mm hud v PIRENEJIH I/RAZ PRI GONJENJU GOVEDI ANDRIJ NOVAK P0NIK0 VAI NIU GRŠKA BOGINJA NFSRICt SI GRAFIK INSIIKAR (BOŽIDAR) M0Z0IJ SL JAZZ IN POP PEVKA GOPIC IZSTOP PRFRAVI1 HERNIJA MOČA* PRUEM mmm OTOK PREKAT CELICA ALOJZ rmmm ČASTITLJIV STAREC «0*1(111 C VRVICA TRIKOTNA PIOSKFV ZGODNJI vmo TITANOV MINIRAI (ANAIAZ) NATRIJ SKUPNO 'NR ■ SAMOSTALNIKE, DAVNO LJUDSTVO V ITALIJI SL PISNI« IN PtSATEU (SXON) VEČJE PLOVILO ŽITO ZA KONJE DIIAVFCV 01 JARNI KOS M'KANU MM RIBA IZ DRUŽINE TRAK OLGA 0MJV N0RINA RADOVAN madžar BIAGOVNICA V I JURI JANI SL PROTEST ',1 MM M OS ZAIMEK ZNAMKA MM AVKIMUBil ODPRTA TI I mmm UPANJI omuA KRAJŠI Mi ■ APAR SI 1vka SRSlN Pl ANINA ., 00 N0VT STFTE VODNA ž'VAl OČKA KALCIJ VOJAK KONJI NIK KRAJ V ROMUNIJI TINA ARI NA JAP IIIKA NA OTOKU mm imi r» MH NASELBINA Ali mmm ZDRAVIL NA VODA IZ ROGAŠKI SLATINE lam terenski avto MJMACA PERNATA ŽIVAL BOG i JURI/ni SIRSKI PRIDSIDNIK INURIDIN) Vznemirljivi svet plavanja, kolesarjenja, teka Kamniški Trisport korak pred ciljem S prvimi jesenskimi kapljami, obarvanim listjem in hladnejšimi jutri se je končala tudi tekmovalna sezona v duatlonskem in triatlonskem športu. Kamniški športniki so v uradnih tekmovanjih pod okriljem Triatlonske zveze Slovenije nastopali z vidnimi uspehi, čeprav vsi zastavljeni cilji le niso bili doseženi. Ekipa se je številčno okrepila, tudi z. mlajšimi tekmovalci, kar ni ravno značilnost slovenskega triatlona, in danes šteje prek 25 članov. V rcz.ultatskem pogledu smo ostali dolžni predvsem sami sebi. saj tri posamične zmage, štiri druga in dve tretji mesti v slovenskem pokalu in državnem pr- nosi ni trening, ki povečuje šport-nikovo vzdržljivost in temelji predvem na aerobnih naporih, s katerim izboljšamo maksimalno porabo kisika in sposobnost za nadaljevanje tekme takrat, ko smo najbolj utrujeni. V tem obdobju, ki navadno traja 45 dni in več, sta anaerobni intervalni trening in trening razvoja hitrosti, ki sta na krajših tekmah primarnega pomena povsem v drugem planu. In ker ima prednost trening vzdržljivosti, rezultata na krajših tekmah ni, oz. se je športnik sploh ne udeleži. V triatlonu so tretjo najboljšo ekipo v Sloveniji sestavljali Erik Močnik, Jani Tomšič in Grega V prekrasnem kompleksu protokolarnega objekta na Brdu, nekaj minut pred startom dolgega duatlona. Zmagal je Uroš Velepec. venstvu, pa čeprav jc levji delež stopničk prispevala Nataša Na-krst, ni mačji kašelj. Med zastavljenimi cilji pred sezono pa je bila še osvojitev vsaj enega naslova ekipnih državnih prvakov, bodisi v duatlonu ali triatlonu. Oba naslova sta nam ušla, čeprav jc triatlonska ekipa osvojila tretje mesto, obe duat-lonski pa sta se uvrstili pod sam vrh, na drugo in tretje mesto. Ob velikem številu tekmovanj doma in v tujini se je namreč pogosto zgodilo, da so se termini posameznih tekmovanj prekrivali, o/, je določena tekma potekala prav med pripravami posameznega lekmovalca na Ironman o/, drugo večje tekmovanje v tujini. Deset in več urna tekma namreč zahteva zelo značilen vztraj- Zore, v duatlonu so bili drugi Miro Kregar, Igor Alpner, Erik Močnik in Jani Tomšič, tretji pa Matic Romšak, Damjan Slapnik, Grega Zore in Simon Spruk. Skupaj je bilo v slovenskem pokalu in duatlonu sedem tekem, od lega dve na Hrvaškem, slovenski organizatorji pa so bili Zajčja Dobrava, Ribnica, Brdo pri Kranju, Kapele in Škofja Loka. Slovenska zveza namreč zelo dobro sodeluje s Hrvaško, tako da vsa tekmovanja v duatlonu in triatlonu štejejo za slovenski in hrvaški pokal. V kombinaciji teka in kolesarjenja smo nastopali v dveh disciplinah in sicer SPRINTU (5 km teka - 20 km kolesarjenja - 2,5 km teka) in v DOLGEM DUATLONU, ki je podvojita razdalja šprinta. Gorski tek Miklavžev tek Šalamunu, Zdravko četrti, Urška prva »Na ta nov termin smo si za prvo leto želeli le več kot 40 tekačev. Mislim, da se bo prijelo,« jc po petem Miklavževem teku, ki se gaje v nedeljo, 3. decembru, v dneh pred svetim Miklavžem udeležilo 44 tekačev iz vse Slovenije, pozitivni trend povzel glavni prireditelj 1'omo Petek. Tek sije ogledalo tudi nekaj slo pobudnikov, ki SO pred cerkvico Sv. Miklavža nad Šmartnim lepo vzpodbujali vsakega tekača. 2850 metrov dolu tek l višinsko razliko 270 metrov je najhitre/e pretekel Igor Šalamun. »Ta hitr* Šlajere je nesporni kralj sloven-skegu teka navzgor. Državni prvak, pokalni zmagovalec, rekorder prog na večini slovenskih tekov, lako na Osobtik. Kolišče, na Šmarno goro, na sveti Pri-mol Grintavec... Za pot je tokrat potreboval vsega 13 minul in 33 sekund, kar je bilo za 52 sekund hitreje od Mateja Krebsu iz Gornjega Grada. V ženski konkurenci je bila razred zase še ena Mariborčanka Silva Vivod (16:20). Domačini niso razočarali. Zdruvko Volkarna četrtem mestu je za Šalamunom zaostal minuto in 19 sekund, pelouvrščeni Tomo Petek 20 sekund več. Med dečki je Domen lierlic (18:45) osvojil drugo in Luka Kodra, oba Sta kolesarja, tretje mesto. Miklavžev tek in verjetno tudi prihod sv. Miklavžu pa se ho z. zmago med mladinkami zapomnila tudi edina domačinka Urška Urankar. Kaj ji je prinesel Miklavž, bomo vprašali ob prvi priložnosti. Smučarski tek KitzMhel napoved za Lahti Beilostolen, nordijski center v osrednji Norveški, je v sezoni 2000/2001 prvi gostil tekače na smučeh. Najprej na tekmi TIS (mednarodne smučarske zveze) in nato še prve tekme svetovnega pokala v smučarskem teku na katerem je nastopila tudi Kamničunka Andreja Mah. 55. mesto rta 10 kilometrov prosto (zmagala je finska tekačica Variš) m deseto mesto s štafeto (I etra Majdie. Nataša lačen. Teja Grcgorin) ob IS. mestu na I-IS tekmi (zmagovalka Štefani« lielmondo) seveda še ni tisto, kurje pričakovala. »Občutek slab. Nisem zmogla nikamor, čeprav sem se Irudiln. Ze od starta. Gavriljukovo sem le pospremila s pogledom. Pošteno sem utrujena. Tolutim se Z Jamovimi napovedmi o dvigu forme za naslednje mesece. Dobro, da gremo domov.