Prof. Franjo Štiblar jutri na Opčinah o gospodarski krizi in Slovencih /4 V Slovenskem klubu razpravljali o Basagli in njegovi revoluciji [ÉUMMl Ravnateljica goriškega višješolskega pola o dodani vrednosti slovenskih šol in učinkih reforme >/15 Primorski ČETRTEK, 29. JANUARJA 2009 Št. 24 (19.423) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Zaprti pogovori niso vedno koristni Ivan Zerjal Dobili ju bomo! Večstopenjski šoli na Tržaškem namreč. Tabu vertikalizacije (če nekoliko karikiramo) je na svoji torkovi seji razbila deželna komisija za slovenske šole, ki je dala pozitivno mnenje o predlogu Občine Trst, da se pri Svetem Ivanu in Svetem Jakobu ustanovita večstopenjski šoli. Mnenje je potreboval tržaški pokrajinski odbor, ki se bo na podlagi tega odločal na današnji seji. Pokrajina Trst mora namreč do konca meseca predložiti deželni upravi načrt preustroja šolske mreže. V prid vertikalizaciji govorita predvsem dva argumenta: prvi je administrativnega značaja in zadeva predvsem olajšanje birokratskih obveznosti ravnateljev, ki trenutno morajo povečini skrbeti za več ravnateljstev in s tem tudi za več birokracij. Drugi pa je v olajšani učno-vzgojni kontinuiteti. Ima pa ta model tudi svoje nasprotnike, ki opozarjajo predvsem na ukinjanje ravnateljstev, do katerih ima naša skupnost pravico tudi na podlagi mednarodnih pogodb, in na možnost izgube delovnih mest. Tako se je polemika razvnela, pri čemer je svoje prispevalo tudi pomanjkanje širše razprave med različnimi komponentami narodne skupnosti o tem. Medtem ko se je na Goriškem razvila javna razprava o večstopenjskih šolah (mimogrede: v Doberdobu in Špetru taki šoli že delujeta), so na Tržaškem pogovori potekali v glavnem za zaprtimi vrati, kar je dalo povod za različna, večkrat tudi ne ravno simpatična ugibanja in domneve. Te pa bi bil lahko že na začetku odpravil odprt in odkrit pogovor o prednostih in slabostih modela. italija - Sinoči se je zbralo krizno omizje za avtomobilsko industrijo 300 tisoč delovnih mest v nevarnosti Vlada napoveduje sveženj ukrepov v teku desetih dni vzhodni kras - Odločitev tržaškega župana Roberta Dipiazze Padriče: kampa ne bo Občinski svetniki so si ogledali lokacijo nad predorom hitre ceste PADRIČE - Nomadskega kampa pri Padričah ne bo. Tako je nakazal tržaški župan Roberto Di-piazza na včerajšnji seji občinskih komisij za javna dela in urbanistiko, ki je potekala kar na lokaciji, kjer naj bi zgradili kamp, to je nad predorom hitre ceste. Domenjeno je bilo, da bo občinski svet zavrnil odlok mestne uprave o gradnji nomadskega kampa na Krasu. Na 7. strani RIM - Pri predsedstvu vlade se je sinoči zbralo krizno omizje za avtomobilsko industrijo. Kot je povedala predsednica industrialcev Emma Mar-cegaglia, je samo v tej panogi v nevarnosti 300 tisoč delovnih mest. Pozvala je zato vlado, naj čim prej ukrepa. Za čimprejšnje ukrepe so se zavzeli tudi predstavniki sindikatov z voditeljem CGIL Guglielmom Epifanijem na čelu, ki je poudaril, da je treba poleg podjetij zaščititi delavce. Minister za industrijski razvoj Claudio Scajola je obljubil, da bo vlada sprejela sveženj takoj izvršljivih ukrepov v teku desetih dni. Na 6. strani Nanti Olip prvi župan s slovenske liste? Na 2. strani Obnovili bodo tržaško palačo Tergesteo Na 9. strani Tržaški kino Excelsior zapira vrata Na 9. strani • V I V • I • Goriška sežigalnica kljub zaprtju vzbuja politično polemiko Na 14. strani Novogoriška knjižnica ob 60-letnici snuje informacijsko vozlišče vseh vrst medijev Na 16. strani VATIKAN - Po zapletu s škofom Williamsonom Papež obsodil holokavst Pozitivni odzivi med judi VATIKAN/JERUZALEM - Papež Benedikt XVI. (na sliki) je včeraj ponovno izrazil solidarnost z Judi in poudaril, da holokavsta ne sme nihče zanikati. S tem se je papež odzval na besede britanskega škofa Richarda Williamsona, enega od pripadnikov nedavno pomiloščene bratovščine svetega Pija X., ki je izrazil dvom o ho-lokavstu. Papeževe besede so pozitivno odjeknile v Jeruzalemu, kjer je izraelski rabinat poprej zagrozil, da prekine odnose z Vatikanom. »To je velik korak naprej za rešitev zadeve,« je izjavil direktor rabinata Oded Wiener. Na 6. strani šola - Manjšina Slovenci v DS podpirajo vertikalizacijo TRST - Slovenska komponenta Demokratske stranke je prepričana, da je v slovenski narodnostni skupnosti v Italiji potrebna nova razvojna vizija tudi na področju šolstva, pri čemer ohranjanje »statusa quo« ne daje zadostnih možnosti za kakovostni razvoj naše šole. V tem smislu so na sestanku komponente prejšnji teden podprli tudi predlog o ustanovitvi večstopenjskih šol na Tržaškem in Goriškem, o katerem se je pozitivno izrekla tudi deželna komisija za slovenske šole. Na 3. strani tržaška pokrajina - Na odseku hitre ceste Od Gabrovca do Štivana vsaj 109 dvojezičnih tabel 2 Četrtek, 29. januarja 2009 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - HRVAŠKA - O nadaljevanju dela po posvetu s slovenskim političnim vrhom Mešani komisiji strokovnjakov sta ostali dve bistveni vprašanji Ostajata odprti vprašanji uporabe načela pravičnosti in predmeta spora ŠMARJEŠKE TOPLICE - Sloven-sko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za vprašanje meje je v Šmarjeških Toplicah včeraj dosegla soglasje, da bi moral morebitni forum glede meje razsojati o stanju na dan 25. junij 1991 in da so kasnejša enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni. Ostaja pa odprto vprašanje uporabe načela pravičnosti in predmeta spora. Kot je po zasedanju pojasnil predsednik slovenskega dela komisije Miha Pogačnik, so se tudi strinjali, da ni načelnih zadržkov za možne štiri forume, ki bi lahko presojali o meji, ki so jih predlagali, "v kolikor bi bili rešeni dve veliki vprašanji" - uporaba načela zunanje pravičnosti ex aequo et bono pri pooblastilih mednarodnemu sodišču in "katera območja in sektorji tako na kopnem kot na morju bodo predloženi pred tretjega v odločanje kot predmet spora". Kot je pojasnil, gre na kopnem za "izrazito politično vprašanje, kaj sta ena in druga država pripravljeni uvrstiti kot sporna območja". "Na morju pa v tem Miha Pogačnik trenutku še nismo uspeli oblikovati skupne formulacije," ki ne bi prejudicirala stališč ene ali druge države glede tega "kateri morski pasovi državam pripadajo v skladu z njihovim razumevanjem in notranjo zakonodajo", je dejal. Kot je še pojasnil, gre za vprašanje, ali se razpravlja "zgolj o teritorialnem morju ali tudi o drugih morskih pasovih," kot so epi-kontinentalni pas, izključna ekonomska cona in druge površine, ki sta jih razglasili in uveljavili obe državi. Pogačnik je ob tem povedal, da na včerajšnjem zasedanju ni predlagal, da bi Davorin Rudolf komisija končala delo, je pa poudaril, da bo komisija sedaj vladi seznanila z doseženim in počakala na njuno odločitev, ali ga je potrebno nadaljevati, saj, kot je dejal, so se ustavili pred dvema velikima ovirama, o katerih mora odločitev sprejeti politika. Predsednik hrvaškega dela komisije Davorin Rudolf je izrazil obžalovanje, ker Pogačnik njegove pobude, da bi komisija nadaljevala z delom, včeraj ni sprejel in ocenil, da so se najbolj v 18 letih približali rešitvi spora, tako da vseeno upa v nadaljevanje dela komisije. KOROŠKE VOLITVE - Kandidira v Selah kot predstavnik Enotne liste Nanti Olip morda prvi župan, ki kandidira na slovenski listi CELOVEC - Enotna lista (EL), zbirna stranka slovenske manjšine na Koroškem, bo na občinskih volitvah na Koroškem, ki bodo hkrati z deželnimi 1. marca 2009, nastopila s svojimi kandidati v 23 dvojezičnih občinah južne Koroške, za položaj župana pa se bo potegovalo dvanajst kandidatov iz vrst EL. Na deželnih volitvah EL ne bo nastopila, saj je osvojitev sedeža v deželnem zboru nerealističen, hkrati pa bi samostojen nastop EL slabil predvsem Zelene in socialdemokrate, ki pa imajo na svojih listah tudi kandidate oz. kandidatke na vidnih mestih. Kot je dejal včeraj predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik na tiskovni konferenci v Celovcu, je cilj slovenske stranke, da na občinskih volitvah preseže rezultat izpred šestih let (52 občinskih odbornikov). Najboljše možnosti, da bo kot prvi kandidat na neki slovenski listi izvoljen za župana, pa ima po njegovih besedah sedanji podžupan občine Sele v okraju Celo-vec-dežela Nanti Olip. Slednjemu je na zadnjih volitvah za osvojitev prve funkcije v občini z najvišjim deležem Slovencev na Koroškem nasploh, manjkalo samo 37 glasov. »Tokrat so možnosti še boljše,« je prepričan tudi Olip, ki je sodeloval na tiskovni konferenci. V najmanj štirih nadaljnjih občinah pa vodstvo EL pričakuje uvrstitev kandidatov EL za župana v drugi krog: v Železni Kapli, Šmihelu nad Pli-berkom, Globasnici in v Dobrli vasi. Glede kandidature na volitvah v občinske svete sta Smrtnik in Olip poudarila, da je EL resna alternativa drugim strankam na Južnem Koroškem, saj je kot edina dejansko samostojna, avtonomna in s tem tudi nedovisna od strankinih central v Celovcu. EL pa je predvsem stranka, ki se zavzema za težnje slovenskega prebivalstva na Južnem Koroškem in ki nudi tudi program, ki je usmerjen v krepitev regionalne identitete. Nadaljnje pomembne točke programa EL za občinske volitve so izboljšanje podeželske infrastrukture, zaščita okolja in koriščenje obnovljenih energetskih virov, itd. V primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami leta 2003 EL tokrat kandidira v 23 dvojezičnih občinah na Koroškem (od Suhe na vzhodu dežele do Straje vasi na zahodu) s skupno 550 kandidati in kandidatkami. V dveh občinah (Hodiše in Vrba) nastopa s skupno listo z Zelenimi, prvič Sedanji podžupan »slovenske« občine Sele Nanti Olip (na sliki levo s predsednikom EL Vladimirjem Smrtnikom) ima najboljše možnosti, da postane prvi župan na Koroškem, ki bo izvoljen na slovenski listi lukan po letu 1973 pa samostojne slovenske liste ne bo v dvojezični občini Djekše v okraju Velikovec. Kljub temu si je EL zastavila za cilj, da postane močnejša tako po številu glasov kot tudi sedežev v občinskih odborih. »55 občinskih odbornikov bi bilo lepo število,« je na tiskovni konferenci optimistično menil predsednik EL Vladimir Smrtnik. Nanti Olip pa je dodal, da je deželna politika v preteklih letih močno zapostavljala finančno šibke občine na Koroškem. Volivci bodo takšno zgrešeno politiko vsekakor kaznovali s tem, da ne bodo v takšnem obsegu kot še leta 2003 glasovali v deželni vladi zastopane stranke BZO, SPO in OVP. Ivan Lukan Ana Blatnik nova predsednica koroških socialdemokratskih žena CELOVEC - Koroška Slovenka Ana Blatnik, svetnica v zveznem svetu na Dunaju, je postala nova poslujoča predsednica koroških socialdemokratskih žena. Deželno vodstvo ženske organizacije jo je izvolilo soglasno, potem ko je dosedanja predsednica Sieglinde Trannacher oddala vse svoje funkcije v SPO in se odločila za kandidaturo na občinskih volitvah v Celovcu na imenski listi nekdanjega predsednika celovškega SPO Ewalda Wiedenbauerja. Le-ta v Celovcu nastopa proti SPO. Po statutu SPO se vsak, ki na volitvah nastopa proti stranki, avtomatično sam izključi iz SPO. Trannacherjeva je vsa leta kot de- želna poslanka SPO znotraj stranke kot tudi v javnosti ofenzivno zagovarjala slovenski manjšini naklonjeno politiko. Leta 2004, ko je SPO sklenila koalicijo s Haiderjem, je bila ena redkih, ki je v predsedstvu stranke glasovala proti koaliciji s Haiderjem. Blatnikova je bila za. (I.L.) Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank pa so na posvetu včeraj sklenili, da se bo vrh slovenske politike sešel s slovenskim delom mešane komisije za vprašanje meje s Hrvaško in se seznanil z njenim poročilom o sestanku v Šmarjeških toplicah. Nato bo vlada odločila, ali naj komisija nadaljuje z delom, je povedal premier Borut Pahor. Kot je še pojasnil, so se vodje strank dogovorili, da bi na srečanju političnega vrha s člani slovenskega dela mešane komisije strnili vtise o dosedanjem delu, "o tem kaj je mogoče in kaj ne, kje so ovire premagljive in kje ne, kje je možnost za strokovno delo izčrpana in kje je neizogibno ravnanje in odločanje politike". Na podlagi tega bi se odločali o delu te komisije in glede drugih odločitev, potrebnih za to, da bi stopili korak bliže dokončni ureditvi tega vprašanja, je še dejal Pahor Ob tem je znova zagotovil, da bo vrh slovenske politike, pa tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko, "vselej promptno informiran o vseh novostih, ki jih bo deležen ta predmet političnega odločanja". Kot je še dejal, se niti on sam niti zunanji minister Samuel Žbogar niti vlada ne želijo odločati prenagljeno. "Zavedamo se kompliciranosti zapleta in problema, ki smo mu priča. Če želimo priti do rešitve, sprejemljive za obe strani, si je treba vzeti čas, da vsako nadaljnjo odločitev dvakrat premislimo," je dodal in poudaril, da bo treba sprejeti tudi odločne ukrepe in stališča, vendar jih je treba vedno dvakrat premisliti. Glede mediacije ali morebitnih drugih rešitev po besedah premiera ni še nobene dokončne odločitve. "Mi preučujemo, kaj in kako nastaja pri pobudnikih te zamisli, je v osnovi ne zavračamo, mislimo, da lahko pomeni neko primerno pot, vendar moramo najprej tudi mi vedeti o njej več, da bi se lahko dokončno odločili," je poudaril Pahor. Pojasnil je še, da je bila mešana komisija ustanovljena za to, da ugotovi, ali se slovenska in hrvaška stran lahko sporazumeta o načelih in morebitni izbiri arbitra. "Kolikor sem obveščen, komisija ni prišla do skupnega stališča ne glede prvega ne glede drugega," je dejal Pahor. To po njegovem pomeni, da mora tako slovenska kot hrvaška politika oceniti stanje, v katerem smo se znašli. Predsednik vlade zato meni, "da bi bilo srečanje s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem primeren način za to, da nakažemo nekatere poti, po kateri bi nadaljevali poskus reševanja tega zapletenega vprašanja". (STA) Konzorcij za letališče v Ronkah se bo dokapitaliziral TRST - Konzorcij letališča Furlanije-Julijske krajine v Ronkah, ki je 51-od-stotni lastnik letališke družbe Aero-porto FVG Spa, se bo dokapitaliziral. Odločitev je bila sprejeta na včerajšnjem sestanku predstavnikov članov konzorcija - to so lokalne javne uprave in ustanove - z deželnim odbornikom za mobilnost in infrastrukture Riccardom Riccardijem. Ta je po koncu srečanja v Trstu izjavil, da se vsi javni delničarji letališke družbe strinjajo o nujnosti vseh možnih prizadevanj za zaščito in ohranitev letališča. V tem smislu so se v okviru svojih možnosti izrekli za dokapitaliza-cijo, ki je neobhodna zaradi neplačanih dolgov stare Alitalie, vendar pod pogojem, da se bo letališče še naprej razvijalo. Po Riccardijevih besedah bo dokapitalizacija potekala po dogovorjeni strategiji, ki predvideva jasno razmejitev med upravljanjem letališča, ki bo zaupano zasebnikom, in jamstveno strukturo, ki jo zagotavlja javna uprava. Ustni dogovor slovenskih strank o sodelovanju pri premagovanju krize LJUBLJANA - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so sprejeli ustni dogovor o sodelovanju pri premagovanju finančne in gospodarske krize, je po včerajšnjem posvetu s predsedniki strank povedal predsednik vlade Borut Pahor. Kot je poudaril, gre za "praktičen odgovor slovenske politike na izzive tega časa". Pahor je povedal, da dogovor začne veljati takoj in da najprej zadeva paket varčevalnih ukrepov.Stranke se bodo usklajevale le o ukrepih za premagovanje finančne in gospodarske krize. Na današnji seji vlade tako še ne bo paketa varčevalnih ukrepov. V Sežani danes predstavitev knjige Ko duša nima kam SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo z naslovom Ko duša nima kam. Srečanje z avtorico knjige, psihiatrinjo Vlasto Meden Klavora, bo vodil Rafael Vončina. Ob avtorici se bosta predstavila še akademska slikarja Va-sja Draščič in Krištof Zupet, ki sta sodelovala pri ustvarjanju knjige. Knjižni prvenec pripoveduje o likovni ustvarjalnosti štirih bolnikov z duševno motnjo, o njihovih podobah, s katerimi se izražajo ter komunicirajo s seboj in drugimi. Njihova ustvarjalnost je lahko pomoč pri diagnostični kot pri terapevtski obravnavi. Delo je nastalo na podlagi doktorske disertacije avtorice. (O.K.) PORDENON - Predsednik Dežele FJK Tondo si je ogledal strukturo Tehnološki pol, ki pomaga majhnim podjetjem pri inoviranju PORDENON - Pomagati majhnim in srednjim podjetjem pri raziskovanju in inoviranju, združiti ideje, ki jih toliki majhni podjetniki uresničujejo v svojih podjetjih, in pomagati, da iz tolikih majnih podjetij nastane sistem, se ustvari mreža, ki omogoča sinergijo med raziskovanjem in inovativnostjo. To so glavne naloge pordenonskega tehnološkega pola - Polo Technologico di Por-denone, ki sovpadajo s koncepti deželne uprave na področju inovativnosti. Strukturo si je včeraj v spremstvu njenega predsednika Michelangela Agru-stija ogledal predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo, ki se ob udeležbi pordenon-skih deželnih svetnikov Franca Dal Masa, Antonia Pedicinija in Paola Santina pogovarjal s člani upravnega sveta tehnološkega pola in s predstavniki njegovega tehnično-znanstvenega odbora. Vodeni ogled strukture je vključeval tudi nov lesni laboratorij, ki ga tehnološki pol upravlja skupaj s konzorcijem Catas in ki se ukvarja z raziskovanjem materialov, lepil in lakov za pod- fepsi Renzo Tondo na ogledu tehnološkega pola z njegovim predsednikom Agrustijem jetja v okoliših pohištva in stolov. V polu je trenutno aktivnih 30 podjetij z različnih področij (od domotike do lesa, kemije in farmacije), nova povpraševanja po nastanitvi pa obravnava znan- stveni odbor, ki skrbi tudi za spremljanje podjetij pri pridobivanju patentov in za sodelovanje z drugimi podobnimi strukturami, v prvi vrsti s tržaškim AREA Science parkom. / DEŽELA Četrtek, 29. januarja 2009 3 šolstvo - Prejšnji teden je zasedala slovenska komponenta Demokratske stranke Nova razvojna vizija je potrebna tudi v šolstvu Pozitivno o ustanavljanju večstopenjskih šol - Ohranjanje »statusa quo« ne jamči kakovostnega razvoja TRST - Slovenska narodnostna skupnost v Italiji potrebuje tudi na področju šolstva neko novo razvojno vizijo. Tako menijo v slovenski komponenti Demokratske stranke, katere člani in somišljeniki so se prejšnji teden sestali ter obravnavali številna odprta vprašanja šolstva tudi ob analizi dosedanjih vladnih ukrepov, pri čemer so sprejeli nekaj konkretnih stališč in predlogov. Tako Slovenci v DS menijo, da si je treba še naprej prizadevati za ponovno uvedbo ločenih seznamov osebja za slovenske šole. Kot znano, je to veljalo od leta 1999 do leta 2001, ko so bili ponovno združeni s seznami večinskih šol. V zadnjem pravilniku je predvideno, da mora deželni šolski ravnatelj z odlokom določiti pokrajinske sezname za slovenske šole. Taka rešitev ne zadovoljuje Slovencev v DS, saj so prepričani, da bo ob splošnem krčenju učnega in neučnega osebja, ki bo prizadelo tudi slovensko šolo, ta problem postal težko rešljiv in bo povod za nepotrebne polemike. V šolah vseh stopenj se bo s prihodnjim šolskim letom tudi zmanjšalo število učnih ur. Za slovenske šole je upoštevana zahteva po večjem številu ur zaradi prisotnosti dveh jezikov, v slovenski komponenti DS pa menijo, da bi se morali starši ob vpisu odločiti za ponujene možnosti in sicer za najvišje število ur. Na sestanku so zelo negativno ocenili reformo osnovne šole, ki odpravlja modularni pouk s sočasno prisotnostjo več učiteljev ter njihovo skupinsko delo. Oškodovani bodo tudi vsi učitelji (zlasti mlajši), ki so se v teh letih izpopolnjevali za tako obliko dela in to se bo negativno odražalo na kakovosti pouka. Ta segment italijanskega šolskega sistema je po mnenju mnogih najboljši in zato je izbira vlade nerazumljiva, razen če je ne gledamo izključno z vidika finančne računice, piše v sporočilu za javnost. V zvezi z vprašanjem racionalizacije šolske mreže Slovenci v DS podpirajo predlog o ustanovitvi večstopenjskih šol tako na Tržaškem kot na Goriškem, saj taka sicer nevsiljena vertikalizacija nenazadnje omogoča funkcionalno povezanost celotnega ciklusa primarne šole, boljšo prerazporeditev drugače zelo omejenih sredstev, učinkovitejše sodelovanje učnega osebja in potencialno manjši osip pri prehodu z osnovne na srednjo šolo. Tu morajo tehnične rešitve poiskati pristojni subjekti ob upoštevanju realnih potreb šolskega sistema. Glede napovedanega drastičnega krčenja učnih smeri za višje srednje šole, ki bo prišlo na vrsto s šolskim letom luigia negro Podpora generalnega konzulata RS TRST - Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu je Luigi Negro in članom kulturnega društva Rozajanski dum poslal pismo, v katerem je izrazil obžalovanje zaradi napada na osebno integriteto gospe Negro in s tem tudi na delovanje kulturnega društva v Reziji. O dogodku je slovenski konzulat obvestil tudi državne institucije v Republiki Sloveniji, ki spremljajo razmere slovenske manjšine v Italiji. V sporočilu s slovenskega generalnega konzulata so še zapisali, da se zavzemajo »za dobro sodelovanje med državama, kar omogoča reševanje odprtih vprašanj in problemov, in uveljavljanje načela sobivanja različnih narodnosti in verstev, s svobodnim izražanjem lastne kulture in uporabe jezika ter veroizpovedi.« Za Slovence v DS je šolstvo ena temeljnih institucij za rast celotne skupnosti, pozornost, ki se mu izkazuje, pa mora izhajati iz potrebe sedanjosti in prihodnosti kroma 2010/2011, najavljeni predlogi ne bi smeli prizadeti naše sedanje razvejanosti, vendar bi se veljalo ob tem zamisliti, menijo Slovenci v DS. Mogoče bi bilo potrebno nekatere smeri združiti in sočasno pomisliti na nove smeri, kot bi lahko bila umetniška ali glasbena. Slednja bi nam tudi dala možnost za odprtje slovenske sekcije konser-vatorija. Vprašanje učnih smeri pa je vezano tudi na gospodarske perspektive tukajšnjega prostora in na dejstvo, da se je ta prostor s padcem meje razširil in nudi širšo paleto študijskih možnosti. Sicer je treba pri tem upoštevati tudi dejstvo, da si veliko število družin in otrok, ki zaključujejo nižjo srednjo, očitno želi splošni študij in prenaša izbiro o smeri »za življenje« na poznejši rok. Pri slovenski komponenti DS pa z zadovoljstvom jemljejo na znanje odločitev tržaške italijanske nižje srednje šole Ri-smondo, ki bo s prihodnjim šolskim letom vključila slovenščino med predmete, ki jih bo mogoče izbrati v okviru obveznega pouka drugega evropskega jezika. Učni programi namreč sedaj omogočajo poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika in verjetno bi se veljalo potruditi, da bi se ta izbira razširila še na druge šole. Seveda gre tu za osebno izbiro staršev, vendar razmere so ugodne, da se to postopoma uresničuje, piše v sporočilu za javnost. Za Slovence v DS je šolstvo ena izmed temeljnih institucij za rast celotne skupnosti in ji je treba zato posvetiti po- trebno pozornost. Ta pa mora izhajati iz potrebe sedanjosti in predvsem prihodnosti, zato se je treba otresti nekaterih predsodkov in pogledov iz preteklosti. Načelno ohranjanje »statusa quo« po mnenju slovenske komponente DS ne daje zadostnih možnosti za kakovostni razvoj naše šole in ne jemlje v zadostni meri v poštev uporabnikov, katerim je šola namenjena in v funkciji katerih mora biti čimbolje organiziran šolski sistem. Slednji pa rabijo šolo, ki jih bo primerno opremila za življenje, nenazadnje pa se čuti potreba po novih oblikah poučevanja in utrjevanja slovenščine, pri čemer bi nam morala priskočiti na pomoč Republika Slovenija, menijo Slovenci v DS. šolstvo - Deželna komisija za slovenske šole Predmetnik in gradivo Sklepi o vprašanju pouka drugega tujega jezika na nižjih srednjih šolah in koriščenja sredstev za tisk učbenikov TRST - Kot smo že poročali v vče- rajšnji številki, je deželna komisija za slovenske šole na svoji torkovi seji v Trstu izglasovala pozitivno mnenje o predlogu za ustanovitev dveh slovenskih večstopenjskih šol na območju občine Trst. To pa ni bil edini sklep seje, saj smo že včeraj na kratko omenili točki, ki sta zadevali mnenje o predmetniku na nižjih srednjih šolah in sprejem večletnega načrta uporabe sredstev za učbenike in didaktično gradivo. Komisija je tako izrazila pozitivno mnenje o osnutku odloka deželnega šolskega ravnatelja o uvedbi 34-urne-ga tedenskega predmetnika za slovenske nižje srednje šole na Tržaškem in Goriškem oz. za dvojezično srednjo šolo v Benečiji, ki bi veljal le v prihodnjem šolskem letu. Tako naj bi na nižjih srednjih šolah tedensko imeli devet ur pouka slovenščine, zgodovine in zemljepisa, pet ur pouka italijanščine, šest ur pouka matematike in znanstvenih ved, tri ure angleščine, po dve uri tehnologije, drugega tujega jezika, umetnostne, telesne in glasbene vzgoje in eno uro verouka. Problem se postavlja pri pouku drugega tujega oz. evropskega jezika (konkretno nemščine), saj je ta postal obvezen. Pri tem je prišlo do predloga, da bi dijaki, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali drugi oz. tretji razred, nadaljevali pouk na podlagi izbir v prvem razredu in da bi namesto drugega tujega jezika imeli okrepljen pouk drugih predmetov. Na tistih šolah, kjer ni rednega profesorja drugega tujega jezika oz. nemščine, pa bi dijaki (točneje njihovi starši) imeli možnost, da izberejo ali okrepljen pouk angleškega jezika s petimi urami tedensko ali pa okrepljen pouk italijanščine oz. slovenščine. Na šolah, kjer drugi tuj je- Sredstva za tiskanje učbenikov bodo lahko uporabili tudi za drugo gradivo kroma zik poučujejo redni profesorji in ne su-plenti, pa bi bil pouk tega jezika obvezen. Člani komisije pa so tudi sklenili, da del razpoložljivih sredstev iz postavke za tiskanje učbenikov v slovenskem jeziku nakažejo posameznim ravnateljstvom za nabavo didaktičnega materiala. Gre za postavko, ki jo predvideva t.i. zakon Belci-Škerk iz leta 1973, pri čemer se je v zadnjih letih začel nabirati neizkoriščen denar, saj so potrebe po tiskanju oz. prevajanju italijanskih knjig v slovenščino spričo kakovostne izbire učbenikov iz Slovenije vedno manjše. Zato bodo del razpoložljive vsote, točneje 100.000 evrov, porazdelili med posameznimi ravnateljstvi po naslednjem ključu: 60 odstotkov vsote bo šlo ravnateljstvom v enakih delih (po 3.000 evrov na ravnateljstvo), 40 odstotkov pa na podlagi števila učencev. Po tem ključu bodo šole na Trža- škem prejele 64.118,70 evra, na Goriškem in v Benečiji pa 35.881,30 evra. Denar bo služil izplačevanju honorarjev avtorjem, tisku, razmnoževanju gradiva in nakupu materiala. (iž) BENEČIJA Pobuda v treh jezikih Roberto Molinaro VIDEM - Zdravstvena ustanova za srednjo Furlanijo prireja za svoje upravno in medicinsko osebje v Vidmu, Co-droipu, Čedadu, S. Danieleju in Čenti izpopolnjevalne tečaje slovenščine in furlanščine. Zanimiva in hvalevredna pobuda, pri kateri aktivno sodeluje deželno ravnateljstvo za jezikovne identitete, sodi v sklop izvajanja državnega zakona za zaščito jezikovnih manjšin (številka 482). To vsekakor ni prva takšna po- Marco Stolfo buda v prid zaščite furlanske in slovenske manjšine, ki jo furlanska zdravstvena ustanova prireja v sodelovanju z deželno upravo Furlanije-Julijske krajine. Cilj te pobude je čim bolj približati lokalne zdravstvene institucije občanom. O tem in o drugih podobnih načrtih in pobudah na tem področju bo tekla beseda na jutrišnjem srečanju z novinarji, ki ga v Vidmu Dežela prireja v sodelovanju z omenjeno furlansko zdravstveno ustanovo. Na srečanju (ob 11.30 na videmskem sedežu deželne vlade v Ul. Sab-badini 31) bosta - poleg zastopnikov zdravstvene ustanove -sodelovala deželni odbornik za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti Roberto Molinaro in Marco Stolfo, direktor ravnateljstva FJK za jezikovne in kulturne identitete ter za izseljence. Pobuda z uradnim trijezičnim naslovom Lenghis in salut - Jeziki pri zdravju - Lingue in salute prihaja v trenutku, ko nekateri politiki iz vrst desne sredine vztrajajo pri stališču, da v videmski pokrajini ni Slovencev, kvečjemu gre za ljudi, ki govorijo nekakšna slovanska narečja in podobno. Deželna uprava očitno ni tega mnenja, drugače ne bi promovirala javne rabe slovenskega jezika na tem območju. REGIONE AUTONQMA FRiyLI VeNEZIA giuua GLAVNA DIREKCIJA ZA KMETIJSKE, NARAVNE IN GOZDNE VIRE Ulica Sabbadini, 31 - VIDEM Obveščamo, da z odlokom št. 47 z dne 20. januarja 2009 Glavnega direktorja za kmetijske, naravne in gozdne vire, ki je bil objavljen v deželnem Uradnem listu (B.U.R.) št. 4 z dne 28. januarja 2009, je predvideno nadaljnje podaljšanje začasne prepovedi agronomske uporabe gnojil, gnojnic, odpadnih vod, dušičnih gnojil in meliorativnega gnojenja, ki so bili predvideni v Akcijskem načrtu odobrenem z odlokom Predsednika Dežele DPReg 0295/Pres. z dne 27. oktobra 2008 s sprejetjem Direktive Nitrati. Podaljšanje prepovedi velja od 28. januarja 2009 do 12. februarja 2009. 