- je bila po edini posamični tekmi malce razočarana Andreja Mali. Andreja Mali se tolaži s kasnejšim pravim začetkom sez.one. Po planu finskega trenerja Jarma Piiiikkinena vrhunec sez.one tempirala :a februarsko svetovno prvenstvo v finskem LohtijU. Ze decembra pa so v koledarju trije sprinti, na katerih je doslej beležila največje uspehe. Prvi po ulicah Kilzhiili la, 15. decembra, na katerem je v zadnjih dveh letih osvojila drugo in peto mesto. Tudi z navijači iz Kamnika. METOD MOČNIK Poznamo še disciplino PO-VčERMAN, ki je duatlonska različica Ironmana in vsako leto poteka v švicarskem Zofinge-nu. Sestoji iz ogrevalnih 7,5 km teka, ki jim sledi 150 kilometrski kolesarski odsek po strmih gorskih cestah, za zaključek pa tekmovalci tečejo še 30 km po planinskih stezan in gozdovih. Od tekmovalcev Trisporta se je te tekme že uspešno udeležil Miro Kregar. V skupni uvrstitvi slovenskega pokala so se med dobitnike točk uvrstili: 7. mesto Miro Kregar 125, 8. mesto Matic Romšak lil, 9. mesto Igor Alpner 100, II. mesto Grega Zore 87, 12. mesto Erik Močnik 65, 15. mesto Damjan Slapnik 48, 21. mesto Anton Sklep 25, 26. mesto Jani Tomšič 10 točk. V triatlonu je na tekmah pokala, ki so bile v Poreču, Novi Gorici, Zagrebu, Celju, Kočevju, Pu-Iju. Murski Soboti in Reki najbolj redno nastopal Močnik in osvojil skupno 5. mesto z 235 točkami, sledili pa so 7.Tomšič 155, 1.1 Jurij Lovše 75, 21. Škr-lep 28, 24. Zore in Kregar 2(1 in 31. Romšak 2. Pri dekletih pa se je na sceno po nekaj letih odsotnosti spet vrnila legenda ženskega triatlona Nataša Nakrsl in tako v duatlonu kot v triatlonu premočno osvojila prvo mesto. Je pa škoda da se dekleta bolj množično ne odločajo za la šport, saj jih je letos nastopalo le šest. Kljub napornim treningom, namreč oba športa nudila svojevrstne užitke in predvsem raznolik trening, ki preprečuje daljše, škodljive obremenitve posameznih delov telesa in posledično nastanek poškodb. Če teku v ponedeljek, v naslednjih dneh dodamo še kolesarjenje, plavanje in razgibavanje v fitnesu, pa četudi brez tekmovalnih ambicij, za svoje telo naredimo bistveno več, kot če se ukvarjamo / eno samo panogo, s pomočjo katere razvijamo le del mišic, krepimo le določene vezi. V triatlonu se v Sloveniji na-stopa v glavnem v dveh disciplinah in sicer v SPRINTU (750 m plavanja - 20 km kolesarjenja -5 km teka) ter v OLIMPIJSKEM IR1ATLONU (1500 m - 40 km -10 km), tekmovanja pa potekajo še v DOLGEM TRIATLONU (polovica Ironmana) in IRONMANU (3800 m plavanja - 180 km kolesarjenja - 42 km teka). Letošnja kamniška IRONMANA sta tudi Anton Škrlep in Miro Kregar, kije letos končal že svoj 16. Ironman. Škrle-pu pa se je na kvalifikacijskem Ironmanu v nemškem Rothu uspelo uvrstiti na oktobrsko Svetovno prvenstvo na Havajih, kjer je v svoji veteranski kategoriji zasedel izvrstno 11. mesto, s časom 11.14,51. >--__y Olimpijski Iriatlon (raja približno toliko časa, kot maratonski tek. Že dolgi triatlon pa pomeni resnični preizkus vzdržljivosti in je pomemben korak na poti proti najdaljši preizkušnji, kakršna je IRONMAN, ki poleg ure in več plavanja vključuje šc najmanj pet in pol ur kolesarjenja, na koncu pa je za spodoben rezultat treba preteči še maraton, vsaj v treh urah in pol. Kako zaključiti pregled sezone? Morda z mislijo, da so za večino ljudi duatloni in triatloni le oddaljen signal, ki ga vsake toliko časa sprejmejo skozi ta ali oni medij ali takrat, ko se slučajno /najdejo ob prizorišču, /a redke je la Spori konjiček in telesna dejavnost ob prostem času, skoraj neverjetno pa je, kako se lahko tudi /apredemo vanje, da postanejo več kol le trening, več kot zgolj tekmovanje samo, postanejo del življenja. MATIC ROMŠAK BRATOMA GALJOT V SPOMIN Ob pogledu na s soncem obsijane zasnežene vrhove vsakemu smučarskemu navdušencu zaigra srce. Tudi Primož.a in Roka jc vedno vleklo tja. kjer je bila dobra smuka, kajti to sla bila - smučarja z vsem srcem. Kol plamen seje listo novembrsko soboto med našimi člani razširila novica o tragični nesreči smučarjev v Kaprunu, kol bomba pa je odjeknila žalostna vest, da se Primož, in Rok nista vrnila. Veliko nas je bilo, ki srno to novico sprejeli s solzami v očeh: kdorkoli ju je poznal, ni mogel ostali neprizadet: Primož in Rok sta se Smučarskemu klubu Kamnik pridružila kot majhna dečka, stara komaj šest in sedem let, ter ostala naša člana vse do njune tako tragične in tako prezgodnje smrti. Kot člana otroških državnih reprezentanc sla dosegla veliko uspehov na domačih in ludi na mednarodnih tekmovali jih. Za vedno bosta ostala zapisana med najboljšimi kamniškimi smučarji. Tudi ko sta zaključila svojo tekmovalno pol, sta šc vedno ostala naša aktivna člana. Svoje znanje sla izpopolnjevala in ga v zadnjih letih tudi predajala mlajšim generacijam kot učitelja smučanja. Pa ne samo smučarja, bila sle resnično velika človeka. Radi smo ju imeli in občudovali smo ju zaradi njunega odnosa Rok (levo) in Primož (desno) sta z občudovanja vrednim smučarskim znanjem resnično znala uživati na zasneženih pobočjih, ki so biki njuna velika ljubezen. do življenja. Le redka lahko srečaš ljudi, tako polne dobre volje, nasmejane in vedno odprte, kot sla bila Primož in Rok. Ostala sta aktivna športnika, ki sta se prei: kušala v mnogih športih, vendar je smučanje ostalo njuna velika ljubezen. Spoštovali smo ju zaradi njunega poštenja, močne volje, od sebe sla vedno zahtevala največ, veliko sla dajala in še več dosegla. Se danes nihče od nas ne zna in ne more odgovoriti na mnoga vprašanja, ki se nam porajajo, ko pomislimo na njuno mnogo prezgodnjo smrt. Nikoli več se ne bosta brala, najboljša prijatelja. PRIMOŽU IN ROKU lit smrt ni listo, kar nos loči in življenje ne, kar druži nas. So vezi močnejše. Brc: pomena zanje sv razdalje, kraj in čas. (Mila Kačičj Ob lako kruli novici, kol nas je doletela pred kratkim, človek nima besed, s katerimi bi izrazil občutenja. Sredi najlepših let, polna veselja in delovnega elana sla odšla iz naše sredine. Nesreče se dogajajo vsakodnevno, vendar sc nas le rahlo dotaknejo. Ko pa človek izgubi svojca ali prijatelja, se zavemo, da smo proti usodi brez moči in lahko le pobožno želimo, da hi nas lake tragedije >bšle. Med prijatelji po nekaj letih znova zeva praznina. Pred sedmimi leti nas je po večine sečni bolezni zapustil Jane. Njegov odhod je bil pričakovan. Vajina smrt pa nas je zadela kol strela z. jasnega. Upanje jc tlelo le par ur. Ko se nis- ta vrnila v dolino, smo sevava! 11, da sla ostala tam. Tam pod opojnimi planjavami, ki so bile vajina velika in resnična ljube zen. In za vse neskončne užitke in zadovoljstva, ki sta jih v vajinem prekratkem življenju iižjla na njih, so ta dan zahtevale svoje plačilo. Že od mladih nog sta se zapisala naravi in gibanju na svežem zraku. Smučanje in hoja S Starši V bližnje Kamniške planine so poslali del vsakdana. Vikendov donui nista poznala, alpsko smučanje jc z uvrstitvijo v mladinsko reprezentanco postalo zavezujoč vsakodnevni delavnik. Leta kas neje, ko smučarska tekmovanja niso bila več obveza, pa SO osla la veselje. Redkokalero tekmovanje vama je ušlo: kjer sla bila, sla hrepeneče zazrla proti snežnim belinam in si reklu: "Jutri bo dobra smuka, v nikoli več ne bo mo slišali njunega smehu, nikoli več... Globoka je naša bolečina ob tej izgubi in šc enkrat bi radi Olgi. Barbari m Francetu ob njihovi neizmerni žalosti izrekli najglobje sožalje: Vaša janla sta bila ne le vaš ampak tudi naš ponos. Primožu in Roku pa obljub ljamo: člani Smučarskega kluba Kamnik vaju ne bomo pozabili' ROK JAR( Smučarski klub Kamnik stala na zmagovalnih stopničkah. Ni ga bilo sončnega zimskega popoldneva, da ne bi orala snežnih strmin Krvavi u ali Velike planine. In to sta res znala, najbolje od nas vseh, to so vama priznavali tudi legendarni slovenski smučarski asi, ki so vaju nemo opazovali na strminah avstrijskih in j ion coskih smučišč. Ko se bomo podali na zasnežene planjave, ne bodo več kar so bile. Nekaj bo manjkalo. Padalo se ne bo več odprlo, kolo se ne bo več ■(ivileln. pla ninski čevlji ne bodo več otre sali nedeljske jutranje rose na Kamniškem vrhu. Petkovi večen v telovadnici ne bodo ,ei tako razigrani. Kdo nam bo sedaj na dopustu v posteljo prinesel svež kruh? Malo je prijateljev, na katere se lahko brezpogojno z.ane-seš. Vidva sla to bila. Kipih n losti, ki nas žge v srce, pa smo ponosni in vama hvaležni, da srno lahko bili vajini prijatelji Spomin bo ostal, zgodbe bodo živele. Pogrešali vaju bomo. PRIJATELJI IZ STRANJ Konec jesenskega dela v kegljaških ligah i Igralci ( alcila v prejšnjem kolu niso tekmovali, ker je ekipa Ribnice izstopila iz lige. Zaradi dolgega premora pa smo izvedli prvi del klubskega prvenstva in po nckompletnem prvem delu je trenutno v vodstvu Franci Grubar z 904 podrtimi keglji. Tako so po tritedenskem počitku v zadnjem kolu jesenskega dela gostili ekipo Korotan iz Prevalj. Naša ekipe je zmagala / rezultatom 5:3. Najboljši med našimi jc bil Janez Stare z 921 podrtimi keglji. Tekma je bila zelo razburljiva do zadnjih metov. Igralci Odčita so podrli samo 20 kegljev več od gostujoče ekipe. KK Calcil po jesenskem delu zaseda 4. mesto z. 10 točkami od 9 kol. Tudi v spomladanskem delu prvenstva se bomo potegovali za prvo mesto, saj imamo bolj ugoden razpored tekem od naših konkurentov. V goste nam pridejo vse ekipe, ki so uvrščene pred nami, razen ekipe litije. V prejšnjem kolu so igralke ETA Kamnik gostova'e v Mariboru in izgubile z rezultatom 1:7. Ze pred odhodom so bile skoraj brez možnosti za uspeh, saj so poškodovane tri igralke in so tekmovale brez rezerve. Tudi v zadnjem kolu so tekmovale brez poškodovanih tekmovalk, vendar so z ekipo Korotan iz Prevalj remizirale z rezultatom 4:4. Med našimi je bila najboljša Lidija Pirman s 429 podrtimi keglji. Tako so Kamničanke končale jesenski del na 6. mestu s 6 osvojenimi točkami. S prehodom na kegljišče v Domžale smo se začeli srečevati s problemi, ki jih v prejšnjih sezonah nismo bili vajeni, tako v organizacijskih, finančnih in tudi v medsebojnih odnosih. V prejšnjih letih, ko smo gostovali po raznih kegljiščih po Ljubljani, nismo skrbeli za kegljišče, ker je bila to naloga najemodajalca. Tu v Domžalah pa moramo za lo poskrbeti sami. S po- večanim številom tekmovalcev je prišlo tudi do večje konkurence med igralci, kar pa prinese večkrat tudi nejevoljo. Vendar smo eni prvih, če ne prvi, ki smo se lotili preseči odnose na relaciji Kamnik-Dom-žale ali Domžale-Kamnik. Z združitvijo tekmovalnih ekip se je povečal tudi finančni načrt in sicer na 5,5 milijona tolarjev na leto. Zato se tudi zahvaljujemo našima sponzorjema ETA in Calcil Se posebno pa se zahvaljujemo Urošu Zupancu iz Calcita in vsem sponzorjem za sredstva, ki smo jih potrebovali pred začetkom sezone za nakup nove tekmovalne opreme. Ker večina od njih želi ostati anonimnih, jih posebej ne bomo imenovali. V začetku novembra smo dobili tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo novega kegljišča v Mekinjah, s katero bomo pričeli najpozneje prihodnjo pomlad. LKON PIRMAN 12 11. decembra 2000 KRONIKA - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN pa botruje tudi alkohol.« Med udeleženci nesreč je tudi nekaj pešcev, dva med njimi sta umrla (tretja letošnja žrtev med njimi je bil pešec, kije umrl na cesti v Črni 29. novembra zvečer, na dan najinega pogovora, op. p.). Ker se največ nesreč med pešci zgodi v večernem oziroma nočnem času, bodo kamniški policisti v decembru izvedli preventivno akcijo pod imenom Stopimo iz teme. Največ prometnih nesreč, kar 28%, se zgodi na regionalni cesti skozi Tuhinjsko dolino. Na tej Jože Ivkovič, komandir Policijske postaje Kamnik: Še večjo pozornost preprečevanju dogodkov, ki ogrožajo našo varnost... Jože Ivkovič, komandir kamniških policistov, o naši varnosti v iztekajočem se letu in o aktualnih varnostnih vprašanjih Petarde spet pokajo ... Čeprav sva z Jožetom Ivkovi-čem, komandirjem kamniške policijske postaje, ki pokriva območje občin Kamnik in Komenda, imela namen spregovoriti predvsem o varnostnih razmerah v letošnjem letu, nisva mogla že na začetku najinega pogovora mimo trenutno zelo aktualnega vprašanja s področja javnega reda in miru. To je uporaba petard, raket in drugih pirotehničnih sredstev, brez