4 Četrtek, 29. januarja 2009 GOSPODARSTVO slovik - V okviru ciklusa seminarjev Kriza: revolucija ali rutina? Predavanje o položaju Slovenije v svetovni krizi Slovik bo jutri ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah gostil ekonomista Franja Štiblarja GORICA - Nadaljuje se ciklus seminarjev o finančni krizi, ki ga prireja Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.). Tokrat bo njegov gost prof. dr. Franjo Štiblar, avtor monografije Svetovna kriza in Slovenci - kako jo preživeti? Na to temo bo predaval jutri ob 18. uri v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Franjo Štiblar je diplomiral iz prava na Pravni fakulteti in iz ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Magistriral je iz ekonomske analize na EIN v Beogradu in na univerzi Pennsylvania v Philadelphii, kjer je tudi doktoriral iz ekonomije pri Nobelovem nagrajencu Lawrencu R. Kleinu. Zaposlen je na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je opravljal tudi že funkcijo dekana; predava ekonomijo, mednarodne ekonomske odnose in mednarodno bančništvo. Je tudi znanstveni svetnik Ekonomskega inštituta pravne fakultete (EIPF), kjer je eden od avtorjev strokovnega glasila Gospodarska gibanja. Sodeluje v svetu Centralne banke Črne Gore, je član znanstvene sekcije Združenja ekonomistov Slovenije in ameriške ekonomske zveze AEA. Napisal je več kot 500 bibliografskih enot, skoraj polovico jih je objavil v tujini. Veliko predava v Evropi in ZDA, npr. na podiplomskem študiju univerze v Bolo-gni, in sodeluje v mednarodnih projektih LINK, Rockfellerjeve fundacije in drugih mednarodnih raziskovalnih centrov. Prof. Štiblar, pred kratkim ste izdali knjigo Svetovna kriza in Slovenci - kako jo preživeti?, ki je postala v Sloveniji uspešnica, saj je bila v lanskem decembru peta najbolj prodana knjiga v knjigarnah Mladinske knjige. Ali je razlog za tak uspeh tudi v tem, da se Slovenci zavedamo dometa svetovne gospodarske krize? Zavedamo se je, vendar zamujamo v razumevanju vzrokov krize in dojemanju njenega dometa in sploh posledic, ki ji bo pustila. Knjiga Svetovna kriza in Slovenci ponuja posameznikom, gospodarstvenikom, politikom in bankam konkretne predloge za čas krize, predvsem pa želi ozavestiti ljudi, da se s konkretnimi nasveti bolje prilagodijo krizi pri odločanju o porazdelitvi dobi- Prof. dr. Franjo Štiblar arhiv čka in uporabi prihrankov. Predvsem pa želi ozavestiti o vzrokih za krizo, razčlenjuje njen vpliv na recesijo v realnem sektorju, identificira krivce in predstavi predloge za njeno reševanje. V predgovoru med drugim pravite, da bosta nastala finančna kriza in prihajajoča recesija dokončno praktično razsodili, katera ekonomska šola ima prav. Kaj mislite s tem? Kritično in zadržano ocenjujem današnji neoliberalizem v vodenju svetovne ekonomije. Za nas to pomeni odklon v desno od za naše razmere bolj primerne social-demokratske tržne usmeritve. Dogaja se podobno kot pred dvajsetimi leti, ko smo živeli v sistemu, ki je pomenil odklon v levo, in smo ga korigirali v smeri z leve proti sredini. Kritičen sem do sistema, ki pomeni odklon od sredinske poti, a ki ostaja navezan na neoliberalistične, desno usmerjene ekonomske ukrepe ali vsebine. O tem pa se v javnosti ne govori: medtem ko v tujini finančni strokovnjaki in komentatorji priznavajo napake in pomanjkljivosti neoliberalističnega sistema in njegovega razmišljanja, se pri nas o tem ne govori, predvsem pa še ni dovolj konkretnih ukrepov za izhod iz finančne krize in realne recesije. Ne neolibe-ralni kapitalizem ne ortodoksni socializem, temveč solidarizem je po mojem mnenju sistem, ki vodi v pravo smer. Kaj mislite, ko govorite o soli-darizmu? Gre za sistem, ki ga sestavlja več elementov. Gre za tržno gospodarstvo z državnimi popravki napak trga, za privatni sektor z javno podporo na področju infrastrukture. Zagotovljena mora biti minimalna socialna varnost ljudi in vsaj minimalno razpolaganje s kulturnimi dobrinami za vse. Namesto maksimalnih profitov naj se zagotavljajo stalni, a solidni profiti korporacij, vendar ob skrbi za socialno in ekološko okolje. Važni so osebni odnosi med ljudmi - od virtualnih odnosov, ki jih danes vedno bolj množično podpira tehnološki napredek na področju telekomunikacij, je potrebno ponovno preiti na osebne odnose. Zelo pomembna je izobrazba, predvsem aktivnega posameznika, ki je sposoben samostojnega odločanja, ki ni več predmet manipulacije in je aktiven člen v multikulturni družbi. Kakšno je vaše stališče do eko- pristanišča - Po koncu dolgega birokratskega postopka V Trstu kmalu začetek del za modernizacijo šestega pomola TRST - V tržaškem pristanišču se bodo 20. februarja z rušenjem skladišča št. 62 začela dela za obnovo in preureditev šestega pomola. Tako so se na sestanku odločili predstavniki Pristaniške oblasti, pristaniške kapitanije in podjetij Adriafer, Parisi in Thiene Co-struzioni, ki so se dogovorili tudi za var- nostne ukrepe med rušenjem skladišč, ki bo potekalo s tradicionalnimi tehnikami in se bo predvidoma končalo do letošnjega poletja. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu Pristaniške oblasti, bo preureditev pomola stala približno 1,7 milijona evrov. Poleg skladišča št. 62 bodo po- drli še skladišča št. 61, 63 in 64, še pred tem pa bodo odstranili stare žerjave. Prvo bo torej na vrsti skladiščno poslopje št. 62 (vidimo ga na posnetku), ki ga je pred desetimi leti zajel požar. Poleg pritličja ga sestavljata še dve nadstropji in povezovalne strukture, ki sestavljajo kompleks na šestem pomolu, zajetem v novo prosto pristaniško točko. Pristaniška oblast je dela za ureditev pomola oddala podjetju Thiene Co-struzioni srl iz kraja Longare v pokrajini Vicenza. Načrt za porušenje skladišč je šel skozi dolg in zapleten birokratski postopek, ki se je začel leta 2007 in se je pred kratkim končal s pridobitvijo vseh predpisanih pooblastil. Načrt sicer sodi v okvir splošnejšega razvojnega posega, predvidenega s triletnim operativnim načrtom, ki ga je v letu 2007 odobril pristaniški odbor. V tem načrtu je med drugim preureditev šestega pomola označena kot prioritetna za strategijo razvoja gospodarskih dejavnosti v pristanišču. Projekt za modernizacijo šestega pomola obsega tudi utrditev manevrskih ploščadi in razširitev nabrežja, kar je potrebno za povečanje zmogljivosti operativne obale tako v funkciji obsega pretovora kot večje globine za ladijske priveze. nomske politike Združenih držav Amerike? Kaj si obetate od ameriškega predsednika Obame na tem področju? Poglejte: v ZDA in v Angliji se je razcvetela neoliberalistična šola, v praksi, torej pri izvajanju tega sistema, pa se državi ne držita njenih pravil, temveč se ravnata pragmatično in se prilagajata situaciji. Evropska unija ali Evropa pa kljub načelno socialnemu modelu vodenja gospodarstva v praksi v veliki meri uveljavlja neoliberalne principe. Novi ameriški predsednik Obama bo sprejel ukrepe, ki gredo v smer solidarizma. Zato od njega pričakujemo veliko, zavedajoč se, da vseh problemov ne bo mogel rešiti. Pa vendar je napočil trenutek, da se prekine s preteklostjo in se z določeno mero poguma sprejmejo ukrepi, ki bodo pomagali k zagonu ameriškega gospodarstva. Le ko bo Amerika ponovno postala lokomotiva svetovnega gospodarstva, bodo tudi druge države prešle iz zdajšnje recesije na zeleno vejo. Kako pa ocenite ukrepe, ki jih je slovenska vlada sprejela za ublažitev posledic gospodarske krize? Ali menite, da je lahko kriza izpit, ki bo pokazal, ali je Slovenija opravila tranzi-cijo? Doslej sprejeti ukrepi slovenske vlade so primerni, pa vendar prihajajo z zamudo in so vsebinsko premalo odločni. Slovenija je izbrala svojo pot v tranziciji, ki se je dejansko izkazala za najboljšo v primerjavi z ostalimi državami. To dokazuje dejstvo, da zaradi tranzicije Slovenija ni doživela krize. Pa vendar smo postali v zadnjih letih bolj ranljivi: prebivalci, posamezniki, podjetja, država - vsi smo se začeli zadolževati čez razumno mero. Sedaj vsi ti subjekti trpijo, ker s težavo odplačujejo dolgove. Do tega pa smo prišli delno zaradi neoliberalnega ozračja v svetu in delno zaradi domače ekonomske politike in strategije. Izkušnja uspešnega izhoda iz krize v času tranzicije predstavlja dobro osnovo za izbor primernih ukrepov, ki naj ublažijo posledice zdajšnje krize. Več informacij o petkovem predavanju je na spletni strani www.slovik.org, vsi, ki se želijo dogodka udeležiti, pa se lahko do danes prijavijo na naslovu in-fo@slovik.org. pristanišča Luka Koper bo sodelovala z univerzo UP KOPER - Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Rado Bohinc sta včeraj podpisala Sporazum o sodelovanju, s čimer se je Luka Koper zavezala k nadaljnjemu podpiranju in sponsorstvu mlade univerze. Luka Koper je bila namreč že od samega začetka eden glavnih pobudnikov za nastanek tretje slovenske univerze. Ker se tehnologija in procesi v pristaniški in logistični dejavnosti nenehno razvijajo, sta konkurenčnost in z njo uspešnost koprskega pristanišča tesno povezana s strokovnim znanjem zaposlenih. Stalna nadgradnja znanja in pridobivanje novih profilov strokovnjakov ponujata drugačne rešitve, kar pomembno prispeva k uspešnemu uresničevanju razvojnih načrtov, so zapisali v koprskem pristaniškem podjetju, v katerem so prepričani, da je ravno sodelovanje z univerzo pri vzpostavljanju novih študijskih programov pravi odgovor na trenutne izzive v pristaniško-logistični panogi, še posebno z načrtovanim študijskim programom o upravljanju trajnostnega razvoja. EVRO 1,3260 $ +0,65 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. januarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 28.01. 27.01. ameriški dolar japonski jen 1,3260 118,57 9 0672 1,3174 117,59 9,0084 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 44,7265 64,8750 43,5350 64,2560 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4525 0,92725 7,4527 0,93520 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,6145 8,8870 10,5375 8,8975 1 1UI VCjIVU M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 27,351 15163 27,638 1,5017 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona tArint 15,6466 284,80 15,6466 285,32 11 iaui£.ci i JM IUI II I L poljski zlot 4,3450 1,6161 4,3540 1 6190 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9815 1,9558 1,9884 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,2310 3,4528 4,2380 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7019 3,0381 0,7030 3,0462 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1408 290,00 2 1377 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3618 7,3608 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. januarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,40938 1,17438 1,63063 1,91125 LIBOR (EUR) 1,76625 2,1175 2,23625 2,3225 LIBOR (CHF) 0,31 0,5425 0,67667 0,97833 EURIBOR (EUR) 1,771 2,115 2,214 2,318 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 21.698,72 € -259,28 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. januarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,64 IMTTIDCI IDDDA O -0,60 -0 11 KRKA 1 1 IKA KOPER 54,42 24,05 -1,05 +021 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 159,45 262,96 -0,08 -0,74 TELEKOM SLOVENIJE 124,98 +0,73 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 27,43 DELO PRODAJA -rrm i«/ion +2,31 ±1 17 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 ")") flO 1Q NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imdtcct 9,41 +0,11 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 47,54 12,25 +4,08 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 242,94 +0,53 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 73,75 16,50 -1,67 +0,06 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 28. januarja 2009 +2,51 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,351 5,235 1153 +0,22 +2,31 +0,35 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,54 1182 +6,89 +3,68 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,005 0,984 +6,37 +0,92 EDISON ENEL ENI 4,375 1701 +1,57 -0,06 FIAT FINMECCANICA 3,9 1196 +6,27 +1 79 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,3 1 894 +6,40 +6,40 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,515 1456 +7,02 -0,48 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,5 3,85 +1,23 +3 15 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,15 1213 +3,47 +0,92 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,2429 1021 +3,36 +1 49 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,33 4,01 +0,65 -1 96 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,18 1 046 -3,02 -2,88 TENARIS TERNA 7,97 2,395 +1,01 -0,93 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,412 1008 -1,32 +3,86 UNICREDIT 1,408 +11,57 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 42,11 $ -0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. januarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.828,12 898,60 -0,04 -0,34 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.718,61 972,03 +0,32 -0,21 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.536,90 542,05 -1,11 -1 29 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 253,39 2.010,10 +3,49 -0,34 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.312,40 2.236,35 -2,43 +0,47 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.375,05 1.234,30 +2,45 +3,34 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 873,97 854,45 4.518,72 4.295,20 +3,34 +1,49 +4,52 +2,40 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.076,01 1.713,51 +4,11 +4,45 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 786,4 2.322,78 +2,24 +4,41 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 8.106,29 1.766,08 12.578,60 1.990,66 +0,56 +4,79 Composite, Sanghaj Sensex, Mubaj 9.257,47 +2,81 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. januarja 2009 5 GLOSA Ali bodo začeli sežigati knjige? Jo2e Pirjevec Dejstvo, da se je oblastem zdelo potrebno poslati pred vhod dvorane, kjer smo v torek predstavili mojo knjigo »Trst je naš! Boj Slovencev za morje 1848-1954«, tri uniformirane stražnike, poleg tistih, ki so se v civilu pomešali med občinstvo, samo po sebi pove, v kakšnem obsednem stanju živimo. V atmosferi protislovenske psihološke gonje, ki narekuje na primer deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine, da odobri 100.000 evrov Marcu Pirini za raziskave o »fojbah« v Beogradu. Istemu gospodu, o katerem so pred dvanajstimi leti vsi časopisi pisali kot o velikem izvedencu, ga proglašali za italijanskega Wiesenthala, legendarnega židovskega lovca na nacistične zločince, za zagrizenega iskalca resnice. »Zaradi tega zbira na računalniku pričevanja preživelih, stavi na rešeto vojaške arhive, sestavlja dosjeje odgovornih za fojbe, pošilja tisku bele knjige (izšlo jih je že pet), organizira manifestacije in srečanja. Piri-na je v teku s časom: priče umirajo, spomin na te dogodke, na katere je uradno zgodovinopisje pozabilo, bledi (... ) Dokumenti, ki jih je zbral, so prepričali rimskega sodnika Gianfranca Mantellija, da odpre raziskavo zaradi 'genocida' (zločina, ki ne zastari)«. V vseh teh letih, je aprila 1995 tednik Epoca poročal, da je Pirina zbral impresiven informatski arhiv. Originali dragocenih dokumentov naj bi bili hranjeni v Pordenonu, a tudi v Gorici in Vidmu, medtem ko naj bi bilo »žgoče« gradivo v tezorju neke banke. »Ka-rabinjerji, ki jih je poslal Mantelli, so šest dni 'zasedli' hišo zakoncev Pirina in so na koncu prenesli javnemu tožilci tone papirja«. Na podlagi teh dokazov je pozneje rimski tožilec Pititto sprožil proces, ki naj bi poistovetil odporniško gibanje z nacizmom, in naj bi bil nekakšen pandant procesu proti gestapovskemu oficirju Priebkeju, vodji pokola v Ardeatinskih jamah v Rimu. Prišlo je do sodne farse, v kateri se je priglasilo k obtožbi poleg italijanske države, dežele Furlanije -Julijske krajine, občin Trst in Gorica, okrog 100 različnih organizacij in posameznikov. Očitno v odgovor izzivu, ki ga je v tedniku Panorama 4. julija 1996 sprožil slavni karikaturist Forattini z vinjeto, na kateri je videti tri »sodnike«: ministrskega predsedni- ka Prodija z dobrodušnim obrazom zavaljenega župnika, zunanjega ministra Dinija, z izrazom vaškega bebčka, in Fassina, velmoža Demokratične stranke levice, v podobi krokarja z rdečo ruto okrog ptičjega vratu. Časnikar, ki moli izven kadra proti trojici mikrofon, sprašuje: »Zakaj sodite nacističnemu zločincu Priebkeju, ne pa tudi slovenskim in hrvaškim komunističnim infojbatorjem iz Istre?« Predsednik Prodi odgovarja zvito in pobožno obenem: »Zaradi tega, ker so nacisti izgubili vojno, komunisti pa so zmagali. Kot veste, mladenič, stoji italijanska pravica vedno na strani zmagovalca«. Ker je bilo treba dokazati, da je italijanska pravica slepa in da se ne ozira ne na levo ne na desno, so sprožili proces, ki se je vlekel šest let, ki je stal davkoplačevalce milijone, zaključil pa se je s popolno oprostitvijo edinega preživelega obtoženca. Medtem so s časopisnih strani kričali naslovi takšnega tipa: »Po fojbah še ena tragedija. Štiri tisoč izginulih brez sledu« (Il Piccolo), »Masaker razoroženih, izbrisanih iz spomina« (L'Unita), »Slovanskim morilcem penzije INPS v dolarjih« (Il Giornale), »Ideološki pokol, ki je zbežal iz rok titovskim voditeljem« (Avve-nire). Kljub Pitittovemu neuspehu leta 2003, se ta akcija nadaljuje brez prestanka. Pred dnevi je na primer narekovala odbornici za kulturo toskanskega mesta Pisa, da je prepovedala predstavitev knjige v Občinski biblioteki. Zakaj? Ker gre za zbornik referatov z lanskega kongresa v Milanu, naslovljen: »Fojbe: resnica. Proti zgodovinskemu revizionizmu.« Avtorji so v njem skušali dokazati, v kolikšni meri je bila ta tematika izrabljena v politične namene. Zgoraj omenjena od-bornica za kulturo, je svojo prepoved pojasnila takole: »Gre za vprašanje, ki je posebej boleče in o katerem še teče zgodovinska raziskava. Zaradi tega bi preostra in enosmerna analiza lahko ranila občutljivost nekaterih, predvsem v trenutku, ko se bliža 10. februar, uradno izban za dan spomina«. Tako nizko je padla italijanska demokracija: s policisti je treba stražiti predstavitve knjig, treba je zapirati biblioteke pred »nespodobnimi« knjigami. Kdaj jih bodo začeli sežigati? VREME OB KONCU TEDNA Kratkotrajno se bo okrepil anticiklon Darko Bradassi_ Z okrepitvijo anticiklona nad osrednjo in severno Evropo se bo začasno prekinil atlantski tok, ki nam je v zadnjih tednih prinašal vlago in padavine. Pravimo, da bo nastala anticiklonska blokada. Zanimivo, da bo anticiklon razmeroma ozek in visok, tako da bo na vremenskih kartah res izgledal kakor nekakšen zid med dvema tipologijama ozračja, atlantskim in celinskim. Prehodno bo pri nas spet prevladovalo celinsko vreme, pihali bodo severovzhodni vetrovi in temperature bodo nekoliko nižje, kot v zadnjih časih. Še do včerajšnjih jutranjih ur je izgledalo, da bo od severovzhoda dosegla naše kraje zelo mrzla zračna masa. Te možnosti še ne gre povsem prezreti, četudi zadnje projekcije nakazujejo, da se bo najhladnejši zrak spustil nekoliko se-verneje od naših predelov. Vseeno pa nas bo vsaj obrobno dosegel v noči na nedeljo ali v nedeljo. Predvsem napoved za nedeljo je precej negotova, poglejmo zakaj. Kaže, da bo anticiklonski zid precej vul-nerabilen in da bo nad severnim Sredozemljem in delom osrednje Evrope popustil že v soboto. Izpodrinili ga bosta ciklonski območji, ki se zadržujeta nad zahodno in vzhodno Evropo. Zato se bo ta prehodna celinska vremenska faza predvidoma kaj kmalu zaključila. Ze v soboto bo nad našimi kraji nekoliko bolj vlažen zrak, v nedeljo pa bo predvsem v višinah nekoliko hladneje. Če bo res prevladalo ciklonsko območje, ki se sicer poglablja daleč od nas na skrajnem evropskem zahodu (ki pa bo zelo obsežno), bodo proti nam pritekali nekoliko bolj vlažni jugovzhodni do vzhodni tokovi. Večjih poslabšanj vremena ne gre pričakovati, ravno tako ne pa tudi popolne jasnine. Za nedeljo je vsekakor slika v marsičem negotova. Obstaja tudi možnost, da bo ciklon zdržal pred pritiskom vlažnega zraka, v tem primeru bi seveda prevladovalo bolj sončno vreme. Možno pa je tudi, da bi hladnejši zrak dosegel naše kraje, kar bi v prvi vrsti občutili predvsem z ohladitvijo, morda pa tudi z večjo oblačnostjo. V vsakem primeru večjih padavin pri nas ne pričakujemo, morda bo ponekod le padlo nekaj kapelj dežja. Nad nami se bo zadrževal razmeroma hladen zrak, v Sloveniji bo predvsem na vzhodu in v osrednjem delu države lahko rahlo snežilo, pri nas pa bo meja sneženja na višini okrog 300-500 metrov. Kakšna snežinka bi zato v najslabšem primeru znala pasti tudi na Kraški planoti. Danes in jutri bo pretežno jasno z le občasno zmerno oblačnostjo. Nekaj več oblakov bo predvidoma danes. Pihala bo šibka do zmerna burja. Nekoliko hladneje bo. V soboto bo nekaj več oblačnosti, vendar bo prevladovalo suho vreme. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod bodo možne občasne rahle padavine. V ponedeljek in torek kaže, da se bo ciklon nekoliko bolj približal našim krajem, zato bo več spremenljivosti in bodo možne občasne padavine. Količine bodo predvidoma večje v torek. Na sliki: anticiklon se krepi. OPRTA TRIBUNA Pika na »i» Bravo Goriški lok! Na zadnjem srečanju je pogumno dosegel, da so prisotni aktivno ali pasivno, vsekakor pa uradno in pogumno povedali, opredelili, ocenili in »se prijemali za glavo« glede Programske konference. Postavili so piko na »i«. Nisem se udeležil klepeta. Zakaj pa naj bi se, ko pa sem isto napovedoval že pred, med in neposredno po konferenci? Tudi konference sem se tedaj udeležil le službeno kot odgovorni za goriški sedež SLORI. Družbeno manjšinsko se mi ni zdelo koristno iz dveh vzrokov: a) Nihče me ni povabil niti v eno od delovnih teles, komisij, posvetovalnic in sestankov. Ko to očitam, sem pač neskromen; zakaj bi pa bil? Marsikdo je vedel, da se ne bi zadovoljil s popleskanim pročeljem in odrskim halo efektom »mladih«, ki so baje odkrili toplo vodo. Kdor je tedaj naročal razne raziskave, je vedel, da bodo aseptično izvedene, njihovi izvajalci pa ne bodo nikoli prešli v fazo stvarnega izvajanja; b) Nekaj let prej sem bil izbran in povabljen, naj usklajujem preobrazbo SKGZ, pa je 30% »poklicanih« zavestno veslalo proti spremembam, 35% se je temu lagodno pridružilo, 25% pa ni razumelo, za kaj gre. Še hranim strokovno gradivo o posegih, prisotnostih in taktičnih odsotnosti, kupčkanju in »ko-lateralnih« dogovarjanjih. Spoznanje: predmejska družba je zabeto-nirana kot marsikatera druga, njeni sestavni deli se pač upirajo odkrivanju lastnega funkcioniranja kot vsaka druga podzavest. Potrebna je pač (psiho) analiza delovanja: ne organizacijskega temveč miselnega. Da se razumemo: navdušen sem nad železobetonskimi zgradbami, potrebno pa jih je graditi s protipotresnimi pristopi. Če so stare - to pa postane sčasoma neizbežno - so dobrodošle ustrezne rešitve. Kolumbovo jajce v tem smislu je bilo upoštevano pri popotresni prenovi v Nadiških dolinah. Tudi na moji hiši v Gorici. Kako to prenesti iz stavbe v družbo, je seveda umetnost. Glede zabetoniranja brez gibljivega spreminjanja pa naslednje: kot vedno obstajajo tudi izjeme - tedanja praksa negativne selekcije s strani tistih prvih 35% je kasneje pripeljala do eklatantnih preskokov kadra na vzporedni manjšinski tir. Beton je popustil. Škoda, da prav zaradi negativne selekcije. Potrebno je nekoliko razbremeniti zgornje premisleke. Ponujam nekaj živahnih stihov, ki pripovedujejo, da ni potrebno čakati šest let za oceno stanja in družbenih silnic, če razpolagaš z miselnim in izkustvenim orodjem. Napisani so bili kar nekaj časa pred Programsko konferenco. Pokaže nam programska konferenca, čigava bo odslej spet kompetenca? Ze nekaj časa komajda kdo ve, kam barka pelje in za kaj sploh gre. Ni zakonski osnutek več bodrilo, potrebno urno super je mamilo, zato hlepimo zdaj po konferenci, po njej bo spet lepo ležati v senci. »Kdaj konec bo, moj dragi, tvoji krizi, ki leksikon ji pravi impotenca?« »Izgine, draga, komaj sedem k mizi in me razvname naša konferenca.« Aldo Rupel PISMA UREDNIŠTVU Smučarska tekmovanja in strešice Včerajšnje dopolnilo k članku o Zimskih športnih igrah, me je spodbudilo, da se tudi sam oglasim. Predvsem me je prevzel tisti del včerajšnjega prispevka, kjer piše o uporabi tehnoloških pripomočkov, ki so postavili SPDT leta 72 v samo avantgardo v uporabi tehnologije na športnih manifestacijah. Danes pa zgleda, da prav najenostavnejša računalniška tehnologija nekoliko peša, če iz seznama tekmovalcev kar tako izginjajo strešice. Mislim nase in na druge številne zamejske tekmovalce, ki imajo na uradnih dokumentih strešice, na smučarskih tekmovanjih v organizacij naših društev pa ne. Nedeljski primer Zimskih športnih iger sicer sploh ni edini, tokrat pa so bili dosledno nagrajeni s strešicami vsi tekmovalci iz Slovenije, mi »zamejci« pa nekoliko manj. Ker sem na ta problem večkrat opozoril in mi je bilo vedno rečeno, da je kriva »tehnologija«, dajmo vendar tudi v odsotnosti IRETA rešiti ta problem. Glede vsega ostalega pa je bila organizacija nedeljskega tekmovanja brezhibna, kar je sicer značilno za naša smučarska društva, ki se vsakokrat izkažejo z izredno številnim in požrtvovalnim članstvom. Prisrčen pozdrav Livio Semolič (zelo slabo uvrščen tekmovalec na Zimskih športnih igrah) »Kje je bilo naše društvo in kje...« V članku, ki ga je objavil PD v torek 27.1.2009 pod naslovom »Kje je bilo naše društvo in kje je bilo vodstvo SSk?«, v katerem je »naš« miljski občinski svetnik Danilo Ša-vron izjavil, da ga pri aferi z občinskim svetnikom opozicije Grizonom glede izvajanja vidne dvojezičnosti »boli molk Društva Slovencev milj-ske občine«, sem se čutil kot odbornik omenjenega Društva osebno izzvan. Čeprav dvomim, da bralce Primorskega dnevnika to kaj dosti zanima, bom najprej odgovoril na vprašanje kje je bilo Društvo prejšnji teden: - v sredo smo poskrbeli, kot vsaki teden, za prostore, kjer se odvijajo tečaji slovenščine za italijansko govoreče občane; - v četrtek smo imeli sejo odbora, za katero je bil kot običajno obveščen in povabljen tudi Danilo, a ga kot običajno ni bilo zraven; - v soboto smo priredili revijo Kraških pihalnih godb, ki je zahtevala kar precejšen trud odbora in članov, ki so se pri tem angažirali (pri taki pobudi je doprinos vsakega člana potreben in dobrodošel, kot vemo dobro vsi, ki svoj prosti čas namenjamo delovanju naših društev); - v ponedeljek ob 21. uri smo se člani ožjega odbora Društva zbrali, da spišemo odgovor Grizonu, katerega smo končali opolnoči. V torek zjutraj pa berem na Primorskem dnevniku Danilov očitek, da je Društvo molčalo. Sicer je Danilo prisostvoval sobotni reviji Kraških godb v Miljah, ampak, v kolikor je meni znano, ni nobenemu odborniku omenil, da je že dal intervju za Primorski dnevnik, v katerem je na tak način javno ožigosal »pomankljivost« našega (in njegovega) društva. Škoda, ker če bi kdo v odboru to vedel, bi najbrž morali nameniti ponedeljkov večer pisanju odgovora Šavronu namesto odgovora Grizonu, za kar pa močno dvomim da bi sploh kaj koristilo Slovencem miljske občine. Najbrž bi bilo najkoristnejše da bi kar ostali doma. Meni, in kar jaz vem nobenemu drugemu članu sedanjega društvenega odbora, ni nikoli niti padlo na misel, da bi Danila preko našega dnevnika kritizirali ali se spraševali, kje je bil, ko ga je Društvo vabilo na seje odbora takrat, ko smo obravnavali taka vprašanja, pri katerih bi bila njegova navzočnost potrebna in koristna, a ga ni bilo zraven, ker pač imamo vsi svoje zasebno in družinsko življenje in vsak ima svoje breme dolžnosti in težav. Mislim, da je žalostno da se edini slovenski občinski svetovalec v miljski občini za kritiko društvu katerega član je, obrne prej na Primorski dnevnik kot na odbor, še posebno če je v istem društvu v nadzornem odboru prav on. Društvo Slovencev miljske občine je že od ustanovitve delovalo z namenom, da zbere vse Slovence v občini, ne glede na njihovo strankarsko ali svetovnonazorsko pripadnost, samo da delujejo v korist slovenstva. Zal pa moram reči, da po mojem ta Šavronova poteza samo seje razdor med miljskimi Slovenci in malodušje do Društva. Danila vabim, naj se bolj približa Društvu in našemu delovanju ter naj se v prihodnje prej izkašlja v društvenih organih, da vsi skupaj pri-pomoremo k izboljšanju društvenega delovanja. Mislim, da se bodo ostali odborniki strinjali z menoj, če rečem Danilu, da so vrata društva zanj še vedno odprta. Pa brez zamere, Danilo! Samo Ferluga, odbornik in blagajnik Društva Slovencev miljske občine 6 Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA - Sinoči je zasedalo krizno omizje 300 tisoč zaposlenih v nevarnosti Scajola: Vladni ukrepi v 10 dneh Montezemolo (Fiat): Stanje je zelo zelo stabo - Epifani: Zaščititi tudi delavce RIM - »V teku desetih dni bo vlada pripravila sveženj takoj izvršljivih ukrepov za premostitev krize, ki ta čas pretresa avtomobilski sektor.« Tako je povedal minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola na sinočnjem zasedanju kriznega omizja za to panogo v Palači Chigi. Poleg predstavnikov vlade so se srečanja udeležili zastopniki indu-strialcev in sindikatov. Kot je pojasnil Scajola, namerava vlada sprejeti vrsto spodbud za obnovo avtomobilskega parka ob upoštevanju strožjih ekoloških norm, pa tudi za pospešitev raziskovanja manj onesna-žujočih vozil. Danes bodo pristojna ministrstva uskladila svoja stališča, ob tem pa bo začela delovati strokovna skupina, v kateri bodo zastopane vse zainteresirane strani. Scajola je sicer poudaril, da se italijanska vlada namerava držati smernic, ki jih je določila Evropska unija. Voditelj sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifani je dejal, da mora vlada hitro ukrepati. »Če se to ne bo zgodilo, bo naša avtomobilska industrija dvakrat plačala: prvič zaradi oklevanja vlade, drugič zaradi ukrepov, ki jih bodo medtem sprejele druge države,« je dejal. Sicer pa je Epifani poudaril, da bi morali vladni ukrepi zaščititi ne samo podjetja, ampak tudi delavce. Predsednik Fiata Luca Cordero di Montezemolo je potrdil, da je položaj avtomobilske industrije v Italiji »zelo zelo težak« in da perspektive za prihodnost niso spodbudne. Ocenil je, da je bilo srečanje z vlado koristno, ter izrazil upanje, da bo vlada čim prej sprejela jasne in učinkovite ukrepe. Njegove besede je podkrepila predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia, po oceni katere je samo v avtomobilski panogi okrog 300 tisoč delovnih mest v nevarnosti, od tega 60 tisoč pri Fiatu. Sicer pa Fiat ne računa le na vlado. Kot je včeraj potrdil pooblaščeni upravitelj Bance Intesa Corrado Passera, se skupina bank (poleg Bance Intesa še Unicredit in Bnp Paribas) dogovarjajo o 3 milijard evrov vrednem posojilu turinskemu avtomobilskemu koncernu. Po drugi strani ne gre spregledati, da kriza pretresa tudi druge panoge. Tako je Marcegaglieva včeraj omenila, da je na v gradbenem sektorju na prepihu 250 tisoč delovnih mest. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada čim prej prižgala zeleno luč za izvedbo programa velikih javnih del. V mnogih Fiatovih tovarnah je ta čas proizvodnja ustavljena ansa Eluano bi lahko sprejeli v videmsko kliniko La Quiete VIDEM - Krajevni zdravstveni okraj je izrekel pozitivno mnenje in v bistvu sprejel prošnjo, ki jo je vložila družina En-glaro: Eluani, ki je že sedemnajst let v vegetativnem stanju, bi tako lahko v eni od videmskih zdravstvenih struktur izklopili umetno prehranjevanje. Iz klinike La Quiete so sporočili, da preučujejo, ali so v stanju udejanjiti razsodbo prizivnega sodišča: končna odločitev naj bi padla pred koncem tedna. Medtem je predsednik ustavnega sodišča Giovanni Maria Flick med včerajšnjim izrednim zasedanjem ob prisotnosti predsednikov republike in obeh vej parlamenta izpostavil potrebo po jasnih normah, ki naj uredijo vprašanje biološke oporoke. Dogovor o evropskih volitvah RIM - Poslanska zbornica bo v torek začela obravnavo novega volilnega zakona za evropske volitve. Večinske in opozicijske stranke so se namreč zedi-nile okrog štiriodstotnega volilnega praga: samo tiste stranke, ki bodo dosegle to mejo, bodo lahko svoje predstavnike izvolile v Strasbourg. Dosedanji mehanizem preferenc pa bo ostal nespremenjen. Če je po eni strani res, da je šlo za skoraj nujen poseg, saj je tudi v večini evropskih držav predviden od 3 do 5 % volilni prag, so upravičene tudi kritike manjših strank: marsikatera sedaj tvega, da ne bo več zastopana v evropskih upravnih organih. VERSTVA - Po pomilostitvi britanskega »negacionističnega« škofa Williamsona Papež obsodil holokavst, izraelski rabinat pa zagrozil s prekinitvijo odnosov z Vatikanom Papež med včerajšnjo avdienco VATIKAN/JERUZALEM - Papež Benedikt XVI. je včeraj ponovno izrazil solidarnost z Judi in poudaril, da holo-kavsta ne sme nihče zanikati. S tem se je papež odzval na besede britanskega škofa Richarda Williamsona, enega od pripadnikov nedavno pomiloščene bratovščine svetega Pija X., ki je izrazil dvom o holokavstu. »Ponovno izražam svojo polno in neizpodbitno solidarnost do bratov Judov,« je ob koncu splošne avdience v Vatikanu dejal papež, rekoč da se spominja svojega obiska koncentracijskega taborišča Auschwitz maja leta 2006, kjer je bilo ubitih na milijone Judov, »nedolžnih žrtev slepega rasnega in verskega sovraštva«. »Želim si, da bi spomin na holokavst človeštvo spodbudil k razmišljanju o nepredvidljivi moči zla, ko to prevzame človeško srce,« je dejal v Nemčiji rojeni papež. Holokavsta po njegovih besedah ne sme nihče zanikati ali ga pozabiti, saj je, kot je dejal, »nasilje nad enim človekom nasilje proti vsemu človeštvu«. Papeževa izjava prihaja v času polemike, ki jo je sprožila odločitev Vatikana, da prekliče izobčenje štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil sporni francoski škof Marcel Lefebvre, ter izjave škofa Wil-liamsona, enega od teh škofov. Ta je namreč večkrat zanikal, da so bile v nemških koncentracijskih taboriščih plinske celice in da so nacisti med drugo svetovno vojno pokončali šest milijonov Judov. Njegove besede, izrečene že pred preklicem odloka o izključitvi, so naletele na oster odziv še posebej v judovskih skupnostih. Kot je dejal predsednik judovske skupnosti v Italiji Renzo Gattegna, je »zaupanje škofovske službe antisemitu, ki zanika obstoj holokavsta, nesprejemljivo tudi za tiste Jude, ki si najbolj prizadevajo za dialog s Katoliško cerkvijo«. Gatte-gna je Vatikan tudi pozval, naj napako popravi. Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je sicer izrazil upanje, da bodo včerajšnje papeževe besede »več kot zadostne« za pojasnilo njegovega mnenja o holokavstu ter da bodo spodbudile »veder dialog med katolištvom in judov-stvom«. Izraelski rabinat je namreč včeraj zagrozil, da bo iz protesta zaradi preklica izobčenja škofa Williamsona za nedoločen čas prekinil odnose z Vatikanom. Generalni direktor glavnega izraelskega rabinata Oded Weiner je po pisanju časnika Jerusalem Post kardinalu Wal-terju Casperju, ki vodi komisijo Vatikana za verske odnose z Judi, pisno sporočil, da »bo brez javnega opravičila in preklica težko nadaljevati dialog«. Poleg tega naj bi rabinat odpovedal sestanek z omenjeno Casperjevo komisijo, predviden za začetek marca v Rimu. No, po včerajšnjih papeževih besedah so se odnosi izboljšali. Besede, izrečena na splošni avdienci, predstavljajo »velik korak naprej za rešitev zadeve«, je včeraj izjavil Oded Wiener. Izraelski veleposlanik pri Svetem sedežu Mordechay Lewy pa je dejal, da so papeževe besede »zelo jasne« in »koristne za odpravo nesporazumov, ki so nastali v zadnjih dneh«. POLITIKA - Ostre reakcije Kvirinala in raznih političnih predstavnikov Di Pietro napadel Napolitana: »Prevečkrat molči, molk pa je mafijski« RIM - Med voditeljem Italije vrednot Antoniom Di Pietrom in predsednikom republike Giorgiom Napolitanom je spet prišlo do kratkega stika. Di Pietro se je včeraj udeležil demonstracije, ki jo je priredila njegova stranka skupno z Vsedržavnim združenjem žrtev mafije na Trgu Farnese v Rimu, da bi protestirala proti sklepu Višjega sodnega sveta, da suspendira javnega tožilca Luigija Apicella iz Salerna, in sploh proti vladni politiki na pravosodnem področju. Na demonstraciji je bil tudi transparent z napisom »Napolitano dorme, l'ltalia insorge« (»Napolitano spi, Italija se dviga«), ki je naenkrat skrivnostno izginil. Nanašajoč se na to izginotje, se je Di Pietro v svojem nagovoru kritično obregnil ob sedanjega državnega poglavarja, češ da ni »nepristranski« in da »o mnogih zadevah molči«, pri čemer je pribil, da je »molk mafijski«, zaradi česar sam ne bo molčal. Predsedstvo republike se je kmalu odzvalo. V noti za tisk je poudarilo, da nima nič opraviti z izginulim transparentom. Di Pietrova izvajanja je označilo za »privlečena za lase« ter »žaljiva«, saj se državni poglavar v svojih nastopih zvesto drži pristojnosti in dolžnosti, ki mu jih pripisuje ustava. V bran predsednika republike so se kmalu oglasili številni politični predstavniki. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je poudaril, da je državni poglavar »garant pravic in dolžnosti državljanov«, voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni pa je menil, da je Napolitano postal pomembna sklicna točka za vse Italijane in da ga ne bi smeli vpletati v politične zdrahe. Antonio Di Pietro (levo) in Beppe Grillo na včerajšnji demonstraciji ansa MONZA - Po dolgi bolezni Umrl pevec Mino Reitano MILAN - V svoji hiši v kraju Agrate Brianza pri Monzi je zaradi hude bolezni umrl 64-letni pevec Mino Rei-tano. Pred poldrugim letom in novembra lani so ga operirali, v zadnjem obdobju pa so mu dokončno pošle moči. Reitano se je rodil leta 1944 v revni Kalabriji. Izselil se je v Nemčijo, kjer se je začela njegova pevska kariera. V Hamburgu je nastopil z nepoznano angleško skupino Quarrymen: člani slednje so kmalu zatem zasloveli kot Beatles. Reitano se je v času italijanskega gospodarskega razcveta vrnil v domovino, vzpon pa je doživel leta 1968 s pesmima »Avevo un cuore (che ti amava tanto)« in »Una chitarra cento illu-sioni«. V naslednjih desetletjih se je večkrat vrnil na festival v Sanremo, v Brianzi pa si je zgradil domačijo »Reita-nopoli«, v katero se je vselil z družino. Veljal je za prisrčnega in preprostega človeka z juga, za njim žalujejo Pippo Bau-do, Little Tony, Massimo Ranieri in drugi tesni prijatelji. Mino Reitano Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 583 Četrtek, 29. januarja 2009 TRST / APrimorski ~ dnevnik VZHODNI KRAS - Na seji občinskih komisij za javna dela in urbanistiko Dipiazza: »Nomadskega kampa pri Padričah ne bo!« Člani komisij so si ogledali lokacijo morebitnega kampa nad predorom hitre ceste »Nomadskega kampa pri Padričah očitno ne bo!« Tržaški župan Roberto Dipiazza je bil po včerajšnjem ogledu območja, kjer naj bi uredili sporni kamp, zelo jasen. Že pred ponedeljkovo občinsko sejo je izjavil, da mu bolj leži »gradnja su-permarketov kot taborišč.« To svoje nagnjenje je ponovil občinskim svetnikom, članom komisij za javna dela in za urba-nistiko. »Nomadski kampi mi ne ležijo. Treba pa je upoštevati zakon. Ta pravi, da je treba tranzitne kampe za Rome nujno zgraditi, da bi se izognili njihovim nezakonitim začasnim bivališčem. Ampak: jaz nočem postati žrtveno jagnje. Če nomadskega kampa nočete, ga pač ne bo. Dovolj bo, da si vi, svetniki, prevzamete odgovornost, in v občinskem svetu zavrnete odlok o gradnji kampa.« »Občinska skupščina je suverena,« mu je pritrdil svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. »Odlično, tako bomo Rome poslali na Nanos!« mu je šaljivo odvrnil župan. Dovtip je sklenil nekaj tednov trajajočo polemiko o najnovejši predlagani lokaciji nomadskega kampa. Občinski odbor je - po propadlih lokacijah na Vejni in v nekdanji smodnišnici pod Katinaro - izbral območje na Dražci pri Padričah, prav nad novim predorom hitre ceste, kakih 200 metrov od vhoda. Zemljišče je občinska last, bilo je razlaščeno za potrebe hitre ceste. Domačini so takoj protestirali, hitro se jim je pridružila Severna liga in z zbiranjem podpisov proti kampu zadevo spretno politično izkoristila. Občinski svetniki niso ostali križem rok. Sklicali so skupno sejo komisije za javna dela in komisije za urbanistiko, in to prav na kraju, kjer naj bi nomadski kamp nastal. Župan Dipiazza je hotel, kot odgovorni za urbanistiko, biti zraven. Člane obeh komisij je do izbrane lokacije pospremil predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marko Milko-vič. Že med potjo se je v svetnike vsilil dvom o uresničljivosti načrta. Slaba dva metra široka steza bi bila povsem neprimerna za dostop v hipotetični nomadski kamp. Treba bi jo razširiti, razlastitve pa bi še okrepile odpor domačinov proti strukturi in njenim bodočim koristnikom. Prav na začetku steze bi morali domačinki razlastiti vrt, je opozoril Milkovič. Ko je občinska družba prispela na plano, je od daleč zagledala skupinico desetih v bele majice oblečenih predstavnikov Severne lige s plapolajočimi belo-kri-žastimi zastavami. »Pa saj ne gremo v bitko pri Lepantu,« se je posmehnil predsednik urbanistične komisije Roberto Sas-co. »Morda pripravljajo zaprisego pri Pontidi,« ga je, vedno zasmehljivo, dopolnila načelnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi. Severna liga je izkoristila sejo komisij za novo protestno manifestacijo. Vodja občinske skupine Maurizio Ferrara, svetnik Giuseppe Portale in osmerica somišljenikov so na majicah jasno zapisali, kaj mislijo: No campo Rom. Burja je mrzlo brila v obraz in uhlje svetnikov in številnih domačinov, ki so se udeležili seje na prostem, ko je Sasco opozoril, da »ne gre za lahko izbiro«. Milko-vič je pojasnil svoj »ne«: potrebne bi bile nove boleče razlastitve, kraj, imenovan Hudo leto, je res hud, mrzel, neprimeren za bivanje. Zaradi varnosti bi ga bilo treba ograditi, tako bi postal nekakšno koncentracijsko taborišče, kar pa na Krasu zavračajo. V bližini so številne vile, ljudje bi živeli v strahu. Pa tudi regulacijski načrt predvideva na tem območju nekakšno tu-ristično-rekreacijsko dejavnost, ne pa naselja za Rome. Stefano Ukmar je retorično vprašal, ali sploh potrebujemo tranzitni nomadski kamp, ko ni uradnih podatkov o prehodu Romov v naših krajih, zadnji podatki iz 70 Desno: župan Roberto Dipiazza je pri Padričah napovedal svoj »ne« nomadskemu kampu; spodaj: protestniki Severne lige kroma let prejšnjega stoletja pa pričajo o močnem upadu. Iztok Furlanič mu je pritrdil: če je število tranzitnih Romov pičlo, čemu bi tak kamp sploh služil? Občina bi bila sicer ob deželni prispevek v višini 780 tisoč evrov, kar pa ne bi bila velika škoda, v primerjavi s škodo, ki naj bi jo domačinom povzročil kamp, so menili številni svetniki. Pat pozicijo je razrešil županov prihod. V dobri minuti je povedal svoje, nakazal svoj »ne«. Sasco je bil navdušen: »Predlog naj gre v koš!« Ferrara se mu je takoj pridružil: »Zadovoljni smo s tako rešitvijo. Če pa bi Romi kdaj prišli, naj gredo v kamp v videmski pokrajini.« Dipiazza si je hotel zavarovati hrbet: »Ampak v občinskem svetu morate glasovati proti kampu,« je zažugal. Kajti, če se nato kdo pritoži na sodišče, da občina ni storila, kar bi morala, bodo odgovarjali svetniki... Sasco je skušal poiskati nov izhod v sili: nomadski kamp bi služil celotni pokrajini, zakaj pa ne bi žgoče zadeve rešila tržaška pokrajina? »Ojoj!« je zavzdihnil prisotni predsednik pokrajinske urbanistične komisije Zoran Sosič. Marjan Kemperle MILJE - Prav na dan spomina na židovski holokavst Sramotni napis VŽavljah tudi protislovenska gesla - Protestni lepak ob rasističnem izpadu Prav na dan, ko se je svet spomnil holokavsta, se je v središču Milj pojavil sramotni napis, ki ga je s tole fotografijo dokumentirala Mirna Viola. Neznana roka je ob napisu nalepila plakat, v katerem se to gesto ocenjuje kot odraz grozljive neumnosti, kar dejansko tudi je. »Potem ko obžalujemo smrt šestih milijonov Židov se moramo še vedno boriti proti nacifašizmu, ki gnezdi v sobanah naših oblastnikov ter v naših mestih in naših ulicah,« piše v lepaku. Pred nekaj dnevi se je morda ista vandalska roka »proslavila« s protislovenskimi napisi v Žavljah in v Štramarju. Na cesti, ki povezuje Milje s Škofijami in s Slovenijo, so tudi pomazali napis Koper na dvojezičnih smerokazih Capodistria-Koper. Vandalska dejanja ostro obsoja občinski svetnik Danilo Šavron, ki je bil tudi sam pred dnevi tarča političnega izpada. SOCIALA - Projekt Začasna ■ • v v bivališča za telesno prizadete S projektom za ureditev začasnih bivališč namenjenih osebam z lažjimi fizičnimi težavami so se tržaška občina, konzorcij za raziskovalni center Area di ricerca, tržaško podjetje za ljudske gradnje ATER in tržaška pokrajina prijavili na deželni razpis. Njihova hvalevredna ideja in trud sta bila tudi poplačana, saj si je projekt zaslužil prvo mesto in posledično deželni prispevek v višini 200 tisočih evrov. Projekt predvideva ureditev dveh stanovanj, ki ju je dalo na razpolago podjetje ATER in so arhitektonsko prilagojena za osebe z lažjimi telesnimi poškodbami. Opremljeni bosta z najsodobnejšimi tehnološkimi pripomočki, ki bodo stanovalcem dovoljevali premikanje, predvsem pa popolno avtonomijo in seveda hitrejše okrevanje. V njih bodo za določen čas bivale mlade oziroma odrasle osebe, ki so doživele hujši zlom ali so izgubile čutno zaznavo; po obvezni zdravniški rehabilitaciji namreč potrebujejo še dodatno rehabilitacijsko obdobje - v teh stanovanjih se bodo začasni gostje soočili s svojimi fizičnimi omejitvami. V stanovanja bodo namestili posebne aparate za primere vdora ali za poziv k takojšnji zdravstveni pomoči, sistem alarmnih naprav in pa avtomatske naprave za odpiranje vrat in podobno. V času bivanja v njih bodo stanovalci svoje domove opremili s potrebnimi pripomočki. Na včerajšnji predstavitvi projekta je občinski odbornik za socialno varnost Carlo Grilli napovedal, da bodo z opremljanjem tovrstnih stanovanj začeli februarja, pri tem pa zagotovil, da bo s tem ela-nom tržaška občina nadaljevala tudi v bodoče. Parlamentarna komisija za nesreče na delu v ponedeljek v Trstu Delegacija senatorjev, ki sestavljajo parlamentarno preiskovalno komisijo za nesreče na delu, bo v ponedeljek v Trstu. Tržaška prefektura je v sporočilu za javnost pojasnila, da bo komisija obravnavala smrtni nesreči, do katerih je prišlo v škedenjski železarni (12. januarja) in v štivanski papirnici (17. januarja). Po nesreči v železarni je parlamentarno komisijo povabila v Trst slovenska senatorka Tamara Blažina. Delegacija senatorjev, pod vodstvom predsednika komisije Oresteja Tofani-ja, bo v ponedeljek zjutraj na avdicijah na Prefekturi prisluhnila predstavnikom sodstva, delavcev, obeh vpletenih podjetij in oblasti, ki so pristojne za zdravje in varnost na delu. Tatvina pri Sv. Jakobu Tatovi so v torek vlomili v neko stanovanje pri Sv. Jakobu in iz njega odnesli bogat plen. Zgodilo se je v Ul. del Veltro med poldnevom in 19. uro, se pravi v času, ko ni bilo nikogar doma. Neznanci so s silo odprli vhodna vrata, vstopili v stanovanje in ga pregledali. Iz predalov v spalnici so odnesli razne predmete in nakit. Nekaj pred 19. uro se je domov vrnila lastnica stanovanja, 52-letna L. R., ki je nemudoma poklicala karabinjerje. Slednjim ni preostalo drugega, kot da v spalnici in na vratih poiščejo morebitne prstne odtise. Plen znaša približno sedem tisoč evrov: po navedbah karabinjerjev ukradeni predmeti niso bili zavarovani. 8 Četrtek, 29. januarja 2009 TRST / občini zgonik in devin-nabrežina - Na odseku hitre ceste Od Gabrovca do Štivana najmanj 109 dvojezičnih tabel Župan Sardoč zahteva takojšen slovenski napis ob izhodu s hitre ceste za Zgonik Najmanj 109 velikih tabel zelene in modre barve, smerokazov, tablic in drugih napisov bo moralo cestno podjetje Anas namestiti na odseku hitre ceste v zgoniški in devinsko-nabrežinski občini, da bi zadostilo predpisom zaščitnega zakona o vidni dvojezičnosti. Toliko jih je sedaj - izključno v italijanščini - nameščenih na odseku od vhoda na hitrocesto pri gabrovškem mostu do meje med de-vinsko-nabrežinsko občino in goriško pokrajino in na odseku v nasprotni smeri do izhoda za »Sgonico« pri ga-brovškem mostu. Za postavitev dvojezičnih napisov na hitri cesti v štirih okoliških občinah (Devinu-Nabrežini, Zgoniku, Repenta-bru in Dolini) so se domenili na ponedeljkovem srečanju županov teh občin in krajevnega vodstva Anas na tržaški pre-fekturi. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo namestitev novih dvojezičnih tabel potekala v dveh izmenah: najprej, v roku dveh do treh tednov, naj bi namestili manjše table in smerokaze; za velike zelene table bo treba počakati kar nekaj mesecev. Koliko tabel in smerokazov naj bi zamenjali in kako bo zamenjava konkretno potekala se bodo dogovorili občinski tehniki in tehniki podjetja Anas na ponedeljkovem sestanku. Po srečanju na prefekturi je bil zgo-niški župan Mirko Sardoč kategoričen: »Med tistimi smerokazi, ki jih bodo najprej namestili, bo moral biti tudi velik zelen dvojezičen smerokaz za Zgonik pri izhodu s hitre ceste ob gabrovškem mostu!« Ta bo le ena od 109 novih dvojezičnih tabel na odseku hitre ceste v zgo-niški in devinsko-nabrežinski občini. Na tem območju opozarja voznike na kraje, mesta, zgodovinske in naravne zanimivosti ter počivališča in bencinske črpalke skupno 21 velikih kvadratastih ali pravokotnih zelenih tabel: enajst v smeri iz Zgonika proti Tržiču, ena manj v nasprotni meri. Vodstvo podjetja Anas je že napovedalo, da bo prav priprava teh velikih tabel najbolj zamudna. Po izjavi devinsko-nabrežinskega župana naj bi bilo delo vsekakor opravljeno v teku leta. Na izhode in druge smeri kaže 16 zelenih italijanskih smerokazov. Med temi je tudi »Sardočev« smerokaz za Zgonik. Te bi lahko kaj kmalu zamenjali z dvojezičnimi. Zelene barve so tudi kvadrataste tablice, nameščene ob ograji sredi avtocestnega cestišča, ki opozarjajo na razdaljo do prihodnjega izhoda (na primer: Sistiana 5,1 km). Teh je (v obeh smereh) skupno 20. Ob ograji sredi cestišča stojijo ob vsakem mostu nekoliko večje tablice rjave barve z razpoznavno številko mosta in napisom Collegamento autostradale. Namestili so jih v času, ko je bil v Italiji žalostno aktualen kriminalni šport metanja kamnov z mostov na avtocesto, da bi organi javnega reda preko številke takoj ugotovili pod katerim mostom je prišlo do huli-ganskega dejanja. Od Štivana do Ga-brovca prečka hitro cesto devet mostov, na vsaki strani mosta je nameščen drog z dvema tablicama. Skupno bi morali namestiti 36 novih tablic, na katerih bi italijanskemu napisu dodali slovenski Avtocestna povezava. Pred izhodi s hitre ceste so nameščene tudi velike table modre barve z imeni mest in vasi ter turističnih krajev (v rjavi barvi, kot je na primer Sistiana mare), prav ob izhodu pa stojijo še smerokazi te barve. Modrih tabel in smerokazov je skupno 16, še drugi pa se nahajajo takoj po izhodu s hitre ceste ali nakazujejo vhod na hitro cesto. Pomeni, da bo dvojezični zalogaj za podjetje Anas kar precejšen. V devinsko-nabrežinski občini bo moralo opraviti svoje tudi drugo cestno podjetje, Strade FVG. Gre za deželno cestno družbo, ki v občini upravlja nekatere cestne odseke, kot sta na primer vhod na hitro cesto z Obalne ceste in krožišče pri Sesljanu. Tudi tamkajšnji številni sedaj le italijanski smerokazi čakajo na slovenska imena. M.K. Smerokaz za izhod s hitre ceste pri gabrovškem mostu (zgoraj) in smerokazi v krožišču v Sesljanu (desno) čakajo na uveljavitev vidne dvojezičnosti kroma Mobilizacija pokrajin Na oktobrski skupščini zveze italijanskih pokrajin UPI je prišlo do izraza jasno nasprotovanje do ukinitve pokrajin. V tiskovnem sporočilu predsedstva tržaškega pokrajinskega sveta piše, da so se predstavniki vseh parlamentarnih strank zavzeli za okrepitev vloge pokrajin v italijanskem političnem, družbenem in kulturnem življenju. V sporočilu piše, da kljub temu ni ponehala instrumentalna kampanja proti pokrajinam, ki jo vodi dnevnik Libero. Zaradi tega je predsednik UPI Fabio Melilli predstavil predlog resolucije, o katerih bodo razpravljali vsi pokrajinski sveti. Po vsej Italiji so sklicali izredno zasedanje ob državnem dnevu mobilizacije pokrajin, ki bo jutri. Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Boris Pangerc je na jutrišnje zasedanje povabil tržaške parlamentarce, deželne svetnike, župane šestih občin in dopolnjeni odbor Trgovinske zbornice. Po razpravi in posegih gostov bodo odobrili resolucijo o predlogih zveze UPI, ki zadevajo: odločno preureditev institucij za poenostavitev javne uprave; koncentracijo funkcij; preverjanje možnosti združitve krajevnih ustanov; z davčnim federalizmom zajamčene finančne vire. Pokrajine želijo spodbuditi vlado in parlament, naj poenostavita in racionalizirata funkcije vseh ravni vladanja, kot predvideva ustava. Javno izredno zasedanje pokrajinskega sveta bo jutri ob 9.30 na sedežu Pokrajine v Palači Ga-latti, na Trgu Vittorio Veneto 4. Pokrajinska skupščina Mladih Demokratov Danes bo v Ul. Donota 1 pokrajinska skupščina Mladih Demokratov. Začela se bo ob 18.30, dnevni red pa predvideva diskusijo o javnih srečanjih in pobudah ter predstavitev vsedržavne pobude za varčevanje energije »M'il-lumino di meno«. Spomin na Miniussija Tržaški župan Roberto Dipiazza je včeraj sprejel starše Stefana Miniussi-ja, delavca, ki je 8. oktobra 2001 v umrl v škedenjski čistilni napravi. Miniussi je tedaj skušal rešiti življenje sodelavcu Paolu Sardu, naposled pa sta ob vdihavanju strupenih hlapov oba umrla. Tržaško sodišče je pred časom izdalo štiri obsodbe zaradi sodelovanja v nenamernem umoru; tri obtožence je oprostilo. Miniussiju je predsednik republike zaradi junaškega dejanja namenil zlato medaljo. »Medalja vama ne bo povrnila sina, počastila pa bo spomin na izrednega mladeniča,« je včeraj dejal Dipiazza. Miniussijevi starši so se javno zahvalili ustanovam in občanom, ki so jim v teh letih izrazili solidarnost. TRŽAŠKA POKRAJINA - Protest vodij svetniških skupin levosredinske večine Žaljivi napisi v Barkovljah Napisani na tlaku sprehajališča na obali in na poslopju ob barkovljanskem portiču - Zahteva po čim prejšnji odstranitvi Na tlaku sprehajališča na barkovljanski obali pri kopališču Topolini so neznanci s črnim razpršilcem so neznanci napisali celo vrsto antisemitskih in drugih žaljivih gesel, hvalnico dučeju in Hitlerju ter vse podpisali s kljukastimi križi in runskimi znaki. Na poslopju ob barkovljanskem portiču pa so se znesli nad Slovenci in »vzkliknili« italijanski Istri. Žaljive napise so obsodili načelniki svetniških skupin levosredinske večine v tržaški pokrajini Maria Monteleone (Demokratska stranka), Elena Le-giša (Stranka komunistične prenove), Boris Pangerc (Stranka italijanskih in slovenskih komunistov), Carla Melli (Zeleni za mir) in Fabio Vallon (Demokratična levica). V svojem tiskovnem sporočilu so poudarili, da žaljive protislovenske besede ne sodijo v okvir tržaške družbe, ki po svoji naravi ni nestrpna, kot skušajo to prikazati določene politične sile. Sveniki pozivajo tržaškega župana, naj se pridruži njihovemu protestu zoper tovrstna dejanja, ki maličijo večetnično podobo mesta. Načelniki svetniških skupin tržaškega pokrajinskega sveta so nazadnje pozvali občinske oblasti, naj čimprej poskrbijo za odstranitev žaljivih napisov, ki niso vredno omikane skupnosti, kakršna hoče biti tržaška družba. Sramotilni napis na barkovljanski obali foto zoran sosic / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. januarja 2009 9 SLOVENSKI KLUB - Debata ob 30-letnici zakona ISO Revolucija Franca Basaglie je ljudem vrnila dostojanstvo Represivno psihiatrijo je zamenjala tista s človeškim obrazom - Tudi nekaj senčnih plati O svojih izkušnjah so spregovorili (od leve proti desni) Hektor Jogan, Danilo Sedmak in Pavel Fonda kroma KINO EXCELSIOR - Danes zadnja filmska predvajanja Excelsior zapira vrata Zbiranje podpisov in ugovori gledalcev niso zalegli - Družba Generali noče obnoviti pogodbe Od jutrišnjega dne bodo rolete ki-nodvorane Excelsior na začetku Drevoreda XX. septembra ostale spuščene, saj doslej družba zavarovalnice Generali, ki je lastnik poslopja, upraviteljem ni obnovila najemninske pogodbe. Obiskovalci in sami upravitelji dvorane se z dejstvom nikakor ne morejo sprijazniti. Več mesecev so zbirali podpise za rešitev priljubljenega filmskega hrama, vendar vse kaže, da ne bodo niti ti zalegli. »Sicer se bomo prihodnji torek še enkrat srečali z lastniki. Ne vem, mogoče pa le obstaja še kako upanje... Sama sem ga resnici na ljubo povsem izgubila, saj so lastniki namreč predolgo zavlačevali.