katerih danes ne mine več nobeno praznovanje: samo, da se je letos pokanje začelo že sredi novembra, torej precej pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Veljavni predpis določa, da je uporaba »pokalic« možna šele drugi dan po božiču in se mora končati drugi dan po novem letu. Ljudje se seveda začno takoj spraševati, kje je in kaj dela policija. »Najprej moram povedati, da policija v takih primerih lahko ukrepa le, če je bil pri tem storjen drug prekršek«, pravi komandir, in dodaja, da policisti lahko ukrepajo takrat, ko gre za ogrožanje varnosti ljudi. To pomeni zlasti, kadar gre za metanje pirotehničnih sredstev v javnih prostorih. Predpisi prepovedujejo metanje petard v bližini šol, vrtcev in v strnjenih stanovanjskih naseljih. Z izjemo že omenjenih prazničnih dni med prekrške sodi tudi pokanje v času nočnega počitka od 22. do 6. ure. »Ne moremo pa za vsako petardo, vrženo prek dneva, leteti in ukrepati, lahko samo opozarjamo. Naša vloga je tudi preventivna. Zato bomo te dni po šolah imeli pogovore o varni uporabi pirotehničnih sredstev,« nadaljuje sogovornik. Skupaj s tržno inšpekcijo bodo poostrili nadzor prodajaln s temi sredstvi in ugo-tovljali legalnost njihovega izvora. Žal pa letos policisti zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo mogli ponoviti lanske akcije, v kateri so šolarji lahko zamenjali petarde in rakete za sladkarije, igrače in podobno. Ob tej priložnosti ne bo odveč tudi opozorilo o nevarnostih, ki grozijo zlasti otrokom pri metanju eksplozivnih sredstev. Kot pravijo zdravniki, so pri tem zelo pogoste poškodbe dlani, prstov in opekline. Petarda lahko pri mlajših otrocih odtrga prste ali celo del dlani. Zato gotovo ne bo odveč, da tudi starši namenijo več skrbi varnosti svojih otrok. Kot pravi komandir Ivkovič pa je bilo v letošnjih desetih mesecih precej manj kršitev javnega reda in miru kot lani v enakem obdobju. Od 353 kršitev (lani 444) so policisti največji del zabeležili med razgrajači na ulicah in trgih, sledijo jim kršitve v stanovanjih, precej pa so padle kršitve v gostinskih lokalih. Po komandir-jevih besedah so k temu pripomogle tudi preventivne akcije policistov in seveda tudi bolj dosledno spoštovanje predpisov glede točenja alkoholnih pijač vinjenim gostom in obratovalnega časa lokalov. Policisti so namreč poleg opozoril tudi napisali strežnemu osebju kar nekaj tovrstnih predlogov sodniku za prekrške. K tem ugotovitvam Ivkovič dodaja tudi, da je del mladih razgrajačev že odrastel in prešel v »resna« leta, vendar bi k temu lahko dodali, da prihajajo za temi nove generacije, za katere še ne vemo, ali bodo boljše ali slabše od predhodnikov... Bliža se zima in z njo tudi spremenjene oziroma poslabšane vozne razmere na naših cestah. Posebno vozniki motornih vozil so se morali nanje temeljito pripraviti, če bodo hoteli voziti varno pa tudi izogniti se kaznim, predpisanim za kršenje prometnih predpisov, povezanih Z zimsko opremo vozil. Med zimsko opremo vozil sodijo zimske gume na vseh štirih kolesih ali gume z letnim profdom (najmanj 4 mm) in v prtljažniku ustrezne snežne verige za pogonski kolesi. »Pri prvi akciji v zvezi Z zimsko opremo smo ugotovili, da so se letos vozniki na zimsko sezono bolje pripravili kot lani. Zabeležili smo, da le 8 voznikov po 15. novembru ni imelo ustrezne zimske opreme, med njimi smo z mandatno kaznijo kaznovali dva najbolj 'pametna' voznika,« je povedal komandir Ivkovič. V kratkem bodo policisti »zimsko akcijo« ponovili. Ko sva že pri prometni varnosti, se samo po sebi postavlja vprašanje, kakšna so letošnja gibanja na tem področju pri nas. »Če upoštevamo stanje v desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim, ugotovimo, da je bilo letos za okrog 14% manj prometnih nesreč. Posledice teh nesreč pa so bile hujše, saj je v petih prometnih nesrečah umrlo 6 ljudi, eden več kot lani. Največ nesreč povzroči neprimerna hitrost. Precejšnjemu številu nesreč V novembru so se poročili: - NOVAK PAVEL, Prebačevo 31, voznik, star 31 let, in DROLEC MATEJA, Kostanj 2, laborantka, stara 25 let - ZORMANDAVORIN, Rakek, Dovče 26, montažer, star 37let, in RAVNIKAR TATJANA, Moste 12, profesorica slovenščine, stara 34 let V novembru so umrli: - HRIBERN1K GENOVEFA, roj. Žibert, Motnik 48, upok., stara 87 let - VATOVEC JELUŠKA, roj. Cenčič, Kamnik, Kovinarska c. 2., upok., stara 90 let - SPURK FRANC, Spodnje Stranje 31, upok., star 60 let - KUHAR JOŽEF, Krivčevo 12, upok., star 69 let - FERFOUA ZOFIJA, roj. Bebar, Kamnik, Kranjska c. 3D, upok., stara 75 let - SMERKOU KAROL, Zgornji Motnik 9, star 90 let ■ SUŠNIK FRANČIŠEK, Križ 12, upok., star 88 let - MERKUŽ1Č IGOR, Hudo, Potočna ul. 8, star 31 let - RAJSAR ŠTEFAN, Šmartno v Tuhinju 26, upok., star 75 let - JUNTEZ IGNACIJ, Kamnik, Trg talcev 6, star 78 let - HRIBAR SONJA, roj. Vidmar, Kamnik, Klavčičeva ul. 3, upok., stara 46 let - GROŠELJ ANTON, Kamnik, Ul. Andreja Smolnikarja 7, star 37 let - PLEŠNAR BORUT, Kamnik, Svetčeva pot 2, star 57 let - PESTOTNIK BORUT, Kamnik, Ul. Jakoba Zupana 6A, star 41 let - VRHOVNIK MIHAEL, Tunjice 25A, star 48 let - OMOVŠEK FRANCI, Podstudenec 9, star., 45 let cesti je najbolj črna točka ovinek pri Buču, o kateri smo ž.e nekajkrat pisali. Kot kaže, bodo ta del ceste v kratkem res preuredili, da bo prometno bolj varna, saj gredo dela, ki so jih obljubljali že spomladi, res proti koncu. Letos bodo policisti v zimskem času (v primerih neprevoznosti ceste čez Kozjak) tovorna vozila preusmerjali po magistralni cesti čez Trojane. Tudi to bo po svoje prispevek k varnejšemu prometu na našem območju. V desetih letošnjih mesecih je padlo tudi število kaznivih dejanj, ki so jih zagrešili nepridipravi na območju kamniške policijske postaje in sicer za dobrih 14%. Zanimiv je tudi podatek, da so policisti raziskali več kot 61% vseh ugotovljenih kaznivih dejanj, leto poprej pa 56%. »Kar 97% kaznivih dejanj se nanaša na ogrožanje premoženja, to so tatvine, vlomi, ropi in podobno,« pravi komandir in navede tudi podatek, da so policisti ugotovili