« Tako nam je včeraj otožno povedala gospa Evelyn Dewalt, predstavnica družbe Era, ki že 24 let upravlja kinod-vorano Excelsior. S filmom Seana Penna Milk se torej danes zaključuje obdobje tržaškega umetniškega filma t.i. »d'essai«, naše mesto pa bo gotovo pogrešalo enega izmed svojih najdražjih biserov sedme umetnosti. (sas) Brez dr. Franca Basaglie bi najbrž ne bilo tržaške »psihiatrične revolucije«: ne tu ne drugod po Italiji ni bilo strokovnjaka, ki bi znal kolege in družbo tako prepričljivo navdušiti za svoje inovativne poglede na psihiatrijo. In vendar bi se epohalne spremembe na področju zdravljenja umskih bolnikov ne mogle zgoditi brez podpore tržaške politike, v prvi vrsti pokrajinske uprave, ki jo je vodil demokristjan Michele Zanetti. Ko so zdravstvo, politika in družba v sozvočju, lahko pride do velikih sprememb: tako kot v Trstu sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To je bila vezna nit debatnega večera, ki ga je Slovenski klub priredil ob tridesetletnici zakona 180, bolje poznanega z imenom zakon Basaglia. Psiholog Danilo Sed-mak in psihiatra ter psihoanalitika Pavel Fonda in Hektor Jogan so spregovorili o svojih delovnih izkušnjah v nekdanji umobolnici pri Sv. Ivanu in o srečanju s psihiatrom iz Benetk. Za Sedmaka je bilo srečanje z Basaglio »kot druga diploma«. Med pripravami na prvo je namreč študiral tudi v Ljubljani, kjer so psihične bolnike obravnavali kot neozdravljive bolnike in imenovali živi mrliči, ob povratku v Trst pa je Basaglia tistim živim mrličem vrnil dostojanstvo. In javnost prepričal, da imajo pravico do istega sonca kot »normalni« ljudje. To vodilo je Sedmaka spremljalo tudi pri kasnejšem delu s prizadetimi otroki, »ko smo jih začeli osvobajati specialnih zavodov in se zavzemali za šolsko integracijo«. Tudi za Jogana in Fondo predstavlja sodelovanje z Basaglio mejnik, saj jim je pokazal, da je drugačna, ne represivna psihiatrija mogoča. Predvsem pa koristna: pred odprtjem novega centra za psihično zdravje v Nabrežini, je bilo na Krasu okrog sto prisilnih hospitalizacij letno, pet let kasneje (1980) pa samo še deset. Ideja teritorialne psihiatrije in kontinuirane, fleksibilne pomoči ljudem s psihičnimi težavami, se je izkazala za učinkovito in ekonomsko ugodno: preureditev in dostojna oskrba svetoivanskega »lagerja« bi bili neprimerno dražji. Fonda in Jogan sta kljub temu izbrala drugačno pot, ker se nista več strinjala s pretirano ideologizacijo, ki je prevevela tržaško psihiatrijo. Za njune takratne kolege je bila na primer psihoanaliza »preveč buržujska« in torej nesprejemljiva. Jogan in Fonda pa sta bila prepričana, da moraš pacientom ob socializaciji in praktični pomoči (vrnitvi državljanskih pravic, iskanju stanovanja in zaposlitve, ponujanju rekreativnih dejavnosti) ponuditi tudi duševno oporo, vpogled v notranji svet. Zato sta se raje posvetila psihoanalitični praksi. Basaglia in njegova reforma pa ostajata tudi zanju neizbrisen dosežek. (pd) Javna razpisa Občine Devin-Nabrežina Socialna služba Občine Devin-Nabre-žina obvešča, da je bila razpisana javna selekcija za dodelitev pogodbe za trajno sodelovanje. Iščejo koordinatorja, ki bo izvajal projekt »Načrt Palček - Časovna banka« (obdobje od 2. marca do 31. decembra 2009), upravljal informativno okence in koordiniral načrt, ki ga financira Dežela FJK Obvezno je poznavanje slovenskega jezika, pri izbiranju kandidata bodo upoštevali izobrazbo in izid razgovora. Obrazec za vložitev prošnje je z današnjim dnem na razpolago v uradu socialne službe Občine Devin-Nabrežina (Sesljan, Naselje sv. Mavra št. 124, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure), pa tudi na spletnem naslovu www.comune.dui-no-aurisina.ts.it. Rok za vložitev zapade 12. februarja ob 12. uri. Vzporedno razpisuje Občina Devin-Nabrežina tudi selekcijo za dodelitev pogodbe za računalniškega izvedenca, ki bo prav tako delal v okviru projekta »Načrt Palček - Časovna banka« in informativnega okenca. Upoštevali bodo izobrazbo kandidatov in izid razgovora. Ustrezni obrazec je na voljo v uradu socialne službe in na spletu. Rok za vložitev prošnje zapade 12. februarja ob 12. uri. Nagrada Depangher Zmagovalce šeste izvedbe literarnega natečaja Depangher, ki je posvečen nekdanjemu nabrežinskemu županu in literatu, bodo razglasili v petek, 6. februarja, v Kopru. Podelitev bo ob 18. uri v Palači Pretorio. V soboto koncert ob dnevu spomina V dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini bo v soboto nastopila skupina Henqueleth Brass Ensemble. Milena Legiša, Demetra Volari in Corina Maria Preda bodo ob spremljavi Ettoreja Michelazzija (flavta) brale poezije Iga Grudna. Koncert ob dnevu spomina prireja občinska uprava v sodelovanju s SKD Igo Gruden, srednjo šolo Igo Gruden iz Nabrežine in s kulturnim društvom Musica senza frontiere. Jutri predstava o Bosni V petek se bo v Hiši glasbe v Kavani zaključil festival Caravanserragli. Ob 21. uri bo na sporedu predstava Il tempo della festa, kolaž bosanskih zgodb in glasbe, ki si ga je zamislila Roberta Biagiarelli (tudi avtorica dokumentarca o Srebrenici). Njeno pripoved, sestavljeno iz spominov na nekdanje skupno doživljanje praznikov, bo spremljal bosanski-italijanski ansambel Maxmaber Orkestar. MILJE 120 tisoč € za šolo A. Bubniča Miljska občinska uprava je odobrila 120 tisoč evrov za obnovitev stavbe, kjer domuje slovenska osnovna šola Albina Bub-niča. Sklep so sprejeli na predlog podžupana Franca Crevati-na, ki se mu občinski svetnik Slovenske skupnosti Danilo Ša-vron javno zahvaljuje za veliko skrb, ki jo namenja slovenski šoli in miljskim Slovencev na sploh. S tem denarjem bo Občina nadomestila dotrajana okna in vrata šolske stavbe ter obnovila zid notranjega dvorišča. Uprava župana Neria Nesladka bo v skladu z zakonom sedaj priredila licitacijo za to javno delo, gradbena dela sama na sebi pa naj bi se začela enkrat spomladi. Mogoče pa poleti med počitnicami, tako da poseg ne bi oviral normalne didaktične dejavnosti na šoli. BORZNI TRG - Ameriški finančni kolos The Carlyle Group lani kupil zgodovinsko stavbo Obnova Palače Tergesteo Dela so v notranjosti že stekla - V prihodnjih 25 mesecih bodo uredili 80 stanovanj in urade; v pritličju bodo ostale trgovine Palača Tergesteo na Borznem trgu je bila predolgo zanemarjena. Skorajda brez življenja je zgodovinski sklop štirih poslopij, ki ga je leta 1842 zasnoval tržaški arhitekt in inženir Francesco Brujn, samevalo v mestnem osrčju, dokler ni lani mednarodna finančna družba private equity The Carlyle Group odkupila 98 odstotkov delnic od lastnice, družbe Finrex spa. Včeraj so se člani ameriške družbe, ki ima svoj italijanski sedež v Milanu, srečali s tržaškimi partnerji. Predstavili so jim izdelan načrt, ki se do potankosti drži omejitev spomeniškega varstva in originalnih načrtov. »Poskrbeli bomo za podrobno restavriranje neoklasične zunanjosti, pravzaprav se bomo lotili njene homogenizacije,« nam je povedala vodja milanske grupe The Carlyle Group Valeria Falcone. »Dela v notranjosti palače so sicer že stekla in skupno bodo trajala predvidoma 25 mesecev. Z razliko od zunanjosti bo notranjost popolnoma restavrirana: v treh zgradbah bodo uredili 80 luksuznih stanovanj, četrta pa bo posvečena uradom, v vseh pritličnih prostorih pa bomo ohranili trgovine.« Omeniti velja tudi obnovo notranje galerije. Pri ameriški družbi so poskrbeli za zamenjavo strukture nad križno galerijo, »saj bomo namestili povsem stekleno strukturo, kakršna je bila v originalu. Tako bo veliko več svetlobe seglo v srce galerije in sprehajalcem se bo zdelo, da so na ulici.« (sas) Današnje pročelje zgodovinske Palače Tergesteo kroma 1 0 Četrtek, 29. januarja 2009 TRST / boršt-zabrežec - Ob vaškem zavetniku Domača komedija Letos je krajevno društvo Slovenec pripravilo predstavo Ku je pršla Alma - Pevski uvodni pozdrav |^jpQ 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Tudi letošnje praznovanje je spremljalo številno občinstvo kroma Priljubljena Aida Verdijeva Aida nedvomno sodi med najbolj priljubljene opere prav tako priljubljenega skladatelja, kar je potrdil tudi odziv na uprizoritev, uvrščeno v letošnji abonma tržaškega opernega gledališča. Zaradi velikega povpraševanja so se v operni hiši odločili za dodatno ponovitev, ki bo v nedeljo, 1. februarja ob 16. uri. Zbor in orkester tržaškega Verdija bo vodil Nello Santi v glavnih vlogah pa bodo peli: Adriana Marfisi (Aida), Mariana Pentcheva (Amneris), Sung-Kyu Park (Rada-mes), Paolo Rumetz (Amonasro), Gregor Rozycki (Ramfis), Aleksander Švab (Kralj). Za izredno ponovitev so vstopnice na voljo pri blagajni gledališča ali pa na spletni strani www.teatroverdi-trieste.com. V Borštu in Zabrežcu imajo tradicijo, da počastijo praznik zavetnika z verskim obredom, a tudi s kulturnim dogodkom oz. s premiero nove predstave v izvedbi vaške dramske skupine. Letos je praznik po sili razmer izjemoma potekal v dveh etapah. Zaradi bolezni v ansamblu je dramska skupina namreč odpovedala svoj nastop v soboto, 17. januarja, zato se je praznik sv. Antona nadaljeval teden kasneje, ko je domače društvo Slovenec končno lahko debitiralo z veselogro v narečju Ku je pršla Alma.... Tekst je napisala domačinka Jasna Petaros, režijo pa je v sodelovanju z avtorico podpisal Aleksander Corbatto. Skrivnosti in nerešena vprašanja dveh družin, ki živita v tesnem stiku v vaškem jedru in male coprnije, ki privedejo do srečnega razpleta, tvorijo vsebino letošnje veseloigre. V naslovni vlogi je nastopila Alja Hrvatič, s katero so stopili na oder in se vživeli v vse druge vloge Sandy Slavec, Maks Stefančič, Irina Družina, Patricija Zahar, Samuel Corbatto, Astrid Corbatto, Erik Bandi in Stojan Parovel. Za sceno je poskrbel Peter Sancin, glasbena oprema pa je bila poverjena Eriku Petarosu in Alanu Ra-potecu. Predstavo je uvedel pevski pozdrav mešanega zbora Slovenec-Slavec, ki je zapel suito narodnih motivov v priredbah Jakoba Ježa pod vodstvom Danijela Grbca in anekdote o starih navadah ob prazniku zavetnika v besedah Bože Hrvatič in Edvina Žerjala. Publika je napolnila dvorano Srenjske hiše v Borštu v soboto in na nedeljski ponovitvi in je sprejela predstavo z velikim odobravanjem. Po prazničnem debiju je predstava ustvarjalcev iz Boršta in Zabrežca pripravljena gostovati izven domačega okvira s ponovitvami, ki se bodo nadaljevale do prihodnjega praznika vaškega zavetnika, ko bo spet na vrsti nova premiera. (ROP) Včeraj danes [I] Lekarne Danes, ČETRTEK, 29. januarja 2009 VALERIJ Sonce vzide ob 7.30 zatone ob 17.07 -Dolžina dneva 9.37 - Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 20.39 Jutri, PETEK, 30. januarja 2009 HIJACINTA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinj C, zračni tlak 174,9 mb raste, veter 20 km na uro vzhodnik -severovzhodnik, burja, vlaga 95-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. januarja 2009 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (na vogalu z Ul. Valdirivo - 040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050). Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »Stella«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 16.00, 19.00, 21.30 »Defiance - I giorni del coraggio«; 15.45, 18.45, 20.30, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«; 16.15, 18.10 »Beverly Hills Chihuahua«; 17.40, 20.00, 22.20 »Sette anime«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Yes man«; 15.50 »Madagascar 2«. EXCELSIOR - Dvorana je zaprta. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Viaggio al centro della terra«; 18.45, 22.15 »Appa-loosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 19.00, 21.45 »Australia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Un matrimonio all'in-glese«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20 »Sirotišnica«; 16.10, 18.20, 20.30 »Bolt 3D«; 18.10, 20.00, 21.50 »Podzemlje: Upor likanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.15, 20.15, 22.15 »Sette anime«; 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 2: 18.00, 20.45 »Australia«; 16.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Tutti insieme inevitabilmente«; 18.30 »Il bambino con il pigiama a righe«; Dvorana 4: 16.15, 20.00, 22.15 »Defiance - I giorni del coraggio«; 18.30, 22.10 »Il respiro del Diavolo«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 21.10 »Australia«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Sette anime«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.00 »Yes Man«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Beverly Hills Chihuahua«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Viaggio al centro della terra«. 0 Prireditve DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta - Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave »Skrivnostni Kras« Claudie Raza danes, 29. januarja, ob 18. Umetnico bo predstavila slikarka Jasna Merku. Razstava bo na ogled do 15. februarja, ob sobotah (od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure) in nedeljah (od 10. do 12. ure). Toplo vabljeni! KD IVAN GRBEC (Škedenjska ulica 124) vabi v petek, 30. januarja, ob 20.30 na zanimiv večer »Uganda moj Afriški biser...«. Prostovoljka Biserka Cesar bo v sliki in besedi prikazala svojo delovno izkušnjo v Afriki. SLOVIK prireja v petek, 30. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah drugi seminar iz ciklusa »Kriza: revolucija ali rutina.« Prof. Franjo Šti-blar iz univerze v Ljubljani bo predaval na temo Svetovna kriza in Slovenci. Vstop z vabili. Za prijave in ko-tizaije: info@slovik.org ali tel.: 3342825853. BAMBIČEVA GALERIJA v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Susiča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc,igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec-harmonika in Pie-ro Purini-sax. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 1. februarja na dan slovenske kulture »Dragi Preše- ren!«. Ob nastopu mladih violinistov iz razreda prof. Armina Seška iz Ljubljane, sodelujejo učenci OŠ Finžgar iz Barkovelj. Priložnostna misel prof. Tatjana Rojc. Recitator Danijel Malalan. Začetek ob 18. uri. SKD TABOR IN ZSKD - OPENSKA GLASBENA SREČANJA sporočamo, da napovedani koncert ansambla kontrabasov »Bass Chorus« na sporedu v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, iz tehničnih razlogov odpade in je prenesen na kasnejši datum (22.marca 2009). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje - Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), 1. februarja, ob 17. uri, nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ilirska Bistrica; Hrpe-lje-Dom kulture; 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabrežina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. 0 Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KA-TINARI namerava tehnološko opremiti učilnice s tremi še ne dotrajanimi ali zastarelimi računalniki za učence. Za jezikovni in glasbeni pouk iščemo 11 parov delujočih zvočnikov. Prijazne darovalce naprošamo, da pokličejo na šolo, tel. 040-390716. PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM 4 originalna platišča (cerc-hioni), 7y x 15 et 39 za audi a3 in 4, s petimi luknjami v odličnem stanju, 180,00 evrov za vse štiri. Tel.: 3487730389. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xe-di, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servo-volan, abs, alu platišča, strešne sani, tonirana stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 3476853813. PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 348-0353904. S Poslovni oglasi MIZARSTVO, izdelava polken, vhodnih in notranjih vrat, stopnic ter pohištva iz masivnega lesa. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31-373087 ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-7949375 ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST IŠČE sodelavca za delo na socialnem in vzgojnem področju. Zainteresirani naj pošljejo svoj curriculum na naslov info@sddsk.org / 1 SKD Igo Gruden-Nabrežina vabi na otvoritev razstave "SKRIVNOSTNI KRAS" Claudie Raza DANES, 29. januarja ob 18.00 v društveni dvorani. Umetnico bo predstavila slikarka Jasna Merku. TOPLO VABIJENl! □ Čestitke Draga NEVA za tvoj rojstni dan srečo, zdravje, kup želja, voščimo ti iz srca. Da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to. Dean, Ivana, Darjo, Tizianna, Tessa, Sergio, Cin-zia, Peter Danes praznuje okrogla leta MAJDA, srečna in vesela leta ji želi Meri. Draga nona JULKA, danes slaviš 80. let. Želimo ti še mnogo zdravih in srečnih dni in da bi še dolgo let skrbela za nas. Srečne smo, ker te imamo. 80 poljubčkov tvoje Gaja, Sara in Patrizia Danes praznuje svoj jubilej gospa MAJDA BERDON, doma iz Ri-cmanj. Še na mnoga, zdrava in srečna leta ji želi Vida. Danes praznuje 80-letnico rojstva Majda Berdon Vse najboljše ji želita brat Bogdan in sestra Miranda z družinama Naša draga nona Majda slavi danes pomemben življenjski jubilej. Naj sreča, zadovoljstvo vsak dan ti cvetita, naj ves čas smeh in zdravje v očeh ti žarita! Dejan, Nevenka, Zvonimir, Jasna in Jana Na fakulteti za geodezijo v Ljubljani je z uspehom diplomiral Borut Bogatez Novemu geodetskemu inženirju čestitamo in želimo mnogo uspehov vsi domači Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmi-co v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO smo odprli pri Batkovih, nudimo domač prigrizek. Repen 32, tel.: 040-327240. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE vabi na informativno srečanje ob priliki vpisovanja za šolsko leto 2009/2010, ki bo v ponedeljek, 2. februarja na sedežu ravnateljstva, Na-noški trg 2, s sledečim urnikom: ob 16.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole; ob 17.30 so vabljeni starši, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroškega vrtca. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole začele 2. februarja in se zaključile 28. februarja 2009. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKARJA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12; začetek vpisov bo v ponedeljek, 2. februarja. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Katinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal od 2. do 6. februarja v šolskih prostorih. Program dejavnosti: v ponedeljek, 2. februarja od 14. do 15.30 ura pravljic, v torek, 3. februarja od 8.30 do 10. ure glasbena delavnica, v sredo, 4. februarja od 14. ure do 15.30 likovna delavnica, v četrtek, 5. februarja od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. Informativni sestanek za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred pa bo v sredo, 4. februarja, ob 17. uri na šoli v ul. Marchesetti 16, tel.: 040-910302. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Bar-kovljah in v Lonjerju. Dneva odprtih vrat v Barkovljah (ulica Vallicula, 11) sta danes, 29. januarja, od 11. do 12. ure. Dneva odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) sta 30. januarja in 6. februarja, od 10. do 12. ure. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BO-LJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčiča RI-CMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: To-mažič (Trebče) 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Gradnik (Col) 4. februarja, od 15.30 do 16. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Štoka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure; OV A. Fa-kin (Col) 3. februarja, od 10. do 11. ure. TRST M Izleti AŠD-SK BRDINA organizira ob nedeljah avtobusni izlet v Forni di So-pra. Odhod avtobusa na parkirišču glavnega križišča na Opčinah ob državni cesti 202 ob 6.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št.3488012454. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU prosimo vse vpisane za ogled jaslic v Sloveniji v soboto, 31. januarja, da potrdijo svoj vpis še danes, 29. januarja, popoldne, na tel. št.: 040220693 ali 347-9322123. Za drugi avtobus bi se moralo javiti še vsaj dvajset ljudi. V soboto, 31. januarja bo avtobus odpeljal ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.15 iz Sesljana, 7.20 iz Sv. Križa, Ob 7.25 iz Proseka in ob 7.35 iz Opčin. Potrebna je topla obutev in obleka. SPDT organizira v nedeljo, 1.februar-ja izlet po Tržaški okolici. Zbirališče v Trebčah, pri spomeniku ob 9. uri. Napotili se bomo po krožni poti od trebenskega Kala, proti Fran-kovcu, čez mejo do nekdanje smod-nišnice, velikega kraškega brezna -Golokratne jame, Gropade in se vrnili po stari poti nazaj v Trebče. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave! VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. Ü3 Obvestila CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnana-kanda: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevroznanosti) ob petkih ob 20. uri, dne, 30. januarja ter 6. februarja na ulici Maz-zini št.30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 3482482991 ali 329-2233309. MLADI DEMOKRATI sklicujemo pokrajinsko skupščino Mladih Demokratov, ki bo danes, 29. januarja, ob 18.30 na sedežu v ulici Donota,1. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2008 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do petka, 30. januarja. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Na-brežini, št. 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00, ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Urad za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina št. 102, tel. št.: 040-2017370. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinska otroška vrtca v Šempolaju in Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 30. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v obeh sekcijah otroškega vrtca. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 040-2017370-375. PILATES - SKD France Prešeren Boljunec - Skupina 35-55 sporoča, da v petek, 30. januarja odpadeta Pilates in telovadba. Ure vadbe lahko nadoknadite v torek ali v sredo, po običajnem urniku. DRUŠTVO UPORABNIKOV LINUX vabi na Install party v soboto, 31. januarja v prostorih doma kultur v Ulici Orlandini 38. Prinesite vaš računalnik in bomo skušali pomagati pri inštalaciji linux distribucije. Več informacij na strani http://trieste.li-nux.it. OB 40-LETNICI mašniškega posve-čenja župnika, dirigenta in prosvetnega delavca Franca Pohajača vabijo župljani z Opčin, Banov in Ferlu-gov na slovesno sv. Mašo, ki jo bo to soboto, 31. januarja, ob 18.30 v far- ni cerkvi na Opčinah daroval sla-vljenec. Sodelovali bodo razni Open-ski zbori in solisti. SKD VESNA vabi na občni zbor in praznik včlanjevanja v soboto, 31. januarja v kulturnem društvu A. Sirka. Prvi sklic bo ob 18. uri, drugi sklic pa ob 18.15, sledil bo srečelov. Toplo vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 31. januarja,od 15.30 dalje, DELAVNICO SLIKANJA NA STEKLU, za otroke, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče na teritoriju zgoraj navedenih občin. Prost vstop. Vsi toplo vabljeni! UPRAVA OBČINE DOLINA daje na znanje kulturnim, športnim in rekreacijskim društvom, ki imajo sedež in delujejo na občinskem ozemlju, da rok za predložitev prošenj za dodelitev občinskih prispevkov za leto 2009 zapade 31. januarja, ob 12. uri. Obrazci za predložitev prošenj so na razpolago v uradu za kulturo občine Dolina ali na spletni strani občine »http://www.sandorligo-doli-na.it«. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja novo monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršnokoli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. številko 040-368892 ali 339-1564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na in-fo@ztt-est.it. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Združenjem pevskih zborov FJK U.S.C.I. in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti razpisuje 4. natečaj za zborovske skladbe Nagrada Ignacij Ota. Razpis je na voljo na spletni strani »www.zskd.eu«. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA v sodelovanju s SKD Slovenec iz Boršta in z združenjem Acquamarina, organizira v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu, pobudo v spomin na Sašo Ota »...In življenje se nadaljuje« ob 15-letnici tragičnega dogodka v Mostarju. Toplo vabljeni! POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Roveredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi (Mladika, 2008). KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 16. uri na sedežu, ul. Cicerone 8. Dodatne informacije tel. 040-360072. MLADINSKI DOM BOLJUNEC ob dnevu Slovenske kulture vabi na predavanje in diaprojekcijo »Primož Trubar v Trstu na domu škofa Bonoma« predava prof. Marta Ivašič v torek, 3. februarja, ob 20. uri v mladinskem domu v Boljuncu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja s pri-četkom, ob 16. uri srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro fer-roviario« v Nabrežini. za ples bo igral »Duo Melody«. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Četrtek, 29. januarja 2009 Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040422731 ali 347-6902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uprabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofarmacevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040-362941. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. Prispevki V spomin na teto Anico Guštinčič daruje nečakinja Irma 30,00 evrov za SKD Barkovlje. Svojci pokojne Vilme Slavec darujejo 40,00 evrov za potrebe župnijske cerkve v Dolini. Namesto cvetja na grob Vilme Slavec daruje Sonja Lavriha 20,00 evrov in Jolanda Smotlak 20,00 evrov za potrebe župnijske cerkve v Dolini. Ob 18. obletnici smrti Marije Ban daruje mož Marjo 100,00 evrov za Skupnost družina Opčine. Ob 2. obletnici smrti našega dragega Gigija Škerlj darujejo žena Bruna ter Erika in Igor 100,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob pokojne Pavle Mlač daruje Ema Fonda 20,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Edija Godnika darujejo Ivanine prijateljice Jana, Jana, Po-ljanka, Sara in Sara 75,00 evrov za Sklad Luchetta Ota D'Angelo Hro-vatin. Mahnič Magda daruje 10,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. ZAHVALA Dušan Poldini Vsem prijateljem, kolegom, znancem, ki so nama tako sočutno in številno stali ob strani v trenutku tragične izgube sina, se najiskreneje zahvaljujeva. Livio in Mara Trst, 29. januarja 2009 Pogrebno podjetje Zimolo 588 Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI ljubljana - V Cankarjevem domu Raznolik prikaz odraža kakovost slovenske ilustracije Osmi bienale na ogled še do srede februarja - Prisotni tudi Magda Starec Tavčar in Živa Pahor V Cankarjevem domu v Ljubljani je še do 15. februarja na ogled 8. Slovenski bienale ilustracije, ki osredotoča pozornost na novosti s področja fantazijske in znanstvene ilustracije z izborom najbolj raprezenta-tivnih predstavnikov. Kot običajno je poseben odsek posvečen ovrednotenju slovenske dediščine in tokrat posebej opusu Marija Preglja. Na razstavi si lahko ogledamo tudi ilustracije letošnjega prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo Štefana Planinca. Marij Pregelj, sin Ivana Preglja, vidnejše literarne osebnosti, je doraščal v živahnem ustvarjalnem družinskem okolju in se je izoblikoval na zagrebški akademiji za likovno umetnost. Posvečal se je predvsem slikarstvu in grafiki. Ustvaril je veličastne stenske mozaike, freske in tapiserije. Poučeval je tako na gimnazijah kot tudi na likovnih šolah ter bil za svoje ustvarjalno delo večkrat nagrajen. Na bienalu si lahko ogledamo njegove izvirne ilustracije, ki jih označuje močna izpovednost. Pri podobah v črno belem, ki so nastale med letoma 1949 in 1951 za starodavni pesnitvi Ilijado in Odisejo prihaja pa še posebej do izraza telesnost figur. Pregelj je začel objavljati svoje ilustracije in vinjete že v gimnazijskih letih v revijah in knjigah, objavljal je tudi v težkih časih vojnega ujetništva. Številne Pregljeve ilustracije hranijo tudi stalne zbirke, med katerimi tudi ljubljanska Moderna galerija. Izbrani originali 56 različnih avtorjev za osrednji del razstave že na prvi deluje dokaj raznoliko, zaradi bogastva v pristopu tako na interpretativni ravni ilustriranega teksta kot tudi v izvirnosti izraznega stila oziroma v izbiri kombiniranih tehnik. Nekatere podobe so bolj klasično pravljično zasnovane, druge se v duhu sodobnejših pristopov sklicujejo na fotografsko predelavo: tak je primer računalniške grafike Natana Jurančiča ali aktualen računalniško obdelan stripovski stil Saše Kerkoša. Med raz-stavljalci zasledimo imena priznanih in že večkrat nagrajenih umetnikov kot so mednarodno uveljavljena Alenka Sottler s kul-tivirano bogato grafično izdelavo; Marjan Manček, Milan Erič in Zvonko Čoh z nji- Levo ilustracija Marija Preglja (Afriške pravljice, 1955/56), desno pa Štefana Planinca (Anton IngoliČ, Tajno druŠtvo PGC, 1958) hovo živahno in duhovito likovno pripo-vednostjo. Razveseljiva je obenem prisotnost mladih, med temi je Marija Nabernik z odličnim prikazom minerala s tradicionalno tehniko tempere. Tokrat sta prisotni s svojimi ilustracijami tudi tržaški ustvarjalki Magda Starec Tavčar s pravljičnimi podobami, ki so nastale za Štiri zgodbe izpod odeje A. Volk Zlobec in Živa Pahor s svojimi svežimi ilustracijami za serijo Nagajivih Darinke Ko-bal, ki so nastale pa za mladinsko revijo Galeba. Akademski slikar Štefan Planinc je prejel letos Smrekarjevo nagrado za svoj življenjski opus. S svojimi deli je opremil več kot trideset del ter bil že večkrat nagrajen med drugim tudi z nagrado Prešernovega sklada in kar trikrat z Levstikovo za svoje ilustracije. Njegova dela odlikuje klena risarska podlaga. Izhaja iz klasične zasnove ter jo nato nadgradi s samosvojo nadres-ničnostjo, kjer prihajajo na dan prasveto-vi in fantastična dimenzija. Še posebej pri ilustracijah, ki so nastale za Ingoličevo Tajno društvo PGC in Deklevove Pesmi za la- čne sanjavce je razvil avtorsko prepoznaven slog, ki je blizu otroškemu dojemanju sveta. Kostja Gatnik je prejel Smrekarjevo nagrado za ilustracije knjige Pekarna Mi-šmaš Svetlane Makarovič, ki se odlikuje po izvirnosti in duhovitosti v pristopu ter nenazadnje po inovativnosti v spajanju umetniške govorice s sporočilnostjo in poudarkom na medosebnih odnosih. Plaketi sta pa prejela Alenka Sottler za virtuo-zne ilustracije Grafenauerjevih Prividov in Žarko Vrezec za poljudnoznanstvene ilustracije žuželk za Slovenski veliki leksikon. Priznanja so dalje prejeli še Aleksander Brezlan in študent oblikovanja Matej Stu-pica. Bienale ilustracije iz leta v leto potrjuje središčno vlogo slovenske umetniške ilustracije, ki si je utrla pot na mednarodni sceni in ponuja mladim bralcem pot v svet domišljije. Posamezne ilustracije človeka spremlja celo življenje z globokimi vtisi, ki jih vzbujajo in njihovo bogato sporočilnostjo. Jasna Merku ljubljana MGLC: protestni '68 v Parizu in Ljubljani V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) bodo drevi odprli razstavo Maj '68 v Parizu in študentsko gibanje 19681972 v Ljubljani. Na ogled bodo plakati, nastali v okviru francoskega študentskega gibanja leta 1968. Kot vzporednica dogodkom v Franciji bo s fotografijami in filmom predstavljeno še študentsko gibanje v Ljubljani.