zlikovce v 57% zabeleženih tovrstnih kaznivih dejanj. Tatovi še vedno radi segajo po avtomobilih, še posebej tistih, ki niso ustrezno zavarovani. Medtem ko so lani ukradli 8 avtomobilov, pa so v letošnjh desetih mesecih odpeljali pet jeklenih konjičkov. Zato so policisti začeli z akcijo opozarjanja voznikov na ukrepe, ki lahko precej zmanjšajo možnosti tovrstnih kraj. Storilci namreč najraje izbirajo najmanj zaščitena vozila in na ne-raz.svetljenih ulicah in parkiriščih. Zato bi kazalo resno upoštevati napotke na letakih, na katerih je policija navedla sedem najpomembnejših preventivnih ukrepov, po katerih naj bi se ravnali lastniki avtomobilov. S pravilnim ravnanjem in relativno majhnimi stroški bi brezobzirnim vlomilcem in tatovom občutno zmanjšali manevrski prostor za njihove nočne akcije. S preventivnim ravnanjem pa lahko preprečimo tudi marsi-kak vlom in tatvino v naše stanovanje, O čemer pa smo že večkrat pisali. Prav je, da se ob zaključku letošnjega leta in prihodu novega našim policistom zahvalimo za njihova prizadevanja na področju varnosti in jim zaželimo, da bi bilo leto, ki prihaja, še mirnejše in da bi policisti imeli manj dela s sankcijami in še več za preventivno delovanje. Zavedati pa se moramo, da samo policisti ne morejo storiti vsega in da za našo varnost lahko veliko storimo tudi sami. FRANC SVETEU Iz novembrske kronike Policijske postaje Kamnik Mamilaši tudi med nami? Deževni november seje po svoje odražal tudi v prometni varnosti na naših cestah. Ta mesec se je namreč zgodilo 67 prometnih nesreč, med njimi sta dve zahtevali smrtni žrtvi. Zadnjo je zadnji dan novembra zagrešil pobegli voznik v Črni, kipa so ga policisti kmalu izsledili. Sicer pa so bile ostale nesreče lažjega značaja, saj je pri njih nastala le gmotna škoda, le ena med njimi se je končala s telesnimi poškodbami udeleženca. Ta mesec so kamniški policisti zabeležili 33 kršitev javnega reda in miru, kar je skoraj za pol manj kot lanskega novembra. Tretjino so jih razgrajači, večinoma pod vplivom alkohola, zagrešili v zasebnih prostorih, tretjino v gostinskih lokalih, ostalo tretjino pa na javnih mestih, ulicah in trgih. Letošnjega novembra se je prepolovilo glede na lanski november tudi število kaznivih dejanj. Med 29 kaznivimi dejanji so najpogostejše tatvine (13), sledi jim 5 vlomov v osebne avtomobile, 4 vlomi v objekte, 3 poškodovanja tujih stvari, dvoje tatvin in najdb ukradenih motornih vozil in ena tatvina kolesa. Izmed 129 varnostno pomembnih dogodkov, ki so jih meseca novembra obravnavali kamniški policisti, naj naštejemo nekatere najbolj značilne. 2. novembra so neznanci z, dvorišča podjetja na Ljubljanski cesti ponoči ukradli peugeot boxer LJ-J7-02K. Vozilo so policisti kasneje našli in ga vrnili lastniku. Isti dan, oziroma preko vikenda je bilo vlomljeno v kapelico na Malem gradu, kje so delavci hranili orodje. Neznanci so odnesli tri vrtalne stroje in storili za okrog 150 tisočakov škode. 2. novembra je na tkalskem stroju v Svilani-tu prišo do požara, ko se je delavcu razbila žarnica na baterijski svetilki in se je vnela tkanina na tkalskem stroju. Nastalo je za okrog 200.000 SIT škode. Isti dan seje v naselju Buč voznik osebnega avtomobila zaradi prehitre vožnje zaletel v nasproti vozeči avtomobil. Posledica je bila k sreči le gmotna škoda. 2. novembra jc V Spodnjih Stranjah voznik osebnega avtomobila trčil v pešca, kije prečkal cesto z. njegove leve strani. Pešec je na kraju nesreče podlegel poškodbam. Prekratka varnostna razdalja je 2. novembra botrovala prometnim nesrečam pri rondoju v Podgorju, na Perovem nasproti Coprnice in v Maistrovi ulici, ko so vozniki trčili v pred njimi vozeče avtomobile. V vseh teh primerih je nastala le materialna škoda. 4. novembra so po opozorilu B. V., da pogreša sestro F. Z., ki je sama stanovala na Kranjski cesti v Kamniku, policisti skupaj z. gasilci prišli v stanovanje in tam našli na tleh mrtvo F. Z. Zdravnica na truplu ni našla znakov nasilja. 4. novembra so policisti ob kontroli okolice Srednje šole Rudolfa Maistra pri dveh osebah našli snov, za katero sumijo, da je prepovedana droga. Snov so zasegli in jo poslali na analizo v Ljubljano. 7. novembra je voznik neregistriranega avtomobila zastava 750 bele barve v naselju Podstudenec vozil po levi strani ceste tako, da se mu je nasproti vozeča voznica morala umaknili v desno in pri tem trčila v skale. Nepridiprav je po dogodku pobegnil. 8. novembra so policisti na Malem gradu našli G. R., ki seje nekam čudno vedel. Pri pregledu so pri njem našli posušeno snov, za katero sumijo, da je droga. Zalo so jo dali na analizo. Imetnika pa so prijavili sodniku za prekrške. 8. novembra je v cerkev v Zakalu udarila vodna strela in povzročila precejšnjo škodo. 11. novembra je neznanec pred trgovino v Novem trgu neki ženski ukradel črno torbico, v kateri je imela mobilni telefon, nekaj denarja in osebne dokumente. V tem mesecu so policisti zabeležili tudi dve povoženi srni, ki sta pritekli pred avtomobila in sicer prva 10. novembra na cesti pod Kozjakom, druga pa 13. novembra na cesti pri Žejah. Na obeh vozilih je nastala manjša škoda, za srni pa so poskrbeli lovci. 14. novembra so iz frančiškanske cerkve v Kamniku ukradli pol metra velik križ, večje vrednosti. Storilca še iščejo. 18. novembra je bilo vlomljeno v trgovino DM na Frančiškanskem trgu v Kamniku. Zlikovci, kijih še iščejo, so odnesli s seboj za 4 milijone SIT različnega blaga. V zadnjem času se je na semaforiziranem križišču v Smarci zgodilo več prometnih nesreč, ker vozniki ne upoštevajo signalov na semaforju. Tako se je 13. novembra zaradi prekratke varnostne razdalje voznik zaletel v vozilo, ustavljeno pred semaforjem. 25. novembra pa je tu prišlo kar do dveh prometnih nesreč. Prvi je bila vzrok tudi prekratka varnostna razdalja, pri drugi pa je voznik iz kamniške smeri pri zavijanju v levo izsilil prednost nasproti vozečemu vozniku, kije prihajal iz. mengeške smeri in je vozil naravnost. 