Študentski in delavski upori maja in junija 1968 v Parizu in drugih mestih Francije, ki so zamajali vrednote tradicionalne družbe in režim Charlesa de Gaulla, so zaznamovali zgodovino druge polovice 20. stoletja. Razširili so se po svetu, zajeli Jugoslavijo in tudi Ljubljano, so zapisali v MGLC. Kustosinja in direktorica Catherine de Braekeleer iz Centra za grafiko in tiskano podobo (Centre de la Gravure et de l'Image imprimee) v mestu La Louviere v Belgiji je za razstavo izbrala okoli 80 plakatov, nastalih v ateljejih zavzetih ali pridruženih akademij na pariških univerzah in šolah, na katerih so upodobljeni študentski protesti in delavske stavke leta 1968. Plakate so tedaj izdelovali v različnih velikostih, tiskali pa predvsem v tehniki sitotiska. Kritični do družbe so avtorji plakatov svoje ideje izražali s pomočjo ironije, satire in subver-zivnega slikarstva. Na razstavi bo kot vzporednica dogajanja v Franciji predstavljeno tudi študentsko gibanje v Ljubljani med letoma 1968 in 1972. Na ogled bodo dokumentarne fotografije Toneta Stojka, Edija Šel-hausa in Žareta Veseliča iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, dokumentarni film sedanje ministrice za kulturo Majde Širca, izvodi časopisa Tribune in glasila Slovensko podzemlje, obvestila ter letaki. Ob razstavi bo izšla zloženka z besediloma de Braekeleerjeve Maj '68, Naj zmaga domišljija!, o grafični umetnosti ljudskih delavnic v Franciji, in Alija Žerdina z naslovom Nekoč je bilo leto 1968, ki bo predstavila analitični presek ev-forije okoli tega leta, s poudarkom na dogajanju v Ljubljani. Postavitev bo v MGLC na ogled do 22. marca. (STA) gledališče la contrada - Koprodukcija skupine Teatri SpA in Stalnega gledališča dežele Veneto Zagrenjena komedija o temelju vsega V okviru projekta za ovrednotenje gledališke tradicije v beneškem narečju - Predstava z dvema komedijama nekoč slavnega,a danes pozabljenega Giacinta Galline Giacinto Gallina je eden mnogih pozabljenih avtorjev italijanskega gledališča, ki so bili med sodobniki zelo popularni. Rodil se je v Benetkah leta 1852 in je seveda pisal v narečju svojega mesta. Uveljavil se je še zelo mlad, komaj dvajset let star, s komedijami, ki so se navezovale na tradicijo Carla Gol-donija, s časom pa se je v svojih delih na vse bolj realističen način loteval tematike svojega časa, zlasti malomeščanskega in ljudskega okolja. Po sedemnajstih uspešnih komedijah v samih osmih letih je zabredel v ustvarjalno krizo, ki jo je premostil šele po več kot desetih letih, ko je leta 1891 spisal svojo najuspešnejšo komedijo z naslovom Se-renissima, ki so jo italijanska profesionalna gledališča z uspehom uprizarjala še do polovice 20. stoletja. Like iz Serenissime je Giacinto Gallina spet uporabil tri leta pozneje v komediji z naslovom La base de tuto; režiser Stefano Pagin je obe deli združil v predstavo, ki jo je postavil v koprodukciji skupine Teatri SpA in Stalnega gledališča dežele Veneto v okviru projekta za ovrednotenje gledališke ustvarjalnosti v beneškem narečju. Predstava je bila prejšnji konec tedna na sporedu v Bobbiovi dvorani v abonmajskem nizu gledališča La Contrada in sicer med posebnimi predstavami s samo tremi ponovitvami. Serenissima iz prve komedije je pravzaprav vzdevek starega gondoljerja Piera Grossija, zagovornika starih vrednot in tradicij, ki se je postavi na čelo gondoljerjev, ki nasprotujejo uvedbi modernejših malih parnikov za prevoz ljudi od otoka do otoka. V komediji La base de tuto so parniki že izpodrinili gondoljerje in družinski člani že umrlega Piera Grossija se preživljajo s prodajanjem stare krame, med katero je tudi nekaj dragocenejših starin. Trgovina jim sicer zagotavlja določeno blagostanje, a pohlep po denarju in tudi denar sam po sebi iz-podkopavata ne samo njihovo moralno trdnost, temveč njihovo preživetje samo, tako da samo stari obubožani plemič Vidal še vedno trdi, da temelj vsega ni denar, temveč medsebojna ljubezen. Stefano Pagin se je za svojo priredbo izbral naslov La base de tuto, kar je povsem logično, saj drobci iz Serenissime v bistvu le razlagajo, na čem sloni dogajanje druge komedije, ki je uprizorjena v celoti. Kljub nekaterim sodobnejšim režijskim prijemom Paginova predstava izraža nekakšno staro-modnost, ki se sicer odlično ujema z narečjem v katerem je delo pisano. Kakorkoli že, zvestim Con-tradinim abonentom je bilo delo všeč, tako zaradi tematike kot zaradi postavitve in temperamentne igre nastopajočih. (bov) Prizor iz dela La base de tuto 13 AVTOMOBILI Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI SUBARU - Vsi modeli sedaj na voljo tudi s turbodizlom Tudi imprezo so naposled opremili z dizelskim bokserjem 150 KM in kar 350 Nm za Subarujev revolucionarni motor Tudi Subarujeva impreza je končno dobila novi bokserski dizel, ki ga že imajo forester, legacy in outback. Kot vemo, se je Subaru dolgo upiral dizlu, češ da sta njegovi glavni tržišči Japonska in ZDA, za relativno majhno število subarujev, ki jih prodajo v Evropi, pa naj bi se ne izplačal drag razvoj novega dizla. Ko pa so se končno odločili za dizel, so izdelali izreden štirivaljni bokser s skupnim vodom, tur-bopuhalom s spremenljivimi koti lopatic, s ponovno uporabo dela izpušnih plinov (da bi bila poraba manjša in onesnaževanja manj, je vzpostavljena ponovna cirkulacija - izgoreli in ohlajeni izpušni plini se vrnejo v sesalni ko-lektor) in DPF (serijski filter za trde delce). Blok motorja je zaradi manjše mase narejen iz aluminijeve zlitine, turbopuhalo pa je boljši kompaktnosti v prid nameščeno pod motorjem, ki zmore 150 KM. Impreza se glede na dosedanjo bencinsko in bi-fuel različico, kar zadeva karoserijo, ni spremenila. Že ta je postala mnogo bolj klasična od prejšnje izvedbe, čeprav ostajajo nekatere značilnosti Subarujev, kot so maska in zadnje luči. Subarujeva shema stalnega štirikolesnega pogona (nizek bok-serski motor, ki letos praznuje 40 let, in nizko težišče, mehanski sredinski diferencial z dodano viskozno sklopko namesto zapore diferenciala ter simetrična postavitev elementov pogona, ki letos praznuje 35 let!) pa je v tokratni imprezi še dodatno izboljšana, saj je težišče pogona zaradi dodatno spuščenega motorja (spredaj 22, zadaj 10 milimetrov) še nižje kot prej. Novost za to imprezo je torej dizelski dvolitrski bokser, ki je v začetku nekoliko glasen, ko pa se segreje, se ropot v notranjosti sploh ne opazi. Največji navor 350 Nm ima impreza med 1500 in 3500 obrati, komaj nad tem območjem začenja motorju pojenjati sapa. Ko turbopuhalozadiha s polno močjo, postane impreza prijetno poskočna (nikakor ne brutalna), predvsem pa se oglasi s tisto klasično melodijo, ki je tako tipična za subaruje. Pomaga ji seveda odličen šeststopenj-ski ročni menjalnik. Pod 1500 obrati je motor nekoliko len in daje zlasti v ovinkih vtis, da je nekoliko prešibak, kar pa se potem izkaže za popolnoma neresnično. Impreza je na voljo v dveh različicah: 2.0D in 2.0D sport. Prva velja 24.500, druga pa 27 tisoč evrov. MAHINDRA - Razširitev ponudbe KRIZA Ford skuša prodati Volvo Britanski Sunday Mail je sporočil, da je Ford znova vstopil v pogajanja s Shanghai Automotive Industry Corp. (SAIC) glede prodaje Volva. Namigovanja, da je SAIC eden izmed najresnejših morebitnih kupcev za švedski avtomobilski ponos, so se pojavila že junija. Čeprav so pri Fordu vseskozi trdili, da Volvo ni naprodaj, pa so nazadnje le potrdili, da so za prevzem prejeli nekatere ponudbe. Volvo se je pod okriljem Forda sicer znašel leta 1999, zanj pa so takrat odšteli 6,4 milijarde dolarjev. Zdaj se govori, da ga Ford prodaja za okrog 400 milijonov manj, kar pa je še vedno kar precej kitajskih juanov. Poleg SAIC-a naj bi bil v igri za prevzem Volva tudi Hyundai Motor Co., omenja se celo švedska vlada, kar pa je malo verjetno. Podobno kot drugi avtomobilski proizvajalci se Volvo trenutno spopada s posledicami finančne krize - v zadnjem četrtletju je prodaja njegovih avtomobilov upadla za 24 odstotkov. Zaradi tega so odpustili na tisoče delavcev, za pomoč pa poprosili tudi švedsko vlado. AUDI - Novi srednji SUV nikakor ni pomanjšani Q7 Q5 ni avto za vožnjo po robidovju Trije zmogljivi motorji, stalni štirikolesni pogon, široka paleta menjalnikov Xylo - indijski enoprostorec s štirikolesnim pogonom Indijska Mahindra širi svojo ponudbo, ki je bila do sedaj, kar nam je znano omejena na terenska vozila in poltovornjake, ter ponuja novega enopro-storca xylo. Avto je dolg 452 cm, ima stalen štiriko- lesni pogon, poganja pa ha 2500 kubični turbodizel, ki zmore 112 KM in 235 Nm. XYLO ima petstopenjski ročni menjalnik, ni pa znano, če ga bodo uvažali v Evropo. Pred časom je audi predstavil svoj srednji SUV Q5. Kdor misli, da je Q5 le pomanjšana izvedba velikana Q7, se krepko moti: srednji SUV je namreč nastal na platformi A4, so pa vso zadevo primerno prilagodili. Q5 ni avto, s katerim bi z lahkim srcem vozili po terenu. Ne govorimo seveda o makadamu, temveč med skalami in robidovjem. Zato ima Audijev SUV vedno stalni štirikolesni 'quattro' z razdelitvijo navora v razmerju 40:60 med sprednjim in zadnjim parom koles, menjalniki pa so ročni s šestimi stopnjami ali samodejni DSG s sedmimi. Kasneje bo v ponudbi tudi brezstopenjski 'multitronic'. Ima tudi sistema za pomoč pri speljevanju v klanec in za nadzorovane strme spuste. Med pomembnejše lastnosti sodi obnašanje Q5 na cesti, ki je po zaslugi aluminijastih vodil podvozja med bolj dinamičnimi v razredu SUV, za dobro aerodinamiko in posledično manjšo porabo pa skrbi za ta segment odličen koeficient zračnega upora 0.33. Tudi na terenu naj bi se dobro znašel z 200-milimetrsko oddaljenostjo trebuha od tal ter 25-stopinjskim vstopnim in izstopnim kotom. Q5 ponujajo s tremi različnimi motorji, enim bencinarjem in dvema dizloma. Bencinarja poganja dvoli-trski motor podprt z neposrednim vbrizgom goriva in s turbinskim polnilnikom, ima tudi sistem uravnavanja odpiranja sesalnih ventilov (AVS, Audi Valvelift System), vse skupaj pa je dovolj za 211 KM, kar seveda ni malo. Pri tem motorju (pa tudi pri obeh še močnejših) za prenos moči proti sredinskemu diferencialu skrbi sedemstopenjski menjalnik z dvojno sklopko (DSG), ki ga pri Audiju imenujejo S tronic. Dizla sta, kot rečeno, dva: najšibkejša različica je dvolitrski turbodizel s 170 KM. Gre za dobro znan TDI nove generacije s sistemom skupnega voda zanimivo pa je, da so ga morali za vgradnjo v Q5 Audije-vi inženirji kar dobro predelati, predvsem karter in oljno črpalko. Motor je nagnjen za 20 stopinj v desno, kar je seveda pomenilo, da je bilo potrebnih nekaj sprememb. Dvolitrski TDI je na voljo le v kombinaciji s še-ststopenjskim ročnim menjalnikom. Vrh ponudbe trilitrski TDI (240 KM), spomladi pa bo Q7 dobil še 3,2-litrski bencinski šestvaljnik z neposrednim vbrizgom in še 30 'konji' več. Cene so primerne razredu vozila in gredo od 40.300 evrov (2.0 Tdi) do 48.700 evrov 6V 3.0 S tronic). Stran pripravil Ivan Fischer 1 4 Četrtek, 29. januarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it GORICA - Sežigalnica »Obnovo GORICA - Z manifestacijo so opozorili na krizo zaradi ukinitve proste cone Poulični protest črpalkarjev, je hotela pred prefekturo v spodnjicah Braavatijeva Prefektinja zagotovila, da bo deželo spodbudila k izenačitvi cene goriva s slovensko uprava« Goriški črpalkarji s transparentom na Travniku (levo), »Decembra leta 2007 je umrla prosta cona« (desno spodaj), v spodnjicah pred prefekturo (spodaj) Goriški črpalkarji so včeraj manifestirali po mestnih ulicah in pred prefekturo, da bi opozorili na krizo, v katero so zabredli po ukinitvi proste cone. Protestno mobilizacijo so skupaj priredili upravitelji vseh petnajstih bencinskih servisov iz Gorice, k sodelovanju pa so povabili tudi rajone. S svojim praporom so bili tako prisotni predstavniki vseh desetih rajonskih svetov, tako da so za črpalkarji korakali tudi predsedniki iz Štan-dreža Marjan Brescia, iz Podgore Walter Bandelj in iz Pevme, Štmavra in z Oslavja Lovrenc Persoglia. Poleg približno dvajsetih črpalkarjev in petnajstih predstavnikov rajonskih svetov se je manifestacije udeležilo še kakih šestdeset ljudi; to se pravi, da protest ni bil ravno množičen, saj je bilo skupno udeležencev nekaj čez osemdeset. Na čelu sprevoda, ki se je pričel pred sedežem zveze trgovcev ASCOM v ulici Locchi, so korakali črpalkarji in v rokah držali transparent z napisom »Ridateci la nostra economia« (Vrnite nam naše gospodarstvo). S seboj so prinesli tudi krsto, ki je simbolno predstavljala lansko smrt proste cone, hkrati pa je opozarjala, da se goriškim bencinskim servisom pišejo težki časi. Med prehodom protestnikov po korzu Verdi so nekateri trgovci spustili rolete svojih trgovin, mimoidoči pa so se spraševali, kaj se pravzaprav dogaja. Pred kolono protestnikov so namreč vozili trije avtomobili policije in finančne straže, mestni redarji pa so skrbeli za urejanje prometa. Sprevod se je zaključil pred prefekturo, kjer sta v imenu črpalkar-jev prisotne nagovorili Ida Bittessini in Gior-gia Drufuca. »Odvzeli so nam prosto cono in nas slekli do spodnjic; zato smo naveličani obljub upraviteljev, ki so doslej samo poslabšali stanje našega sektorja,« sta povedali predstavnici črpalkarjev in poudarili, da se je v Gorici po ukinitvi proste cone prodaja goriva znižala za 60 odstotkov. »Vsak dan izgubimo 60.000 evrov, kar pomeni, da na le- to 21.900.000 evrov gre v sosednjo državo, in to samo, kar se tiče naftnih proizvodov. S svojim bojem bomo zato nadaljevali, dokler nam ne bo kdo prisluhnil in nam pomagal. Drugače bomo morali misliti, da je Italija ab-dicirala; če je res tako, hočemo vedeti, kaj nameravajo postoriti za naš teritorij,« sta poudarili črpalkarici. Protestnike je sprejela prefektinja Maria Augusta Marrosu. »Zagotovila nam je, da bo posredovala pri deželi za izenačitev cene deželnega goriva s slovensko, hkrati bo na našo stisko opozorila državno vlado,« je pojasnila Drufuca in napovedala, da bodo drevi črpalkarji odločili nadaljnje protestne pobude. (dr) GORICA - Telovadnica za rehabilitacijo Antonaz in Kocijančič zahtevata poseg dežele Starše bosta jutri sprejela deželni odbornik in prefektinja Težave goriškega zdravstva so pri-romale tudi v deželni svet. V interpelaciji, ki je naslovljena na deželno vlado, svetnika Mavrične levice Roberto Antonaz in Igor Kocijančič zahtevata takojšen poseg za rešitev problema goriške telovadnice za rehabilitacijo prizadetih otrok. Le-to je zdravstveno podjetje po selitvi bolnišnice v ulico Fateben-fratelli uredilo v poslopju osnovne šole v ulici Cappella, ki pa ni primerna za tovrstne dejavnosti. Pomanjkanju pozornosti do otrok, ki se poslužujejo telovadnice, so se pred nedavnim uprli njihovi starši, ki so se naposled odločili celo za prijavo pri goriških karabinjerjih. Starši opozarjajo, da so prostori osnovne šole povsem neprimerni, saj so premajhni, hladni, in brez umivalnika, obenem pa so oddaljeni od bolnišnice, kjer lahko v primeru komplikacij nudijo pomoč otrokom. Svetnika Mavrične levice menita, da gre za veliko sramoto, v interpelaciji pa izpostavljata tudi dejstvo, da so se starši po več- kratnih pozivih, ki so jih naslovili na goriško zdravstveno podjetje, obrnili tudi na deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica in goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu. Deželni odbornik in prefektinja bosta starše sprejela jutri. Problem prisotnosti azbesta v novi goriški bolnišnici, ki so ga predvčerajšnjem začeli odstranjevati, pa je v središču interpelacije, ki sta jo podpisala deželna svetnika Severne lige Federico Raz-zini in Danilo Narduzzi. »Nižanje kakovosti goriškega zdravstva ni več sprejemljiva,« pišeta svetnika v dokumentu. Razzini in Narduzzi sprašujeta tudi pojasnila v zvezi z morebitno nagrado za produktivnost, ki naj bi jo ob odprtju nove bolnišnice prejela direktorica goriškega zdravstvenega podjetja Manuela Baccarin. Ne nazadnje svetnika zahtevata potrditev novice, da je zdravstveno podjetje izgubilo tožbo, ki jo je vložil prvotni načrtovalec nove bolnišnice, potem ko mu je podjetje preklicalo nalogo. GORICA Predlagata omizje za vozle gospodarstva Goriška občinska tajnika Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in stranke Forza Italia Roberto Sartori imata različno mnenje o vzrokih stiske črpal-karjev, vendar soglašata, da bi morali opozicija in večina skupaj sesti za mizo in se pogovoriti o težavah gospodarstva. Po njunih besedah bi zato treba ustanoviti omizje, v okviru katerega bi skupaj iskali čim večje soglasje za reševanje gospodarskih vozlov. Cingolani in Sartori sta se sicer udeležila včerajšnjega shoda črpalkarjev, poleg njiju pa je bil prisoten še občinski svetnik Krščanske demokracije za avtonomije Franco Hassek . Medtem ko je Sartori poudarjal, da je za ukinitev proste cone kriv bivši deželni predsednik Riccardo Illy, je po drugi strani Cingolani ugotavljal, da goriški župan Ettore Ro-moli ni kaj dosti storil za reševanje stiske črpalkarjev. Občinska tajnika stranke Forza Italia in Demokratske stranke sta sicer soglašala, da bo prosto cono nemogoče oživiti, ne glede na to pa je treba črpalkarjem pomagati. Da je prosta cona lep spomin, so menili tudi številni Goričani, ki so včeraj dopoldne s pločnikov opazovali protestnike. Večinoma so bili ljudje solidarni s črpalkarji, po drugi strani pa so ugotavljali, da slovenski bencinski servisi niso privlačni samo zaradi nekoliko nižje cene bencina, pač pa tudi zaradi daljših urnikov. Več bencinskih servisov je v Sloveniji odprtih po 24 ur na dan, poleg tega pa prodajajo tudi drugo blago, od poceni cigaret do pijače, hrane in motornega olja. (dr) »Družbi za javne storitve IRIS je leta 2003 poverila izdelavo načrta za obnovo upepeljevalnika pri Sovodnjah občinska uprava, ki jo je vodil župan Vittorio Bran-cati.« Tako poudarja Oliviero Furlan, bivši član upravnega sveta družbe IRIS in v zadnjem obdobju županskega mandata tudi Brancatijev občinski odbornik. Po Fur-lanovih besedah je goriška občina pred šestimi leti hotela obnoviti sovodenjski upe-peljevalnik, zato pa je IRIS pozvala, da naj pripravi potrebni načrt. »Upravni svet IRISa je bil dolžan uresničiti navodilo goriške občine in je zato poveril zunanjemu podjetju pripravo načrta,« razlaga Furlan, ki se bo moral aprila ravno zaradi omenjenega načrta zagovarjati pred računskim sodiščem skupaj z drugimi bivšimi upravitelji družbe IRIS; pred sodnikom se bodo namreč morali zglasiti tudi bivši predsednik IRIS-a Gianfranco Gutty, poverjeni upravitelj Paolo Lanari, generalni direktor Carlo Mistretta ter svetniki Mauro Cantone, Gianluca Masotti, Adriano Nicola, Marco Rota in Luciano Volpe. Računsko sodišče je ocenilo, da so z izdelavo načrt za obnovo upepeljevalnika bivši upravitelji družbe IRIS javno blagajno oškodovali za skupno 80 tisoč evrov, zahtevalo pa jih bo »le« 72 tisoč, saj je medtem eden izmed prijavljenih upraviteljev IRIS-a umrl. Tožilstvo računskega sodišča jim oporeka, da so le nekaj mesecev pred zaprtjem sežigalnice naročili trem izvedencem izdelavo načrta za obnovo in posodobitev goriške naprave, ki stoji na meji s Sovodnjami. Tožilstvo navaja, da so na podlagi deželnega načrta o odpadkih zaprli sežigalnico 13. februarja 2004, v kolikor ni odgovarjala predpisom. Le nekaj mesecev pred napovedanim zaprtjem - ugotavlja tožilstvo - pa je uprava IRIS-a sprejela odločitev, da poveri izdelavo preliminarnega in dokončnega načrta o obnovi sežigalnice, čeprav je bila seznanjena, da bi načrtovanje trajalo dve leti, da ne omenjamo časov za razpis dražbe in dodelitve del. Na podlagi Furlanovih navedb, naj bi bila za izdelavo načrta odgovorna Branca-tijeva uprava, medtem ko so upravitelji družbe IRIS zgolj upoštevali njena navodila. Furlana so med drugim na daljavo vprašali, kdo je od IRIS-a zahteval pripravo načrta za obnovo upepeljevalnika, predstavniki okoljevarstvenega gibanja »I Verdi del Giorno«, ki ga vodi Renato Fiorelli. (dr) GORICA - Predlog Donatelle Gironcoli Čezmejni projekt na področju jasli Čezmejni projekt za rešitev problema pomanjkanja prostora v goriških jaslih je predlog, ki ga občinski odbornici Silvani Romano podaja svetnica Italije vrednot Donatella Gironcoli. Svetnica je prepričana, da bi se morala občina na področju socialnih storitev posluževati instrumentov, ki jih ponujata EU in evro-regija. »Še enkrat je mnogo goriških družin izpadlo iz lestvic za vključitev otrok v občinske jasli. Sprejetih je bilo le 13 prošenj na 54, ostali pa bodo morali računati na dedke in varuške ali upati, da bo prej ali slej prišlo do odprtja jasli v podjetjih,« pravi Gironcolijeva in nadaljuje: »Take uspešne primere imamo v kraju Casarsa della delizia pri Pordenonu in v kasarni F. Baracca. Lani se je o tem govorilo tudi v Gorici, Romanova je to izjavljala v časopisih,v resnici pa smo prisostvovali le racionalizaciji kuhinj vrtcev. Goričanom ne preostaja drugega, kot da se obračajo na slovenske jasli, na primer v Solkanu, ki delujejo z veliko daljšim urnikom in odgovarjajo na potrebe zapo- Donatella Gironcoli bumbaca slenih staršev. Zavzemajo se tudi zato, da bi organizirali nadzor v nočnih urah, da bi pomagali mamicam, ki delajo ponoči. To so dobre prakse, ki bi jih morala občina Gorica posnemati. In če ji že ne uspe, zakaj si ne zamisli čezmejnega projekta, ki bi ga lahko izpeljala z instrumenti, ki jih nudita Evropska unija in evroregija? Mislim na primer na projekte GECT, ki so fleksibilni in povsem primerni za izvajanje čezmejnih projektov na področju socialnih storitev. Preden ruši, naj odbornica razmisli, kako bi v našem mestu kaj gradila.« 15 GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI GORICA - Pogovor z Mihaelo Pirih, ravnateljico višješolskega središča v Ulici Puccini Usvajanje kulture okolja dodana vrednost slovenskih šol Z uvedbo reforme bo v šolskem letu 2010-2011 isto število smeri, novost pa bosta humanistični in znanstveni licej »Dodana vrednost naših šol je v tem, da nudijo dijakom ob specifičnem znanju tudi možnost usvajanja dveh jezikov ter omogočajo spoznavanje in primerjanje dveh kultur. To seveda ne pomeni, da lahko spimo na lovorikah in mislimo, da je naša šola kakovostna že samo zato, ker je slovenska. Kvaliteto moramo stalno spremljati, biti kritični do našega dela in odprti do sprememb.« O tem je prepričana ravnateljica slovenskega višješolskega pola v Gorici Mihaela Pirih, ki smo jo tik pred začetkom vpisovanj za šolsko leto 2009/2010 zaprosili za pogovor o položaju višjih srednjih šol v ulici Puccini ter izzivih, ki jim bodo morale biti kos v prihodnosti. Število dijakov višješolskega pola ponovno narašča... Da. Na licejskem polu Trubar-Gre-gorčič imamo v tekočem šolskem letu 177 dijakov - 63 na družboslovnem liceju, 60 na znanstveno-tehnološkem in 54 na klasičnem -, na poklicno-tehničnem polu pa 112. 50 dijakov je na zavodu Cankar, 33 na zavodu Vega in 29 na zavodu Zois, kjer pa letos nimamo petega razreda. Tudi tehnični pol si je po padcu vpisov, ki ga je doživel v pred nekaj leti, ponovno opomogel in beleži dokaj konstantno število vpisov. V času, ko je bila Morattijeva ministrica za šolstvo, so tudi italijanske tehnične in poklicne šole zašle v krizo. Govorilo se je namreč, da bodo vse smeri spremenili v liceje. Zato so očitno mnoge družine zaznavale licejske smeri kot večjo gotovost in so sinove raje vpisovale nanje. Reforma ministrice Gelminijeve bo na višjih srednjih šolah stekla v šolskem letu 2010-2011. Kaj lahko pričakujemo za naše šole glede na informacije, ki jih je vlada posredovala? Najprej naj povem, da se bomo zavzeli za ohranitev dveh ravnateljstev, licej-skega in tehničnega, saj menimo, da je ta ureditev primernejša. Kar se pa tiče smeri, bo do večjih sprememb prišlo na li-cejskem polu. Ustroj klasičnega liceja naj bi ostal v bistvu enak današnjemu, nekoliko pa se bo znižalo število ur tujega jezika, ki smo ga imeli več kot na italijanskih šolah, in zgodovine umetnosti. Znan-stveno-tehnološki licej bo ukinjen, ker je bil eksperimentalna smer, vprašali pa bomo za pridobitev »klasičnega« znanstvenega liceja. Uvedena bo latinščina, nekaj manj pa bo naravoslovnih predmetov. Največja sprememba pa bo nastala iz ukinitve družboslovnega liceja, ki bo postal humanistični licej. Ohranil bo dva tuja jezika, predviden pa je tudi pouk latinščine. Več bo naravoslovja, manj specifičnih predmetov, kot sta pedagogika in psihologija, ekonomije in prava pa ne bo več. Glede na to, da bo, vsaj po dosedanjih osnutkih, predmetnik manj natančno opredeljen, pa bo imel profesorski zbor več možnosti, da mu da lasten pečat. Na tehničnem polu bo zavod Vega obdržal poudarek na informatiki in drugih tehničnih predmetih, zavod Zois pa bo še naprej usmerjen predvsem v ekonomijo in administrativne vede. Na področju poklicnih šol, kot je Cankar, pa je še veliko nedorečenega, vsekakor ne verjamem, da bo prišlo do drastičnih sprememb. Beležite pri prehodu s slovenskih nižjih srednjih šol na slovenske višje šole velik osip dijakov? Večina tretješolcev, ki ne nadaljuje študij na slovenski višji šoli, se odloča za smeri, ki jih mi nimamo, kot so kmetijstvo, umetnost, geometrska šola ali mehanika. Drugi se vpišejo na italijanski »tradicionalni« znanstveni licej, učenci do-berdobske nižje srednje šole pa včasih nadaljujejo študij v Trstu ali v Tržiču. Kar se tiče dijakov iz Slovenije, beležimo konstanten priliv. Za naše šole se odločajo iz različnih razlogov: po eni strani nudimo nekatere smeri, ki jih v Sloveniji nimajo, po drugi pa imamo nižje število dijakov. To omogoča profesorjem, da se posameznikom bolje posvečajo. S katerimi izzivi se bodo naše šole soočale v prihodnjih letih? Slovenski višješolski center v ulici Puccini v Gorici (levo) in ravnateljica Mihaela Pirih (desno) bumbaca Biti moramo realisti. Marsikatera obljuba, ki nam jo dajejo, na primer možnost fleksibilnosti, bo glede na dane okoliščine le navidezna. Znotraj obvez in organika, s katerim razpolagamo, pa bomo morali dijakom omogočiti, da čim več odnesejo. Pri tem bomo lahko dosti črpali iz tradicije in izkušenj, ki jih imajo naše šole. Paziti pa moramo, da se ne zaustavimo pri vsebinah, ki jih bodo predvidevali novi predmetniki. Naše šole so navajene na eksperimentiranje: pri poučevanju se je treba prilagajati, uporabljati neke vrste »razmišljujočo prakso« ter načrtno razvijati določene kompetence. Dijaki imajo tudi potrebo po usmerjanju, vendar ne le pri izbiri nadaljnjega študija, pač pa tudi za spoznavanje samih sebe in okolja. Ali ima slovenska šola še kako »poslanstvo«? Prav gotovo. Danes pa se ne sprašujemo več, kaj slovenska šola nudi zamejskim dijakom. Sprašujemo se, kaj nudi celi svoji populaciji, tudi Italijanom in slovenskim državljanom. Naši dijaki imajo možnost, da usvojijo slovenski jezik, ob tem pa tudi italijanskega. Imajo pa predvsem možnost, da spoznajo kulturo okolja. To ni mogoče, ko se slovenščino ponuja kot tuj jezik. Nevsiljiv poudarek na našo stvarnost pride na dan pri katerikoli vsebini, pri analizi vsakdanjega življenja, in ne zgolj pri pouku slovenščine ali zgodovine. Poslanstvo naših šol presega tipične predmetne okvire. Dijaki se ob obvladovanju dveh jezikov zavedajo, da pripadajo tej stvarnosti, in jo znajo kritično ocenjevati. Aleksija Ambrosi GORICA Na šolah poteka usmerjanje V vrtcih in na šolah vseh stopenj potekajo dnevi odprtih vrat in druge informativne pobude, ki jih ravnateljstva prirejajo z namenom usmerjanja staršev in dijakov pred vpisi za prihodnje leto; vpisovanje bo potekalo od 2. do 28. februarja. Včeraj je predstavitev višješolske ponudbe potekala med dijaki tretjih razredov na nižji srednji šoli Pre-žihovega Voranca v Doberdobu. Danes med 8.30 in 13.10 bo na poklicno-tehničnem polu Cankar-Zois-Vega in na licejskem polu Trubar-Gregorčič voden obisk dijakov tretjih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. V torek, 3. februarja, med 9.15 in 12.10 pa bo v višješolskem centru v ulici Puccini potekal voden obisk obeh tretjih razredov nižje srednje šole Voranc. V petek, 13. februarja, bo med 17. in 19. uro na obeh višješolskih polih potekal še dan odprtih vrat, na katerega vabijo učence in starše. Dan odprtih vrat bo danes v otroškem vrtcu v Števerjanu, jutri pa v vrtcih v Pevmi in Štandrežu. Danes bodo odprta tudi vrata osnovne šole Župančič v Gorici in v Štandrežu, ki jo bo mogoče - tako kot šolo v Pevmi - obiskati tudi jutri. GORICA Na pokrajini jutri o vlogi javnih uprav Vlogi krajevnih uprav in potrebi po njihovi reorganizaciji bo posvečeno zasedanje pokrajinskega sveta, ki bo potekalo jutri ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici. Goriška pokrajina s sklicanjem zasedanja sodeluje pri pobudi zveze italijanskih pokrajin UPI, ki poziva državno vlado in parlament, da naj poenostavita delovanje javnih uprav. Po mnenju zveze UPI je namreč vse preveč birokracije, ki otežkoča nudenje javnih storitev, ob tem je treba pokrajinskim in občinskim upravam zagotoviti zadostna finančna sredstva, brez katerih ni mogoče shajati. Na zasedanju bo spregovoril tudi izvedenec s področja ustavnega prava Guglielmo Cevolin; pojasnil bo, katera je vloga pokra-j in v Italiji in v drugih evropskih državah. Po razpravi bosta večina in opozicija izglasovali skupen dokument. SOVODNJE - Pri kulturnem društvu stekle priprave na pustne prireditve Pustni voz že v gradnji Sovodenjski pustarji se bodo udeležili štirih sprevodov, obiskali bodo seveda tudi vsako domačijo v vasi Pri kulturnem društvu Sovodnje so v polnem teku priprave na letošnje pustne prireditve, ki se bližajo z naglimi koraki. Šivilje s polno paro pripravljajo pustne obleke, medtem ko pustni mojstri že gradijo voz, s katerim bo približno petdeset sovodenj-skih pustarjev sodelovalo na štirih sprevodih. Prvi bo že v nedeljo, 15. februarja, v Gorici, zatem pa bodo na vrsti Kraški pust na Opčinah v soboto, 21. februarja, pustna povorka Kar-nivala po sovodenjskih ulicah v nedeljo, 22. februarja, in za zaključek še pustni sprevod v Tržiču, ki bo v torek, 24. februarja. Seveda bodo sovodenj-ski pustarji veselo vzdušje popeljali tudi v vsako domačijo v vasi, in sicer v ponedeljek, 23. februarja. Iz Sovodenj zagotavljajo, da bodo letošnji voz in obleke posebno lepi. Tudi izbrana tema bo posebno aktualna, saj bodo sovodenjski pustarji opozarjali sovaščane na to, kar jih čaka v bližnji prihodnosti. Ogrodje voza je pripravljeno, sovodenjski pustni mojstri se bodo v prihodnjih dneh lotili barvanja bumbaca 1 6 Četrtek, 29. januarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Ob 60. obletnici knjižnice Franceta Bevka Snujejo informacijsko vozlišče vseh vrst medijev V dvajsetih letih so knjižnicam onkraj meje priskrbeli od 15 do 20 tisoč knjig, tudi bibliobus se je obnesel V Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici je sinoči potekala krajša slovesnost ob 60-letnici obstoja ustanove. Direktor Boris Jukic je ob tej priložnosti na kratko preletel zgodovino knjižnice, ki se je začela še pred uradnim datumom ustanovitve, 18. januarjem 1949. Njeni zametki segajo namreč v september leta 1947, ko je Zdravko Jelinčič poklonil nekaj sto knjig knjižnici Sindikata prosvetnih delavcev. Jukic je povedal, da so se v zadnjih letih v knjižnici srečevali z velikimi finančnimi težavami, ki pa so jih uspešno rešili. Izrazil je tudi prepričanje, da so uspeli vanjo pritegniti strokovno zelo dobro podkovane sodelavce in izpostaviti povezanost z univerzo in njenim razvojem. »Naš cilj je, da bi knjižnica postala informacijsko vozlišče vseh vrst medijev,« je poudaril. Med novostmi je izpostavil glasbene večere, ki bodo v knjižnici potekali vsak zadnji četrtek v mesecu. Zbranim je predstavil tudi novo pridobitev - urejen knjižnični atrij, ki bo zaživel, ko bo topleje. »Filozofija arhitektov je bila, da, ko prideš v knjižnico, ostane vse zunaj, edini izhod je ta steklena stena. Zato smo za njo uredili atrij in ga na današnji dan odprli. Obiskovalci