29. novembra ob 21.30 je bila policijska postaja Kamnik obveščena, da je neznani voznik v Črni povozil pešca O. F. iz Podstudenca, kije pešačil iz. Črne preiti domu. Zaradi hudih poškodb je pešec na kraju nesreče umrl, nevesten neznani voznik pa je odpeljal naprej, vendar so ga naslednji dan izsledili. m Strelsko tekmovanje v PGD Zg. Tuhinj V soboto, 2. decembra, je v PGD Zg. Tuhinj po dveh letih ponovno potekalo strelsko tekmovanje gasilcev-mladincev. Že ob osmi uri so bili v sejni sobi tamkajšnjega gasilskega doma zbrani mladi gasilci in gasilke iz vse občine. Navdušenih strelcev in strelk ni motilo niti mrzlo in v gosto meglo odeto jutro. Tekmovalce in njihove mentorje sta najprej nagovorila predsednik in poveljnik PGD Zg. Tuhinj, nato pa so najbolj zagreti z. mentorico gasilske mladine PGD Zg. Tuhinj, ki je ob pomoči nekaterih gasilcev in članov strelskega društva tudi organizirala tekmovanje, že odhiteli na strelišče. Strelišče, ki ga upravlja strelsko društvo Tuhinj, ima štiri strelska mesta. Tekmovalci so imeli na voljo eno poskusno tarčo s petimi naboji in dve pravi s prav tako po petimi naboji za vsako tarčo. Streljali so z malimi zračnimi puškami z razdalje 10 m. Na strelišču so tekmovalce nadzirali člani strelskega društva in mentorji sodelujočih društev. Med seboj se je pomerilo 31 tekmovalcev in tekmovalk iz PGD Šmarca, PGD Gozd, PGD Kamnik, PGD Sela, PGD Srednja vas, PGD Šmartno, PGD Motnik in PGD Zg. Tuhinj. Pomerili so se posamično, v društvih, kjer so se prijavili najmanj trije tekmovalci, pa so sc na koncu rezultati treh najboljših, treh malo slabših in treh najslabših združili v ekipe, ki so se potegovale za pokal. Pokal za najboljšo ekipo ter medalje za najboljše tri posameznike jc prispevala GZ Kamnik. Okrog enajste ure se je tekmovanje zaključilo. Medtem ko so mentorji seštevali točke, so nas tuhinjski gasilci pogostili z malico. K prijetnemu vzdušju jc pripomoglo še poznojesensko sonce, ki je razblinilo Sc zadnje meglice. Tako smo vsi nestrpno pričakovali rezultate. »Končno,« se je sprostilo v nas, ko so se nam v sejni sobi pridružili tudi mentorji z. organizatorko, ki je vsem udeležencem podelila priznanja v zahvalo za sodelovanje, a vse nas so najbolj zanimali zmagovalci ... Tretje mesto med posamezniki in bronasto medaljo jc dosegel Klemen Hribar iz PGD Zg. Tu- hinj. Tudi srebrna medalja jc ostala v našem društvu, prislužil si jo je Sašo Hribar, a najbolj smo ploskali zmagovalcu, Marjanu Perku iz PGD Motnik, ki si je prislužil zlato medaljo. Ekipno je tretje mesto dosegla prva ekipa iz PGD Šmarca, drugo mesto je zasedla druga ekipa iz PGD Zg. Tuhinj, zmagala pa je prva ekipa iz PGD Zg. Tuhinj, ki si je zagotovila pokal. Čeprav brez zasluženih pokalov sta se tudi drugo in tretje-uvrščena ekipa odlično odrezali. Z njimi, z zmagovalci in z, ostalimi tekmovalci ter njihovimi mentorji sc bomo v Zgornjem Tuhinju ponovno srečali prihodnje leto, ko sc bomo med seboj pomerili z novim znanjem in s širšimi obzorji. NA POMOČ! LEA LA.JMIŠ, PGD Zg. Tuhinj OGREVANJE NA ZEMELJSKI PUN JE NAJCENEJŠE (in to kar za 40% v primerjavi z oljem!) • PRODAJA plinskih peči BUDERUS, HYDROTHERM, JUNKERS, VAILANT, VIESSMANN • IZVEDBA na ključ od projekta do zagona • BREZPLAČNO SVETOVANJE • UGODNI KREDITI Kon Tiki Šolar d.o.o. solarna tehnika • elektronika Ljubljanska 21 /K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 01/8310-380 Kamniški (jBČAN ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO IJ. decembra 2000 13 Turistični krožek na osnovni šoli Stranje Lansko delovanje krožka jc zaznamovala vključitev mlajših učencev iz 5. razreda, ki so redno in najbolj marljivo sodelovali v krožku. Druga značilnost, ki daje pečat celoletnemu delu, jc razpis teme za festival Turizmu pomaga lastna glava (TPLG) v organizaciji Turistične zveze Slovenije - TZS in Zavoda RS za šolstvo. Letošnja tema je bila Slovenija - dežela dobrot. V skladu z razpisano temo je mentorica izbrala podnaslov za delovanje krožka: Babičina črna kuhinja in dedkov čebelnjak. Lani smo se festivala udeležili tretjič. Ker ima festival tekmovalni značaj, poteka po vnaprej znanih pravilih in zahtevah. Vsaka sodelujoča skupina se lahko udeleži festivala, če pripravi raziskovalno nalogo, razstavo in odrsko predstavitev naloge. Za udeležbo na območnem festivalu smo prejeli srebrno priznanje za celotno predstavitev in pohvalo za zelo kakovostno nalogo. Še posebej sta naše delo popestrila izleta v Zgornje Palov-če in obisk Budnarjevc muzejske hiše ter povabljeni gosti, ki so nam razkrivali bogastvo naše kulturne dediščine - upraviteljica Budnarjeve hiše Iva Šubclj Kramar, mojster čebelarstva Franc Prezelj in mojstrica unikatnega oblikovanja Icctovih izdelkov Marina Lenčck. Kaj pa letos? Že 15. festival po vrsti' nosi naslov TURIZEM IN DEDIŠČINA, ki daje priložnost, da se s turističnimi podmladkarji osredotočimo na uresničevanje naše skupne želje, to je gozdne naravoslovne poti. Pri tem zahtevnem delu pričakujemo strokovno pomoč Zavoda za gozdove v Kamniku, ki so se takoj odzvali in seveda krajanov, zlasti še lastnikov zemljišč, po katerih gozdna pot poteka. Mentorica turističnega krožka: Branka Špende Anekdote, šale, iskrice, ki so nastale ali se je ideja za niih porodila v alpinistično-planinsko-vodniški srenii in imajo za osnovo resnične dogodke tli.> iviigajmo, da orehi zgrešijo pot v usta. Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« —rTTFTl Sitarjeva Nataša se počuti kot doma. Iz naše raziskovalne naloge: Babičina črna kuhinja in Dedkov čebelnjak Gospa Mici pripoveduje Ga. Mici ima zelo dobre spomine na stare čase. Pripovedovala nam je vse, kar se je spomnila iz starih časov. Gospodar te hiše je bil star 20 let, njegova žena pa 19 let, ko sta se poročila. Gospodarju, oziroma očetu je bilo ime Jernej, materi pa Neža. Pisali so se Budnar. Po domače pa se je reklo »Pr Matjaž«. Oče in ma-li sta se preselila v hišo šesta po vrsti. To pomeni, da je bila hiša že prej petkrat naseljena. Najstarejši brat je odpotoval v Ameriko zato, da bi uredil hišo. Ta hiša je bila 16 let prazna. Vanjo sta se preselila leta 1912. Ko so bili otroci majhni, so bili zdravi ko ribe. Le oče je bil bolan na pljučih. Bili so zelo ubogljivi otroci. Niso se smeli odgovarjati. Ga. Mici je prvič odgovorila materi pri 36 letih, zato je dobila dve klofuti. Med 2. svet. vojno so tisti, ki so se največkrat najedli pri hiši, njim naredili največ gorja. Mici se je rodila kot sedmi otrok. Njen mož je bil doma iz Mekinj. 8. decembra sta se spoznala, 11. februarja pa sta se poročila. Ga. Mici je sedaj doma v Mekinjah pri cerkvi. Ko je bila stara 10 let je sama kuhala in hodila v šolo. V šolo je hodila 4 leta. DARJA ŠLEBIR Stahovica 20 telefon 01 832 54 10 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto ' POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE ŽcHmo lepo božično praznovanje in srečno v novem letu! Vsem svojim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje! RTV SERVIS POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d.o.o.. Ljubljanska c. 21e. KAMNIK (najdete nas v obrtni coni Duplica) KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na novo telefonsko številko 01/56-55-120. V MIRKO PŠENIČNIK Cf Maistrova 6, Kamnik, telefon 839-12-76 Vabimo vas v našo prodajalno, kjer lahko izbirate že pripravljene mesne dobrote, dnevno sveže meso in mesne izdelke slovenskih proizvajalcev, kruh, sire, mlečne izdelke, pijače... cQ Za lepše praznične dni obiščite našo prodajalno od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. GKommdmem, fepesefre/ »oftm strankam, žetima ) me/fre4/e*/r/ srefite čer uspe/ievpeke /tepe lete. Pojasnilo V planinski srenji se, podobno kot tudi drugod, dogajajo zanimive reči. Med njimi je tudi precej zanimivih in duhovitih domislic in podobnega, kar včasih sproža salve smeha in dobre volje. Nekaj takih domislic sem poskusil bolj ali manj verno prenesti na papir, da bi lahko tudi drugi tako ali drugače uživali v boljšem ali slabšem humorju. Se pa že vnaprej opravičujem vsem, ki se bodo prepoznali in pri tem počutili karkoli prizadete ali užaljene ali kakorkoli podobnega. Moj namen prav gotovo ni bil, da bi kogarkoli žalil ali kako drugače prizadel. Kavno obratno, ohraniti želim zabavne lepe trenutke. Češplje Tudi med planinci je vse več vegetarijancev, bolj ali manj pravovernih. Zato včasih pride tudi do zanimivih situacij. Kot npr. na Češki koči, ko je bil po večerji za poobedek kompot. »Tega kompota pa naj vegetarijanci raje ne jedo.« »Ja, zakaj pa ne. Saj so samo breskve, jabolka, češplje.« »Ravno zaradi češpelj. Kaj pa, če so v njih črvi?« Pravila nevarnejša od alpinizma Alpinisti prav gotovo niso vešči pravniki, seveda z izjemo tistih, ki so to že po poklicu. Zato so pa veliki individualisti z včasih prav enkratnimi idejami. Tako je uspelo pravilnik AO tako zakomplicirati, da ga je bilo skoraj nemogoče izvajati, pa še sprememba je biki zelo komplicirana in legitimno izvedljiva samo ob dobri volji tistih, ki so še imeli pravico glasovanja. Da bi bilo ob njegovem spreminjanju vse po pravilih, je bilo potrebno kar veliko spretnosti krmarjenja med posameznimi določili. Zato je nekdo v razpravi, ki ni povsem dojel »pravne« zapletenosti nastalega stanja, predvsem pa ne poskusov, da bi vse rešili čim bolj v skladu z že sprejetimi pravili, rekel: »Spet tako kompliciramo, da se bomo prav gotovo spel kje zadrgnili!« »Saj je to normalno in to lahko pričakujemo, ko pa je alpinizem nevaren šport!« Agregatno stanje Na izpitni turi za kategorijo D kandidat po ovinkih sprašuje »vodenega« (inštruktorja) o raznih zadevah, da bi ga tako bolje spoznal in nato laže vodil oziroma ustregel njegovim zahtevam. »Kako to, da hodiš rad pozimi v hribe, drugače si pa ves predan morju, torej vodi?« Pa se oglasi eden od drugih »trpinov«. »Res ljubi vodo. Ker pa je sneg samo drugo agregatno stanje vode, hodi rad tudi pozimi v hribe!« Plezalni pas Jutro pred izpitno turo. Pregled opreme. Tečajnik, poln treme, vpraša inštruktorja: »Ali imate celodnevni plezalni pas?« »Ne, samo poldnevnega!« Nihče ni nedolžen? Tudi na sestankih AO je med glasovanjem o določeni zadevi običajno preštevanje glasov: »Kdo je za?« »20.« »Kdo je proti?« »I.« »Se je kdo vzdržal?« A še predno je lahko predsedujoči začel šteti dvignjene roke, je Klemen povedal svoj komentar: »Nobeden, vsi so ...! Saj se nismo zaobljubili vzdržnosti!« Koristno v nekoristnem Običaj je, da člani odseka prinesejo s svojih plezalskih turnej, posebno še, če plezajo v območjih, v katerih do takrat člani odseka še niso plezali, literaturo, predvsem pa vodnike. Med razpravo o programu dela v prihodnjem letu je vprašal nekdo, ki precej hodi po svetu. »Ali naj še prinesem kakšen vodnik?« »Seveda! Le prinesi kaj koristnega za nas, »raziskovalce nekoristnega sveta«! Pripravniške ture Za potrditev naziva VPZS je potrebno po uspešno opravljenem izpitu opraviti še vsaj pet tur pod nadzorom mentorja Pa je nekdo, ki sc mu je precej mudilo pridobiti naziv, vprašal: »Se mi bodo ture, ki sem jih opravil pred izpitom, tudi upoštevale kot pripravniške, če mi jih bo mentor podpisal?« »Pripravniških tur ne moreš narediti pol leta prej oziroma pred izpitom. To je tako, kot če bi dobival otroški dodatek leto dni pred rojstvom otroka!« (~$05jp gostilna CUBR Križ 53 pri Komendi tT 01/83411 15 i POSLOVNA KOSILA, VEČERJE IN SPECIALITETE DOMAČE KUHINJE Z veseljem vas pričakujemo od torka do sobote med 12. in 22. uro, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Družina Potočnik in kolektiv se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje! PRAV VSEM PAŽtUMO LEPE PRAZNIČNE DECEMBRSKI DNU Kemijska industrija KAMNIK d. d. * * Fužine 9, KAMNIK * * 10% gotovinski božično-novoletni popust od 15. do 30. decembra! V STAVBI ZD DOMŽALE. PANCUR & Co. VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 106« PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE Pop.-pon., sre.; Dop.