bodo lahko hodili sem brat, razmišljat, se pogovarjat,« je še povedal direktor ustanove, v kateri je 44 zaposlenih in ki je ena od desetih osrednjih območnih knjižnic v Sloveniji. Pod njenim okriljem deluje tudi sedem krajevnih knjižnic in potujoča knjižnica, ki ljudem iz odmaknjenih krajev zagotavlja dostop do gradiva in drugih storitev knjižnice. Po zaključku kulturnega programa in predstavitve zbirke Evropski literarni utrinki založbe Educa je Jukic pojasnil, da knjižnico obiskuje tudi veliko Slovencev iz Italije, pa tudi Italijanov. O čezmejnem sodelovanju je povedal, da so v dvajsetih letih različnim društvenim in občinskim knjižnicam onkraj meje priskrbeli od 15 do 20 tisoč knjig ter dodal, da so z lanskim letom uvedli tudi obiske bibliobusa v Doberdobu in Špetru Slovenov, prvi odzivi pa so izredno dobri, saj naj bi bile knjige razgrabljene. (nn) Občinstvo na sinočnji prireditvi ob 60-letnici novogoriške knjižnice Franceta Bevka foton.n. GORICA - O Beneški Sloveniji in njenih Čedermacih »Zavedni Davidi kljubovali protislovenskemu Goljatu« GORICA Čez mejo SSK - Na Vrhu Boris Pahor častni gost na sprejemu Tradicionalni novoletni sprejem stranke Slovenske skupnosti bo jutri, 30. januarja, ob 19. uri v gostilni Devetak na Vrhu, v sovodenjski občini. Gre za pričakovano srečanje, ki ob začetku leta privabi člane, somišljenike in prijatelje stanke, ob njih pa tudi izvoljene krajevne upravitelje in politično-institucionalne predstavnike iz FJk, Slovenije in drugih sosednjih držav. Letošnjega sprejema se bo kot častni gost udeležil tudi pisatelj Boris Pahor, ki velja za somišljenika SSk in je že bil njen večkratni kandidat na volitvah. Poleg njega bo zbranim spregovoril deželni tajnik SSk Damijan Terpin, ki bo opravil obračun minulega obdobja in nakazal smernice stranke ob začetku volilne kampanje za upravne in evropske volitve. Kot znano, SSk predlaga široka levosredinska zavezništva oz. volilne dogovore v vseh narodno mešanih občinah na Tržaškem, v Gorici in v Benečiji. Kulturni krožek Anton Gregorčič iz Gorice je v ponedeljek priredil dobro obiskan večer, posvečen Beneški Sloveniji in predvsem beneškim dušnim pastirjem. Ob tej priložnosti so predstavili tudi dve knjigi, ki pripovedujeta o boju, ki so ga v različnih zgodovinskih obdobjih vodili beneški Čedermaci proti nasilnim oblikam potujčevanja. Za izid knjig je poskrbelo društvo TIGR Primorske, ki ga je na večeru zastopal predsednik Marjan Bevk, sin pisatelja Franceta Bevka. Večer je v imenu prirediteljev uvedel Marjan Terpin, ki se je spomnil na nizkotno gonjo zoper starosto beneških duhovnikov, Paskala Gujona, ki je bil kljub starosti podvržen nezaslišanemu postopanju oblasti. Žalostno je predvsem to, da so pritisk nanj izvajali predstavniki države, ki v ospredje rada postavlja svojo demokratičnost. Marjan Bevk, ki kot priznani gledališki režiser dobro pozna beneško stvarnost, se je sprehodil skozi razgibano zgodovino beneških Slovencev in se zaustavil pri stikih, ki jih je z deželo pod Matajur-jem imel njegov oče France. In prav na osnovi teh stikov je nastal znameniti roman Kaplan Martin Čedermac, ki na nazoren in neposreden način predstavlja vse omalovaževanje in ponižanje, ki ju je fašizem prizadel beneškim duhovnikom in Slovencem nasploh. Knjiga je ob žalostni 75-letnici prepovedi slovenskega bogoslužja v Nadiških dolinah in ob 70. obletnici prve izdaje Bevkovega romana izšla v ponatisu in je na vo- Z leve Terpin, Cenčičeva in Bevk na knjižnem večeru v centru Lojze Bratuž bumbaca ljo skupaj s knjigo Beneški Slovenci in njeni Čedermaci. To knjigo je predstavila njena avtorica, Mira Cencič iz Šempetra, zgodovinarka, raziskovalka in dobra poznavalka razmer v Benečiji. Tudi njen poseg je bil zgodovinsko obarvan in se je dotaknil vseh ključnih trenutkov, ki so zaznamovali beneškega človeka, ki je le v dušnih pastirjih našel branitelje kulturne dediščine. Imamo jih lahko za mučence, ki so v nemogočih razmerah opravljali neprecenljivo poslanstvo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture, je še naglasila Cencičeva. Kot da bi fašizem in povojne združbe, ki so se zbirale okrog »trikoloristov« in Gladia, ne zadoščali, je protislovenska stališča pogosto zavzemala tudi uradna cerkvena oblast. Le-ta je s premeščanjem duhovnikov še dodatno povzročila asimilacijo in izseljevanje beneških ljudi. Ob izteku večera so v razpravo posegli številni udeleženci. Kot novost je Marjan Bevk pokazal knjigo Kaplan Martin Če-dermac, ki je pred kratkim izšla v makedonskem jeziku. Sklepna misel večera je bila želja, da bi s prevodom te knjige lahko razpolagali vsi mali evropski narodi, ki doživljajo kruto usodo manjšinskih skupnosti. Ta knjiga naj bi postala nekak »katekizem« upora in kljubovanja malega Davida velikemu Goljatu. Večer v predavalnici centra Bratuž sta popestrila še mladi študent in študentka gledališke gimnazije v Novi Gorici, ki sta prebirala pisma Ivana Trin-ka in Franceta Bevka. (vip) s Mamilo je kupila v Sloveniji Agenti letečega oddelka goriške kvesture so predvčerajšnjim prijavili videmskemu sodišču dekle, ki je imelo pri sebi 1,5 gramov heroina. Ženska iz pordenonske pokrajine je drogo kupila v Sloveniji, potem pa se je z njo vračala proti Vidmu, kjer stanuje, so povedali na kvestu-ri. Pred prihodom domov so njen avtomobil pregledali policisti in našli mamilo. Ženski so agenti začeli slediti v Gorici, v bližini meje, okrog 20. ure, saj so ugotovili, da je kršila sklep videmskega sodišča, na podlagi katerega ne bi smela zapusti občine, kjer ima bivališče. Pred časom so žensko namreč že zalotili z mamilom, tedaj pa je sodnik določil, da ne sme zapustiti videmske občine. Dokapitalizacija letališča Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa je vložil svetniško vprašanje, s katerim je deželnega predsednika Renza Tonda vprašal, ali dežela namerava sodelovati pri dokapitalizaciji ronškega letališča. Po Brussevih navedbah je družba Alitalia pustila za sabo 2.350.000 evrov dolgov, medtem ko je upravni svet letališča predlagal dvig kapitala 1.800.000 evrov. Ker se določeni delničarji niso strinjali z do-kapitalizacijo, je Brussa vprašal, kaj namerava storiti deželna vlada, in ali je res, da dežela namerava prodati svoj delež letališke družbe. Deželni svetnik Demokratske stranke je tudi pozval Tonda, da naj zamenja predstavnike dežele znotraj upravnega sveta letališča, saj je ta predpogoj za izvolitev novega predsednika. Zdaj to funkcijo opravlja tržaški župan Roberto Dipiazza. Obisk iz Burkine Faso Pokrajinski odbornik Marko Marinčič se bo danes v pokrajinski palači srečal z veleposlanico iz Burkine Faso Sophie Sow, ki je na obisku v naši deželi. Že več let prostovoljci iz Rude in Koprivnega uresničujejo projekte mednarodne kooperacijev Burkini Faso, kjer so zgradili klavnico, vodnjake in druga poslopja javne rabe. V prihodnosti bodo uresničili še večnamensko dvorano, knjižnico in shrambo za žitarice; eno izmed teh struktur bodo poimenovali po bivšem županu iz Koprivnega Giuseppinu Tonutu. Na univerzi o poravnavah Na sedežu goriškega pola Tržaške univerze v ulici Alviano bo jutri ob 10.30 posvet o poravnavah in arbitražah, ki ga prireja Trgovinska zbornica v sodelovanju z odvetniško zbornico. Na Mostovni Bitka talentov Na glavnem odru novogoriškega kulturnega centra Mostovna bo jutri zvečer potekala Bitka talentov, ki jo prireja dijaška sekcija Kluba goriških študentov. Koncertni boj glasbenih skupin Shutdown, Shallow End, Eternity, Lintver in Climax)se bo začel ob 21.30 uri. Obiskovalci večera bodo s svojim glasom določili zmagovalca, ki bo prejel denarno nagrado. (nn) Gaierjev kip v vili Manin Kip, ki ga je izdelal Alessandro Gaier, dijak umetnostnega zavoda Max Fabiani, so podarili deželnemu centru za katalogira-nje in restavriranje v vili Manin v Passa-rianu. Za darilo so se odločili, da bi v imenu umetnostnega zavoda izrazili hvaležnost centru za organizacijo tečaja iz kata-logiranja. Anna Oxa v Hitovi Perli V novogoriški Perli bo drevi ob 21. uri nastopila uveljavljena italijanska pevka Anna Oxa, ki ima za seboj tridesetletno kariero. Že 17-krat je nastopila na festivalu Sanremo, prvič leta 1978. (nn) GORIŠKA - Nevladne organizacije Fundacija še naprej regionalno stičišče Na javnem razpisu za sofinanciranje projektov horizontalnih mrežnih nevladnih organizacij (NVO) in regionalnih stičišč nevladnih organizacij za leti 2009 in 2010, ki ga je oktobra 2008 objavilo slovensko ministrstvo za javno upravo, je bila Fundacija Banjške in Trnovske planote izbrana s projektom regionalnega stičišča NVO Planota. To pomeni, da bo naslednji dve leti nadaljevala z opravljanjem vloge stičišča nevladnih organizacij Goriške statistične regije, ki zajema štiri upravne enote na območju trinajstih občin, in bo v sodelovanju z devetimi drugimi regionalnimi stičišči in dvema horizontalnima mrežama v Sloveniji skušala okrepiti nevladni sektor. Vloga regionalnega stičišča NVO Planota je zagotavljanje brezplačnih podpornih storitev za nevladne organizacije na področju finančnega in pravnega svetovanja ter svetovanja pri pisanju prijav na razpise, izboljšanje pogojev za večjo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij, promoviranje delovanja nevladnega sektorja, povečevanje njegove prepoznavnosti in krepitev sodelovanja. (nn) KRMIN Dvakrat okraden Neznanci so minulo noč v Krminu okradli prodajalno telefončkov, ki so jo že bili obiskali oktobra lani in lastnika tedaj oškodovali za 7.000 evrov. Tokrat so odnesli okrog sto mobijev, vrednih vsaj 10.000 evrov. Tarča tatinskega pohoda je bila trgovina mobilne telefonije Centro Tim na trgu Liberta. Podobno kot že lani so z jeklenimi cevmi razbili šipo na spodnjem delu vhodnih vrat in nemoteno vstopili v prodajalno, ravno tako nemoteno so odšli. Oškodovani lastnik Maurizio Macuzzi je besen, češ da varnost ni zagotovljena, in pravi, da namerava zapreti prodajalno. Tatovi so bili v torek popoldne na delu tudi v Gradišču. V ulici Aquileia so vstopili v hišo, opazila pa jih je stanovalka in jih pognala v beg. S sabo so odnesli »le« ogrlico. Karabinjerji so jim nekaj časa sledili, nazadnje pa jim je uspelo zbežati neznano kam. 17 GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI DAN SPOMINA - V Červinjanu in Rudi Dvojna predstavitev knjige Dorice Makuc GORICA Dijaki bodo prisluhnili taboriščnikom Bivši interniranci v nemških koncentracijskih taboriščih Vilma Braini, Mario Candotto in Mario Sverco se bodo danes ob 15. uri v pokrajinski sejni dvorani srečali z višješolci, ki bodo prihodnjih teden z Vlakom spomina odpotovali v Auschwitz in Birkenau. Brainijeva, Candotto in Sver-co bodo mladim spregovorili o težkih trenutkih in grozotah, ki so jih doživeli v internaciji. Na srečanju, ki je zadnje pred odhodom na Poljsko in bo mladim služilo kot priprava na obisk koncentracijskih taborišč, bo prisoten tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Vlak spomina bo odpotoval iz Vidma v torek, 3. februarja; pred odhodom se bo vseh dvesto udeležencev iz Furlanije-Julijske krajine zbralo v tržaški Rižarni. Ob Dnevu spomina na žrtve ho-lokavsta bo publicistka in raziskovalka Dorica Makuc dvakrat predstavila svojo knjigo »Le nostre ragazze vanno in Germania«, in sicer danes ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Rudi in jutri ob 18. uri v občinskem večnamenskem središču v ulici Trieste 35 v Červinjanu. Publikacija je prevod knjige »Naša dekleta v Nemčijo gredo«, ki jo je Dorica Makuc napisala pred nekaj leti; italijansko verzijo so pred kratkim izdali sklad Dorče Sardoč, Goriška Mohorjeva družba in raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča, v imenu katerega bo na današnji in jutrišnji predstavitvi spregovoril tajnik Dario Mattiussi. Obe predstavitvi prirejata domači občinski upravi, medtem ko je soor-ganizator jutrišnjega srečanja, med katerim bo odlomke iz knjige prebirala Lucia Germani, tudi sekcija VZPI-ANPI iz Červinjana. Knjigo Dorice Ma-kuc so prevedli, da bi tragično stran zgodovine odkrila tudi italijanska javnost, ki v glavnem z njo ni seznanjena. To še posebej velja za zgodbe slovenskih deklet, ki so bila med drugo svetovno vojno odposlana v nemška koncentracijska taborišča, od koder se mnoga niso vrnila domov. GORICA KINEMA Pasolinijev glas v očeh Bertoluccija Na Kinoateljejev niz Gorica Kinema se danes vrača italijanski film. Ob 17.45 in 20.45 bo v goriškem Ki-nemaxu na sporedu delo Pasolinije-va jeza Giuseppeja Bertoluccija, ki je posvečeno enemu najpomembnejših italijanskih intelektualcev prejšnjega stoletja. Interpretirati trenja in bojazni neke dobe preko filmskih dnevnikov iz tedanjih časov je bila naloga, ki jo je producent Gastone Ferranti poveril leta 1963 Pasoliniju, kateremu se je nato pridružil še Giovanni Gua-reschi. Projekt, na katerega je pesnik s Casarse pristal brez posebnega navdušenja, ni uspel. Po 45 letih Giuseppe Bertolucci predstavlja »hipotezo rekonstrukcije izvirne verzije filma«, kateri je dodal še uvod in dodatek, ki priča o moralnem linčanju s strani medijev na račun Pier Paola Pasoli-nija. Bertolucci ponudi publiki »drzno metalingvistično predstavo«, eksperimentalen in preroški film, v katerem je Pasolini poskusil razviti filmske izrazne možnosti onkraj modelov nouvelle vague. Strastna in obenem poetična jeza pesnika se osredotoča na navidezni povojni mir, na naraščajoči rasizem in na oligarhično oblast, ki se skriva za idejo »masovne kulture«. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, ul. Aquileia 89, tel. 048176025. Dvorana 2: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »La rabbia di Pasolini«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Milk«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Italians«. Dvorana 2: 17.50 - 21.10 »Australia«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.00 »Viag-gio al centro della terra«. Dvorana 4: 17.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 20.00 - 21.45 »Il bambino con il pigiama a righe«. Dvorana 5: 18.00 »Yes Man«; 20.10 -22.15 »Sette anime«. ¿i Čestitke Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo danes, 29. januarja, ob 20.45 bo gledališka predstava Carla Goldonija »Trilogia della villeggiatura« v režiji To-nija Servilla; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 29. januarja, ob 20.45 bo nastopila Akademija Mozartovega orkestra Claudia Ab-bada; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH: danes, 29. januarja, ob 20.30 bo predstava Kaj bodo rekli ljudje Brani-slava Nušica v izvedbi dramskega od-sega PD Štandrež; v soboto, 31. januarja, bo predstava Gospodična Papillon v izvedbi dramskega odseka SKPD Mirko Filej - Oder 90; predstavi bosta v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici ob 20.30. V torek, 27. januarja, se je štorklja v Tevčah ustavila. Laura je Tomažu hčerko EVELIN povila, tako da sta Benjamin in Nadja nonota postala. Ob srečnem dogodku se njihovemu veselju pridružujejo teta Nataša s Štefanom, pranona Milka in vsi Klemšetovi. Leopold Antonič osemdeset let obhaja. Naj trdnega zdravja in iz bistva vesel pri petju rad vztraja! Vse dobro mu želijo Fantje izpod Grmade ra Razstave Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 22.10 »Italians«. GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v petek, 30. januarja, ob 18. uri odprtje skupinske razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Mo-nošter 2007 na Madžarskem; na ogled bo do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Uprava Primorskega dnevnika / v ul. Garibaldi 9 v Gorici bo JUTRI, 30. JANUARJA 2009, ZAPRTA Koncerti SOVODENJSKA POJE 2009 bo v nedeljo, 1. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; revijo prireja domače kulturno društvo. V CENTRU MOSTOVNA v Solkanu prireja goriška dijaška sekcija Kluba goriških študentov Bitko talentov (koncertni boj petih skupin) v četrtek, 30. januarja, ob 21.30. Obiskovalci večera bodo s svojim glasom izbrali zmagovalca, ki bo prejel denarno nagrado. Spopadle se bodo skupine Shutdown, Shallow End, Eternity, Lintver in sku- KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ISkraa SMEM, HA ustih Vseh Niz veseloiger ljubiteljskih odrov DANES, _ 29. januarja, ob 20.30 Dramski odsek Prosvetnega društva Štandrež Branislav Nušič Kaj bodo rekli ljudje Režija: Jože Hrovat Sobota, 31. januarja, ob 20.30 Dramski odsek SKPD Mirko Filej - Oder 90 Stefano Benni Gospodična Papillon Režija: Radoš Bolčina Predstave bodo v veliki dvor Kulturnega centra Lojze Bra \ r Gorici Nedelja, 1. februarja, ob 17. uri Dramska družina F.B. Sedej iz Števerjana Peter Shaffer Črna komedija Režija: Franko Zerjal Četrtek, 5. februarja, ob 20.00 Natečaj Mladi oder - nagrajevanje Otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej Naočniki Otroška igrica Režija: Kristina Corsl SDZPI vpisuje na tečaj informatike za pripravo na osnovni ECDL (72 ur, cena 72 evrov); tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure; informacije na tel. 0481-81826. Ü] Obvestila pina Climax. V soboto, 31. januarja, ob 21. uri bo v centru nastopil Trio Oko. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 31. januarja, ob 17. uri v dvorani bivših konjušnicah palače Coronini Cronberg v Gorici koncert flavtista Giorgia Samarja in klavičem-balista Fabia Cadetta; vstop prost. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE bo potekalo na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici od 2. do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat v otroških vrtcih. Danes, 29. januarja: Števerjan od 10. do 11. ure; v petek, 30. januarja: Pevma od 10. ure do 11.30 in Štandrež od 10.15 do 11.45. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V UL. BROLO V GORICI sporoča dneve odprtih vrat na osnovnih šolah: ul. Brolo danes, 29. januarja, od 8.30 do 9.30; Štandrež danes in jutri, 29. in 30. januarja, od 8.30 do 9.30; Pevma v petek, 30. januarja, od 8.30 do 10. ure. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole potekalo na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, od 2. do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. SDGZ v sodelovanju s SDZPIjem prireja dvomesečni tečaj uporabe infor-matskih mrež kot sredstvo raziskovanja in informiranja. Začel se bo v februarju, trajal bo skupno 20 ur (4 ure teorije, 16 ur prakse) in bo potekal na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje na korzu Verdi v Gorici, kjer tudi sprejemajo prijave (tel. 0481-81826). Na razpolago je še nekaj mest. SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A2 (72 ur, 72 evrov) in nadaljevalna stopnja B1 (120 ur, 120 evrov); informacije na tel. 0481-81826 in na go@sdzpi-irsip.it. SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 1. in 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Žlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmskega parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prva-čini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 30. januarja, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 1. februarja, ob 13. uri. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža zbira prijave za sodelovanje pri pustnih prireditvah. Kdor želi imeti pustno obleko in se v njej poditi ob pustnem vozu, naj kliče na tel. 338-7956855 (Erika). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU sporoča, da bo s februarjem odprta po novem urniku, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. 0 Prireditve GORIŠKA POKRAJINA IN INŠTITUT ZA SREDNJEEVROPSKA KULTURNA SREČANJA (ICM) prirejata ob Dnevu spomina posvet in koncert z naslovom »Judovski glasbeniki in Šoah« danes, 29. januarja, v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju s prostim vstopom. Na posvetu s pričetkom ob 16. uri bodo sodelovali Quirino Principe, Gerold Gruber, Roberto Calabretto in David Macculi. Koncert se bo začel ob 21. uri in bodo nastopili pianista Barbara Magnoni in Luca Rosso, kontralt Irene Vallner in sopran Jarica Rudolf. KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Po kratkem uvodu otrok društvene animacijske skupine bo na odru nastopila dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek. KD SABOTIN ob praznovanju sv. Valentina vabi na kulturno prireditev na sedežu društva (okraj Znorišče 4) v Štmavru v soboto, 31. januarja, ob 20.30. Na programu nastop MPZ Štmaver, odprtje razstave mizarskega orodja Zdravka Grudna, ogled dokumentarnega filma o Solkanu in solkanskih mizarjih Mirana Brumata in koncert MePZ Slavec Solkan. NASLEDNJA OTROŠKA URICA v Fei-glovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 2. februarja, ob 18. uri. Dijakinja klasičnega liceja Giulia Battisti bo pripovedovala pravljico Prav posebna pošast. OB DNEVU SPOMINA bo na osnovni šoli v Zagraju danes 29. januarja, ob 9. uri srečanje z Lucianom Albertonom na temo judovskih tradicij. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 17.30 predstavitev romana Giancarla Reja »La vendetta di Eracle«. Sodelovali bosta Giovanna Ludovico Giannattasio in Mariolina De Feo. V MODRA'S DVORANI na sedežu KD Jezero v Doberdobu bo v soboto, 31. januarja, ob 20. uri predavanje o zgodovinskih in političnih razlogih spopada na območju Gaze. Odprli bodo rasta-vo mlade zamejske fotografinje Erike Buzin z naslovom »Palestina: tihi vzroki - uničevalne posledice«, ki bo na ogled do 15. februarja, od ponedeljka do sobote od 18. do 21. ure. 0 Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubiteljem živali; tel. 048178107 v popoldanskih urah. MUCO ČRNE BARVE (samec) smo 11. januarja našli na Oslavju. Ima bele tačke in bel podbradnik, verjetno je bila pred kratkim operirana na levi tački in ima zmečkano levo uho; tel. 3287429406 (Sonja). [d Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 9.50, Iole Conte vd. Nobile iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.00, Luce Be-naglia vd. Carra v baziliki Sv. Ambroža in na pokopališču; 12.50, Tristano Papais iz bolnišnice na pokopališče. ^ Zapustila nas je naša draga Zmaga Pahor vd. Cotic stara 83 let Žalostno vest sporočata sinova Boris in Adrijan z družinama ter ostali sorodniki Pogreb bo v petek, 30. januarja, ob 14. uri v farni cerkvi Svetega Mihaela na Vrhu. Topla zahvala vsem, ki jo bodo spremili na zadnji poti. Gorica, Vrh, 29. januarja 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči 1 8 Četrtek, 29. januarja 2009 TRST / GOSPODARSTVO - 39. Svetovni gospodarski forum (WEF) v Davosu Jiabao in Putin pozvala k sodelovanu za izhod iz krize Oba sta obtožila ZDA za hude težave, v katerih se nahaja svetovno gsopodarstvo DAVOS - Udeležence 39. Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu sta na včerajšnji prvi dan srečanja nagovorila kitajski premier Wen Jiabao in njegov ruski kolega Vladimir Putin. Jiabao si je v svojem govoru zastavil ambiciozen cilj osemodstotne gospodarske rasti v letu 2009, ki bi ohranila socialno stabilnost Kitajske, ter ZDA pozval k sodelovanju v boju proti finančni in gospodarski krizi. Wenov govor je sicer prevevala splošna potrtost, ki je v luči svetovne finančne in gospodarske krize zajela politično in poslovno elito. Kot je poudaril, je kriza Kitajsko postavila pred "vrsto izzivov", vključno z naraščanjem brezposelnosti, ki je posledica propada izvoznih trgov, kot je ameriški. Čeprav je mednarodni denarni sklad (IMF) kitajskemu gospodarstvu za letos napovedal 6,7-odstotno rast, kar je precej pod povprečjem zadnjih let, je Wen v Davosu ocenil, da mora biti rast ose-modstotna, če naj Kitajska ohrani socialno stabilnost. Wen sicer priznava, da bo to zelo težko, a hkrati verjame, "da je s trdim delom to mogoče doseči". Novega predsednika ZDA Baracka Obamo je kitajski premier pozval, naj okrepi sodelovanje svoje države v boju proti krizi. Za napetosti med ZDA in Kitajsko je v zadnjem času poskrbela izjava finančnega ministra ZDA Timothyja Geithnerja, da Obama verjame, da skuša Kitajska z manipulacijo svoje valute pridobiti prednost v mednarodni trgovini. "Pri soočanju z mednarodno finančno krizo je bistvenega pomena, da državi okrepita sodelovanje, to je moje sporočilo administraciji ZDA," je dejal Wen in izrazil prepričanje da bo "miren in skladen odnos" iz obeh držav naredil zmagovalki, medtem ko bi ob konfrontaciji obe izšli kot poraženki. Premier je sicer napadel ZDA, ko je odgovornost za sedanjo krizo pripisal "slepemu zasledovanju" dobička ter "neustreznim makroekonomskim politikam nekaterih gospodarstev in njihovemu nevzdržnemu razvojnemu modelu". Pozval je tudi k hitrejši reformi mednarodnih finančnih institucij in oblikovanju novega svetovnega reda. Po Wenu je udeležence foruma v Davosu nagovoril še ruski premier Vladimir Putin, ki je svetovno finančno krizo označil kot popoln vihar. "Obstaja ideja 'popolnega viharja', ko se naravni elementi srečajo in pomnožijo svoje destruktivne zmožnosti. Ta kriza je videti natanko kot ta popoln vihar," je menil. Sedanja kriza se sicer po besedah ruskega premiera od velike depresije v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja razlikuje, saj "je v tem času globalizacije prizadela vse". "Ne glede na njihov politični ali gospodarski sistem so se vse države znašle v istem čolnu," je dejal. Podobno kot pred njim že Wen se je tudi Putin pri analizi vzrokov za krizo lotil ameriških bank in administracije prejšnjega predsednika ZDA Georgea Busha. "Čeprav je bila kriza že v zraku, si je večina še vedno hotela zagotoviti svoj kos pogače, pa naj je bil to en dolar ali milijarda, in se ni želela ozirati na prihajajoči val." Kot je dejal, ne bo kritiziral ZDA, je pa spomnil, da je še pred letom dni ameriški predstavnik v Davosu - šlo je za državno sekretarko Condoleezzo Rice -izpostavljal temeljno stabilnost ameriškega gospodarstva. "Danes pa investicijske banke - velik ponos Wall Streeta - dejansko ne obstajajo več," je dejal in ocenil, da to dejstvo govori glasneje kot katerekoli besede. Putin je še ocenil, da bi lahko nekatere skupine ali države skušale izkoristiti sedanjo gospodarsko krizo za izzivanje konfliktov: "Vemo, da je izzivanje vojaške in politične nestabilnosti, regionalnih in drugih konfliktov koristno sredstvo za odvračanje javnosti od naraščajočih socialnih in gospodarskih problemov. Takih poskusov ni mogoče izključiti, na žalost." Spregovoril je tudi o energetski varnosti in ocenil, da je za njeno zagotavljanje nujno oblikovanje novega mednarodnega pravnega okvira, ki bi porabnike in proizvajalce "končno povezal v resnično enotno energetsko partnerstvo, utemeljeno na jasnih zakonskih temeljih". Ta pobuda bi se lahko po njegovem izkazala za tako pomembno, kot je bila ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo leta 1951, ki je vodila v Evropsko unijo. V luči nedavnega plinskega spora z Ukrajino, ki pa ga ni izrecno omenil, je Putin poudaril, da je treba po eni strani z gradnjo novih plinovodov diverzificirati dobavne poti, po drugi strani pa je treba določiti fiksne cene za tranzit plina. (STA) 9. IZVEDBA Socialni forum v Braziliji BELEM - Medtem ko v Davosu poteka svetovni gospodarski forum, na drugem koncu sveta, v Braziliji, poteka svetovni socialni forum. Že v torek se je v amazonsko mesto Belem zgrnilo več kot 100.000 aktivistov, ki so prisostvovali odprtju foruma v ritmu sambe. Na kupu so se zbrali tako politiki kot socialisti, okoljevarstveni-ki, antiglobalisti, anarhisti, Indijanci, komunisti in celo pirati. 9. svetovni socialni forum so tokrat prvič organizirali v območju Amazonije. "Med finančno krizo je okolje tema, ki jo večina vlad zlahka odstrani s svoje agende," je dejal eden izmed udeležencev. "Mislim, da dejstvo, da socialni forum poteka tu v Belemu, obkroženem z deževnim gozdom, ohranja okoljevar-stvene teme na dnevnem redu." Šest dni bodo udeleženci foruma, med njimi bo tudi pet predsednikov latinskoameriških držav, Brazilije, Bolivije, Ekvadorja, Venezuele in Paragvaja, razpravljali o socialno pravičnejšem svetu in večjih pričakovanjih glede ohranjanja okolja. Svetovni socialni forum so kot odgovor gospodarskemu sestanku v Evropi prvič organizirali leta 2001 na jugu Brazilije. Wen Jiabao BLIŽNJI VZHOD - Včeraj je obiskal Kairo in Jeruzalem Obamov odposlanec Mitchell pozval k utrditvi prekinitve ognja v Gazi George Mitchell in izraelski predsednik Šimon Peres ansa JERUZALEM - Posebni odposlanec novega ameriškega predsednika Baracka Obame za Bližnji vzhod, George Mitchell, je na srečanju z izraelskim premierom Ehudom Olmertom ponovil, da je nujno potrebno utrditi prekinitev ognja, ki je končala spopade na območju Gaze. Mitchellov včerajšnji obisk sicer spremlja najhujše nasilje po prekinitvi ognja v Gazi. "S premierom sva razpravljala o ključnem pomenu utrditve prekinitve ognja, vključno z ustavitvijo sovražnosti, končanjem tihotapljenja in ponovnem odprtju prehodov na podlagi sporazumov iz leta 2005," je po srečanju z Olmertom povedal Mitchell. S tem je mislil na sporazume, po katerih naj bi mejni prehod Rafa - edini prehod na območju Gaze, ki ne vodi v Izrael, ampak v Egipt -skupaj upravljale varnostne sile Egipta in palestinskih oblasti predsednika Mahmuda Abasa, prisotni bi bili tudi opazovalci EU, Izrael pa bi dogajanje spremljal preko kamer. Olmert je po drugi strani ponovil, da bo Izrael prehode z Gazo - ti so že od junija 2007, ko je nadzor na območju Gaze prevzelo gibanje Hamas, zaprti za vse razen za prevoz nujne humanitarne pomoči - trajno odprl le, če bodo palestinski skrajneži izpustili izraelskega vojaka Gila- da Šalita, ki so ga zajeli junija 2006. Mitchell je sicer po pogovorih z izraelskim političnim vodstvom v Jeruzalemu - podobno kot že po srečanju z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mu-barakom, s katerim sta se sestala včeraj dopoldne v Kairu - še obljubil, da "bodo ZDA ohranjale aktivno zavezo doseganju cilja dveh držav, ki obstajata ena ob drugi v miru in varnosti". "Odločitev predsednika Obame, da me pošlje v regijo manj kot teden dni po njegovi inavguraciji je jasen in otipljiv dokaz te zaveze," je v Kairu zatrdil Mitchell, ki se bo po obiskih v Kairu in Jeruzalemu v četrtek mudil še na pogovorih s palestinskim predsednikom Abasom v Ramali na Zahodnem bregu. Prav v času, ko se v regiji mudi Mitchell, pa je Gaza priča najhujšemu nasilju po 18. januarju, ko je izraelska vojska ustavila svojo 22-dnevno ofenzivo na tem območju. Izraelska vojska je namreč včeraj z napadom na podzemne tunele, po katerih naj bi Hamas tihotapil orožje iz Egipta, odgovorila na torkov napad oboroženih Palestincev ob meji z Gazo, v katerem je bil ubit izraelski vojak, trije pa so bili ranjeni. V streljanju je bil ubit tudi en Palestinec. Pravi odgovor Izraela na napad naj bi sicer še sledil. (STA) RUSIJA-ZDA - Novi odnosi Moskva naj bi zamrznila namestitev raket v Kaliningradu MOSKVA/BRUSELJ - Rusija je zamrznila načrte za namestitev raket vrste iskander v svoji eksklavi Kaliningrad, poroča ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na neimenovanega predstavnika ruske vojske. Moskva naj bi se za ta korak odločila zaradi spremenjenega odnosa nove ameriške administracije do protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem. Uresničevanje ruskega načrta je prekinjeno, ker nova ameriška administracija ne hiti z načrti o vzpostavitvi ameriškega protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem, je pojasnil omenjeni predstavnik. Zveza Nato in Evropska unija sta že pozdravili navedbe, da Rusija naj ne bi nameščala svojih raket v Kaliningradu. "Napoved Rusije o namestitvi raket iskander ni bila dobrodošla. Če je bil ta predlog umaknjen, bi bil to dober korak," je v Bruslju sporočila tiskovna predstavnica Nata Carmen Romero. Navedbe je pozdravil tudi zunanji minister Češke, ki trenutno predseduje EU, Karl Schwarzenberg. "Seveda pozdravljam to spremembo v stališču Rusije. Upam, da Moskva razume ... da je škodila sama sebi. Bodimo veseli, da je (ruski premier) Vladimir Putin prišel do tega zaključka," je na novinarski konferenci v Pragi ocenil Schwarzenberg. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je novembra lani v nagovoru narodu napovedal, da bo Ru- sija v Kaliningradu, ki leži med Poljsko in Litvo, članicama EU in Nata, namestila rakete, da bi tako nevtralizirala elemente ameriškega protiraketnega ščita v Evropi. Vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov je nekaj dni kasneje dejal, da Rusija ne bo namestila raket, če Washington ne bo postavil delov svojega protiraketnega ščita v Evropi. Rusija je načrtom ZDA oziroma administracije prejšnjega predsednika Georgea Busha glede postavitve delov ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem, ki naj bi bil zaščita pred t. i. malopridnimi državami, že vsega od začetka ostro nasprotovala. Protiraketni ščit naj bi bil sestavljen iz dveh delov - na Poljskem naj bi postavili prestreznike raket, na Češkem pa naj bi namestili radarski del. Washington je sicer že lani s Češko podpisal dva dogovora o namestitvi radarja jugozahodno od Prage. Kot poroča AFP, je visoki ameriški predstavnik tik pred inavguracijo novega ameriškega predsednika Baracka Obame v Bruslju dejal, da bi lahko Obama zahteval ponoven pregled stroškov namestitve ščita oziroma presojo učinkovitosti projekta. Obama v času predvolilne kampanje o ščitu ni veliko govoril, dejal pa je, da protiraketni ščit podpira, "če se bo izkazal za tehnološko ustreznega in finančno vzdržnega". (STA) ZDA-IRAN - Odziv na »ponujeno roko« Ahmadinedžad: Obama naj se opraviči za "zločine" TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je včeraj ocenil, da se mora novi ameriški predsednik Barack Obama - če želi udejanjiti svoje obljube o spremembah - opravičiti za ameriške "zločine" nad Iranom v zadnjih 60 letih. V okviru izpolnjevanja napovedi sprememb bi morale ZDA po besedah iranskega predsednika tudi umakniti svoje enote po svetu. "Stali ste nasproti iranskemu narodu v zadnjih 60 letih," v javnem nagovoru v mestu Ker-manšah na zahodu države, ki ga je prenašala iranska televizija, povedal Ahmadinedžad. "Tisti, ki govorijo o spremembah, se morajo opravičiti Iranu in popraviti svoja slaba dejanja in zločine, ki so jih zagrešili nad Iranom," je še poudaril iranski predsednik. V okviru izpolnjevanja obljub o spremembah bi morala administracija novega ameriškega predsednika tudi končati svojo vojaško prisotnost po svetu in te enote namestiti znotraj ameriških meja, je še dejal Ahmadinedžad. Obamo je Ah-madinedžad, ki je poznan po ostri kritiki Izraela, tudi pozval, naj "se ne vmešava več v zadeve drugih držav" ter naj neha podpirati "sioniste brez korenin, izobčence in kriminalce". Ahmadindžad je pozdravil napoved o spremembah, vendar dejal, da morajo te biti "temeljite". "Če hoče nekdo govoriti z nami v jeziku, ki ga je uporabljal (George) Bush ... četudi uporablja nove besede, bo naš odgovor isti, kot smo ga v zadnjih letih dajali Bushu," je dodal iranski predsednik. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so bile v zadnjih letih zaostrene zaradi spornega iranskega jedrskega programa. Nekdanji ameriški predsednik Bush se tako z Iranom tudi ni želel pogovarjati, dokler ta ne ustavi svojega jedrskega programa, s katerim naj bi po prepričanju ZDA Iran poskušal izdelati jedrsko orožje. Obama pa je po drugi strani v ponedeljek pri diplomatskih odnosih ponudil roko Teheranu. V pogovoru za televizijo Al Arabija je tako napovedal, da bo v naslednjih mesecih predstavil splošne okvire politike do Irana. "Kot sem že dejal v svojem inavguracijskem govoru, če bodo države, kot je Iran, razklenile svojo pest, potem mu bomo tudi mi podali roko," je dejal ameriški predsednik. "Zelo pomembno je, da v odnosih z Iranom izkoristimo vsa orodja ameriške moči, vključno z diplomacijo," je dodal. (STA) w / GORIŠKI PROSTOR Petek, 30. januarja 2009 1 5 Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it NOGOMET - 21. krog A-lige Inter spet zelo povečal svojo prednost V Catanii pa je imel tudi srečo - Milito zadnji hip ujel Milan - Uspešna vrnitev Tottija »Čudežni deček« iz Barija Antonio Cassano (Sampdoria) se je proti Laziu vpisal med strelce ansa Po sinočnjem 21. krogu A-lige je vodilni Inter spet zelo povečal prednost pred zasledovalci. Juventus je gladko izgubil v Vidmu (še bolj kot kaže izid), Milan pa ni uspel izkoristiti razpoloženosti svojega novega junaka Davida Beckhama, ki mu je s tribune sledil selektor angleške reprezentance Capello. Anglež je proti Genoii dosegel čudoviti zadetek po prostem strelu (po njih slovi), toda najboljši igralec Genoe Milito je tri minute pred koncem rednega dela pokvaril večer Milanovim navijačem, Ancelotti pa se je sprl z nekaterimi navijači, ki so mu očitali, da je iz igrišča potegnil najprej Beckhama, nato pa še Pata. Inter je v Catanii zmagal, kljub temu, da je celo uro igral z možem manj zaradi (prenagljene) izključitve Muntarija. Goste je olajšalo dejstvo, da je Dejan Stankovic zadel že v 5. minuti, vendar so bili po izključitvi zelo v težavah. Catania je tudi dosegla gol s Paoluccijem, a ga je sodnik razveljavi, kar je zelo razburilo gostitelje in še posebej trenerja Zengo. Iz zagate je moštvo rešila slovanska naveza, saj je na 2:0 povišali Ibrahimovic po podaji Stankovica. Vse bolj se »coni ligi prvakov« približuje Roma, ki je z goloma prerojenega Tottija (na igrišče je stopil po 38 dni odsotnosti) dosegla proti Pa-lermu četrto zaporedno zmago. Zmaga Rome bi lahko bila celo bolj izdatna, lahko pa bi se tudi končalo z neodločenim izidom. Zelo pomembno zmago je dosegla Fiorentina proti Napoliju, za katerega morda velja, da bo težko ponovil predstave s prvega dela sezone in upati je, da zaradi tega ne bo v nemilost tamkajšnje zahtevne javnosti padel »naš« Edi Reja. Po prvem polčasu brez golov je Fiorentina poved-la s Santano, izenačujoči gol Napoli-ja pa je posledica hude napake vratarja toskanskega moštva Freya. Vse je kazalo, da bo končni izid 1:1 (kar bi bilo tudi pravično), dokler ni navijače Fiorentine razveselil Montolivo po napaki 18-letnega Sepeja, 4. vratarja Na-polija, ki drugače ni igral slabo. Do precejšnjih premikov je prišlo tudi v spodnjem delu lestvice, kjer sta pomembni zmagi dosegli Samp-doria proti Laziu in Bologna v gosteh proti Atalanti. Caglari je proti Sieni potrdil, da letos ne bo imel težav z obstankom, neodločen izid med Torinom in Reggino pa ne koristi ne enim ne drugim, kar velja tudi za Chievo in Lecce. PROTI JUVENTUSU Udinesejeva zmaga čista kot solza Udinese-Juventus 2:1 (1:0) STRELCI: Quagliarella v 20., Di Natale v 73. in Iaquinta (11.m) v 78. min. UDINESE (4-4-2): Handanovic 6, Zapata 7, Domizzi 7, Coda 7, Pasquale 7, Isla 6.5, DAgostino 7, Inler 6.5, Asamoah 7.5, Qua-gliarella 7 (od 85. Floro Flores), Di Natale 7 (od 81. Pepe). Trener: Marino JUVENTUS (4-4-2): Buffon 5.5, Gry-gera 6, Mellberg 5.5, Legrottaglie 5.5, Molinaro 5, Marchionni 5 (od 46. Iaquinta 6), Sis-soko 5 (od 83. Poulsen), Marchisio 6, Nedved 5, Giovinco 5, Amauri 5 (od 81. Trezeguet. Trener: Ranieri VIDEM - Morda gre za naključje, kajti Juventus je bil sinoči v Vidmu le bleda senca samega sebe, toda Udinese je po seriji katastrofalnih neuspehov spet prišel do zmage ravna na dan, ko se je trener Marino odpovedal tradicionalni konici s tremi napadalci, na igrišče postavil le dva in okrepil zvezno vrsto. Prav na sredini je bil Udinese boljši, vratar Handanovič pa je bil ves čas praktično brez dela, tako da je zmaga moštva furlanskega kluba čista kot solza. V prvem polčasu Juventusa ni bilo prepoznati, saj je Handanovic le enkrat posredoval po nenevarnem prostem strelu Gio-vinca. Zaradi dobrega presinga so Videmča-ni premočno osvojili dvoboj na sredini igrišča, prestregli večino žog in sprožili nevarne napade že na nasprotnikovi polovici igrišča. pri čemer je bil, kot vedno, najbolj aktiven Di Natale. Prav on je bil avtor podaje v sredino kazenskega prostora, kjer se je Quagliarella znebil branilca in z natančnim diagonalnim strelom premagal Buffona. Najboljši vratar na svetu je še enkrat pobral žogo iz svoje mreže, vendar je bil Quagliarella tokrat v nedovoljenem položaju, nevaren strel pa je v 44. minuti sprožil Isla, a naravnost v Buffona. V drugem polčasu je Juventus začel pritiskati, vendar ni prišel do strela. Udinese se je res nekoliko preveč pomaknil v sovjo polovico, vendar je ob prvi priliki izkoristil genialnost svojega najboljšega igralca Di Nata-leja, ki je v protinapadu dosegel gol v Del Pie-rovem slogu, Del Piera pa Juventus sinoči ni imel na igrišču. Takoj za tem je Juventus izenačil po 11-metrovki, ki je bila bolj sad naključne pobude, Udinese pa se tokrat ni zbal lastne sence in je obdržal mirno kri, Juventus pa z dolgimi podajami ni mogel ogroziti tokrat pazljive obrambe Udineseja. Marino -na tribuni sta kot krokarja sledila tekmi trenerja Cavasin in Dei Biasi, je rešil glavo. A-LIGA IZIDI 21. KROGA Atalanta - Bologna 0:1 (0:0) STRELEC: d.p. Volpi (B) v 35. Cagliari - Siena 1:0 (1:0) STRELEC: Acquafresca (C) v 37. Catania - Inter 0:2 (0:1) STRELCA: Stankovič (I) v 5.; d.p. Ibrahimovic v 26. Chievo - Lecce 1:1 (0:0) STRELCA: d.p. Vives (L) v 11. in Mantovani v 42. Fiorentina - Napoli 2:1 (0:0) STRELCI: d.p. Santana (F) v 2., Vitale (N) v 4.; d.p. Montolivo v 34. Milan - Genoa 1:1 (1:0) STRELCA: Beckham (M) v 33.; d.p. Milito v 42. Roma - Palermo 2:1 (2:1) STRELCI: Totti (R) v 23., Cavani (P) v 31., Brighi (R) v 47. Sampdoria - Lazio 3:1 (1:1) STRELCI: Delvecchio (S) v 13., Rocchi (L) v 29.; d.p. Cassano (S) v 6., Stankevicius (S) v 9. Torino - Reggina 0:0 Udinese - Juventus 2:1 (1:0) STRELCI: Quagliarella (U) v 20.; d.p. Di Natale (U) v 29, Iaquinta (J, 11-m) v 32. A-LIGA LESTVICA Inter 21 15 4 2 36:15 49 Juventus 21 13 4 4 34:16 43 Milan 21 12 5 4 36:22 41 Genoa 21 10 7 4 31:19 37 Roma 21 11 3 7 31:26 36 Fiorentina 21 11 2 8 28:19 35 Napoli 21 10 5 8 28:23 33 Palermo 21 10 2 9 30:27 32 Cagliari 21 9 4 8 27:23 31 Lazio 21 9 4 8 32:32 31 Atalanta 21 8 3 10 26:25 27 Udinese 21 7 5 9 30:33 26 Catania 21 7 5 9 20:26 26 Siena 21 7 4 10 15:20 25 Sampdoria 21 6 5 10 19:25 23 Bologna 21 5 7 9 24:33 22 Lecce 21 3 10 8 20:31 19 Torino 21 4 5 12 21:36 17 Chievo 21 4 5 12 14:30 17 Reggina (-4) 21 3 5 13 17:38 14 PRIHODNJI KROG: 31.1. ob 18.00 Napoli -Udinese, 20.30 Juventus - Cagliari; 1.2. ob 15.00 Atalanta - Catania, Bologna - Fiorentina, Chievo - Sampdoria, Genoa - Palermo, Inter -Torino, Reggina - Roma, Siena - Lecce, 20.30 Lazio - Milan. STRELCI - 15 golov: Milito (Genoa), Di Vaio (Bologna); 13: Ibrahimovic (Inter); 12: Gilardino (Fiorentina); 11: Amauri (Juventus); 10: Di Natale (Udinese); Floccari (Atalanta); 9: Acquafresca (Cagliari), Kaka in Pato (Milan); 8: Cavani (Palermo); Pandev in Zarate (Lazio); Miccoli (Palermo); Corradi (Reggina); 7: Quagliarella (Udinese); Jeda (Cagliari); Mascara (Catania); Sculli (Genoa); Del Piero (Juventus); Hamšik in Denis (Napoli); Vučinic (Roma); 6: Totti (Roma); Cassano (Sampdoria); Rocchi (Lazio); Doni (Atalanta); Mutu (Fiorentina); Ronaldinho (Milan); 5: Paolucci (Catania); Castillo (Lecce); Lavezzi (Napoli); Simplicio (Palermo); Baptista (Roma). TENIS V Melbournu znani vsi polfinalisti MELBOURNE - Po včerajšnjih preostalih četrtfinalnih dvobojih so znani vsi polfinalisti prvega grand slam turnirja sezone. Ob treh Rusinjah, Jeleni Dementjevi, Dinari Safini in Veri Zvonarjovi, se je med štiri najboljše prebila še Američanka Serena Williams, medtem ko so med moškimi polfinalisti Roger Rederer, Andy Roddick, Rafael Nadal in Fernando Verdas-co. V teh dneh je v avstralskem Mel-bournu, tradicionalnem prizorišču uvodnega turnirja za grand slam v sezoni, peklenska vročina, temperatura pa se je dvignila tudi nad 40 stopinj Celzija. A to precej bolj hladnega vremena navajene Rusinje ni nič motilo, saj so v ženski konkurenci povsem zaznamovale turnir. Ni veliko manjkalo, da bi se med štiri najboljše uvrstile celo štiri predstavnice te največje vzhodnoevropske držav, saj je imela Serena Williams, druga nosilka in po izpadu Srbkinje Jelene Jankovic najvišje postavljena tekmovalka v konkurenci, veliko dela s Svetlano Kuz-njecovo. Osmo nosilko je namreč premagala s 5:7, 7:5 in 6:1. Med moškimi je Španec Rafael Nadal zanesljivo preskočil tudi četrtfinalno oviro, ko je s 6:2, 7:5 in 7:5 iz tekmovanja izločil šestega nosilca Gillesa Simona. Nadal se bo v polfinalu pomeril z rojakom Fer-nandom Verdascom, ki je s 7:6, 3:6, 6:3, 6:2 opravil z lanskim finalistom Francozom Jo-Wilfriedom Tsongo. Verdascu se ljubezenske težave, pred kratkim se je namreč raz-šel s srbsko teniško lepotico Ano Ivanovic, niso poznale, saj je z uvrstitvijo v polfinale dosegel najboljšo uvrstitev v dosedanjih 23 nastopih na turnirjih za grand slam. APrimrski ~ dnevnik KOŠARKA Tudi Vujačič želi igrati s Slovenijo na EP LOS ANGELES - Aleksander Vujačič, ki igra za ekipo Los Angeles Lakers v ligi NBA, si želi nastopiti za slovensko izbrano vrsto na letošnjem evropskem prvenstvu na Poljskem. Delegacija Košarkarske zveze Slovenije, ki se bo v prihodnjih dneh onstran Atlantika pogovorila še z Goranom Dragicem, Benom Udrihom in Rašom Nesterovi-cem, je z Vujačičem razčistila vse nesporazume, igralec pa se želi slišati tudi s selektorjem Juretom Zdovcem., da bi se z njim pogovoril o podrobnostih poteka priprav in načinu dela. INDONEZIJA - Nogometna zveza Indonezije se je odločila za presenetljivo potezo. Napovedala je, da se bo potegovala za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2018, če tekmovanja ne bo dobila, pa bo poskusila še štiri leta pozneje. KAZEN ZA DINAMO - Evropska nogometna zveza je pred časom zaradi divjanja navijačev kaznovala hrvaškega prvaka, zagrebški Dinamo, s plačilom 200.000 evrov. Prvotno kazen je po pritožbi Zagrebčanov zdaj nekoliko spremenila, klub bo moral plačati 50.000 evrov, poleg tega pa bodo morali igralci prvo evropsko tekmo (letos so sicer že izločeni iz pokala UEFA) odigrati pred praznimi tribunami. Poleg tega Dinamo ne bo mogel računati na podporo navijačev tudi na naslednjih dveh gostovanjih. GROZI MU KAZEN - Norveškemu smučarskemu skakalcu Larsu Bystoelu, olimpijskemu zmagovalcu iz Torina 2006, grozi štirimesečna prepoved nastopanja. Takšno kazen je za tekmovalca, v njegovem vzorcu so nedavno našli sledi THC, ki kaže na uživanje hašiša ali marihuane, predlaga nacionalna protidopinška zveza. EVROLIGA - Izidi 1. kroga drugega dela: Cibona - Montepaschi Siena 88:81; Real Madrid - Barcelona 85:83 ((Jaka La-kovič 19 minut, skok, 2 asistenci, 2 ukradeni žogi za Barcelono); Tau ceramica -Prokom 99:77. Danes tudi AJ Milan -Olympiacos in Lottomatica Rim - Unica-ja Malaga. ODBOJKA - Četrtfinalna izida državnega pokala: Macerata - Vibo Valentia 3:0 (25:18, 25:18, 25:17), Itas Tren-tino - Sisley Treviso. Danes: Cuneo - Verona, Piacenza - Montichiari (ob 20.30 Sky Sport 2, igra Loris Mania'). HOKEJ NA LEDU - Prva izvedba evropske lige prvakov v hokeju je postregla s švicarsko zmago. Na povratni finalni tekmi v Zurichu je domače moštvo Lions ruski Metalurg iz Magnitogorska ugnalo kar s 5:0 (1:0, 1:0, 3:0). Prva tekma v Rusiji se je končala z neodločenim izidom 2:2. NOGOMET - Okrepitev za Triestino Claudio Pani rad teka, še raje pa ima fazo napada 22-letni vezist v Cagliariju v A-ligi ni imel priložnosti, da se izkaže Včeraj so na sedežu Triestine predstavili okrepitev za vezno vrsto, 22-letne-ga Claudia Panija. Pani je nogometno zrasel v vrstah domačega Cagliarija, nato pa je v sezoni 2006/2007 prestopil k Pistoie-seju v C1-ligo (26 nastopov, 0 golov), lani pa je igral z Modeno v B-ligi (25 nastopov, 0 golov). V tej sezoni se je vrnil v Cagliari, a je v A-ligi zbral le en nastop. Zaradi nesoglasij s predsednikom Cellinom se je tako odločil, da znova zamenja sredino. Sprejel je ponudbo Triestine, ki je odkupila polovico njegove izpisnice. Na včerajšnji predstavitvi je bil prisoten tudi upravitelj kluba Enzo Ferrari. Ferrari je najprej izrazil željo, da bi v bodoče Triestina odkupila še ostalo polovico izpisnice, saj bi to pomenilo, da se bo Pa-ni - slednji bo na sredini igrišča nadomestil Piangerellija, ki se seli v Ceseno - v Trstu izkazal. O ostalih premikih Triestine med to kupoprodajno borzo, ki se bo zaključila v torek, pa je bil Ferrari nekoliko bolj redkobeseden. Po njegovem se bo vse odločalo zadnji trenutek, ko se bodo morale nekatere ekipe znebiti »odvečnih« igalcev tudi po nižji ceni. Pani se je takole predstavil: »Rad hitro podam žogo. V Pistoii sem igral kot pravi režiser, medtem ko so bile v Modeni moje funkcije bolj obrambne. Rad pretečem veliko kilometrov, še raje pa imam fazo napada.« Kako to, da si se odločil za Trst in zapustil Cagliari, ki v A-ligi igra zelo uspešno. »Cagliari igra zelo dobro, saj je Alle-gri odličen trener in se dobro razume tudi s predsednikom, kar je v Cagliariju zelo pomembno. Zame pa je bilo prvenstvo manj uspešno, saj praktično nisem imel priložnosti, da se izkažem.« S katerimi argumenti so te prepričali člani vodstva tržaškega kluba? »Mislim, da me je še najbolj prepričal načrt, ki so mi ga predočili. In tudi podatek, da so odkupili polovico moje izpis-nice, je dokaj zgovoren. Verjamejo v moje sposobnosti, kar je zame še kako pomembno.« Katera so tvoja pričakovanja? »Rad bi imel v Trstu imel enake možnosti kot ostali igralci.« (I.F.) 20 Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI NOGOMET - Po zmagi v zaostali tekmi proti tržiški Romani Breg v polfinalu deželnega pokala 2. AL S tremi goli je bil junak na tekmi napadalec Alessandro Isaia - Vseskozi boljši od Romane Breg - Romana 3:0 (3:0) STRELEC: Isaia v 4., 24. in 44. minuti. BREG: Barbato, Gustini (Degrassi), Medda, Matelich, Zidarich (Suttora), Apollonio (Sovic), Isaia (Cermelj), Gellini, Erbi, Coppola, Pernorio (Zennaro). TRENER: Vitulič. Brežani so v zaostali tekmi deželnega pokala za 2. amatersko ligo z gladkim 3:0 v Žavljah premagali tržiško Romano in se tako uvrstili v polfinale. Brežani, ki so sinoči nastopili z nekoliko spremenjeno standardno postavo (trener Davor Vitulič je pustil na klopi Degrassija in Cermelja), so povedli že v 4. minuti. Pernorio je bil z diagonalnim strelom za las nenatančen. Z leve strani pa je proti vratom pritekel Ales-sandro Isaia, ki je izkoristil Pernoriov strel in žogo poslal v vrata. V naslednjih desetih minutah so gostitelji imeli še vsaj tri zelo dobre priložnosti za gol (predvsem s Per-noriom), ki pa jih niso izkoristili. Romana se je v glavnem branila in Breg je držal vajeti igre v svojih rokah. Drugi Bregov gol je padel v 24. minuti, strelec pa je bil ved- no Isaia, ki je pred odmorom še zapečatil izid. V 44. minuti je bilo že 3:0. Strelec prvih dveh golov je z lepim lobom še tretjič zatresel mrežo tržiškega društva. V drugem delu se maloštevilni navijači na žaveljski tribuni niso zabavali. Bregov trener Vitulič je opravil vse menjave in za nekatere dobre poteze sta na levi strani poskrbela Cermelj in Degrassi. Četrtega gola pa Bregovi navijači niso videli, čeprav sta imela Coppola in Cermelj vsaj tri ali štiri zelo dobre priložnosti. Gostje so edini krat resno zaposlili solidnega Barbata le v 60. minuti. Bregov vratar je žogo s pestmi odbil v kot. Bregova zmaga je bila tokrat več kot zaslužena. S tem pa se nadaljuje Bregova pozitivna serija (5 tekem brez poraza). V nedeljskem 18. prvenstvenem krogu pa bo v Dolino prišel Fiumicello. (jng) Končni vrstni red: Breg 6 točk, Romana, Primorje 4, Azzurra 3. OSTALI IZIDI - 2. AL: Villa - Be-gliano 0:1; državni pokal: Fontanafredda - Sevegliano 2:0 (finale Muggia - Fonta-nafredda). Bregov bočni branilec Christian Gustini je tudi sinoči igral zelo borbeno kroma NOGOMET Slab nastop ljubiteljev Sovodenj Sovodnje - Domio 0:0 LJUBITELJI SOVODNJE: De-vetak, Peteani, Bellini, Mihalj, Černic, Marussi, Pahor (Tomšič), Cescutti, Vi-sintin (Zečevic), Ferfoglia (Cotič), Florenin. Sovodenjski ljubitelji v soboto niso šli preko neodločenega izida proti skromni ekipi iz Domja. Domačini so tokrat igrali krepko pod svojimi sposobnosti in gledalci so bli priča res grdi tekmi. V prvem polčasu so imeli plavobeli tudi nekaj priložnosti za gol, a jih niso izkoristili. Drugi polčas pa je bil res žalosten in gostje so imel tudi možnost, da bi odnesli domov celoten izkupiček, a vratar De-vetak je bil vedno na mestu. Slabemu nastopu je botrovalo verjetno tudi podcenjevanje nasprotnika in predvsem slaba fizična kon-dicija ekipe, saj so zadnje čase prisotnosti na treningih nekoliko upadle in to se na igrišču pozna. V soboto bodo Sovodenjci igrali v Turjaku proti domači ekipi. Vrstni red: Pieris 38, Mossa 32, Leon Bianco 30, Chiopris in Fossalon 25, Sovodnje 23, Moraro 20, Porpet 15, Staranzano in Villesse 14, Cervi-gnano 13, Domio in Fincantieri 12, Turriaco 9. BALINANJE - Odhajajoči športni vodja Gaje Milan Calzi (Ne)zadovoljni V C-ligi bi se lahko borili za 1. mesto - Ambiciozni načrti - Športni vodja bo v Bazovici prevzel gostinski obrat Balinarji Gaje so v soboto, z zmago v zaostali tekmi proti prvouvrščenemu Vi-tisu iz Pordenona, tudi uradno zaključili letošnjo sezono v deželni C-ligi. Uvrstili so se na končno tretje mesto, s katerim so v taboru gropajsko-padriškega društva, glede na predsezonske smernice, zadovoljni. Na začetku so v Gajinem taboru napovedali le boj za obstanek, čeprav - kot nam je potrdil športni direktor in trener Milan Calzi - so po tihem upali na nekaj več. »Na vsaj drugo, če že ne prvo mesto,« je priznal Gajev športni vodja. »Imeli smo zelo dobro ekipo, ki bi lahko premagala vse ostale tekmece. Manjkalo nam je le malo poguma in več koncentracije,« je bil samokritičen Calzi. »V lanski sezoni smo kot drugouvrščeni napredovali iz pokrajinske C-lige. Na začetek letošnje sezone smo se začeli pripravljati že septembra. Okrepili smo se z nekaterimi odličnimi igralci, ki so v teku prvenstva dokazali, da lahko še vedno nastopajo tudi v višjih ligah. Prvenstvo smo začeli zelo dobro, saj smo prvi dve tekmi proti močnim nasprotnikom igrali neodločeno, v nadaljevanju pa smo še nekajkrat zmagali. Prvo pomembno točko smo izgubili proti Vtisu, proti katerim smo že zmagovali 8:0. Od takrat smo začeli igrati nekoliko manj učinkovito in zmanjkala je koncentracija. Zbrali smo se šele po bo-žično-novoletnem premoru. Medtem pa smo izgubili kar nekaj pomembnih točk.« Omenili ste, da bi lahko nekateri igralci nastopali v višjih ligah. Kdo so ti balinarji? Daleč najboljši je bil nekdanji prvo-ligaš Emanuele Rosati, ki je v disciplini 'na- vette' zmagal na vseh dvobojih. Vsekakor so se vsi ostali naši balinarji dobro izkazali, saj so na vsaki tekmi dali vse od sebe. Tudi na treninge so prijahali redno. Pohvaliti moram res vse, saj dobro vemo, da je večina balinarjev v službi do 17. ali 18. ure. Mi pa smo trenirali dvakrat tedensko od 19. do 22. ure. Prav zaradi tega letos nismo nastopali na ostalih turnirjih, ampak smo se osredotočili le na prvenstvo. Pred začetkom prvenstva ste napovedali, da bodo vaš paradni konj tradicionalne discipline (enojka, dvojki, trojke). Medtem pa ni bilo tako ... Na žalost ne. V letošnji sezoni smo igrali veliko bolje v hitrih disciplinah. V tradicionalnih smo odpovedali, čeprav so bile te v zadnjih sezonah naš paradni konj. Prej ste nam omenili, ste po tihem upali na drugo ali celo prvo mesto. Letošnja sezona je bila prehodnega značaja, saj po pravici rečeno nismo poznali realne moči vseh naših nasprotnikov. Vsekakor smo imeli realne možnosti, da bi se na koncu uvrstili vsaj na drugo mesto. V play-off za napredovanje v B-ligo pa se vključi le prvo uvrščena ekipa. To je por-denonski Vitis. Med sezono ste nam večkrat omenili, da so tekme v gosteh veliko težje. Koliko lahko na rezultat vpliva igrišče, ki ga ne poznate? Za vrhunskega balinarja tuje igrišče ne bi smelo biti problem, čeprav mora med segrevanjem poskusiti različne tehnične variante. Včasih gre krogla bolj proti desni strani, včasih pa bolj proti levi. Tuja igrišča pa so nam v letošnji sezoni večkrat Danes že bivši športni vodja in trener Gaje Milan Calzi (prvi od leve) daje nasvete svojim igralcem kroma nagajala. Čeprav se s tem nočem opravičevati. Kako pa bo s Portualejem, ki je v letošnji sezoni najvišje rangirana tržaška ekipa? Portuale se bori za obstanek v B-li-gi. Do konca prvenstva morajo igrati še šest tekem, tako si lahko še izborijo obstanek v ligi. Pri Portualeju igrata tudi naša nekdanja igralca Zdravko Skupek in Bonin. Oba sta odlična. Če bi še naprej nastopala z nami, bi bili prav gotovo najboljša ekipa v C-ligi in bi brez težav napredovali v B-ligo. Ali bo Gaja v prihodnji sezoni poskušala naskakovati sam vrh lestvice? Načrti so taki. Če bomo potrdili vse balinarje, bo treba v prihodnji sezoni imeti bolj ambiciozne načrte. Poskušali bomo napredovati v B-ligo. Pred zadnjo tekmo pa ste sporočili, da se po prvenstvu poslavljate. Zakaj? To je osebna in življenjska izbira. V Bazovici bom čez en mesec prevzel gostinski obrat (gostilna pri Grgiču) in časa bo vedno manj. Gostinsko delo me je od nekdaj privlačilo in končno se bom preizkusil v tem sektorju. Zelo rad kuham. Doslej pa sem delal kot slaščičar in pek. Kdo pa vas bo zamenjal na trenerskem stolčku? Mogoče Mario Rosati ali Aldo Iaco-bini. Zadnjo besedo pa bo imel odbor Gaje, s katerim pa bom še naprej sodeloval. Nazadnje bi se rad zahvalil tudi svoji ženi Ondini, ki mi je stalno stala ob strani in me pri tem podpirala. Jan Grgič Revija Šport mladih je namenila skupno pet strani strani obletnici Slovenskih športnih iger in našima jadralcema Simonu Sivitz Košuta in Jaš Farneti. Na 3. strani je priporočila tudi branje Pahorjeve Nekropole Naš šport v reviji Šport mladih Januarska številka slovenske revije Šport mladih je namenila našemu športu štiri strani: v rubriki »10+« sta bila protagonista naša jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, rubrika »Iz zgodovine športa« pa je obravnavala 50-letnico Slovenskih športnih iger. V prispevku sta Simon in Jaš ob športnih uspehih, ki sta jih letos dosegla Čupina jadralca predstavila tudi odnos, ki ga ima italijanska večina do slovenske manjšine. Beseda je tekla tudi o šolski reformi, ki jo je uvedla ministrica Gelmini in bo nedvomno vplivala tudi na slovenske šole. Dr. Tomaž Pavlin pa je opisal zgodovino tržaškega športa, od Sokolov, fašističnega preganjanja do ponovnega rojstva športne aktivnosti z Igrami, ki je kot pravi Bojan Pavletič »tako množičnega gibanja , kot ga je šport spodbudil leta 1958 in kasneje, odtlej zamejski Slovenci nismo več imeli.« Ob športu je revija v rubriki »Za boljši jezik« predstavila tudi pisatelja Borisa Pahorja in povabila vse mlade, da bi prebrali knjigo Nekropola. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. januarja 2009 21 smučanje namizni tenis - Kras ZKB pred povratnim delom ženske A1 -lige Sonja Milič: »Potrebujemo ^sitj # ^ # ^ v prvi deseterici najmanj eno zmago« Športni vodja zgoniškega društva je optimist, izpad pa ne bi pomenil tragedije Riposto, Siena, Coccaglio so kraji, kjer bo v povratnem delu namiznoteni-ške A1-lige padla odločitev o tem, ali bodo igralke Krasa Zadružne kraške banke - po nepričakovano solidnem prvem delu - obdržale svoj položaj v najvišji italijanski ligi. Ze v soboto jih čaka dvoboj proti Ripostu. Z vsemi temi ekipami so naše igralke v Zgoniku igrale neodločeno 3:3, tehnični vodja kluba Sonja Milič pa pred nadaljevanjem sezone priznava, da ponovitev takšnih izidov ne bi zadostovala za obstanek v ligi. »Ob predpostavki, da ne pride do čudnih rezultatov in da naši tekmeci med sabo, tako kot v prvem delu, igrajo neodločeno, bi me za obstanek proti njim ob dveh novih neodločenih izidih potrebovale najmanj eno zmago. Vsi izračuni kažejo, da bi v primeru enakega števila točk ob koncu prvenstva izpadla naša ekipa. Naša razlika v setih je namreč slabša, to pa predvsem zaradi gladkih porazov s 3:0 proti nasprotnikovim tujkam. Vsekakor bo odslej pomembna osvojitev že prav vsakega seta in bo treba na vsaki tekmi igrati na nož,« je povedala Miličeva. Kljub temu, da si pred nadaljevanjem bojev, ne zatiska oči pred težavami (vse neposredne dvoboje za obstanek bo Kras na primer odigral v gosteh), je Miličeva optimistično razpoložena, če vemo, da pripisuje Krasu čednih 49% odstotkov možnosti za obstanek, kar je odstotek, ki si ga pred lanskim začetkom prvenstva nihče ne bi bil upal napovedovati. Prevladovalo je namreč prepričanje, da bo profesionalna A1-liga za naše igralke pretrd oreh. Nasprotno pa je zdaj mogoče celo trditi, da so kra-sovke v prvem delu iztržile manj kot bi lahko. S tem se strinja tudi Miličeva, ki pa je svoj pogled nekoliko bolj razčlenila. A1-LIGA Castelgoffredo 7 7 o o 86:22 14 Sandonatese 7 6 o 1 77:25 12 Molfetta 7 4 1 2 72:63 9 Zeus CA 7 4 o 3 67:58 8 Riposto 7 o 4 3 52:79 4 Siena 7 o 3 4 46:84 3 Cocccaglio 7 o 3 4 47:78 3 Kras ZKB 7 o 3 4 45:83 3 Kras v 2. delu: 31.1 Riposto Kras; 7.2. Kras - Sandonatese; 27.2. Castelgoffredo Kras; 10.3. Kras - Zeus; 28.3. Siena - Kras; 4.4 Coccaglio - Kras; 18.4 Kras Molfetta odbojka Zagrizene igralke Olympie Olympia Bandelli Rože/Fiori - Minerva Et-si 2:1 (17:25, 25:21, 25:20) OLYMPIA: Pahor, Bergnach, Terpin, Keber, Srebrnič, Kosič, Diongue, Winkler. Potem, ko so izgubile nerodno prvi set, so igralke Olympie v svojem četrtem nastopu zagrizeno odigrale ostala dva seta in zasluženo zmagale. Tokrat je prvič vodila tekmo na domačih tleh trenerka Meta Okroglic, ki je nadomestila trenerja Leona Hrovata. Ekipi sta se pridružili še dve novi igralki iz vrst minivolleya letnik 1998 in 1999 (Alessia Diongue in Veronika Winkler), ki sta stopili na igrišče in sta se dobro izkazali. MINIVOLLEY ŠZ Olympia je v nedeljo z devetimi miniodbojkarji in dvema ekipama (letniki 1998-2001) nastopilo na pustnem turnirju miniodbojke v Mošu. Poleg našega društva je bilo prisotnih še 7 italijanskih društev z Goriskega. Vsaka ekipa je odigrala tri tekme na čas in jih tudi osvojila. Turnir je bil že v pustnem vzdušju saj so mali športniki nastopili z ošemljenimi obrazi. Nastopali so: Frati Guglielmo, Cubrilo Matija, Frandolič Aleksander, Persoglia Manuel, Bric Sara, Diongue Alessia, Fajt Marta, Winkler Valentina, Kosic Valentina. Trener Liang Feng z najboljšo »domačo« krasovko Martino Milič kroma »Če gledamo na razmerje moči v ekipah, so trije neodločeni 3:3, ki smo jih dosegli v prvem delu, povsem realen rezultat. Če pa upoštevamo, da sta Siena in Molfetta proti nam nastopila okrnjena, bi proti njima res lahko osvojili zmago. Proti Sieni je bil naš trener premalo pogumen pri določitvi vrstnega reda igralk in to je bila napaka, proti Molfet-ti pa smo imeli smolo,« je prvi del analizirala Miličeva. Prvak Castelgoffredo in Sandona-tese sta zunaj dometa ostalih ekip, Mol-fetta in Zeus Cagliari pa tudi ne bosta imela težav za uvrstitev v play-off. »Razen Castelgoffreda, nas in Molfette, sedanji prvoligaši nimajo lastnega mladinskega sektorja, jaz jim pravim 'napihnjene ekipe! Ker nimajo svojih igralk, zaidejo v težave, če jim zmanjka katera izmed najetih, saj jo nimajo s kom nadomestiti,« je še povedala Miličeva. Pred sobotnim nastopom v Ripo-stu so krasovke dobro pripravljene. Med daljšim prvenstvenim odmorom je dobro trenirala tudi Mateja Crismancich, ki je v prvem delu sezone zaradi študijskih obveznosti manj vadila. Martina Milič je bila dolgo časa bolna, a je zdaj poprije-la tudi ona. Redno sta vadili tudi Yuanova (med prazniki se je mudila doma na Kitajskem) in Eva Carli. Na Zlebeh so minuli konec tedna tekmovali naraščajniki združene ekipe Ski pool Gadi, ki združuje smučarje Devina in Mladine. V soboto je bil na vrsti veleslalom, v nedeljo pa slalom. Udeležba naših smučarjev je bila tokrat skromnejša, saj so na tekmah nastopili izključno trije naraščajniki (ostali člani ekipe so nastopili na Zimskih športnih igrah na Trbižu v organizaciji SPDT). V soboto je 36 naraščajnikov tekmovalo v veleslalomu, čeprav je koledar predvideval preizkušnjo v super-veleslalomu. Najhitrejši slovenski tekmovalec je bil devinovec Štefan Zužek, ki je bil na koncu 10. s časom 1:06.20. Od zmagovalca Emanueleja Buzzija (Sappada) je zaostal približno 6 sekund. Mathias Butul (Mladina) je bil 23. (1:17.00). Albert Kerpan pa je odstopil. Nedeljski slalom (nadomestil je veleslalom) pa so zaključili vsi trije tekmovalci. Med 31 smučarji je bil kot v zadnji tekmi v Sappadi najboljši Albert Kerpan (Mladina), ki je bil po dveh spustih 8. (1:22.07), tretji med letniki 1995. Zmagal je leto starejši Matteo Menazzi (Lussari), ki je bil približno osem sekund hitrejši. Štefan Zužek je bil 10. (1:23.11), Mathias Butul pa 20. (1:39.20). Riposto ima v svojih vrstah dve tujki, to sta Kitajka Ding Haiyuan (57,1% zmag v prvem delu prvenstva), in Belo-rusinja Olgo Buharovo (40% zmag), tretja igralka Rosa Sulfaro pa na državnih lestvicah, kjer je 33., zaostaja za Miliče-vo (21.) in Crismancichevo (24) in je malo pred Carlijevo (40.). Četrta igralka kluba Maria Modica pa krasovk, če bi igrala, ne bi mogla ogroziti, ker je preslaba. »Seveda želimo ostati v ligi, vendar sama mislim, da ne bi bila nobena tragedija, če bi izpadle. V A1-ligi je zelo težko igrati proti močnejšim tujkam, ko že vnaprej veš, da boš izgubil. Zdi se mi, da to jemlje igralkam motiv in veselje. V A2-ligi je že lažje, tam imajo lahko naše igralke več zadoščenj . Kljub temu pa se ne predajamo,« je zaključila vodja Kraso-vega namiznoteniškega odseka. Score krasovk Eva Carli 8 2 6 7:20 25% namizni tenis - Deželne lige V C2-ligi konec tedna odločilno za uvrstitev v končnico, četroligaš Kras A pa se je vanjo že uvrstil Mateja Crismancich 7 0 7 0:21 0% Martina Milič 11 2 9 7:28 18,15% Yuan Yuan 12 9 3 31:14 75% Legenda: od leve proti desni, število odigranih tekem število zmag, število porazov, razlika v setih, odstotek zmag PLANINSKI SVET Izlet SPDT po tržaški okolici SPDT vabi v nedeljo, 1. februarja 2009 na izlet po kraških gmajnah, gozdovih in nekdanjih pašnikih, ki se razprostirajo tik za Trebčami, vzdolž slovenske meje in preko nje. Suhi kali, s kraškim kamenjem obzidane poti in ograde in »hiške« kamor so se vaščani zatekali v slučaju slabega vremena, pričajo, da je to svet, ki so ga nekoč domačini z ljubeznijo obdelovali in jim je bil nujen za preživetje. Udeleženci pohoda se bomo zbrali pri spomeniku v Trebčah ob 9.00 uri in se nato podali do treben-skega Kala. Od tu se bomo napotili proti Frakovcu (407m) in Batam (437m). Pred vrhom pa bomo zavili desno, po nekdanji vojaški poti, ki je povezovala vas s Staro smodniš-nico. Med potjo si bomo ogledali razne zanimivosti tega območja in veliko kraško brezno - Golokratno jamo. Pot bomo nadaljevali po »Cesarski poti«, ki je nekoč povezovala Sežano z Bazovico, do križišča za Gropado. Ponovno bomo prečkali mejo in že smo v Gropadi. Po ogledu vasi in vaškega kala se bomo po stari poti vrnili nazaj v Trebče. Izlet vodi Marinka Pertot. Pohod predvideva približno štiri ure nezahtevne hoje. Udeleženci naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Vabljeni člani in prijatelji narave! (VK) Urniki umetne stene v Bazovici V športnem centru Zarja v Bazovici je vsak teden odrta plezalna umetna stena od ponedeljka do četrtka od 19.30 do 22.30. Vse informacije lahko dobite po telefonu: 3408597787 (Goran, dežuren v ponedeljek), 3397456210 (Matej, dežuren v torek), 3498742101 (David, dežuren v sredo) in 3493843155 (Borut, dežuren v četrtek). Za skupine in otroke bo lahko plezanje potekalo izven navedenih urnikov samo v primeru predhodnega dogovora z načelnikom AO-SPDT (David Štrajn tel. 3498742101) ali Odborom ter v navzočnosti dežurne osebe. Ostale informacije lahko dobite po elektronski pošti ao@spdt.org. Krasovka Tjaša Doljak je konec tedna dosegla štiri zmage kroma MOŠKA C2-LIGA Sistiana B - Kras 5:2 Cippolat - Tom Fabiani 3:1 (-6, 4, 14, 9); Bombace - Bole Edi 3:0 (8, 2, 6); Ceppi - Lubrano Vittorio 3:1 (9, -5, 10, 9); Bombace - Fabiani Tom 3:0 (7, 3, 5); Cipolat - Lubrano 2:3 (-5, 10, 7, -12, -1); Ceppi - Rotella Giovanni 0:3 (6, 7, 7); Bombace - Lubrano Vit-torio 3:1 (5, -5, 7, 6). Vodilna Sistiana je bila premočna za krasovce, ki so se izmenjavali za zeleno mizo, saj je na primer Bile odigral le eno tekmo. Točki za Kras sta osvojila Vittorio Lubrano in Giovanni Rotella. Odločilan za Kras bo nedeljska tekma zadnjega kroga, ko bo v Zgoniku gostil Rangers. To bo neposredni dvoboj za drugo mesto, ki še vodi v play-off. Vrstni red: Trieste Sistiana B 14, Rangers in Kras 8, CUS Udine 6, D'Aronco Humin 0. MOŠKA D2-LIGA V moški (mešani) D2-ligi se je končal redni del, ekipa Krasa A pa si je zagotovila nastop v končnici, v kateri se bo skupaj z zmagovalcem v skupini Sakuro B dvokrožno pomerila s prvima dvema uvrščenima ekipama iz skupine A. V zadnjem krogu je Kras A gladko izgubil proti Sakuri, potem ko je pričakoval, da se mu bo močnejše upiral, odpravil pa je Sakuro Meja. Kras B, ki ga čaka še vrsta tekem v tolažilni skupini, je nepričakovano izenačil proti Azzurri B, izgubil pa proti Azzurri A, za katero igra tudi Slovenka Jasmin Lutman, ki je v dvoboju s Tjašo Doliak potegnila krajši konec. Doliakova je tudi sicer dosegla štiri zmage, zelo pomembno pa je proti Azzurri B osvojil tudi Alen Corbatti. Sakura Meja - Kras A 1:4 Moscatelli - Rotella Elisa 0:3 (1, 5, 7); Ban - Micolaucich 3:0 (7,7,8); Debiasio - Malorgio 0:3 (3, 7, 1); Ban - Rotella 0:3 (7, 9, 7); Moscatelli - Ma-lorgio 1:3 (4, 6, -9, 3). Kras B - Azzurra B 3:3 Doliak Tjaša - Bressan 3:0 (10, 6, 6); Leghissa Gabriel - Bressan 1:3 (-8, 11, 2, 6); Corbatti Alen 1:3 (-8, 3, 5, 4); Doliak Tjaša - Leghissa 3:0 (8, 4, 6); Corbatti Alen - Bressan 3:2 (-10, 10, 9, -8, 8). Azzurra A - Kras B 4:2 Tofful - Doliak Tjaša 0:3 (3, 1, 2); Lutman Jasmin - Leghissa Gabrile 3:0 (5, 2, 2); Boschi - Corbatti Alen 3:1 (3, 7, 10, 4); Lutman Jasmin - Doliak Tjaša 0:3 (3, 3, 9); Tofful - Corbatti Alen 3:1 (-8, 7, 11, 8); Boschi - Leg-hissa Gabriel 3:0 (3, 10, 3). Sakura B - Kras A 4:0 Trevisan - Micolaucich 3:0 (7, 2, 8); Rigotti - Divo Vinicio 3:1 (8, 10, - 9, 4); Dean - Malorgio Ettore 3:1 (5, -8, 12, 8); Trevisan - Divo 3:1 (4, 2, - 10, 5). Končni vrstni red: Sakura B 20, Kras A 14, Azzurra 11, Sakura Meja 10, Azzurra B, Kras B 2. 22 Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI pesniški večeri - V Slovenskem stalnem gledališču Jutri Manca Košir S priznano novinarko in pisateljico se bo v tržaškem Kulturnem domu pogovarjal Janko Petrovec Čeprav gostja tokratnega Pesniškega večera v Slovenskem stalnem gledališču ni pesnica, je naziv kar prikladen, saj je življenje dr. Mance Košir, s katero se bomo družili, ena sama poezija. Dr. Manca Košir je diplomirana učiteljica matematike in fizike (1969), novinarka (1975), magistra socioloških znanosti (1979) in doktorica filo-loških znanosti (1987). V mladih letih je bila manekenka in igralka, ki so jo slavili po nekdanji Jugoslaviji, vendar pa se je med igralsko in akademsko kariero odločila za slednjo. Po letih novinarstva je postala asistentka na FSPN (FDV) Univerze v Ljubljani; tam je nadaljevala s svojo kariero in bila vrsto let je predstojnica Katedre za novinarstvo. S svojim pedagoškim delom je vtisnila pečat številnim študentom. Prva v slovenskem prostoru je pričela gojiti televizijski žanr pogovorne oddaje, njeni moško-ženski pogovori so dosegali številno občinstvo. Manca Košir je članica uredništva Nove revije od ustanovitve (1982). Je avtorica stotin novinarskih prispevkov, poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in desetih knjig, pa tudi članica Slovenskega komunikolo- škega društva, Bralnega društva Slovenije ter slovenskega in mednarodnega PEN centra. Manca Košir ogromno svoje življenjske energije vlaga v promocijo branja in knjig ter v sodelovanje z različnimi dobrodelnimi organizacijami. Avtorski honorar od knjige Otoki svetlobe (Vale-Novak, 2008), o kateri bo jutri govor v Trstu, je namenjen Slovenskemu društvu hospic. Srečanje z Manco Košir, s katero se bo pogovarjal Janko Petrovec, bo ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu. Vstop prost! FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče La Contrada - Orazio Bobbio Tullio Kezich: »Italo Svevo genero let-terario«. Nastopa Ariella Reggio v režiji Francesca Macedonia. Brezplačna izvenabonmajska predstava za abonente gledališča La Contrada. Urnik: jutri, 30. in v soboto, 31. januarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. februarja ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 29. januarja ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Trilogia della villeggiatura«. V režiji Tonija Servillija nastopata gledališči Teatri Uniti, Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 29. januarja ob 17.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Jutri, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V torek, 3. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. V sredo, 4. februarja ob 11.00 in 18.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V petek, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. Mala drama Danes, 29. januarja ob 20.00 / Zoran Hočevar: »Za znoret«. V ponedeljek, 2. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V torek, 3. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnine or We Are The Nation On The Best Location«, gostuje Rozinteater. V četrtek, 5. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 29. januarja ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. Jutri, 30. januarja ob 10.00 in 13.00 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«. V soboto, 31. januarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 2. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V torek, 3. februarja ob 12.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 4. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Danes, 29. januarja ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. Jutri, 30. januarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V soboto, 31. januarja ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V torek, 3. februarja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. V sredo, 4. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. V petek, 6. februarja ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 30. ob 19.30 in v soboto, 31. januarja ob 19.00 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 2., v petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V četrtek, 5. februarja ob 17.00 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Režija: Ivica Buljan. Urnik: danes, 29. in jutri, 30. januarja (premiera) ter od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. Danes, 29. januarja ob 19.30, Linhartova dvorana / Ivan Cankar: »Za narodov blagor«. Nastopa Drama SNG Maribor v režiji Sebastijana Horvata. V soboto, 31. januarja, Klub CD / Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?«. Igra: Boris Kobal. Komedija v enem curku. William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: jutri, 30. in v soboto, 31. januarja ob 19.30, v nedeljo, 1. februarja ob 19.30, v ponedeljek 2. in v torek, 3. februarja ob 11.00. bruarja ob 19.30. V nedeljo, 1. februarja ob 16.00 bo izredna predstava. Dvorana De Banfield Tripcovich Jutri, 30. januarja ob 20.30 / Izredni koncert v poklon Raffaellu De Banfiel-du. Dirigent: Donato Renzetti, solistka Tiziana Carraro. Gledališče Rossetti Danes, 29. in jutri, 30. januarja ob 20.30 / »The Best of Parsons«. Umetniški vodja in koreografije: David Parsons. V soboto, 31. januarja ob 20.30 in v nedeljo, 1. februarja ob 16.00 / »Mummenschanz "3x11"«. Priredba: Floriana Frassetto in Bernie Schürz. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: danes, 29. ob 19.30 in v soboto, 31. januarja ob 17.00 ter v torek, 3. fe- FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna galerija (Veliki trg):do 1. februarja razstavlja Skulptu-re koprski umetnik Loris Morosini. Odprto vsak od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Galerija Rettori Tribbio 2: od sobote, 31. januarja (otvoritev ob 18.00), do 13. februarja bo pod naslovom »Un inti-mità preziosa« razstavljal slikar Tizia-no Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija v sodelovanju z Goriško Mohorjevo vabi v soboto, 31. januarja, ob 20.30 na »Srečanje ob Prešernu«: odprtje razstave Mateja Susi-ča Zimska idila; nova književna dela Zore Tavčar. Sodeluje prof. Tatjana Rojc, igralec Aleksij Pregarc ter Aleksander Ipavec - harmonika in Piero Purini - sax. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: od danes, 29. januarja do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma, bo jutri, 30. januarja, ob 18.00 odprtje skupinske razstave del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Ba-ky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Ka-lajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Dela bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih; na ogled bo do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. Fundacija goriške hranilnice v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fogolina na sedežu fundacije v ul. Carducci 2 v Gorici; do 1. februarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecarigo.it, tel. 0481537111). "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vittoria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofo-vi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: na ogled razstava »Biena-le male laične ilustracije«. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA V prostorih krajevne skupnosti Nova Gorica na Erjavčevi ulici je na ogled fotografska razstava z naslovom Pretrgana železna cesta in je fotografski prikaz neznanega avstro-ogrskega častnika v prvih mesecih leta 1918; do 31. januarja vsak dan med 9. in 15. uro (ob sobotah, nedeljah in praznikih samo po predhodnem naročilu). Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. CERKNO Cerkljanski muzej: od 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javor-nika do Porezna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. januarja 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Hrček Miha - Zajec Peter, volk in lisica Liza Deželni TV dnevnik Dok. film: Drugisvet, sledi čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Il commissario Manara 23.15 Dnevnik 23.20 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.25 14.00, 19.00 Resničnostni šov: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Resničnostni šov: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. San-toro) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.35 Proza: La lunga notte del dottor Galvan ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffe in italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik buongiorno regione 8.00 Rai news 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Nan.: Medium 22.40 Nan.: Day Break 23.25 Variete: Parla con me Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 10.30 11.30 11.40 12.40 13.30 14.05 15.00 15.55 16.10 18.35 18.55 20.20 21.10 23.25 Nan.: Febbre d'amore Nan.: Bianca 17.45 Dnevnik in prometne informacije Nad.: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Nad.: Sentieri Film: E io mi gioco la bambina (kom., ZDA, '80, r. W. Bernstein, i. W. Matthau) Nan.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Tempesta d'amore Film: Bangkok (dram., ZDA '99, r. J. Kaplan, i. C. Danes) Canale S 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.40 Dnevnik, pregled tiska Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattinocinque 14.05, 18.05 Resničnostni šov: Grande fratello 18.00, 0.30 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 22.10, 0.40 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Scherzi a parte Aktualno: Terra! v Italia 1 6.15 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.10 Risanke 9.00 Nan.: La tata 9.30 Nan.: Ally McBeal (i. Calista Flockhart) 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 16.40 Risanke 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Rambo (akc., ZDA, '82, r. T. Kotcheff, i. S. Srallone) 23.10 Nan.: Gossip Girl 23.55 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevik 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti 12.35 Italia economia 2009 13.00 19.00 Rotocalco ADN Kronos 13.55 ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 15.30 Dokumentarec o naravi 19.20 La Trieste che ci crede 20.00 Qui cortina 20.10 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Nan.: Centennial 22.45 Il Rossetti 0.00 Film: Navajo blues LA 7.00 10.05 10.20 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La l Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Giulio Cesare (zgod., It, '63, r. T. Boccia, i. C. Mitchell) Nan.: MacGyver Dok.: Atlantide Nan.: Cold Squad 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan Dok.: Delitti 10.20 Nan.: Will & Grace 10.50 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Friends {f" Slovenija 1 6.10 Kulture, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Male sive celice (pon.) 10.20 Nad.: Maks (pon.) 10.45 Turbulenca (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hum. nan.: Peta hiša na levi 13.45 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček 16.10 Dok. film: Bori se proti slabemu 16.25 Enajsta šola 17.00 Poročila 17.30 Dok. serija: Družina 18.00 Žrebanje Deteljice 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.45 Biograf. nad.: Prešeren 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved Slovenija 2 6.30 9.30, 11.45, 0.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 14.55 Globus (pon.) 15.25 Sedma moč osamosvojitve (Tv dnevnik 29.01.1991) 16.25 Evropski magazin 16.55 Lynx Magazin 17.25 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Dnevnik 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.30 Primorska kronika 19.00 Z glasbo in s plesom... 19.20 Impromptu (oddaja o umetnosti glasbe in plesa - pon.) 20.00 Jasno in glasno 20.45 Risanka: Rožnati panter 20.50 Film: Kitajčič 22.20 Nad.: Številke 23.00 Film: Luna nad Karolino (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Iz arhiva po vaših željah 15.15 Potopisi 15.45 City folk 16.15 Dok. oddaja 16.45 Folkest 2008 17.25 Pogovorimo se o... 18.00 Pomagajmo si 18.35 0.00 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Glasbena oddaja: Metalcamp 2008 20.25 Avtomobilizem 20.40 Film: Zvoki ljubezni 22.50 Izostritev (i. J. Mcintosh) 23.20 Minute za... Tv Primorka 11.00 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Nanovo 18.40 Primorski tednik (pon.) 19.45 Pravljica, sledi EPP 20.30 Primorski župani - občina Komen 21.30 Med durom in molom 22.45 Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga, sledi Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Do-roty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di va-canza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Poročila; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 29. januarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 - 1030 ' 0/1 0 HELSINKI OSLO STOCKHOLM WWN A« K0BENHAVN A 0/2/* 0 — - MOSKVA -3/3 ° C AMSTERDAM —LONDON O ^ O -2/3 _ 3/7 K9 2/3 ¿BRUSELJ , PARIZ -3/3 0/5 3 ŽENEVA ' -5/0 O MILAN o 1/5 BERLIN -4/1 O VARŠAVA O -3/3 DUNAJ -1/1 O LJUBLJANA °-1/2 ¿CSj BEOGRAD O 3/8 o SOFIJA 8/9 LIZBONA O 13/15 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. -T Obširen ciklon, trenutno prisoten nad Italijo, se počasi premika proti Balkanu a še vedno vpliva na vreme pri nas z občasno vlažnimi severovzhodni višinskimi tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.07 Dolžina dneva 9.37 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 20.39 A Nad osrednjim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, ki pa se počasi polni. Vremenska motnja se zadržuje nad zahodnim in južnim Balkanom. Nad naše kraje doteka od severovzhoda precej vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo za večino vremensko občutljivih ljudi manj obremenilen. MORJE Morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.59 najnižje -15 cm ob 10.49 najvišje 31 cm, ob 17.29 najnižje -54 cm. Jutri: ob 0.17 najvišje 43 cm ob 6.08 najnižje -15 cm ob 11.15 najvišje 22 cm, ob 17.50 najnižje -45 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................660 Vogel.................310 Kranjska Gora........120 Krvavec..............275 Cerkno...............160 Rogla.................150 Mariborsko Pohorje . 160 Civetta...............300 Piancavallo..........360 Forni di Sopra........250 Zoncolan ............280 Trbiž..................350 Na Žlebeh ...........470 Mokrine..............300 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim .180 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona VIDEM O 0/11 ¿h, TRBIŽ O -4/1 CELOVEC O -2/2 O -4/1 KRANJSKA G. o-1/1 S. GRADEC O TRŽIČ -1/3 <5 ČEDAD O 1/10 4/11 O KRANJ O GRADEC -1/2 M. SOBOTA MARIBOR °0/2 O 0/2 cib PTUJ ifi O " CELJE 0/2 O _^ O ^ " LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 0/4 N. MESTO 0/2 GORICA O POSTOJNA O ^ o-1/2 . KS| TRSTOM KOCaVJE 6/11 pf^ cy ^ o ^ PORTOROŽ O A, ^ CRNOMELJ 3/10 Jr ^ ^ ^^ ) UMAG OPATIJA REKA 4/9 PAZIN O ZAGREB 1/2 O 1/9 (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme, čeprav bodo Popoldne bo oblačno, le na Primorskem bo delno jasno z tudi možne kratkotrajne razjasnitve. zmerno oblačnostjo, pihala bo šibka do zmerna burja. Predvsem v vzhodnih krajih bo občasno še rahlo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem do 3, najvišje dnevne od -1 do 5, na Primorskem do 10 _stopinj C._^ O GRADEC -1/2 nizozemska - Kdor se vozi s kolesom, manjkrat zboli S kolesom v službo tudi za korist delodajalca zDa - Nekdanji predsednik Bill Clinton lani zaslužil 5,7 milijona dolarjev Bill Clinton HAAG - Nizozemci, ki se v službo vozijo s kolesom, s tem ubijejo dve muhi na en mah. Vožnja s kolesom je namreč zdrava za telo, poleg tega pa je nizozemsko ministrstvo za promet v ponedeljek sporočilo, da ima od delavcev, ki v službo prihajajo s kolesom, korist tudi delodajalec. "Zaposleni, ki v službo navadno prihajajo s kolesom, imajo v povprečju dan bolniške na leto manj od tistih, ki se v službo vozijo z avtomobilom," je v ponedeljek sporočila predstavnica nizozemskega prometnega ministrstva Tineke Hui-zinga. Skoraj tretjina Nizozemcev se sicer v službo vsaj trikrat tedensko vozi s kolesom. "Če bi se število tistih, ki za prevoz uporabljajo kolo, povečalo za odstotek, bi delodajalci lahko prihranili približno 25 milijonov evrov, ki jih sicer porabijo za izplačila bolniških odsotnosti," je ob tem povedala Ingrid Hen-driksen iz raziskovalnega centra TNO, ki je tudi izpeljal omenjeno raziskavo, katere naročnik je bila vlada. Nizozemska vlada je od druge polovice lanskega leta sicer porabila že 70 milijonov evrov za spodbujanje in oglaševanje kolesarjenja. Kot je ob tem pojasnila tiskovna predstavnica prometnega ministrstva Anne van der Vliet, so s tem denarjem med drugim izboljšali kolesarske steze, ki vodijo do večjih podjetij, poleg tega pa so povečali število parkirnih mest za kolesa na postajah tramvajev v mestih. (STA) katoliška cerkev - Raziskava Za poljske duhovnike celibat vse večja težava VARŠAVA - Katoliški duhovniki na Poljskem vse težje prenašajo celibat, kar tretjina pa jih je celo priznala, da imajo intimne odnose z ženskami, je pokazala raziskava univerze v Potsdamu. Raziskava, ki je zajela 800 duhovnikov iz različnih katoliških redov, je pokazala, da je za večino od njih to, da nimajo svoje družine, problem, s katerim se vse teže soočajo. Več kot 50 odstotkov si jih želi soprogo in otroke, tretjina pa jih je celo priznala, da se niso mogli upreti tuzemskim skušnjavam in so imeli intimne odnose z žensko. "Katoliška cerkev gleda na celibat kot posebno in lepo poslanstvo. Toda ravno nasprotno, celibat je način izključevanja iz družbe. Namesto da bi okrepil položaj duhovnikov, celibat poudarja, kako so ti drugačni in kako posebna je družba, ki jo sestavljajo oni sami," so ugotovitve raziskave komentirali njeni avtorji. (STA) WASHINGTON - Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je lani s honorarji za nastope in predavanja zaslužil skupaj 5,7 milijona dolarjev od tega 4,6 milijona dolarjev od tujih podjetij in posameznikov. Podatki so postali javni, ker je njegova soproga Hillary Clinton prevzela položaj državne sekretarke. Oba skupaj naj bi imela med 6,1 do 30,3 milijona dolarjev denarja v posebnem skladu ter med 1,0 do 5,2 milijona dolarjev v gotovini in pokojninskem skladu. Bill Clinton je od prodaje svoje knjige spominov iz leta 2004 Moje življenje lani dobil med 100.000 do milijon dolarjev, Hillary Clinton pa naj bi za svojo knjigo iz leta 2003 dobila med 50.000 do 100.000 dolarjev. Clinton je lani služil s honorarji v Kuvajtu, Kanadi, Nemčiji, Portugalski, Indiji, Mehiki, Maleziji in Hongkongu, pri čemer so tisti, ki so mu plačevali honorarje, prispevali tudi v njegovo fundacijo. Največ denarja je dobil od kanadskega podjetja za motivacijo Power Within, in sicer za skupaj pet nastopov 1,25 milijona dolarjev. Nemško finančno podjetje AWD Holding mu je plačalo 450.000 dolarjev, Nacionalna banka Kuvajta 350.000, podjetje iz Hongkonga Hybrid Kinetic Automotive Holdings mu je plačalo 300.000 dolarjev in tako naprej. Doma je največ dobil od podjetja MSG Entertainment in sicer 250.000 dolarjev, Združenje za ZN mu je plačalo 200.000, zavarovalnica ING pa 175.000 dolarjev. (STA)