-tor., čet, pet VXJUDNO VABLJENI! AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Telefon: 83 91 383 GSM: 041/715 455 Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Odprto: 9h-12h, 15h-18h sobota: 10h-12h. iT BIRO BALIA d.o.o. Bolkova 54, Homec tel.: 01 /724 07 06 biro.balia@siol.net IZDELOVANJE SENČIL ZAVES, VODENJE ZDRAVJA IN VARNOSTI PRI DELU, VARSTVA PRED POŽAROM, IZDELOVANJE LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE, OCENE VPLIVA NA OKOUE STEKLARSTVO IRMI 1 HOMEC - DOMŽALE pl^V^ \ 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Kamniški Občan 01/83 91311 041/662 450 ZAHVALA Ob tragični izgubi PRIMOŽA in ROKA GALJOTA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani. Olga, Franc, Barbara Zagorica nad Kamnikom 8/a, november 2000 Ni več trpljenja, ne bolečine življenje kol plamen je ugasnilo. ZAHVALA Ob smrti našega dobrega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta _ ŠTEFANA RAJSARJA ^^tm 9|^H i/ Šmartnega v Tuhinjski dolini H ( . JN I sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, ■nHl/ JU I sor► SCHIEDEL DIMNIKE ARMA TURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO GROBNIKE, TIAKOVCE, BETONSKA KORITA >- OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >- ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO *► TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČA TE O NAŠI PONUDBI. • Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz jco kupec in možnost dostave z avtodvigalom. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! Internet: unmv.sam.si Mali oglasi Zemljišče 8.000 m2 v Jastroblah pri Spitaliču, ugodno prodam. Tel.: 05/672 21 19. Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednjo šolo. Tel.: 041/79 79 68, po 18. uri. Prodamo rdečo katro, reg. do 9/ 2001 za 80.000 SIT. Tel.: 83 12 062. Kupim delnice Titan Kamnik, Lip Radomlje. Nudim takojšnje plačilo. Tel.: 04/25 95 421, po 16. uri. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157,041/322 571. Instrukcije angleščine in matematike za srednje in osnovno šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 83 92 017. Kokošja domača jajca prodajamo. Zalaznik, Srednja vas 20, tel.: 83 92 815, popoldan. TRGOVINA telefon 01 839 70 81 (fax - 82) dve 9UUA44tt —►PAVA... PRINAŠA TOKRAT TUDI POSEBNO DARILO - ^ ODLIČNO KAVICO V BAR-u IDEJA DRUGA... NAKUP-ova PRAZNIČNA VINSKA KARTA z več kot 40 VRSTAMI VIN PO AKCIJSKIH CENAH AŠA SAMOPOSTREŽBA ŠVTNI48, KJER SO UGODNOSTI TRADICIJA! Gorenjsko narodno nošo - žensko, dekliško in dele moške, deške prodam. TeL: 01/42935 45. Kamniški OBČAN 8 83 91 311,041/662 450 TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! - orehi, 1 kg - moka, T 400, Žito, 1 kg - prekajena šunka, 1 kg - prekajen vrat, 1 kg - delikatesna šunka, 1 kg - pršut - kosi, 1 kg - kmečka salama Kras, lkg - šampinjoni v kisu in slanici, 650 g - roladev300 g - keksi Cokina, 300 g - alpsko mleko, 3,2, Lj. ml., - kava Trikafe, 100 g - Loka kava, 100 g 799,90 • barcaffe, 100 g 129,90 115,90 - namaz Nussenia, 400 g 199,90 1.099,90 -jabolčni sok, 1 1 89,90 999,90 - osvežilna pijača cola, 1.199,90 oranžada, tonk, 2 1 99,90 2.290,00 - namizno belo Vinag, 11 149,90 1.799,90 - haložan, 1 1 369,90 -janževec, 1 1 389,90 399,90 - peneče vino Moj biser, 0,75 1 339,90 139,90 - srebrna penina, 0,75 1 1.049,90 189,90 - whisky Old premium 1.099,90 11 119,90 - Šipon, Laški rizling 89,90 - Ljutomer, 0,75 1 249,90 99,90 - Sivi pinot, Kras, 0,75 1 299,90 l'onudb;i velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ugodne cene in novoletni popusti v Vele Ugodne cene in novoletni popusti so pravi razlog za nakup oblazinjenega pohištva v Pohištvu Kamnik. Ob nakupu nad 100.000 tolarjev prejmete darilo stensko uro. Poleg oblazinjenega pohištva vam nudimo še kuhinje, dnevne sobe, preproge, talne obloge... Skratka pri nas si lahko uredite dom! Popusti veljajo do 31.12.2000! Pohištvo Kamnik Kranjska 1 b, Kamnik, tel.: 01 m 'AR v Svetilniku, Ljubljanska 3/d, Kamnik, tel.: 839 71 53 Z OBSEŽNO PONUDBO IN NOVIM FOTOGRAFSKIM STUDIOM ja fotografiranje porok, rojstnih dni m dokumente. Odprto-, pon.-petek z50-!*00, sobota z^-n00 Prihaja čas pravnikov! Ponujamo vam obsejno i^ro albumov, okvirjev in fotoaparatov ?a darila. POROČNI FOTOGRAFIJE VAM NAREDIMO ŽE NA POROČNI DANI! RAZBURLJIVO BRAHJC ZA 0TR0KZ 0D10.UTADALJC ŠKODA ŠKERJANEC POOBLAŠČENI PRODAJALK in SERVISER VOZIL ŠKODA >>"™" ^AZNICNI POPUSTI Krumperška 21 (na poti iz Domžal proti Ihanu) »01/724 40 85,01/721 03 40 lVmbrož anna SERVIS V LAH FIAT BRAVO 1.6 SX Oprema: klima, ABS zavore, 2x zračna blazina, servo, el. steklo, centr. zaklepanje, radio RDS,... Cena od 2.463.000 SIT I NEVERJETNIH iii)MHMppr' 300.000 SIT CENEJE iii\D LU Ji/31/ iik\il=L\ 1 .3 VJHHrtSUl) od 1,095.000 SIT od 2,923.000 SIT Pili* f U \/Jj'JJ iliLVJV m'l'J'littf.ALUMMZ od 1,570.000 SIT od 3,547.374 SIT UGODNO FINANCIRANJE - STARO ZA NOVO PRODAJA VOZIL: Lahovče 2. tel.: 04/252») 070 SI R\ IS VOZIL: Lahovče 40. tel.: 04/2529 050 ELEKTRO EHANIKA Zlatko Jelovič s.p. Godič 68e, 1242 Stahovica tel., faks: 01/83 25 108, GSM: 041/404 220 SERVIS, IZPOSOJA ... Gradbeni stroji... Vibratorji... Nabijači... Kladiva ... Črpalke ... Plošče ... Previjanje vseh vrst elektromotorjev in generatorjev I pralni stroj Gorenje, WA1142 I božično novoletni okraski Krebs & Sohn I zunanje 3w$obr* n ban, I umetne smrečice ,90-210 cm, I dekorativne sveče I štedilniki I akumulatorski vrtalnik-IBTV Grundig T I CD stojalo MGL, 90.-xi 2.822,-2.900.-1.250.-82.590.-17.990.-48.990.-48.990.- Golf Edition. Še lepši in udobnejši. 1 \UU p- MmlK.lfui Ze od 2.779.300 SIT* (25.970 DEM) dalje. * nakup preko INTERNETA na naslovu www.mctalka-trgovina.si METALKA TRGOVINA BLAGOVNICA METALKA KAMNIK Komn,« Šutr.o37 tel 01/83! 15 55 METALKA TRGOVINA Golf: celili zračni blazini zavorni sistem ABS servo volan radio »alpha« + klimatska naprava + komfortni sedeži + širia platišča s pnevmatikami + zatemnjene zadnje luči i Golf Edition prihranek. 170.000 SIT : Golf Edition 1,4 prih ra nek: 310.000 SIT ' Golf Edition 1,9 SDI prihranek: 310.000 SIT • mi« v SIT H-informativna ta odvtaui i>d v CmMT Edition AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 01 721 50 59